PRIMurtSKI DNEVNIK
Poštama piacana v gotovim	or*	I*
»ostale I gruppo " Cena OO llT
Leto XVII. - St. 163 (4937)
TRST, torek 11. julija 1961
Nevarno zaostrovanje hladne vojne in obnavljanje oboroževalne tekme
Kennedy namerava zvišati vojaške izdatke in je odredil revizijo vojaškega programa - Velik vtis nedeljske letalske parade v Moskvi - Konec tedna odgovor na sovjetsko noto o Berlinu - Običajne obtožbe Deana Ruska proti SZ
WASHINGTON, 10. — Predsednik Kennedy se je da-n v Belo hišo iz svoje poletne rezidence v Hyan-« it i rtu’ kJer se Je razgovarjal s svojimi glavnimi tn iVcl Pre^vsem o Berlinu. Pomočnik državnega tajnika za obrambo Roswell Gilpatric je izjavil, da je Kennedy zahteval novo proučitev in novo ocenitev a-v eili^ih v°jaških zmožnosti v zvezi «z berlinsko kri-1°3’- P°dal je, da je vzrok te odločitve, tudi včerajšnja •letalska parada v Moskvi.
včerajšnja demonstracija sovjetske letalske moči v Moskvi je napravila velik d1® na ameriške vojaške strokovnjake. Tisk pripisuje veliko pozornost novim sovjetskim bombnikom in raketnemu orožju.
Ameriško časopisje je pol-110 v alarmantnih vesti o možnosti, da ZDA obnovijo Jedrske poizkuse. Kakor je znano, so že prejšnji teden sporočili, da so blizu Las Vegasa v nevadski puščavi ze pripravljeni podzemeljski hodniki za obnovitev podzemeljskih jedrskih poizku-
» ®ela hiša je zvečer sporo-ort ’ .da Je Kennedy sklenil °“rediti revizijo proračuna za PMambo v soboto po govoru nruščeva, «ki je napovedal 33-“dstotno zvišanje sovjetskih v°jaskih izdatkov«,
Predstavnik Bele hiše Sa-lnger je izjavil, da je Ken-oady to sklenil po razgovoru ? državnim tajnikom za o-rambo Mac Manaro, z Dea-?»*?• Ruskom ’*n s svojim vojaškim svetovalcem Taylorom.
^vizijo bo izvedel departma
a obrambo.
Bilpatric, ki je govoril pred anatnim pododborom za na-sa a> je pozval odbor, naj odreče znižanju proračuna ?a obrambo v letu 1961-1962,
Je bilo določeno za 78 mi-1 Aot}ov dolarjev. Dodal je, da galska parada v Moskvi sa-enn ?otriuje, kar je Penta-ae mislil, t.j., da so po
mnenju sz, prav "tako kakor
cloveš
steber ietflske iHrorožitve.
ZDA, bombniki s « s^° posadko še vedno
Gilpatric je
izjavil tudi, da
o nova ocenitev, ki jo je od-
oil predsednik, omogočila •jgotoviti, ali bo morala vla-da zahtevati še letos od kongresa nova vojaška nakazila. .Tudi državni tajnik za o-Ptambo Robert Mac Namara izjavil, da ZDA znova pregledujejo svoj obrambni program. V zvezi z govorom N. **ruščeva je izjavil: »Najos-ovnejša previdnost narekuje °Vo proučitev naše obramb-* sposobnosti. Sedaj smo mi Prav tako močni, če ne moč-,eJsi od katerega koli poten-rart	naPadalca. Toda za-
neodložljive stvarnosti, ki ^ Pred nami, kakor bi bile ■ Pr. grožnje, da se nam v.v?ame naša zakonita na-r °en°st v Berlinu, se ne mo-noi-Z odreči novi proučitvi asm potreb. In prav to se-J delamo*.
8T^ltleriški časnikar Drew Pe-zve°n P*ae’ da bo Sovjetska čenZa verJetno podpisala lo-
HlirOUnn	rr	In
jj. ” mirovno pogodbo z Vzh. kar rt^° h avgusta- Casni-iz jda^a’ da Je *° razv'dno tait,Za i**1 poročil ameriške
1	Slllvkr.	-	IZ	„1	♦	i	nri	n	Innlrn
htrv sJužbe. »Kritična točka
PližrnSlce krize Sa ’ toreJ Pri" pr-PJp hitreje, kakor se je ki rtV^'devalo*, piše Pearson, d0l "?daja, da so ta datum britiv *zaradi naraščajočega de. a vzhodnonemške vla-
la^j'a KhiSa je danes sporoči-s0’v: a ho ameriški odgovor na fierli . noto ° Nemčiji in he<- * u >zročen v Moskvi ko-
' Sa tedna, do napovedano, bo v sre-kann15®^ v zahodni Berlin zVe,ier .Adenauer. S tem v Jiemjp p*^e glasilo vzhodno-*Nen komunistične stranke ta ob®s, Deutschland*. da je izzivanj, *sklep v dolgi verigi
da ^?hro je, da Adenauer ve. Zadni ° Ja obisk nedvomno se nifi, nje£°va priložnost, da hu kn* že v zahodnem Berli-dodaio ,apostol hladne vojne*, da s« st- 'Dobro je, da ve, v Rer]Pe ho mogel več vrniti
Primer Nai torei misli na
tek na Povratek za zače-kratia Janj z nemško demo-
Art®Po republiko*, stro , au®r je še posebno o-ščeva eagIra'. na predlog Hrulit 2 za sklicanje konference godbe sklenitev mirovne potvoril	Včeraj je
gresn , Muenchenu na kon-ianska amkajšnje demokrist-
ni nobenranke’ Iz^avil je’ da
tev
e nujnosti za skleni-
^ijo. rprovne Pogodbe z Nem D tem ni prikrival svo-
'""""•iiun,,,,,,,,,
Gosaka danes v Hiniu
leta*!^ 10 Jutri prispe z isk v R‘m na uradni ob-^enta p°nski zunanji minister sprem^° Košaka. Ministra viSok: J? njegova soproga in hlini** , nlccionarjj zunanjega z ban a’. Razen razgovorov ' strom Janskim zunanjim mini-ko Jsegoijem, bosta Kosa-vlade^Prejela tudi predsednik reoiiKii ani ln predsednik bo S' Gronchi. Ob,s-K se v čm.* . prihodnjo sredo, bil u » , pa se ho Košaka vr-Y lokio.
jega nezadovoljstva do predloga zahodnoberlinskega župana Brandta, ki je predlagal naj se vse države, ki so bile v vojni z Nemčijo, sestanejo na konferenci. Kancler je izjavil, da bi taka konferenca »bila popolnoma brez smisla*.
Ameriški državni tajnik D. Rusk pa je govoril danes v združenju tiska in je trdil, da izhaja temeljna kriza današnje generacije iz dejstva, ♦ ker se Sovjetska zveza ni dejansko vključila v OZN in se ni podredila obveznostim, ki jih je prevzela med zadnjo vojno*. Rusk' je dodal, da je potrebno potruditi se, da se zmanjša napetost, ki jo je povzročila oboroževalna tekma. Ponovil je, da «ni mogoče razumeti, čemu je So vjetska zveza zavrnila pametno in praktično pogodbo o prepovedi jedrskih poizkusov, ki je bila predložena spomladi v Ženevi*.
Dean Rusk je očital Sovjetski zvezi, da je 'potvorila tudi samo govorico v mednarodnih odnosih*. Dejal je, da j« zanjo mir postala beseda, s katero »opisuje sleherni po-loža3, ki je v prid njeni svetovni revoluciji*, medtem ko služi .izraz napad za »označevanje vsega, kar ovira to politiko*.
Rusk je zatem obtožil Sovjetsko zvezo, da uporablja izraz «pogajanja» kot svoje orožje, in trdil, da je «po mnenju komunistov« potrebno pogajati se samo o tistih vprašanjih, ki prinesejo nadaljnje koncesije «komunističnemu a-petitu«.
O Berlinu je Rusk izjavil, da bi morebitno priznanje Vzhodne Nemčije «de faeto« lahko zmanjšalo napetost, ki je nastala v zvezi z Berlinom. Ta napetost bi se prav tako lahko zmanjšala tudi z evakuacijo zahodnih čet iz zahodnega Berlina. Toda zahodne države so trdno odločene lam ostati.
Na neko vprašanje ob zaključku govora je Rusk izjavil, da se lahko dopušča tudi možnost, da bo nekoč berlinsko vprašanje prišlo pred OZN, kakor se dogaja z vsemi važnimi vprašanji, ki povzročajo napetost. V zvezi s
predlogom senatorja Morseja, naj bi berlinsko zadevo postavili pred mednarodno razsodišče v Haagu, je Rusk izjavil, da bi za mnenje tega sodišča lahko vprašal Varnostni svet, ali skupščina OZN, toda zaradi zapletenosti vprašanja bi se sodišče lahko tudi izognilo in ne bi ozreklo nobenega mnenja.
V svojem dolgem govoru je Rusk vseskozi zatrjeval, da je za sedanjo napetost kriva edinole Sovjetska zveza, in je ponovil, da je potrebno okrepiti NATO. Izjavil je zatem, da predsednik Kennedy želi, da ZDA in druge gospodarsko napredne «svobodne države« spet prevzamejo vodstvo «v revoluciji gospodarskega in socialnega napredka« kot utež proti «vabi», ki jo «komunisti nudijo tistim, ki
so odločeni osvoboditi se revščine in pomanjkanja«. Rusk je dodal, da je predsednik Kennedy v prvih mesecih svoje vlade «navezal neposredne stike z voditelji številnih držav z namenom, da nam čim-prej mogoče nudi skrbno presojo njihovih potreb in stališč, in je s tem lahko postavil temelje številnih zavezništev in večjih naporov, ki bodo potrebni spričo krize, ki se nadaljuje«.
Glede Kitajske je Rusk trdil, da so dokazi o napetosti in »področjih trenja« med SZ in Kitajsko, dodal pa je, da ne more presoditi «obsega razkola«. Vendar pa je pripomnil, da ne bi bilo pametno ((naslanjati zahodno politiko na perspektive pravega razkola med SZ in Kitajsko«.
neverjetno«, da bo Kitajska sprejeta v QZN na prihodnjem zasedanju skupščine, vendar pa ZDA niso gotove, da bodo lahko spet zbrale dovolj glasov. ZDA «prav gotovo riiso naklonjene« sprejemu Kitajske in bodo še dalje podpirale Cangkajška. Toda hkrati niso »našle soglasne rešitve« za vprašanje, da Kitajska ostane izven OZN.
Dalje je Rusk izjavil, da ZDA niso menjale mnenja glede potrebe priznanja Zunanje Mongolije, čeprav niso bili storjeni dokončni koraki v tem smislu.
Na vprašanje, ali se mu zdi verjeten izbruh jedrske vojne zaradi Berlina, je Rusk odgovoril; «Menim, da se večina od vas strinja z menoj, da ni umestno, da v tem trenutku
SZ-Severna Koreja in
MOSKVA, 10. — Ob zaključku obiska severnokorejskega ministrskega predsednika v Moskvi so objavili skupno poročilo, ki pravi, da je komunistična stranka Severne Koreje «vedno imela in ima KP SZ za splošno priznano prednjo stražo svetovnega komunističnega gibanja«. Poročilo dodaja, da je treba biti neizprosni proti vsem «pojavom revizionizma, dogmatizma, sek-taštva in izdajstva idealov socialističnega internacionaliz-ma», in dodaja, da podpira zahteve Severne Koreje za takojšnji umik ameriških čet z Južne Koreje.
Poročilo omenja tudi, da sta obe državi sklenili pogodbo o prijaleljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, in dodaja, da so podpisali tudi sporazum o sovjetski tehnični pomoči in v ta namen je Sovjetska zveza dovolila Severni Koreji dolgpročni kredit z ugodnimi pogoji.
Severnokorejska delegacija je ob povratku v domovino prispela danes v Peking. Na letališču sta delegacijo sprejela predsednik kitajske republike Lju Sao Ci in ministrski predsednik Cuenlaj. Ta je v svojem pozdravnem govoru poudaril prijateljstvo med o-bema državama in omenil pomoč, ki jo je Kitajska dala Severni Koreji med korejsko vojno. Poudaril je važnost povečanja sodelovanja med obema državama.
Koroški zgled za Slovence v Italiji
40 let obstoja Zveze slovenskih zadrug
Ta krepka in za narodni obstoj izredno važna osrednja slovenska koroška zadružna organizacija povezuje vrsto vaških hranilnic in posojilnic, kmečkih gospodarskih zadrug, živinorejskih zadrug, Južnokoroško gospodarsko in Južnokoroško seme-narsko zadrugo ter Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah
«Slovenski vestnika, glasilo koroških Slovencev, objavlja v svoji zadnji številki daljše poročilo o občnem zboru Zveze slovenskih zadrug na Koroškem, ki je bil v znamenju proslave štiridesete obletnice ustanovitve te važne osrednje slovenske zadružne organizacije, ki povezuje vrsto vaških hranilnic in posojilnic, živinorejskih zadrug, kmečkih gospodarskih zadrug, južnokoroško gospodarsko zadrugo, Južnokoroško semenarsko zadrugo in Podporno društvo proti požarnim škodam
Zatem je izjavil, da je «zelo i odgovorim na to vprašanje.« iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
V poslanski zbornici se začenja debata o Fanfanijevi vladi
Pietro	Nenni	bo
resolucijo PSI o nezaupnici
V debati bodo govorili voditelji vseh strank; glasovanje o nezaupnici bo v četrtek - Nadaljuje se plenarno zasedanje konference o kmetijstvu Komisar v Rimu - V sicilski skupščini debata o nezaupnici KD
(Od našega depisnika)
RIM, 10. — Glavno zanimanje političnih krogov je obrnjeno na jutrišnje zasedanje poslanske zbornice, kjer se bo začela debata v zvezi s socialistično resolucijo o nezaupnici Fanfanijevi vladi. V splošnem vlada prepričanje, da bo glasovanje o nezaupnici utrdilo položaj vlade, ker bodo ob tej priliki prvič glasovale zanjo vse tiste stranke, ki so pred več kot enajstimi meseci omogočile njen nastanek. Smatrajo, da bo s tem obstoj FanfanijeiPe vlade — -	n
n.im«n( Ar, nn. baragat; za PRI, Reale, za KD,
zagotovljen najmanj do novembra, verjetno p* do prihodnje pomladi (ko bodo izvolili novega predsednika republike), če ne celo do prihodnjih splošnih volitev, ki se bodo vršile na pomlad leta 1963.
Resolucijo o nezaupnici ho obrazložil voditelj PSI Nenni, nato pa bodo posegli v debato voditelji vseh strank: za PSI bo govoril Riccardo Lombar-
Moro; za PLI, Malagodi; za MSI, Michelini; za PDIUM, Covelli; debate se bodo udeležili tudi nekateri neodvisni poslanci. Debata bo trajala dva dni; nato bo govoril predsednik vlade Fanfani, kateremu bo odgovoril Nenni; glasovanje (poimensko) pa bo v četrtek zvečer ali v petek dopoldne.
Danes se je nadaljevalo plenarno zasedanje konference o kmetijstvu, ker so medtem za-
di; za KPI, Togliatti; za PSDI, [ ključile s svojim delom tri ko-
iiiiiiiimiiiiNiimiiiiiliiiiMiiilimtuiitinimimMiiimiiimMHmiiMmmiliHHlHnHuniiiimiimiiiiiiHimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiH
Izjave sovjetskega delegata v Ženevi
Konferenca o Laosu mora predvsem sporazum treh
upoštevati v Ziirichu
Še vedno velika nesoglasja med obema taboroma glede dnevnega reda
ŽENEVA, 10. — Po enain-, odvisni Laos glavni smoter r rov na konferenci in je do-tridesetih sestankih s skup- ’ konference. Toda «ta smoter | dal, da bo konferenca zašla
no šestdesetimi urami razpravljanja se na ženevski konferenci o Laosu niso še sporazumeli o dnevnem redu. Vzhodne delegacije poudarjajo, da je potrebno predvsem razpravljati o nevtralnosti, zahodne delegacije pa trdijo, da je treba dati prednost vprašanjem, ki se tičejo ustavitve sovražnosti, t.j. umiku tujih čet in nalogam nadzorstvene komisije.
Britanski sopredsednik Mac Donald je sporazumno z ostalimi zaliodnimi delegacijami predlagal kompromis:	konfe-
renca naj bi v sodih dneh razpravljala o nadzorstvu, v lihih pa o nevtralnosti. Tako »bi napredovali vzporedno m obe struji bi bili zadovoljni*. Sovjetski delegat je ta predlog zavrnil.
Puškin je na današnji seji izjavil, da je predlagani kompromis nesprejemljiv iz naslednjih razlogov: 1. Poročilo, ki so ga trije laoški princi objavili po svojih razgovorih v Ziirichu, postavlja na prvo mesto nevtralnost. 2. Naloga konference je obravnavati mednarodne plati Laosa, t.j. njeno nevtralnost. 3. Ce bi razpravljali o bližnjih nalogah mednarodne nadzorstvene komisije, bi samo zavlačevali razpravo. 4. Nadzrostvo nad ustavitvijo sovražnosti je u-spešno kljub trditvam nekaterih držav. 5. Nadzorstvo nad ustavitvijo sovražnosti narekuje sodelovanje med narodno nadzorstveno komisijo in lao-škimi strujami. Glede pošiljanja tehničnega materiala nadzorstveni komisiji se mora sporazumeti ta komisija s prizadetimi strankami v Laosu. Na koncu je Puškin izjavil, da njegova delegacija ne bo razpravljala o nadzorstvu, dokler ne bo rešeno vprašanje o nevtralnosti. t
Britanski delegat Mac Donald je v svojem odgovoru izjavil, da Je nevtralen in ne-
ne bo nikoli dosežen, če se ne bo pokazala volja do sprave in če se ne bodo potrudili, da dosežejo kompromis, ki bi bil enako sprejemljiv za obe strani*. Dodal je, da je Puškin pozabil, da je Velika Britanija «pri svojih naporih za kompromis* predložila druga dva predloga: 1. Naj se voditelji delegacij posvetujejo na ožjih sejah o vprašanjih, ki se tičejo konference. 2. Naj se razpravlja o nevtralnosti Laosa na podlagi sovjetskega in francoskega predloga in na podlagi sporazumov iz leta 1954. S tem bi se diskusija začela na realni podlagi. 'Vepdar pa, je dodal Mac Donald, je Puškin zavrnil vse naše predloge in postavil konferenco v začaran krog. Zato je dobro, da se delegacije seznanijo s kompromisom, ki ga je predlagala Velika Britanija*.
Po mnenju Mac Donalda je nesporazum dvojne narave: vprašanje materiala, ki naj se pošilja nadzorstveni komisiji, in vprašanje postopka. Omenil je zatem stališče obeh tabo-
v slepo ulico, če eni in drugi vztrajajo na svojem stališču. Prav zaradi tega je Velika Britanija predlagala kompromisne rešitve.
Kanadski delegat je vztrajal, da je potrebno dati nadzorstveni komisiji na razpolago potrebna sredstva ali pa ji dopustiti, da si sama na kraju samem poskrbi ta sredstva. Poljski delegat je izjavil, da bi morala konferenca upoštevati predloge kitajskega zunanjega ministra in takoj začeti razpravo o laoški nevtralnosti. Prihodnja seja bo juiri.
RIM, 10. — Danes je bil v palači Farnesina sestanek zunanjih ministrov šestih držav evropske gospodarske skupnosti. Razpravljali so o vprašanjih mednarodne politike, o katerih bodo govorili na sestanku na vrhu med predsedniki vlad šestih držav, ki bo 18. t. m. v Bonnu.
Danes so sporočili, da bo prihodnji sestanek finančnih ministrov evropskega skupnega tržišča 17. in 18. julija v Belgiji.
iiHiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHniimiiiiiinimiiiiiiiiiiiimiiimiiiitiiimiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiii
Dinamitni napad
na progo proti Brennerju
VERONA, 1«. — Promet na železniški progi proti Brennerju Je prekinjen zaradi posledic dveh dinamitnih napadov na železniško električno omrež. je na relaciji med Cerainom in Dolcčjem. Neznanci so porušili dva opornika tega o-mrežja, od katerih je eden padel čez tračnice, hkrati z žicami in drugim materialom.
Do eksplozij je prišlo okrog polnoči in takoj so blokirali vsakršen železniški promet
ter poslali ustrezno tehnično osebje in delavce na kraj a-tentata, da bi popravili škodo, hkrati pa poslali tudi agente železničarske policije in karabinjerje, da bi uvedli preiskavo.
Za sedaj še ne vedo, kdaj bodo mogli ponovno vzpostaviti železniški promet, ker je, tudi mimo potrebnih popravil, r.ujno temeljito pregledati progo, če ni morda kje se kakšen peklenski stroj.
misije, ki so proučevale razne plati in vprašanja resne krize na tem področju. Predsednik konference demokristjanski poslanec Campijli je v uvodnem govoru povzel prve načelne zaključke treh komisij in med drugim podčrtal to, kar je bilo jasno že od samega začetka, namreč bistveno neenotnost v gledanju na rešitev glavnih vprašanj italijanskega kmetijstva. To je tudi povsem naravno in nujno, saj so na konferenci zastopani vsi: od poljskega delavca, kolona in spolovinarja (ki jih zastopajo njihove strokovne sindikalne organizacije), do neposrednih obdelovalcev, kmečkih zadrug in veleposestnikov. S tem seveda nočemo reči, da taka konferenca ne more imeti nobene koristi in da je njeno delo povsem jalovo: podrobna proučitev stanja italijanskega kmetijstva in vzrokov, ki vplivajo na njegovo sedanjo krizo ter vzporednih pojavov, ki so s tem v zvezi, je nedvomno koristna; vendar pa je iluzorno pričakovati, da bi nam taka in podobne konference mogle dati kakršen koli napotek za praktično ukrepanje na političnem področju. V ilustracijo tega si oglejmo le zaključke do katerih je prišla druga komisija glede odnosa med zemljo in tistim, ki jo obdeluje. Tu se je pojavilo kar petero bistveno različnih tez, ki so vsaka zase izraz različnih gospodarskih interesov. Prva teza (kmetje, neposredni obdelovalci in lastniki zemlje, ki jo sami obdelujejo.) ugotavlja. da je «glavna pomanjkljivost sedanje kmetijske strukture v ločitvi med poljskim delavcem in zemljiško posestjo« in postavlja zahtevo po u-veljavljenju splošne agrarne reforme; druga teza (veleposestniki) zagovarja teorijo .spontane evolucije’; tretja teza (demokristjansko zadružništvo) zagovarja potrebo po organiziranju kmečkih zadrug med neposrednimi obdelovalci, pa tudi med poljskimi delavci, hkrati pa dopušča tudi kapitalistično obliko obdelovanja zemlje, celo tudi ob sočasnem obstoju spolovinarstva: četrta teza je tipično kapital! stična, naperjena je proti zemljiški posesti kot taki, tolmači interese finančnega kapitala in njegovo težnjo po industrializaciji kmetijske proizvodnje: peta teza pa tolmači težnjo zemlje lačnih kmetov proti neobdelani zemljiški posesti (lattfundijam). Isto velja za spolovinarje, najemnike in kolone: zainteresiranci so za odpravo teh oblik, veleposestniki pa so odločno proti temu. Objektivnega znanstvenega merila za rešitev tega vprašanja ni, pa naj temu posvetijo še sto konferenc. O tem more odločiti le politična oblast. Fan-fanijeva vlada pa temu vprašanju ne more biti kos, ker se drži na oblasti s podporo tistih krogov, ki se ne bodo nikdar odpovedali svojim privilegijem.
Cernu torej konferenca o kmetijstvu? Veleposestniki (Confagricoltura), ki so tudi zastopani na tej konferenci, so že sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo »energične u-krepe* vlade na področju davčne in kreditne politike (z drugimi besedami: zahtevajo, da jim država vzame manj kot dosedaj in da vec), hkiati pa so na zasedanju svojega glavnega odbora podčrtali, da je treba »zaščititi in braniti važno institucijo* sj. olovinarstva!
V poslanski zbornici so danes nadaljevali z razpravo o
proračunu ministrstva za javna dela. Z današnjo razpravo so zaključili splošno diskusijo. Minister za javna dela bo odgovoril kritikom po zaključku debate v zvezi s socialistično resolucijo o nezaupnici.
V sicilski deželni skupščini
slovanja, jutri pa se bo vršila diskusija v zvezi z nezaupnico Corallovi vladi, ici jo je predložila KD.
Po ostavki novoizvoljenega župana v Rimu demokristjana Canaletti Gaudentija, je prefekt dr. Liuti imenoval komisarja v osebi državnega svetnika dr. Francesca Diane, mestni svet pa je suspendiral V roku 60 dni mora via-da predložiti predsedniku republike v podpis dekret o razpustu občinskega sveta in dekret o imenovanju izrednega komisarja (ki more bili tudi sedanji prefekturm komisar). Izredni komisar ostane na tem mestu največ šest mesecev, v tem roku pa mora razpisati nove upravne volitve.
A. P.
alžirski vladi
KAIRO, 10. — Kairski radio je objavil uradno izjavo, ki pravij da je Naser med včerajšnjimi razgovori s podpredsednikom alžirske vlade Krimom Belkasemom ponovil brezpogojno pomoč ZAR vojaškim in političnim ukrepom alžirske vlade v njeni borbi za neodvisnost Alžirije.
Naser je tudi izjavil, da bo ZAR še dalje nudila politično, materialno m diplomatsko pomoč Alžiriji do uresničenja vseh smotrov alžirskega ljudstva.
Alžirski minister za oboroževanje Busuf je danes pred odhodom iz Rima v Kairo izjavil, da gre v Kairo, da se tam sestane z nekaterimi o-sebnostmi; tam bo ostal štiri dni. Glede konference v Evia-nu je Busuf izjavil: ((Pogajanja bi se morala obnoviti v času enega tedna. Pričakujemo potrditev.«
v Selah. Izredno plodno delovanje te zveze, ki je za nai odni obstoj naših koroških rojakov tako zelo potrebna in nujna, lahko služi za zgled vsem Slovencem v Italiji. Zaradi tega objavljamo poročilo «Slovenskega vestnika« v celoti;
«Pretekii torek je bil v Celovcu občni zbor Zveze slovenskih zadrug, ki je pregledal delo, razvoj in uspehe naše osrednje zadružne organizacije. Občni zbor je po poročilih upravnega in nadzornega odbora in po zadnjem revizijskem poročilu napravil vrsto pomembnih sklepov. Pri volitvah je potrdil dosedanji upravni odbor s Florijanom Lapušem kot predsednikom, Jankom Čudnom kot prvim podpredsednikom in dr. Mirtom Zwittrom kot drugim in poslevodečim podpredsednikom na čelu. Istočasno pa je nekoliko pomladil nadzorni odbor.
Po občnem zboru so zastopniki in odposlanci včlanjenih zadrug proslavili štiridesetletnico obstoja Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Po počastitvi spomina umrlih uslano-viteljev zveze in njenih zaslužnih članov in odbornikov je bila dolga vrsta živečih zadružnikov in uslužbencev zveze in zadrug odlikovana z zadružnimi priznanji v zlatu, srebru in zelenem. Najlepša počastitev tega jubileja pa je bil soglasni sklep občnega zbora, da zveza in zadruge zvišajo svoj deležni kapital in da tako okrepijo moč našega zadružništva. Pri proslavi so sodelovali prosvetarji SPD «Bilka» iz Bilčovsa.
so danes odobrili nekatere —	.
konske pretjjogg_rgdnega po**- Jubilej štiridesetletnega ob-
stoja Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je nedvomno eden
najpomembnejših jubilejev, ki smo jih koroški Slovenci slavili v zadnjih letih. Je to jubilej naše osrednje gospodarske organizacije in združenja, ki skozi vse režime tega obdobja stoji — izpostavljena vsem nakanam in krivicam nemškonacionalističnih nasprotnikov —:
kot čuvar naših domačij m gospodarskih podjetij;
kot zvesti in vedno pripravljeni posrednik pomoči vsakomur, ki je na tej dolgi poti burnih dogodkov polnega razvoja prišel v gospodarsko stisko in finančne težave;
kot pomembni iniciator našega gospodarskega uveljavljanja
kot vidno izpričani izraz naše samopomoči, naše življenjske volje in pripravljenosti na gospodarsko pomoč za naš obstoj na svoji zemlji.
Temeljni kamen za sedanje pod silo razmer sicer počasi, a vendar žilavo se razvijajoče naše zadružništvo je bil položen 28. februarja 1921. Le tisti, ki je sam doživljal, pogoje. v kakšnih smo v tem času koroški Slovenci ustvarjali in obnavljali svoje narodne, kulturne in gospodarske organizacije, in le tisti, ki dobro pozna našo resničnd zgodovino od prve svetovne vojne naprej, bo lahko primerno spoštljivo ocenil ta pogumni korak takratnih dalekovidnih in podjetnih zadružnikov, ki so se odločili, da ustanovijo našim zadrugam njihovo zbirno organizacijo.
Štirideset let obstoja Zveze slovenskih zadrug obuja spomine na naravnost trnjevo pot, ki jo je prehodilo naše zadružništvo v tej dobi. Inflacija po prvi svetovni vojni, gospodarska kriza, ki je inflaciji kmalu sledila, pričetek
podjetniško zadružništvo — kar vse se je v zadnjih desetih letih več ali manj uspešno razvijalo, vendar pa, v celoti gledano, venomer raslo — so najboljši dokazi zdravega, trdoživega in sedanjost razumevajočega jedra našega zadružništva in njegovih čini-
teljev.
Do tega zaključka je skrbnega opazovalca razvoja našega zadružništva privedlo poslovno poročilo za leto 1960, ki ga je podal dr. Mirt Zwit-ter, in poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal njegov predsedniK dr. Franc Petek. Pred tem dejstvom se tudi ni mogel zapreti generalni revizor inž. Branner od Avstrijske zveze raijjeisenovs: pri svoji kritični razčlembi revizijskega poročila in pri svojih dobronamernih in daljnosežnih napotilih za bodoči razvoj našega zadružništva. Lepo število hranilnic in posojilnic ter kmockih gospodarskih zadrug že ima vpeljano moderno vsakodnevno poslovanje, potreba po tem pa je povsod velika. Bilančna vsota hranilnic in posojilnic je v zadnjih šestin letih narasla za blizu lob odst., blagovni promet kmeoKih gospoaarskih zadrug pa v zaanjin petih letih za blizu lbo odst. pani so zadruge razpečale 500 vagonov krmil, gnoju, semenja in stavbnega materiala. Zadružni hotel v bekin je kljun dogradit, vam in rednim odpisom vrednosti premoženja zaključil zadnja tri leta z uspenom. ivianj razveseljiv je razvoj v lesnem zadružništvu, pri ž.vi-norejskih zadrugah in v zadružni proizvodnji semenja. Razvoj na teh področjih je odvisen od vrste činiteljev, ki jim človek ne more biti vedno kos,
Napredek našega zadružništva je plod prizadevanj in skrbnosti dolge vrste neutrudnih in
druge svetovne vojne in konč no 1941 likvidacija in razlastitev vseh naših zadrug ter za- “vsu uo.ge vrste neuuuun.n in nlemba niihoveea nrLniPni« nesebicnin odbornikov, poslovo
dij in uslužbencev naših zadrug, ki brez državnih sub-
plemba njihovega premoženja po nacistih so le najmarkant-nejši udarci na poti razvoja Zveze • slovenskih zadrug in včlanjenih zadrug v prvih 20 letih njenega obstoja. Obnova vsega premoženja oropane Zveze in zadrug po letu 1945, številni in dolgotrajni procesi pred vsemi instancami avstrijskih sodišč za povračilo zaplenjenega premoženja, reorganizacija zadružne dejavnosti in poslovanja, ki se je pričela v prazni osrednji zadružni pisarni, Tazširitev zadružnega poslovanja od kreditnega na blagovno, predelovalno in
iMiimiiiiimiiiimiiimiiiiiiHiiiiiirmiiiimiiiitimiiimiiiimiimimiiiitiiiiiiiimtiiiHiiiiiiiiii
Popovič in Gromiko nadaljujeta razgovore
MOSKVA, 10. — V Moskvi so se danes dopoldne nadaljevali razgovori med jugoslovanskim državnim tajnikom Kcčo Popovičem in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in njunimi sodelavci. V iazgovorih, ki so potekali v prisrčnem ozračju in uuhu medsebo.nega razumevanja, so izmenjali misii o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Nccoj le ugoslovanski veleposlanik	Moskvi Lazar
Mojsov priredil sprijem v čast Koči Popoviču. Sprejema so se udeležili sovjetski zunanji minister Gromiko in številne druge ugledne sovjetske osebnosti. Danes je Popovič abhskai stalno razstavo dosežkov sovjetskega ŽOopodarstva.
Včeraj je Popovič s svojimi sodelavci orisostvoval letalski paradi na etaiišcu Tuši-nc. Bil je v >prems‘vJ jugoslovanskega posianika v Moskvi Mojsova v vladni loži skupaj z najvišjimi sovjetskimi in partijskimi voditelj’.
Ob tej priložnosti je’ sovjetski zunanji minister predstavi! Koči Popoviču kozmonavta majorja Jurija Gagarina.  «»-------------------
Slovenski izseljenci na obisku v domovini
LJUBLJANA, 10. — V Ljub-ljano je danes prispela na tritedenski obisk stare domovine skupina 350 izseljencev iz francoske pokrajine Moi-selle. Večina izseljencev je prišla na obisk k svojim rojakom v zasavski rudarski bazen.
V Ljubljano bo 28. julija prispelo s posebnim vlakom okrog 500 izseljencev iz Zahodne Nemčije, večinoma iz Vestfalije.
Napovedan je tudi prihod 110 izseljencev iz Francije in 65 izseljencev iz Holandije in druga s.-tupina iz Zahodne Nemčije.
Slovenijo je letos že obiskalo 400 izseljencev iz ZDA.
Državnega tajnika za zunanje zadeve FLRJ Kočo Popoviča, ki je s svojim spremstvom na obisku v ZSSR, je sprejel tudi predsednik ministrskega sveta ZSSR Hruščev. Sovjetski premier je vodil s Popovičem razgovor, ki ie imel ton'! in prijateljski značaj
vencij in kreditov izgrajujejo in utrjujejo svojo zadružno mrežo.
Toliko bol}-nerazumljivo j» zaradi tega, da ima naše zadružništvo na tej poti tudi še danes celo vrsto zaprek. Tako pristojne oblasti že o let zavlačujejo dovoljenje za razširitev hranilnične mreže na Radiše in v Skocijan v f(od-juni in da še vedno ni rešena zadevna pritožba pri ustavnem in upravnem sodišču na Dunaju. Prav tako je nerazumljivo in nikakor ne izraz naklonjenosti našemu zadružništvu, da prošnje Zveze slovenskih zadrug za prispevek iz fonda za glasovalno ozemlje ob štiridesetletnici koroškega plebiscita deželna vinda še ni rešila, temveč da je prositeljici odgovorila, da še ne ve, če sme privatnim ustanovam iz tega fonda dati kakšen prispevek.
Ta dva primera v dolgi vrsti manjših, a zato nič manj občutenih primerov zapostavljanja našega zadružništva, ki jih tudi za Inja leta ugotavljajo naši zadružniki, znova kažejo na naš neenakopravni položaj in potrjujejo, da morajo pristojni krogi prav na lem področju svoje odnose bi-stveno spremeniti, preden bodo lahko trdili, da so določila člena 7 državne pogodbe izpolnili po črki in po duhu.s
Beograjske priprave za izvenblokovsko konferenco
BEOGRAD, 10. — V Beogradu so se že začele priprave za sprejem udeležencev in o-pazovalcev konference voditeljev držav in vlad izvenblo-kovskih držav, ki se bo pričela 1. septembra v Beogradu. Sinoči je bil sestanek izvršnega odbora Deograjskega mestnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, na katerem so razpravljali o pripravah za to konferenco. V okviru ljudskega odbora Beograda so sestavili poseben mestni odbor za priprave, v katerem so številni člani izvršnega odbora Socialistične zveze deiovnega ljudstva Jugoslavije.
 «»------
Trgovinska izmenjava med FLRJ in Anglijo
BEOGRAD, 10. — S podpišem dokumentov, ki urejajo trgovinsko izmenjavo do 30. junija 1962, so se danes v Beogradu končala trgovinska pogajanja med Jugoslavijo tn Veliko Britanijo. Na razgovorih so ugotovili, da se blagovna izmenjava stalno veča in da se bo ta težnja nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Zasluga za to je predvsem povečanje izvoza kmetijskih prehrambenih izdelkov in nekaterih industrijskih izdelkov iz Jugoslavije. Med razgovori so proučili tudi vprašanje možnosti industrijskega sodelovanja, kakor tudi pogoje za nadaljnji razvoj znanstvenega in tehničnega sodelovanja med obema državama.
mono
Ne dolgo tega je začela kronika mednarodnih ekonomskih odnosov pisati zanimiv in tudi delno komičen paradoks. Tako rekoč do včeraj še zapisana na seznamih embarga v trgovini med Zahodom in Vzhodom, ki so prepovedovali izvoz strateških materialov z Zahoda v Sovjetsko zvezo, je postala danes nafta v tej trgovini za Zahod neprijetna preizkušnja, toda zdaj že kot sovjetsko eksportno blago. Izvoz 20 milijonov ton sovjetske nafte na trge Italije, Zahodne Nemčije, Švedske in drugih zahodnoevropskih držav v lanskem letu je ovrgel zaupanje v učinkovitost ekonomske blokade, ritem iz-voaa sovjetske nafte (v štirih letih se je početveril) pa je povzročil vznemirjenje v velikih petrolejskih družbah. Namesto da bi odvzeli sovjetskemu gospodarstvu razpoložljive presežke nafte s Srednjega vzhoda ali iz osrednje A-merike, so se veliki petrolejski trusti znašli v konkurenci na lastnih trgin.
Ta paradoks odraža pravzaprav pomembne spremembe v moči sovjetskega gospodarstva. Takrat, ko je bila nafta vpisana na seznam «prepove-danega blaga«, je bila njena proizvodnja v Sovjetski zvezi relativno zelo nizka. Tako je leta 1950 proizvedla samo 37 milijonov ton, že leta 1955 pa 70 milijonov ton. Hitrost naraščanja proizvodnje je bila v naslednjih petih letih pospešena:	leta 1960 so
proizvedli 147 milijonov ton in Sovjetska zveza je prostata največji evropski izvoznik nafte. Treba pa je, še nekaj dodati. Sam obstoj izvoznih presežkov še ne bi zagotavljal sovjetski nafti prodaje na tujin trgih. Nova sovjetska nahajališča (govori se o «drugem» in «tretjem» Bakuju na področju jugozahodnega Urala in vzhodno od Kaspijskega morja) so zelo bogata in kakor je videti, lahko pristopna, pa so zato proizvodni st roški tako nizki, da kljub ze'o dragemu transportu omogočajo, da je to ietska raita za 20“° cenejša od cen. ki jih na svetovnem tržišču diktirajo zahodne petrolejske družbe. Zato je tud: sovjetska nafta postala konkurenčna na do zdaj zaprtih trgih petrolejskih proizvodov in začela s svojimi cenami ogrožati enega izmed najmočnejših monopolov kapitalističnega sveta.
DOBIČKI IN TRGOVINA
V spopadu, ki se začenja, je še ena okoliščina zelo ugodna za sovjetsko nafto. Znano je namreč, da je bila osnovna ovira, če izvzamemo neekonomske činitelje, ki so omejevali trgovinsko izmenjavo med Vzhodom in Zahodom, zanjo predvsem pomanjkanje proizvodov, ki bi jih lahko Sovjetska zve-7,b prodajala zahodnim državam. Ker niti ZDA niti zahodnoevropske države ne žele kreditirati svojega izvoza v Sovjetsko zvezo, ki bi bila, kakor trdijo, pripravljena na velike nakupe investicijskega in tudi potrošnega blaga v teh državah, se izmenjava giblje le v okvirih, ki jih o-mogoča prodaja sovjetskih proizvodov. Zahodnoevropske države so zaradi močne medsebojne konkurence in precejšnje zasičenosti lastnih trgov zainteresirane za povečanje izvoza v Sovjetsko zvezo, zato je tudi njihov interes kupiti čimveč sovjetskega blaga.
Naraščanje izvoznih presežkov sovjetske nafte — blaga, ki ima zelo veliko potrošnjo in uvoz v zahodni Evropi (lani je uvozila 150 milijonov ton) — je zelo ugoden činitelj za povečanje trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zahodom. Obenem pa je to tudi činitelj, ki povzroča hude dileme petrolejskih monopolov, ki izkoriščajo nafto Srednjega vzhoda in vladajo na trgih Zahodne Evrope.
Moč mednarodnega petrolejskega monopola je dobro znana. Znano je, da petrolejsko politiko oblikuje nekaj gigantskih družb, ki so med seboj povezane s sporazumi o obsegu proizvodnje, razdelitvi trgov in višini cen. Dovolj je o-meniti samo to, da je družba Standard Oil s svojimi osmimi milijardami dolarjev letnega prometa po velikosti druga ameriška družba (takoj za General Motorsom), da pa vodi med evropskimi industrijskimi velikani s 5,4 milijarde dolarjev družba Royal Butch Schell, konzorcij mednarodnega kapitala z največjo udeležbo nizozemskih in britanskih finančnih magnatov. Znano je tudi, da zaradi mednarodnega monopola zagotavlja eksploatacija nafte več kot 20“o čistega dobička na leto (kar je 4-krat več od običajnih obresti
nafte
na srednjeročna posojila kapitala in da je daleč najbolj donosen poseg izven področja klasične kolonialne, torej ne samo e-konomske eksploatacije.
Poslovanje petrolejskih družb pa ni predmet tega proučevanja. Vedeti je treba samo to, da doživlja zaradi izrednih dobičkov proizvodnja nafte na svetu konstantno ekspanzijo. Lani so načrpali po vsem svetu več kot milijardo ton nafte, kar je okrog 70 milijonov ton več kot leto prej. Zato je kljub močnemu naraščanju potrošnje povsod po svetu čutiti nasičenost, še bolj pa potencialno, v perspektivi. Franciji je končno uspelo organizirati izkoriščanje nafte v Sahari in lani je že načrpala 7 milijonov ton, leto poprej pa le en in pol milijona ton. Letos pričakujejo, da bodo vrtine v Sahari zagotovile 17 milijonov ton nafte, kar bo gotovo ublažilo hitrost naraščanja proizvodnje nafte na Srednjem vzhodu. V takšnem položaju je pojav novega in prav gotovo nepričakovanega konkurenta na trgu zahodne Evropje za petrolejske tru-ste skrajno nezaželen. Predvsem zato, ker oži možnosti za prodajo lastne proizvodnje oziroma sili k znižanju cen, da bi o-hranili trg, kar pa zopet manjša dobiček.
MOŽNE POSLEDICE
Razumljivo je, da položaj za zdaj še ni dramatičen. švedska na primer krije samo 10% svojih potreb z uvozom sovjetske nafte, a Italija, ki je naj-večji kupec in katere državno podjetje je prvo odprlo do tedaj zaprto tržišče, samo 20%. Skupni sovjetski izvoz 20 do 25 mili ionov ton ni posebno velik v primerjavi z zahodnoevropsko potrošnjo, ki znaša 150 milijonov ton na leto.
Toda dejstvo je, da Sovjetska zveza v vseh novih trgovinskih razgovorih ponuja več nafte, kakor jo je do zdaj prodajala Zahodna Nemčija je lani kupila 2 in pol milijona ton (v primerjavi z 0,9 tone v letu prej), letos pa ji je bilo ponujeno 4 milijone ton. Razen tega so se konec lanskega leta zaradi ponudbe sovjetske nafte znižale cene na evropskem trgu. Rafinerije, ki kupujejo sovjetsko nafto, so za,-znamcvale izredno prospe-riteto in delajo z vsemi zmogljivostmi. Končno nameravajo v Sovjetski zvezi do leta 1965 doseči proizvodnjo 240 milijonov ton nafte (v prvih dveh letih 7-letnega načrta pa je bilo naraščanje proizvodnje občutno hitrejše od določenega), kar pa zopet napoveduje precej večjo ponudbo sovjetske nafte.
Posledice takega razvoja na trgu nafte so lahko precej daljnosežnejše od neposrednih izgub, ki bi nastale za petrolejske družbe z zniževanjem cen ali z zmanjšanjem možnosti za prodajo na zahodnoevropskem trgu. Zmanjšanje njihovih zaslužkov bi zadelo tudi dohodke držav, proizvajalcev nafte na Srednjem vzhodu, večina jih dobiva 80% nacionalnega dohodka prav od proizvodnje nafte; tudi v preteklosti so bili odnosi med petrolejskimi družbami in državami, kjer so nahajališča nafte, bolj ali manj napeti, v novejšem času pa vse bolj narašča pritisk za pravičnejšo delitev dobičkov v korist proračunov teh držav. Znižanje dohodkov od nafte ali zaviranje njihovega naraščanja bi še bolj povečalo ta pritisk,
Končno je treba omeniti še pomoč, ki jo daje Sovjetska zveza posameznim državam, da bi se o-svobodile uvoza nafte. Pred kratkim je odobrila Pakistanu kredit 30 milijonov dolarjev za iskanje naftnih ležišč. Kredit je odobren ob običajnih pogojih: dolgoročno odplačilo, 2%-ne obresti, plačilo v blagu, izkoriščanje morebitnih naftnih nahajališč pa ostane izključna pravica Pakistana. Čeprav so ti pogoji že sami po sebi neprijetno nasprotje s pogoji, ki jih postavljajo velike petrolejske družbe, je sporazum značilen še po nečem drugem. Pakistanska vlada je zdaj že večkrat zaupala iskanje nafte strokovnjakom petrolejskih trustov, vendar nafte niso našli. Prepričani so, da to ni bilo naključje, ker so sovjetski strokovnjaki, ki bodo zdaj vodili raziskovanja, prepričani, da ima Pakistan nafto (leži v središču naftonosnih področij, zemeljski plin pa so že našli v večjih količinah) in da nafte do zdaj niso odkrili samo zato, ker družbam ni ustrezalo, da bi izgubile potencialno pomembnega potrošnika.
Vse to kaže, da je monopol mednarodnih petrolejskih družb ogrožen. Od tu tudi odpor povečanju
izvoza sovjetske nafte. Sovjetski izvoz je za zdaj še relativno majhen in nevarnost »razkroja tržišč nafte« v nekaterih zahodnih državah namerno dramatizirajo. Večkrat pou-.darjajo, da se trgovina s Sovjetsko zvezo ne more razvijati zaradi državnega monopola v sovjetski zunanji trgovini, v tem primeru pa smo priče, da prav monopol mednarodnega zasebnega kapitala zavira trgovino. Kako se bo spopad dalje razvijal, jt odvisno od številnih o-koliščin tako ekonomske kot politične narave, Videti pa je, da se z gradnjami naftovodov vel'kih zmogljivosti proti središču Evrope (države članice SEV grade naftovod dolg 5000 km, ki bo povezoval Kaspijsko morje z Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko in Vzhodno Nemčijo, 16 zahodnih družb pa naftovod dolg 760 km od Mar-seillea do Rena), tako e-na kot druga stran se pri-pravjata za bližnji boj na petrolejskem trgu v Evropi.
ZDRAVKO MICIC
-!• : :■
**
Ogromen sovjetski helikopter, ki lahko prenese leseno hišo ali pa 180 mož posadke
Demonstracija žena v Madridu
MADRID, 10. — Nad sto žena, med katerimi je bilo mnogo mater z otroki v naročju, le danes dopoldne demonstriralo pred pravosodnim ministrstvom v Madridu ter zahtevalo izpustitev oziroma amnestijo za vse politične pripornike. Delegacija žena je izročila gen. Francu naslovljeno resolucijo, ki zahteva amnestijo, potem pa so vse žene v povorki odšle po ulicah, dokler se .ia zahtevo policije niso razšle.
Po mnenju dobrih poznavalcev španskih razmer je v zaporih kakih 3000 političnih pripornikov, medtem ko uradni podatki navajajo le 150 pripornikov, ki so že bili obsojeni ali pa čakajo na razpravo.
 «»—■—
Kongres o sladkorni bolezni
ŽENEVA, 10. — Danes se je v Ženevi začel IV. mednarodni kongres zdravnikov, ki bodo obravnavali vprašanja v zvezi s sladkorno boleznijo. Kongresu prisostvuje približno 1500 zdravnikov in bolničarjev iz 47 držav. Kongres bo trajal do 14. julija, na njem pa bodo govorili najbolj znani strokovnjaki in specialisti,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Včeraj zjutraj na cesti «Flaminia»
Igralec A. Talegalli in še dve osebi zgubili življenje po trčenju z avtom
Znani televizijski igralec se je vrača! domov z nastopa v Faenzi - Nesrečo je povzročila prevelika hitrost
PERUGIA, 10. — Na cesti »Flaminia*, in sicer ob vhodu v občino Gualdo Tadino se je danes zjutraj ob 4.45 zgodila huda prometna nesreča, pri katerih je izgubil življenje znani televizijski igralec Alberto Talegalli, poleg njega pa še 55 let stari Roberto Discepoli, najemnik hotela »Centrale* v Spoletu ter 15 let stara Linda Mancini, hčerka 51 let starega Bernardina Mancinija, ki se je pri nesreči hudo poškodoval,
Na mestu nesreče so prišli predstavniki sodnih oblasti, ki so uvedli preiskavo, v Gualdo Tadino pa so poleg številnih prijateljev prispeli tudi brat Alberta Talegallija in Mancinijeva žena.
Alberto Talegalli je bil znan predvsem zaradi nekaterih posrečenih nastopov v radiu in televiziji. Rodil se je 2. oktobra 1913 v Spoletu, kjer je bil zaposlen kot uradnik pri družbi »Terni*. Kasneje je bil premeščen v rimsko po-i družnico podjetja, in v Rimu
1 radijskih oddajah pod imenom »Sor Clemente*. Kasneje
Avto, s katerim se je ne-,.	•	.	..
sreča zgodila, je bil last A.|>_ej;Pr™ "astoph v zabavnih
Talegallija. Večer prej je igralec nastopil v Faenzi in namesto, da bi tam prenočil, se je odpravil proti domu. V avto jer yzel še omenjene potnike, ki so prišli z njim iz Spoleta prejšnje jutro. Najprej se je za volan vsedel Talegalli, ki je vozil več ur, potem ga je zamenjal Discepoli. Pri bencinski črpalki A GIP ob »Osteria del Gatto*
— nekaj kilometrov pred Gualdo Tadino — se je Discepoli ustavil in odšel v stranišče, nakar se je zopet vsedel za volan avtomobila ter nadaljeval pot proti Spoletu.
Ob vhodu v Gualdo Tadino pa je avto zaradi velike hitrosti na ovinku zaneslo, tako da Discepoli vozila ni več obvladal. Avto je treščil v varnostni zid, ki je na tem mestu postavljen ob majhnem potoku in tam obstal — spremenjen v kup zvitega železa.
Nekaj delavcev, ki so takrat odhajali na delo, je nesrečnežem v avtu brž priskočilo na pomoč. Nekdo je tudi poklical karabinjerje in rešilni avto, toda za Talegallija in Disce-polija ni bilo več pomoči: o-ba sta si pri trčenju prebila lobanjo, tako da sta bila na mestu mrtva. Mancini in njegova hčerka pa sta bila hudo ranjena in so ju zato z rešilnim avtomobilom odpeljali v lokalno bolnišnico. Toda žal je tudi Linda med prevozom umrla.
Edini, ki se je rešil, je bil Mancini, toda tudi ta je tako hudo ranjen, da so si zdravniki o njegovem stanju pridržali prognozo, čeprav ne izključujejo, da bo okreval.
je nastopil z velikim uspehom tudi na televiziji, in sicer v oddajah »Sintonia*, »Canzonissima*, »Controcana-le» in sedaj v oddaji «L’Ami-co del giaguaro*.
Alberto Talegalli je sodeloval tudi v nekaterih filmih, med njimi »Pet revežev v avtomobilu*, »Ena od tistih*, »Našli smo se v galeriji*, »Cafe chantant*, »Nedelja dobrih ljudi*, »Prepovedane ženske*, »Dve noči s Kleopatro*, »Počitnice Sor Clementa*, »Prišla je Parižanka*, »Duhovi in tatovi*, »Tri tujke v Rimu*, »Arriva la banda* in »Predrzni zaljubljenci*.
Po šestnajstih letih ločitve
Mati našla sled
za izgubljeno hčerko
Toda ameriški zakoni ji ne dovoljujejo, da bi svojo hčer pripeljala v domovino
PULJ, 10. — Šestnajst let je osvobodilni borbi. Bila je ku-
že tega, kar se je vojna končala in vendar so še ljudje, ki so jih vojni dogodki ločili ter se še niso mogli združiti, čeprav so živi in vedo celo drug za drugega. Tak primer vzbuja prav v teh dneh veliko zanimanje med prebivalstvom Pulja in nekateri časopisi so o njem že obširno poročali. Gre za 40-letno bolničarko Fio-rino Varesko, ki je pred dobrim mesecem izvedela, da je njena, sedaj že 20-letna hčerka Mirella živa Pa začnimo od začetka. Bilo je v začetku leta 1944. Mirelli je bilo tedaj komaj štiri leta. Njen oče in stric sta bila v partizanih, mati Fiorina je aktivno sodelovala v narodno-
HiiiifMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiniiiiiiiiiiilliiiiiiiniiiiiluiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiil
V nedeljo na letališču Tišino pri Moskvi
Med letalsko parado predstavljene številne novosti letalske tehnike
Novi bombniki, ki večkrat presežejo hitrost zvoka in helikopterji, ki lahko prenesejo celo hišo ali pa 180 mož posadke
m* ; ;■
M !%: i , tl ALBERTO TALEGALLI
MOSKVA, 10. — Na letališču Tišino pri Moskvi je bila včeraj velika letalska parada, kateri je prisostvovalo nad pol milijona ljudi. Na častni tribuni so bili ministrski predsednik Hruščev z vsemi najvidnejšimi člani vlade, major Gagarin, člani diplomatskega zbora in drugi.
Sovjetska zveza je na tej prireditvi predstavila vrsto novih letal, ki so vzbudila izredno veliko zanimanje opazovalcev. Zlasti so bili presenečeni vojaški atašeji, ki so ugotovili, da Sovjetska zveza ni zanemarila proizvodnje vojaških letal in da je predstavila nekaj takih novosti, ki presegajo celo ameriško letalsko tehniko.
Med novostmi je bilo v letalski paradi najprej videti bombnik z deltastimi krili, katerega hitrost naj bi večkrat presegla hitrost zvoka. Na pogled je bombnik večji od a-meriškega bombnika «B-52», čeprav ima samo štiri motorje, medtem ko jih ima ameriško letalo osem. Ko je bombnik prispel nad letališče, se je izpod njega odtrgalo majhno lovsko reakcijsko letalo, ki se je v nekaj sekundah skupaj z bombnikom izgubilo v modrini neba.
Za »Delto*, kot so takoj imenovali novi bombnik, je nad letališče prihrumela e-skadra desetih bombnikov z nadzvočno hitrostjo, katere so takoj primerjali z ameriškimi »B-58* in ki dosežejo po ameriški uradni navedbi hitrost 2.400 km na uro.
Nadalje je bil prvič predstavljen reakcijski lovec z deltastimi krili, katerega novost je v dodatnem motorju na kisik. Le-ta mu omogoča, da doseže fantastično brzino. tako da lahko zbeži tudi vodenim raketam. Pilot tega letala je nad častno tribuno spravil v tek dodatni motor. Posledica je bila, da se je kot blisk dvignil in v nekaj sekundah izginil.
Potem je bila vrsta na treh letalih z deltastimi krili, pod katerimi so bile pritrjene vodene rakete «zemlja-zrak», pa tudi druga, kasneje predstavljena letala, so bila opremljena s temi raketami.
Po preletu štirih letal, ki se lahko spuščajo in vzletajo
tako na vodi kot na zemlji, so gledalci lahko videli novo letalo, ki se lahko dvigne navpično Princip vzleta pa ni enak vzletu francoskih ali ameriških letal, temveč temelji na križanju lastnosti navadnega letala in helikopterja. Letalo je izredno gibljivo in lahko za upravljanje ter služi tako za prevoz blaga kot čet.
Največ zanimanja pa so vzbudili številni helikopterji.
Nad letališče je priletelo najprej 15 helikopterjev, izpod katerih so viseli trapeči in na njih so se pozibavala dekleta v narodnih nošah- Po. tem je bila vrsta na štirih helikopterjih, ki so nosili modele satelitov ter konico, v kateri je Gagarin poletel v vesoljstvo. Prvič je bil med helikopterji prikazan model, ki ga označujejo trije trupi in ima raketni pogon.
Toda največje presenečenje — vsaj za gledalce — je bil prihod ogromnega helikopterja, ki je imel pod trupom navezano veliko leseno hišo. Helikopter je zakrožil nad letališčem, potem pa je hišo varno spustil na travnata tla. Uradni podatki pravijo, da lahko ta helikopter prepelje naenkrat 180 mož.
Letalska parada pa s tem seveda ni bila končana. Letala, ki smo jih do sedaj o-menili, so bila same novosti, medtem ko je v paradi sodelovala še cela vrsta drugih.
Med njimi velja omeniti »Me-dvede*, ki so vojaška verzija znanih »TU-114*, bombnike, ki so podobni »TU-104*, lovska letala vrste »Fishbed*, ki imajo sedaj dodatne motorje itd.
 «»--------
24 smrtnih žrtev železniške nesreče
BANGKOK, 10. — V Severni Tajlandiji se je zgodila huda železniška nesreča, pri kateri je izgubilo življenje najmanj 24 oseb, 60 oseb pa je hudo ranjenih. Nesreča se je zgodila v soboto ponoči, in sicer kakih 650 km od Bangkoka. Po prvih vesteh je vlak na nekem ovinku iztiril, tako da se je poleg obeh lokomotiv prevrnilo tudi o- nili.
sem vagonov. Med mrtvimi je tudi več ameriških državljanov,
 «»-------
Vlak povozil medveda
CASTEL Dl SANGRO, 10. — Na progi Napoli - Pescara je brzi vlak povozil rjavega medveda, ki je prišel iz nacionalnega parka v Abrucih. Medved, ki je bil visok približno dva metra in je tehtal več kot 200 kg, je hotel prekoračiti železniško progo, te-
Dopoldanska razprava odložena
i:
M oe ifpijo zaslišani
Popoldne je zločinec priznal\ da je imel Jude za «potencialne sovražnike», ki morajo biti pokončani
rirka in zato je morala večkrat zdoma. Nekega dne so jo prav pri takšnem opravku zalotili Nemci. Ker je imela pri sebi razne brošure in letake so jo aretirali in kmalu nato poslali v koncentracijsko taborišče. Od tam se je vrnila šele po koncu vojne, hudo bolna in z razrvanimi živci.
Mirello so med tem časom spravili v neko sirotišnico. Na dokumentih, s katerimi so jo sprejeli v zavod, je bilo napisano: «Starši so jo zapustili«, kar pa ni bilo res. Mirella in njena mati bi se bili po koncu vojne prav gotovo našli in združili, da je bila Fiorina zdrava. Tako pa je morala za dolgo dobo na zdravljenje v bolnišnico za živčne bolezni.
Minilo je več let — medtem se je Fiorinin brat Bocco izselil v New York. 40 dni je tega, ko je Fiorina prejela od brata pismo, v katerem ji sporoča, da je ves čas iskal svojo nečakinjo ter da je končno izvedel, da je bila Mirella v zavetišču «Catholic Committe for Retugees, 265 West 14th Strett Between» v	.
New Yorku. Tu jo je spo- h^anju obeh strani sklenili znala neka ameriška družina, | razveljaviti dopoldansko raz-ki jo je tudi pohčerila.	pravo,
JERUZALEM, 10. — Zaradi slabih fizičnih kondicij Adolfa Eichmanna je sodišče na zahtevo njegovega zagovornika odpovedalo današnjo dopoldansko razpravo.
Jutranja razprava je trajala samo dve minuti. Predsednik sodišča Landau je samo sporočil, da je obramba zahtevala, naj se zasliševanje obtoženca prenese na naslednji dan, in sicer zaradi njegove nerazpoloženosti.
»Potem, ko smo slišali mnenje obeh strani*, je dejal predsednik sodišča, »smo odločili, da zahtevo sprejmemo. Razprava je zatorej prenesena na popoldne, in sicer ob 14.30» (po našem času).
Eichmann je bil zjutraj prisoten v svoji stekleni kletki. Bil je zelo bled in nervozen ter si je kar naprej oblizoval ustnice.
Pred začetkom razprave sta javni tožilec Hausner skupaj z zagovornikom Servatiusom imela krajši razgovor s sodniki.
Specialisti, ki dnevno nadzorujejo zdravstveno stanje bivšega esesovskega polkovnika pravijo, da »v zdravstvenem stanju Eichmanna ni bilo ugotovljeno nič hudega*. To je potrdil tudi predstavnik obrambe, ki je dejal, da so Eichmannovi živci precej napeti zaradi zasliševanja po javnem tožilcu, ki se je začelo v petek »In to je razumljivo*, je pristavil predstavnik obrambe.
Zvedelo se je, da Eichmann danes zjutraj ni hotel zaužiti zajtrka in da se zadnje dni pritožuje zaradi »slabosti v nogah*. Toda zdravniki menijo, da je Eichmann predvsem žrtev depresije živčnega značaja, kar pa ne pomeni, da ga ni moč zasliševati.
Vprašanje je le, če bodo lahko zasliševanja trajala po sedem ur na dan, kot je bilo predvideno za ta teden.
Ob 10.30 je izraelska policija izdala naslednje uradno sporočilo:	»Po petkovi raz-
pravi je obtoženec počival skozi ves »vveekend*. Preteklo noč ni mogel zaspati in tako je danes zjutraj napisal pismo svojemu odvetniku, v katerem pravi, da zaradi svojih fizičnih kondicij — zaradi neprespanosti in živčne napetosti — ne bi mogel biti v stanju vzdržati zasliševanja javnega tožilca. Zaradi tega zahteva naj bi bila dopoldanska razprava odložena. Pismo je bilo izročeno odvetniku Servatiusu, ta pa ga je izročil sodnikom, ki so po za-
Lahko si predstavljamo veselje Rocca, ki je mislil, da je iskanja konec ter da bo lahko še v kratkem objel svojo nečakinjo. Toda zadeva je bila povsem drugačna. Predstavnik zavetišča je izjavil, da mu ne more dati imena in naslova nove Mirelline družine, ker obstaja zakon, ki ščiti ameriške družine, ki posvojijo sirote.
Fiorina Varesko je obupana. Ve, da je njena hčerka živa ter da živi s svojimi novimi starši v New Yorku, ne ve pa, kje in je ne more objeti in pripeljati v domovino. Tega uboga mati ne more razu-
daj pa je privozil vlak, ki ga j meti. Zato se je obrnila na je zadel v trenutku, ko je i advokata, ki je že obvestil o bil medved v sredini med o-j zadevi tajništvo za zunanje bema tračnicama.	I	zadeve v Beogradu.
David Ofer, je izjavil: »Obtoženec se ne počuti dobro. Tudi na splošno je vedno ner-vozen*.
Po globokem spanju danes dopoldne je Eichmann opoldne kosil, po kosilu pa je nekaj časa pisal, in sicer v pričakovanju začetka popoldanske razprave. Ko so ga potem privedli v stekleno kletko, je bil videti zelo truden in bled ter je na prvo vprašanje javnega tožilca Hausnerja odgovoril z glasom, ki ga je bilo komaj slišati. V odgovorih po začetku razprave je Eichmann priznal, da je imel Jude za »potencialne sovražnike* in da je mislil, da bi morali biti pokončani. Toda pri tem ni mislil na fizično pokončanje, temveč na »pokončanje njihove fizične moči, tako kot Francije in Anglije*.
Eichmann je tudi povedal,
Pred današnjo jutranjo razpravo je obtoženca pregledal zdravnik, ki je ugotovil, da je »njegovo zdravstveno stanje povsem normalno, obtoženec je le truden zaradi neprespane noči. V tem trenutku obtoženec globoko spi.*
Predstavnik izraelske polici-	nju,	pa —	kot	pravi	—	ni	bilo
je pa je še posebej dodal, t	njegovo	delo,	temveč	njego-
da Eichmannu niso dali po
ADOLF EICHMANN
da se je vpisal v nacistično stranko zato, ker se je stranka upirala versajski pogodbi. Priznal pa je, da je bilo njegovo delovanje v stranki že od vsega začetka naperjeno proti Judom in dostavil, da je želel rešiti judovsko vprašanje na načine, ki jih je do sedaj že opisal. Eichmann je v tej zvezi še dejal, da je vedel za Hitlerjevo obvezo o pokončanju Judov, a da pri tem ni mislil na »fizično pokončanje*.
Tožilec Hausner je nato obtožencu zastavil več vprašanji ki so se nanašala na njegovo izjavo, po kateri naj bi.-biM Judi »potencialni sovražniki* reicha. Eichmann je odgovoril, da je prišel do tega prepričanja potem, ko se je judovski voditelj Weizmann nekaj dni po začetku sovražnosti izjavil proti reichu, in sicer z izjavo, ki je zvenela skoraj kot vojna napoved.
Eichmann je nato govoril o namenih svojega potovanja v Palestino leta 1937. Potoval je zato, da je prišel v 'stik a bivšim jeruzalemskim velikim muftijem El Huseinom in z judovskim ljudstvom, kjer je proučeval njegove navade in življenje. Sovražno poročilo, ki ga je potem predložil svojim predstojnikom po potova-
jutranji razpravi nobenih u-spavalnih sredstev.
Pred šestimi tedni je izraelska policija tudi objavila, da ima Eichmann nekatere srčne napake, vendar ne napake, ki bi ogrožale delovanje srca. Gre za nenadno povečanje pritiska, ki ima svoj izvor v živčni napetosti. Tudi poveljnik straž, ki čuvajo A-dolfa Eichmanna, polkovnik
  m m imai im ■mami*! Ittll l alti«  ...............
V viharnem morju pred obalo Mozambika
150 ljudi izginilo v morju ob eksploziji ludje «Suve»
Po zadnjih podatkih naj bi od skupno 480 potnikov in posadke rešili 333 oseb - Lizbonska vlada o nesreči molči!
JOHANNESBURG, 10. — Iz Laurenco Marquesa poročajo, da je na morju pred Mozambikom nasedla na sipine in potem eksplodirala portugalska ladja »Save*.
Ladja »Save* je pretekli petek zapustila Laurenco Mar-ques. Na ladji je bilo kakih 550 oseb, ko jo je zajel vihar. Iz do sedaj negnanih vzrokov je v skladišču municije potem prišlo do eksplozije, kateri so sledile še druge, tako da se je ladja hitro nagnila in deloma izginila pod vodo, medtem ko ostali del ladje gori.
Med 550 potniki je bilo približno 350 rudarjev - črncev ter 200 temnopoltih vojakov, ki so bili pod poveljstvom belih častnikov.
Ponesrečencem so prišli na pomoč s čolni in helikopterji. Računajo, da se je rešilo kakih 300 potnikov, ostalih 250
Številni ranjenci so bili že prepeljani v bližnje bolnišnice, ostali pa čakajo — prene-kateri v dramatičnem položaju — na rešitev. 2al so vse vesti, ki prihajajo s področja nesreče, precej netočne, ker je portugalska cenzura preprečila novinarjem, da bi o nesreči poročali, lizbonska vlada pa o strahotni nesreči sploh molči!
Po zadnjih vesteh je bilo na ladji 480 potnikov in članov posadke. Rešenih je bilo 299 potnikov in 34 članov posadke, mrtvih ali pogrešanih pa je 127 potnikov in 20 članov posadke.
 <f»------
«Axis Sally> izpuščena po 15 letih zapora
ALDERSON (VVest Virginia), 10. — «Axis Sally», ameriška
pa je umrlo ali pa so izgi- i igralka, ki je bila med voj.
{no zaposlena pri berlinskem
radiu, je bila danes izpuščena na svobodo.
«Axis Sally», katere pravo ime je Mildred Gillars, ima danes kakih 60 let. Ostanek svojega življenja namerava preživeti v nekem zavetišču
Mildred Gillars je bila v začetku vojne v Nemčiji, in sicer v Dresdenu. Leta 1940 je postala napovedovalka Radia Berlin, ko pa je stopila v vojno tudi Amerika, je postala aktivna propagatorka nacizma in je v raznih oddajah pozivala ameriške vojake naj položijo orožje. Na razpravi, ki je bila leta 1949, je Mildred Gillars izjavila, da je službo nacistične propagatorke sprejela potem, ko jo je k temu nagovoril neki funkcionar
*Axis Sally» je bila aretirana v Berlinu leta 1946 in je bila potem obsojena zaradi izdajstva na kazen od 10 do 30 let. Po 15 letih pa so jo izpustili na sbobodo.
vega kolege Hagena.
Obtoženec je nadalje zanikal, da bi pisal pismo nemškemu zunanjemu ministrstvu in se v njem pritožil nad zadržanjem nemške ambasade ** Budimpešti glede izselitve Judov v Palestino. Potrdil P* je avtentičnost nekega drugega pisma, ki ga je pisal bivši nacistični veleposlanik v Budimpešti o tem vprašanj®' Vsekakor pa se je Eichmann glede svojega bivanja na M®' džarskem spet zavaroval z iz' govorom, da je bil podrejen* uslužbenec in je torej mora* ubogati, kar so mu naročil*'
Končno je zločinec govor*1 o svojem zadržanju do avstrijskih Judov in dejal, 8® m »vodil* emigracije Judo** iz Avstrije, temveč da je b* samo zato »zadolžen*.
G. Lollobrigida demantira
MOSKVA, 1«.
Gina
I,ol*
lohrigida, o kateri so pis®
1*
včerajšnji listi, da je v zna* protesta zaradi neprimerneg sprejema v Moskvi zapust*1® dvorano moskovskega filmsk®* gu festivala, je danes to 0. ločno zanikala. Gina Lollobr* gida je dopisniku ANSA *** javila, da m nikomur nič^ sar izjavila in da so zato*0-vse, vesti, ki jih je objav* tisk na n.ien račun, popoln0, ma izmišljene.
NEW YORK, 10. — Eh®®; beth Taylor in njen mož E® die Fisher, ki bi po določi* ameriške vlade morala Prl’( stavljati ZDA na filmskem U stivalu v Moskvi, sta za ' ur odložila odhod v prestol®1 co Sovjetske zveze. Zakon0 bi morala danes odpotovati letalom v Moskvo preko L° dona, a sta se potem odlo°.
la, da bosta odpotovala ju
tr‘-
\0<’
Zdravnik Elisabeth Tay ki bo spremljal igralko na P'
d®
ti v Moskvo, je 'izjavil, se je Elisabeth Taylor ° čila še za en dan dopU®1 ' »ker se počuti trudna*. , Zdravnik pa je še d od* da igralka m bolna.
— 3 —
11. julija 1961
V NEODVISNIH DRŽAVAH
V KOLONIJAH IN PROTEKTORATIH
nmm
175/4flS.fiDP
jlAl.D72.000
1,313107.W
20871335,
30.323 214k«
Čeprav se je število članov povečalo od 51 na 99, je notranja struktura organizacije in zastopanost posameznih področij sveta v glavnih organih ostala v bistvu ista
. bodo še tri države sprejete v Združene narode, bo a svetovna organizacija šteti ^102 člana, to je dvakrat več kot leta 1945, ko je bila ustanovljena. To se bo verjetno zgodilo že na prelomu iz sedanjega v novo leto. Toda v notranjosti Organizacije Združenih narodov in v zastopanosti posameznih pod-ročij v glavnih organih in Posebno v tajništvu se med-em ni v bistvu prav nič spremenilo. Danes imajo Združeni narodi z 99 člani v glavnem isto notranjo organizacijo in isto strukturo tajništva in glavnih teles, ki Je bila postavljena že pred yeč kot 15 leti, v času ko J® imela samo 51 držav — clanic, ko so celi kontinenti mli nezadostno zastopani in ko se je politična podoba sveta zelo razlikovala od se-danje#
Leta 1946 je bilo v svetov-organizaciji 55 držav. Na-
j , nie leto jih je bilo 57, 5„a 1948 — 58, leta 1949 —
1955	1950	~ 6°' D° leU
“5 ni bilo sprememb, te-
pa je vstopilo^ v Združe-i . ne narode kar 16'novih čla-P°v, naslednje leto še štirje, e*a 1957 še dva in leta 1958 še eden. Danes imajo Združeni narodi skupno 99 elanov. Ko so bili Združeni narodi ustanovljeni, je bilo v njih poleg 22 ameriških držav, 15 evropskih in Avstralija z Novo Zelandijo, le Ze'o malo število držav z °stalih dveh velikih kontinentov; 8 iz Azije (Kitajska, ndija, Iran, Irak, Libanon, 'tlipini, Saudova Arabija in btrija) ter le 4 iz Afrike Egipt, Etiopija, Liberija in Južnoafriška unija).
Sedaj je položaj povsem urugačen: iz Evrope je v rganizaciji 26 članov, iz A-nterike 22, dva pripadata Av-raliji, 49 pa azijsko-afriške-n geografskemu področju, tako je svetovna organiza-clJa uresničila že visoko stopnjo univerzalnosti, kar je eno S.svnih načel, na katerih je 1 a ustanovljena. To pa se t odrazilo na njeni notra-
organizaciji, ki se v ni-_ 'er ni bistveno spremenila.
- ioces hitrega uresničevala načela univerzalnosti je 2 ora* , vsyj načeti vprašanje ostajanja pri uresničeva-J,u Principa pravilne geo-^•atske razdelitve mest v ^rganih in funkcijah v apa-
..Združenih narodov. V a njih letih je bil ta pro-lie”1 s'cer večkrat postav-zas"uj1 VS° važnosti°. ki jo in - P0 svoiem pomenu značaju Toda ne gre sa-
sta 1* sPrernembe, ki predpo-Pr-V	večje upoštevanje
skpV	pravične, geograf-
zastopanosti V telesih in stv,a”‘h ZN. recimo o dej-v bi/*8. 80 v PrejSnjih letih a. ..*{ bile le štiri države z no S,	kontinenta s skup-
17 milijoni prebivalcev,
'"'loiniunu   nmimmiih
Hotel v Moskvi 5890 gostov
oriLjreC*'^u Moskve nedaleč 10 ^e^ega trga, so podrli ce-
rnestno četrt nizkih hiš.
mesto njih bo v nekaj zraslo velikansko 12-srropno poslopje, ki se 0 s svojo moderno arhitek-
turo
popolnoma vskladilo
ačajem in fiziognomijo če-
So*	največji hotel v
vjetski zvezi; razpolagal bo 8 5890 posteljami, da T^ckti so se potrudili, bodo bodoči gostje imeli . otelu vse moderne udob-s 1. Večina sob bo eno in oposteljnih. V hotelu sa-"rrir1 ')° koncertna dvorana s • sedeži, kino-gledališče z z->mr. dvoranama, restavra-•Ja, kavarna. Okrog hotela velik park.
da pa jih je sedaj 26 z desetkrat večjim številom prebivalstva.
S temi novimi člani je prišel v ZN dejansko nov svet, ki ima svoje specifične probleme — ki pa so stvar vSe svetovne skupnosti — in ki živi v spletu specifičnih e-konomskih in političnih okoliščin.
Z gledišča vsebinskih vprašanj in ne samo principa geografske reprezentativnosti organov in aparata ZN, so reforme v svetovni organizaciji postale zelo nujne.
To pa še ne izčrpuje problema. Notranji položaj v ZN, stanje odnosov v njih se je v veliki meri moralo spremeniti s povečanjem njihovega članstva, ki je izšlo iz razvoja političnih okoliščin v burnih spremembah politične slike sveta. Ko so bili ZN osnovani, je bila borba za mir, za enakopravnost vseh dežel — velikih in ma-
lih in za razvijanje mednarodnega sodelovanja temeljilo vprašanje in svečano pro-klamirano načelo. Toda uresničevanje tega načela je bilo podvrženo pritisku splošnih prilik, ki ,so spremljale prve korake svetovne organizacije in v določeni meri u-rejevale v njej tudi položaj in odnose:	delovale	so na
podžiganju hladne vojne, na forsiranju umetne delitve sveta, na ustvarjanju blokov in borbe med njimi po eni strani, medtem ko je po drugi strani bilo dejstvo, da je dobršen del sveta bil takrat še izven ZN.
V ZN sta takrat obstajala Zahod in Vzhod — prvi z dominantnim številom glasov — in šele ustvarjati se je začelo jedro one velike moralne sile, ki jo danes predstavljajo države s pozitivno izvenblokovsko politiko.
V ZN z 51 člani je Zahod razpolagal z nad 40 glasovi, torej z več kot dve-
tretjinsko večino, ki je potrebna za izglasovanje resolucij. Z naraščanjem šlevila članov svetovne organizacije se blokovski skupini v njej nista bistveno povečali in se niti ne bosta. Medtem je naraščalo število držav, ki niso bile vezane na vojaško-politične zveze, istočasno pa je tekel tudi proces vse močnejšega uveljavljanja izven-blokovske politike in njene stalne krepitve kot pozitivnega činitelja v svetovnem dogajanju. Resolucije, ki so bile prej z lahkoto izglasovane, so začele z delovanjem gornjih dveh faktorjev vedno teže izhajati. (Ilustrativen v tem smislu je razvoj položaja okrog vprašanja kitajskega predstavništva v ZN. ZDA so vztrajale na nepriznavanju LR Kitajske kot predstavnika kitajskega ljudstva in na obdržanju Cangkajškove delegacije v ZN. Leta 1952 so lahko računale s podporo 70 odst. članov svetovne organizacije, leta 1960 se je ta podpora zmanjšala na 42 odst., .1. 1961 pa že na 36,5 odst., kar je seveda mnogo manj od prejšnje dvotretjinske večine. V zadnjih letih je samo veliko število vzdržanih glasov omogočilo, da se je stališče ZDA, ki je v izrazitem nasprotju z načelom univerzalnosti, lahko še obdržalo v generalni skupščini ZN).
V Združenih narodih je torej prišlo ne samo do kvantitativnih, temveč tudi do velikih kvalitativnih sprememb: odnos sil v njih, struktura delovanja in vloga skupin držav se je v sjstvu spremenila.
Ze samo po sebi bi te spremembe morale sprožiti potrebo po reformah v ZN, ki bi njihovo notranjo organizacijo bolj približale in prilagodile današnjemu .številu in strukturi njihovega članstva, današnji politični sliki sveta in smerem razvoja odnosov in prilik v njih, toliko prej, ker neskladnost' med organizacijo in mehanizmom ZN po eni strani, ter razvojem svetovne politične situacije po drugi strani, o-čitno ni omogočala, da bi ta ustanova čim pravilneje delovala na področju borbe za mir in interese vseh držav in področij sveta. Ta' ne* skladnost' je nosila nevarnost, da ostanejo ZN pod pritiskom tendenc, da bi služile kot instrument interesov malega števila držav velikih sil ali blokov, ali pa da se paralizira pozitivno delovanje nasploh. Zaradi tega so ZN tudi bile podvržene nevarnih pretresom, kot se je to dogodilo na primeru kongoške krize.
Na prihodnjem 16. zasedanju generalne skupščine bodo te nujne reforme predstavljale zelo pomemben del razprave. Prav sedaj je bil objavljen predlog za reorganizacijo tajništva ZN, ki se s tem le delno bavi. Poseben odbor 8 strokovnjakov je izdelal predloge, nakar je Hammarskjoeld sporočil svoj predlog, da se tajništvo ZN dopolni s še tremi pomočniki
generalnega tajnika, odgovornimi za politična vprašanja in z 9 podtajniki, ki bi se prvenstveno ukvarjali z upravnimi vprašanji. Izbrani bi bili tako, da bi bila vsa področja sveta primerno zastopana. Komite je predlagal tudi porazdelitev mest v u-radnem aparatu po kateri bi sodelovanje Zahodne Evrope bilo zmanjšano, Azija, Afrika in Sovjetska zveza pa bi bile močneje zastopane kot danes.
Nekatera vprašanja so v poročilu komiteja strokovnjakov ostala odprta. Z njimi se bo prav tako v jeseni u-kvarjala generalna skupščina. Glavni pa sta dve stvari: priznanje, da so reorganizacije nujne in da jih je treba izvajati s stališča usposabljanja ZN, da bodo lahko čim popolneje in pravilneje izvajala svojo veliko vlogo B. L.
Nesmrtno Njegoševo delo kot scenski oratorij na glasbo Nikole Hercigonje
Slika iz opere N. Hercigonje »Gorski venec« v izvedbi beograjske Opore 1. t.m. v Križankah
1. Nikola Hercigonja:
GORSKI VENEC, scenski oratorij v uprizoritvi beograjske Opere
Glasbenemu nestrokovnjaku ne pritiče sodba o glasbeni stvaritvi razen o splošnem vtisu, ki ga napravi na muzikalno občutljivega poslušalca. Pač pa sem o veliki Njegoševi dramsko epski pesnitvi ponovno pisal in razpravljal. Igralec in režiser beograjskega Narodnega po-zorišta Raša Plaovič je delo že pred leti priredil za oder s kar največjo zvestobo do izvirnika; ohranil je Njegošev deseterec, ki zveni epsko svečano in je primeren predvsem za široko pripovedovanje. Nujno je zatorej, da se dejanje ne odigrava na odru, temveč poslušamo predvsem
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiifiMsriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiaiiiaiK*
Zanimivo poglavje o mikroskopskih vodnih organizmih
Alge-kremenovke kar jih premore
Na slojih alg * kremenovk stoji velik del Zagreba - Celo mnogi morski psi in kiti se lahko njim zahvalijo za svoj obstoj
Nekaj vrst alg-kremenovk pod mikroskopom
Radio Trst A
7.30:	Jutranja giasba; , 11.45:
Vrtiljak, pisani odmevi naših dnu; 13.30: Glasba po željah; 17.: Za prijeten uvod; Orkester Guido Cergoli; 17.25: Pesem in ples; 18.15; Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio-telev. iz Ljubljane; 18.50: Škerjančevi, Simonitijevi In Srebot-njakovi samospevi; 19.: Glasbena skrinjica, oddaja za mladino; pripravil Gojmir Demšar; 19.30: Življenja im usode; »Heller in Galbraith, gospodarska svetovalca predsednika Kerwiedyja»; 19.45: Duo Mor-ghen - Mellier; 20.:	Šport,;
20.30:	Pevci, kitare In ritmi;
21.: Za kulisami druge svetovne vojne: Saša Martelanc: «6. junij 1944»; 21.30: Violinist David Oistrach igra skladbe Le-clalra, Hačaturjana, Čajkovskega in Isaya; 22.: Poe žita starodavnih orientalskih ljudstev; 22.20: Od mazurke do rock and rolla; 23.: Orkester Sten Kenton.
Torek, 11. julija 1901
per «Tosca», »Otello«, «Car-men«, «Faust» in «Aida»; 17.40: Južnoameriški ritmi; 18.: Prenos RL; 19.: Roger VVlMlams pri klavirju; 19.30: Prenos RL; 22.15: Spomin na Glenna Millerja; 22.35; Skerlova Serenada za godala; 23.: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih;
7.: Jutranje melodije; 9.: Klasiki valčkov; 9.30:	Jutranji
koncert; 11.30: Program pesmi; 12.: Glasbeno življenje v Ameriki; 13.: Kol. dirka po Franciji; 13.30; Operno gledališče; 15.15:	Na počitnice z glasbo;
17.20: Koncert violinista Dene-sa Szigmondyja; 18.30: 32 Beethovnovih sonat; 9.30: Filmske im gledališke novosti; 21.: Ljudje niso nehvaležni - tridejanka; 22.30: Poje Aura D'Angelo; 23.: Nunzio Rotondo in njegov orkester; 23.15: Tabaretml program.
pihala:	23.30:	Poslovilni	kon-
cert (Mozart).
Slovenija
12.25; Tretja stran; 14.20: Moderen jazz kvintet Iz Vidma; 14.40: Profili glasbenikov; 15.10; nConcertino«; 15.35: Giu-1 io Vlozzi; kvartet za violino, violo, violomcello in klavir.
7.: Prenos hL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.: Glasba za vas; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.: S popevkami doma in na tujem; 14.30: Mladina poje -zbori učiteljišča iz Kopra; 14.45:	Orkester Gian SteUari;
15.10: Zabavna glasba; 15.30: Nekaj okroglih in poskočnih; 16.: Orkestri Ralph Flanagan, Don Svvan in BMly May; 16.30: Tretja stran; 16.45: Dueti iz o-
II. program
9: Jutranje melodije; 10.; Mi in pesmi; 11.: Glasba za vas. ki delate; 14.: Naši pevci; 15.: Kratek simfonični koncert: 16.: Glasba in kol. dirka po Franciji; 17.15: Album pesmi; 17.30: Katina Ranieri In R'iz Ortola-ni, Nicola Arigliano in kvartet Cetra; 18.: Arturo Manto-vani in njegov orkester; 18.30 Četrt ure s ploščami ju-ke box; 20.20: Kol. dirka po Franciji; 20.40; Tek čez ovire; 21.45: Večerna glasba.
III. program
17,00:	Dvorakvve komorne
skladbe; 18.: Sodobno špansko pripovedništvo; 18 45:	Skladbe
Alessandra Scarlattija; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Anglija danes; 22.: Skladbe za
8,05:	Uverture in medigre;
8.30: Oddaja za otroke; 9.00: Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40; Vokalnj kvintet Kranjčani; 10.15: Pri jugoslovanskih skladateljih in orkestrih; 11.: Pevka Ljiljana Petrovič; 11.35: Klarinet in saksofo..; 12.: Dobri znanci nastopajo; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za opoldne; 13.30; Pojeta vam Tito Gobbi im Oralia Do-minguez; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: Sergej Prokofjev: Tni točke iz baletne glasbe k »Romeu im Juliji«; 15.31: Harfistka Pavla Uršič-Petričeva izvaja Partito v treh stavkih Alberta Suna nija; 16.20: Naši pevci zabavne glasbe ter instrumentalni ansambli; 17.15:	Igra David
Ojstrah; 18.: Človek in zdravje; 18.10: Od plesišča do plesišča; 20.; Zbor Giinther Arndt poje	nemške	ljudske	pesmi;
21.33: Mihovil Logar: Arija za violino in godala; 21.38: Zvočni kalejdoskop; 22.15: Melodije iz petih	stoletij;	23.05:	Plesna
glasba.
Ital. televizija
17.:	TV za	otroke;	18.30;
Dnevnik; 18.50: Vokalni in in-štrumentalni koncert; 19.20: Dogodivščine velikih del; 20.00. Ob 25-le>tnici smrti Rudyarda KlpUnga; 20.30: Dnevnik; 21.15 Film serij-e «Sospetto» - Posebna nadzorovanka; 22.05: Varietejski program: «Volubile»; 23.: Dnevnik.
Jug. televizija
Italija 17.; TV za otroke, 21.15: SUM - serijski film: 22.05:	Zabavnoglasbena odda-
ja.
V vodah vseh vrst živi nenavadno število organizmov, katerih večji del pripada rastlinskemu svetu. Skoraj vse te rastline pa spadajo y carstvo alg. Alge so zelo pomemben faktor prehrambene verige v vodah. Velik del drobnih in velikih živih bitij, celo nekatere vrste morskih psov in kitov, se morajo za svoj obstoj zahvaliti prav tem rastlinam, ki so mikroskopsko drobne. Med algami so , ki, ^elo^težkg, zat raziskovanja.-in.
obdelavo, ker zahtevajo od raziskovalcev posebne lastnosti kot na pzdrrfer dober vid, smisel za risanje, veliko vnemo in sposobnost opazovanja. Malo strokovnjakov je na svetu, ki še ukv.arjajo z raziskovanjem tako težke skupine, kot so na primer diatomofiti ali alge — kre-menovke.. Eden med njimi je profesor tehnološke fakultete v Zagrebu dr. Anton Jurilj.
Carstvo alg je nenavadno raznovrstno in posamezne skupine pogosto nimajo nobenih medsebojnih podobnostih. Doslej so razmeroma malo raziskane in prav zato postajajo vse bolj važen objekt proučevanj s tem v zvezi pa dobivajo tudi vedno večji pomen v gospodarstvu in industriji, posebno na Japonskem, v ZDA in v Sovjetski zvezi. Obstajajo namreč izgledi, da bodo alge kmalu dobile veliko važnost pri človeški prehrani, ker tako hitro rastejo in se tako hitro množijo, da dajejo veliko biološko gmoto in da se lahko uporabljajo kot surovine. Z gotovostjo se pričakuje, da bo sončna energija omogočila, da se doseže proizvodnja teh bitij v širokem obsegu.
Katere so najvažnejše značilnosti alg — kremenovk?
Prof. dr. Anton Jurilj odgovarja na to vprašanje takole:
Hišica-sarkofag
«Moja» skupina alg predstavlja najvažnejšo komponento v vodah kontinenta in morij. Zelo važna so v vodnem gospodarstvu, ribištvu in vseh proizvodih, ki imajo zvezo z vodami. Na tisoče vrst je, živijo pa v čistih in umazanih vodah, tako da so navadno pokazatelj čistoče ali pa umazanosti v vodah. Njihove dimenzije si mikroskopske: od nekaj mikronov do pol milimetra. Po splošnem mišljenju je ta skupina živih bitij najlepša med vsemi organizmi v prirodi. Njihovo enocelično telo po svojih oblikah tudi najmanj ne zaostaja za nekaterimi več-celičnimi organizmi. Živi del alge — kremenovke je zaprt v prekrasno hišico, ki mu je istočasno tudi nekak sarkofag, v katerem ostane ohranjen na milijone let, potem ko je alga odmrla. Ta hišica je zgrajena iz zelo trde snovi — kremenjaka, okrašena je z izrednimi «črteži» in barvami ter «opremljena» s cevkami, krilci, izrastki in finimi ščetinami. Vse to je tako mi-nuciozno in drobno, da jim
v teh dimenzijah ne more konkurirati nobena tehnika.
Kaj se dogaja s hišicami, ko alge odmrejo?
Hišice so zelo odporne in jih je mogoče najti v pravcatih slojih celo iz časov eocena. To pomeni, da so šle preko njih na desetine tiso-čev let. Večina Zagrebčanov na primer niti ne ve, da večji del njihovega mesta počiva na slojih teh prekrasnih organizmov. Ce so sloji hišic čisti, lahko slu-■žijo v industrijske namene. ■Se- sestavni del dinamita, paste za zobe, filtrov, deko-loratorjev, proti ognju izo-lirnega materiala itd. Razen tega se mnoge uporabljajo tudi kot embalaža.
Vegetativno in seksualno razmnoževanje
Kako se te alge razmnožujejo?
Razmnoževanje je nenavadno zanimivo, pravi prof. Jurilj. Razmnožujejo se vegetativno m seksualno. Telo «matere» se razdeli v dva dela; na dve celici — sestri. Ena dobi v «doto» škatlo, druga pa pokrov. Ona, ki je dobila pokrov, v roku od pol do ene ure in seseda pri ugodnih pogojih, ustvari sebi novo škatlo in živi srečno. Do druge, ki je dobila škatlo, pa je usoda nepravična. Iz škatle ne sme, ker bi sicer poginila. Zato znotraj škatle «dote» napravi novo škatlo in skromna
«dota» ja služi kot pokrivalo. Zaradi takega procesa ostane ta sestra vedno manjša, ko pa se zmanjša izpod minimalne velikosti, se odloči. Toda priroda je dobra. Nesrečna mala «reva» lahko hemotaktično najde svojega partnerja. V tem času se obe enoti otreseta hišice, se združita in nastane nova močna in regenerirana alga. Po tem lahko spet pride do vegetativnega množenja in vrsta je o: hranjena. Evblucija teh alg je napočasnejša v vsej prit rodi.	•'
Raziskovalno delo prof. Jurilja je vezano na Jugoslavijo. Iz Ohridskega jezera je obdelal že okoli 400 bilk kremenovke in 50 od teh jih je bilo povsem novih in doslej znanosti nepoznanih. Nekatere oblike iz Balkalskega jezera in iz jezera Tanganike so bile po-jasnene šele 1954 s pomočjo njegovih del in so šele sedaj točno sistematizirane in poimenovane. Zanimajo ga tudi najdbišča v Polju pri Potsusedu in je o tem napisal obširno razpravo, ki jo je objavila Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti.
Redka in draga literatura in preparati
Za razliko od drugih znanstvenih ustanov biblioteka Tehnološke fakultete v Zagrebu ni posebno velika.
Zakaj? Posamezni izvodi literature o algah stanejo tudi do 100.000 dinarjev in pogosto jih je mogoče nabaviti samo potom izmenjave med avtorji. Pod mikroskopom so alge zares lepotice. Živahno se gibajo in človek bi mislil da so ži-valice in ne rastline. Celo preparirane ohranijo svojo lepoto barv in črtežev. »Pazite — je dejal prof. Jurilj — v tej škatli je milijonska ..vsednost. Samo eden ori„teh preparatov je - včasih (dražji .od televizijskega aparata. To pa so tudi razlogi, zakaj so ti preparati in literatura tako redki in drugi«.
Prof. Jurilj je napisal že osem del s tega področja. Od leta 1959 do 1960 je bil že osemkrat na specializaciji pri največjem strokovnjaku za alge — kremenovke dr. Hustedtu v Ploenu v Zahodni Nemčiji. Prof. Jurilj je tudi elan svetovnega združenja z« algologiio, ki ima svoj sedež v Berkelyju v Kaliforniji. Pogosto dočaka jutro pri mikroskopu in stalno izmenjuje svoje izkušnje s kolegico Proškino iz Leningrada, s kolegom iz San Francisca ali onim iz Indije, skupno s kakimi 20 algologi, kolikor' jih je danes na svetu in ki so se specializirali za diatomofite.
N. NOVAK
Razgibana slika iz J. Gotovčeve opere «Ero z onega sveta«, ki jo Je 3. t. m. uprizorila
reška Opera
njegovo tolmačenje in pripovedovanje o tem, kar se je bilo prej in med tem zgodilo. Srbu in večini Hrvatov je Gorski venec tisto, kar je Italijanom Divina come-dia. Besedilo jih naudaja z zanosom, pretresa jih in gane.
Vendar je vsebtna Gorskega venca sama po sebi izrazito dramatična. Gre za težko odločitev črnogorskih■ vodij, ki imajo pred seboj samo dve izbiri: ali da utonejo v turškem in poturčen-cev morju, ali da začnejo borbo na življenje in smrt in pokončajo poturčence, ki so se ugnezdili mednje. Vladika Danilo se po težki noči in po pogovoru z voditelji posameznih plemen odloči za drugo možnost: za borbo in za iztrebljenje poturčencev, kar je nsebina zadnjega dejanja.
Ker se, kot rečeno, dejanje, zunanje dejanje ne odigrava pred gledalci, je tistemu, ki ne pozna Njegoševega teksta in mu uhaja govorjena ali peta beseda, dogajanju težko slediti, vendar se glasba Her. cigonje mestoma dvigne v orkestru in zboru, ki mu je dodeljena važna, antičnemu koru sorodna vloga, do mogočnih in srh vzbujajočih a-kordov Kakor je Njegoševemu besedilu podlaga duhovito in izvirno uporabljena srbska narodna pesem, tako je Hercigonja tenko prisluhnil zdaj monotonim, zdaj ognjevitim zvokom žive narodne melodije, v kateri pa tudi lailc začuti umno moderno izvedeno orkestracijo in izvirne pestre variacije.
Spoštujem veliko pieteto, ki jo je pokazal veliki srbski igralec in režiser Raša Plaovič do nesmrtnega Njegoševega dela, ko je prirejal tekst najprej na dramsko in potem tudi za operno prireditev. vendar bi želel, da bi se drzen in rojen dramatik lotil velike, šekspirske snovi in jo prelil v mogočno dramo.
Scenski oratorij je zaživel pod veščo režijo Raše Plao-viča in pod mogočno taktirko dr. Oskarja Dano na, ubrano in pretresljivo. Vladiko Danila je pel namesto obolele pa Cangaloviča Žarko Cvejič z lepim in polnim glasom. Orkester, solisti, balet m zbor beograjske Opere so obiskovalcem v Ljubljani znova dokazali svojo visoko raven, ki so pred nedavnim želi z istim delom tudi v Parizu nedeljeno priznanje kritike in občinsttia. Predstava je v impozantni sceni Miomira Demča in v okrilju mogočnih Križank našla sebi kar najbolj adekvaten okvir.
Jakov Gotovac:
ERO Z ONEGA SVETA
v izvedbi reške Opere
O priljubljenosti in sugestivni privlačnosti te v pravem pomenu narodne komične opere m treba izgubljati besed. Begovičevo besedilo in Gotovčeva glasba se prelivata med seboj, kot da bi bilo iz enega kosa. Letno gledališče v Križankah, ki prekaša zmogljivost tisoč obiskovalcev, je bilo nabito polno. Občinstvo je prišlo t> naj-višji meri na svoj račun. Ob koncu je še minute in minute odsedelo na svojih sedežih tn ploskalo, kot da se ne more posloviti od vrlih Rečanov, ki so pokazali lepe pevske m baletne zmogljivosti in pristno južnjaški temperament. Tudi orkester pod vodstvom Vladimira Be-niča je zvenel sigurno in u-brano.
Reška Opera ima vrsto prav dobrih solistov. Nevenka Tomašič (alt) in Zorka Wol/ (sopran) sta s svojima polnima glasovoma marsikdaj napolnili celotni prostor nad poslušalci pod odprtim nebom. Gosta Josip Sutej (Ero, tenor) in Milan Pihler (mlinar, bas) sta se prav tako zmagovito prebila s svojima glasovoma do zadnjih poslušalcev m ostali sodelujoči so komaj kaj zaostajali.
Predstavi so prisostvovali številni slovenski izseljenci iz Amerike.
VLADIMIR BARTOL
  i”............................imuni  	miiiunnnin,,,«
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Intenzivna aktivnost bo zadovoljivo povečala vaše zaslužke. U-godno	bodo rešeni manjši	družinski	problemi. Zdravje	vse-
stransko dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) U-godmo razdobje za reorganizacijo načrta, ki vam leži na srcu. Ne sprejemajte obvez, ki bi utegnile pokvariti prijeten večer,
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
Četudi gre vse kot po olju, ne zapadajte v pretirani optimizem.
Razum	bo nadvladal srčno	sim-
patijo. Nekoliko slabokrvnosti.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne zanašajte se na srečo: metodičnost vam bo zagotovila uspeh.
Neizpolnjena moralna obveznost vam bo grizla vest. Zdravje diskretno.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kolektivna akcija, ki je slabo ka zala. bo začela dajati sadove. Vaša velikodušnost mora biti bolj diskretna. Zdravje brez posebnosti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Objektivnih dogodkov ne jemljite preveč subjektivno. V ljubezenskih zadevah bo potekalo vse
tako, kot si želite. Potrpežljivost.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Nastopil je čas, da javne pokažete vaše stališče. Vezi z ljubljeno osebo se bodo okrepi le. Prehodna slabost.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.) Naporno potovanje, ki pa bo rodilo zadovoljiv uspeh. Star prijatelj bo potreboval vaš nasvet. Zdravje zelo dobro.
STRELEC (od 23. 11, do 20.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiillliHIH
12.) Ne spuščajte se v drzne špekulacije in neproučene poslovne zveze. Veseljaštvo ne bo škodilo, če bo umirjeno.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zanimivi rezultati bodo vplivali spodbudno. Možnost novega družabništva. Ne bodite neupravičeno ljubosumni. Nervoznost.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)
Pri jutranjih poslih vam bo sreča izredno naklonjena. Kapri-cioznost utegne poslabšati napete odnose z ljubljeno osebo.
RIBI (od 20. 1. do 20. 3.) le koristite zaupanje predpostavljenih in sprožite idejo, ki se vam zt^ _ umestna. Odlično vzdušje 9 družini. Zdravje mirno.
______V	zvezi z dvojnim povečanjem njenega članstva
Organizacijo Združenih narodov je treba vskiaditi z realnostjo
Deveti Ljubljanski festival: Jugoslovanska opera
•Gorski venec-
Ero z onega sveta*
Vreme včeraj: naj-viSja temperatura 27.2, najnižja 19.6, ob 19. uri 24; zračni tlafc 1014.7 stanoviten, veter severozahodni k 4 km, vlage 70 odst., nebo 6/10 po-oblačeno, morje mdrno, temperatura morja 21.8 stopinje.
Tržašlt
fvni
Danes, TOREK. 11. julija
Olga
Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 3 26 in zatone ob 18.41 Jutri, SREDA, 12. Julija Mohor
Odhod ravnatelja Javnih skladišč v Budimpešto
Pogajanja za okrepitev tranzitnega prometa med Trstom in Madžarsko
Treba je zagotoviti primerna sredstva v okviru italijansko-madžarske trgovinske pogodbe ■ Zagotovila ministrstva za zunanjo trgovino
V soboto je odpotoval v Pudimpešto generalni ravnatelj tržaških Javnih skladišč di. Bernardi, ki se bo na Madžarskem zadržal nekaj dni in tamkaj skušal proučiti z madžarskimi poslovnimi krogi možnosti okrepitve izmenjave med Madžarsko in Trstom ter zlasti možnosti okrepitve madžarskega tranzitnega prometa skozi Trst.
Znano je, da je madžarski tranzitni promet skozi Trst.
Znano je, da je madžarski tranzitni promet skozi Trst še vedno nezadovoljiv in da še zdaleka ni dosegel predvojne ravni. V ' zadnjem razdobju pr se prav za promet Madžarske vedno bolj občuti konkurenca Reke. Podoben je bil položaj tudi s tranzitnim prometom CSSR, dokler ni prišlo do ureditve splošnih italijansko-češkoslovaških trgovinskih odnosov in kasneje tudi do neposrednega spora-1 zuma med češkoslovaškimi izvoznimi podjetji in tržaškimi j Javnimi skladišči. Kot je zna- j no, so z novo trgovinsko po-j godbo predvidevali vsoto 61 milijard lir za plačevanje češkoslovaških tranzitnih stroškov v blagu, s čemer se bo lahko ta tranzitni	promet
skozi Trst povzpel na 350.000 ton la leto.
Sedaj je bilo treba urediti ista vprašanja tudi	za Ma-
džarsko in v prvi vrsti urediti plačevanje madžarskih pristaniških stroškov z	izvozom
nudžarskega blaga, nato pa pride seveda na vrsto sklenitev pogodbe z Javnimi skladišči.
Tržaški gospodarski krogi pričakujejo, da bo	mogoče
vsa ta vprašanja v kratkem urediti, saj so predstavljala er.o izmed važnih tem razgovorov z ministrom za zunanjo trgovino in kasneje podtajnikom za zunanjo trgovino, ko sta obiskala Trst med tržaškim velesejmom. Podtajnik je takrat zagotovil, da bodo ta vprašanja uredili in delno so se že glede prometa s CSSR pokazali zadovoljivi rezultati.
Istočasno je bilo tudi govora o trgovinski izmenjavi z Jugoslavijo in so tržaški gospodarski krogi predložili pisebno listo blaga, ki naj bi služila kot osnovo za obnovi te v sporazuma o lokalni trgovinski izmenjavi, ki jo izvajajo preko avtonomnega ra-
čuna. Tudi glede tega predloga je dal podtajnik stvarna zagotovila.
 «»----------
Premestitev volilnega odseka tržaške občine
Županstvo sporoča, da bodo vse posle, ki se tičejo volilnega odseka, od jutri opravljali samo v novih prostorih v Ul.
Malcanton 3, to je v prostorih, kjer je bil prej odsek za osebne izkaznice in delavske knjižice. Za potrdila o vpisu v volilne sezname in potrdila o uživanju političnih pravic bo vstop za občinstvo v Ul. Ret-
IIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHVtSIIllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllIVllllllllltlllllllllVilIIIIIII
V noči med soboto m nedeljo
Dva Nabrežinca mrtva pri hudi prometni nesreči
Na ostrem ovinku na cesti Trst-Opčine sta strahovito trčila dva avtomobila - Poleg dveh mrtvih še pet ranjenih Danes okrog 18. ure bo v Nabrežini pogreb Radoviča in Basila
tori (Grenadirski tržič), v pritličju, soba 196.
Danes bo seja občinskega odbora
Zaradi počitnic občinskega in pokrajinskega sveta se je upravna dejavnost krajevnih ustanov precej skrčila in jo opravljata zadevna odbora. Danes se bo kot vsak torek sestal občinski odbor, ki bo sprejel nekaj upravnih sklepov na osnovi pooblastil občinskega sveta, V četrtek pa bo seja pokrajinskega odbora, ki bo obravnaval predvsem socialnoskrbstvene zadeve.
Velika matura na klasični gimnaziji
Začeli	so	se
Včeraj so bili prvi na vrsti Goričani, jutri pa bodo Tržačani
mi*
-M -
lili®.
m
p
KINO
Odkar je matura se zdijo kandidatom najbolj dragocene zadnje minute za ponavljanje snovi
Sveže cvetice bodo danes popoldne zagrnile dva nova grobova na nabrežinskem pokopališču. V njiju bodo položili trupli dveh še mladih Na-brežincev, Celestina Radoviča, starega 28 let iz Nabrežine št. 67 in Giuseppa Basila, starega 33 let, iz Nabrežine št. 160. Slednji je prišel v Nabrežino iz Tržiča in je bil poročen ter zapušča ženo in dva mala otroka. Oba sta postala žrtvi hude prometne nesreče, ki se je pripetila okrog ene ure ponoči na cesti Trst-Opčine, v bližini gostišča »Casci-na delle rose».
Ob omenjeni uri je Celestin Radovič, ki si je pred nedavnim postavil malo gradbeno podjetje, vozil avto Fiat «600» z evidenčno tablico iz Bologne z Opčin proti Trstu. Na enem od ostrih ovinkov je Radovič baje zaradi prevelike brzine zavozil preveč .na.ie-vo in silovito TtSftn*v avtomobil dr. Paola Bruoa, ki je vozil iz Trsta proti Opčinam.
    ................
Iz sindikalnega življenja
Zadruga je zaposlila lOO pleskarjev ladij
Nezadovoljstvo v podjetju «Pettinatura di Trieste»
V kratkem volitve v podjetjih ORION in Beltrame
Stavka delavcev, ki pleskajo ladje in čistijo rjo, se sicer nadaljuje, vendar v bistveno zmanjšanem obsegu, ker se je podjetju aCooperati-va di pichetini« posrečilo dobiti naročil) in bo zaposlilo oitoli 100 delavcev v Tržaškem arzenalu. Kot smo že poročali, je ta zadruga že pred dnevi pristala na delavske zahteve in podpisala ločeno pogodbo Na tej osnovi je tudi v odnosu do te zadruge prenehala stavka in bo lahko skoraj polovica vseh delavcev te kategorije pričela z delom. Cuje se tudi, da so nekatera druga podjetja prav tako spremenila svoje stališče in da so pripravljena podpisati pogodbe.
V nedeljo je bila enotna skupščina uslužbencev podjetja »Pettinatura di Trieste«, med katero so delavci izrazili svoje nezadovoljstvo, ker se ravnateljstvo ne drži sporazuma podpisanega marca 1961,
r-----------------n
PRIMORSKI DNEVNIK
ki točno določa, koliko strojem sme streči posamezni delavec ali delavka. Nato so govorili tudi o vrsti zahtev, ki jih bodo najprej predložili v okviru podjetja. Gre v prvi vrsti za proizvodno nagrado, za zahteve higiensko-zdrav-stvenega značaja, nagrado za veliki šmaren itd.
V petek bodo volitve za člane notranje komisije v podjetju ORION, kjer bo volilo približno 350 delavcev in u-radnikov. V podjetju Beltrame pa bodo volitve 17. julija in bo volilo 160 uslužbencev.
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11, = Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me. sečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi r’ naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst
v__________________________J
Trčenje je bilo neizogibno. V Radovičevem avtomobilu so bili še trije njegovi prijatelji. Na njegovi desni je sedel Basile, ki je pri trčenju dobil tako hude poškodbe, da je izdihnil med potjo v bolnišnico, zadaj pa sta sedela 29-letni Leopold Gruden iz Nabrežine št. 115 in Alojz Milič iz Repnica št. 39.
V avtomobilu dr. Bruna pa sta bila še njegova sestra Ni-coletta, stara 20 let in brat Furio, star 30 let.
Takoj po nesreči so privozili mimo nekateri drugi avtomobili, s katerimi so takoj odpeljali v bolnišnico Basila, ki je umrl po poti, dr. Bruna, njegovo sestro in brata. Radoviča, Grudna in Miliča pa so odpeljali v bolnišnico z avtom Rdečega križa. Basile, k: je kot smo že omenili umrl na poti v bolnišnico, si je v strahovitem trčenju prebil lobanje ih zadobil še vrsto drugih hudih telesnih poškodb. Radoviča so sprejeli na kirurški oddelek s pridržano prognozo, kjer je izdihnil nekaj ur pozneje. Kasneje so ugotovili, da je Radovič umrl zaradi pljučnih poškodb. Poleg tega si je Radovič zlomil levo koleno, levi kolk in zado-bil še druge telesne poškodbe. Gruden in Milič, ki sta potovala na Radovičevem avtomobila, se bosta morala zdraviti vsak po dva meseca. Na ortopedskem oddelku so Grudnu ugotovili zlom desne stegnenice in desnega kolena ter druge poškodbe, Miliču pa zlom leve stegnenice ter razne poškodbe na glavi.
Tudi v avtomobilu dr. Bruna so bili vsi trije potniki ranjeni. Največ časa bo moral ležati v bolnišnici Furio Bruno, kjer se bo moral zdraviti 40 dni na prvem kirurškem oddelku zaradi zloma levega komolca, ran na čelu, nosu, zgornji ustnici, bradi, desnem kolenu in drugih poškodb, ivjegova sestra Nicoletta. ki so jo sprejeli na istem oddelku, se je na srečo laže poškodovala po obrazu, na komolcih in levi nogi ter bo o-zdravela v enem tednu. Dr. Bruno, ki je utrpel le nekaj
Včeraj so se začeli ustni zrelostni izpiti na klasični gimnaziji, na kateri je skupno 25 kandidatov (11 kandidatov je iz Gorice). Na realni gimnaziji se bodo začeli ustni izpiti, ko bodo opravili izpite kandidati na klasični gimnaziji, ker je za obe šoli ista izpitna komisija. Na trgovski akademiji se bodo začeli ustni izpiti jutri, danes pa se bodo zaključili ustni izpiti na učiteljišču, tako da bodo znani izidi že jutri.
Predsednik izpitne komisije na klasični in realni gimnaziji je prof. Attilio Budrovich, lavnatelj srednje šole *Lodo-tico Ariosto» v Rimu, ki je bil lani predsednik izpitne komisi je na slovenskem učiteljišču, člani pa so: prof. Stanislav Bratina (slovenščinaJ, prof. Neda Fortis (italijanščina), prof. Alojz Rebula (latinščina in grščina), prof. Boris Mašera filozofija in zgodovina), prof. Franc Močnik (matematika in fizika), prof. Ivanka Antonini Milič (prirodopis), prof. Josip Tavčar (angleščina), prof. Avgust Černigoj (risanje in zgodovina umetnosti), prof. Suhadolec in piof. Mamolo pa za telovadbo.
Prvi so bili včeraj na vrsti kandidati iz Gorice, in sicer 5 kandidatov pred komisijo za znanstveno skupino in 5 za slovstveno. Tudi danes bodo polagali izpite Goričani. Kdor je včeraj odgovarjal pred komisijo za znanstveno skupino, bo danes polagal izpite pred komisijo za slovstveno skupino, oziroma obratno Danes bodo Goričarji verjetno opravili izpite, jutri pa bo-
prask na glavi, je prišel včeraj dopoldne iz bolnišnice.
Huda prometna nesreča, ki je ponovno terjala dve mladi smrtni žrtvi, je močno odjeknila v Nabrežini in okolici, kjer sta bila oba pokojnika dobro poznana, in v mestu, ker se v zadnjih časih dogaja preveč smrtnih nesreč na tržaških cestah.
Kot se je zvedelo, je Radovič imel namen kupiti vozi-' lo, ki ga je usodno sobotno noč vozil. Vozilo bi mu moralo služiti predvsem za delo, saj je imel s svojim gradbenim podjetjem precej dela in se je moral stalno premikati iz kraja v kraj. Usoda pa je hotela, da je avtomobil, ki bi mu moral pomagati pri delu, postal grob njemu in njegovemu prijatelju Basilu.
Danes popoldne bodo ob 17.15 trupli obeh pokojnikov odpeljali iz mrtvašnice tržaške bolnišnice v Nabrežino, kjer bodo Radoviča in Basila položili k večnemu počitku, mm,m   um Miiimimiiimimiiii   umi »n  ..........................................
Izpred prizivnega sodišča
Na zatožni klopi tihotapci s tobakom, zasa£eni v Grljanu
Državni pravdnik je zahteval, da se potrdi razsodba prve stopnje - Začetek govorov branilcev
Predsednik komisije pazljivo posluša, kako dekle odgovarja pri izpitu iz grščine
do na vrsti Tržačani. Na o-glasni deski je obvestilo, da se morajo kandidati popoldanske izmene predstaviti izpitni komisiji ob 10. uri istega dne, da lahko nadomestijo morebitne odsotnosti dopoldanske izmene. Izpitna komisija teži za tem, da kandidati, ki so na seznamu za isti dan o-pravijo izpite že dopoldne, tako da odpade popoldanska izmena. Zdi se nam, da je to ugodno za profesorje in kandidate. Velika matura je pač zahtevna stvar in popoldanske ure niso zdaj najbolj primerne saj je vsakdo utrujen in len tudi če ne polaga srelc.st-nega izpita. ■
Včeraj smo nekaj časa prisostvovali izpitom na klasični gimnaziji, pa se bomo še povrnili, da vidimo in slišimo, kako in kaj profesorji sprašujejo in dijaki odgovarjajo.
Učenje na klasični gimnaziji je precej zahtevno. Učni program je zelo obsežen in daje prednost, posebno važnost, zlasti slovstveni skupini, na realni pa bolj znanstveni skupini. Zaradi tega je tudi matura na klasični gimnaziji zelo zahtevna. Profesorji potepajo rečjo važnost slovstvo ni skupini, kandidat pa mora seveda biti doma tudi v matematiki, fiziki itd. Maturant z diplomo klasične mature ima namreč možnost, da se vpiše na kakršnokoli fakulteto. Pri izpitu iz latinščine in grščine smo opazili, da profesor zahteva odgovore na razna slovniška pravila, pri grščini pa morda celo preveč o glagolih. Zdi se nam tudi, da izpit iz italijanščine na slo-
Včeraj se je pričela na prizivnem sodišču obravnava proti skupini obtožencev, ki jih je 25. januarja letos sodišče Obsodilo na 19 let zapora in 82.252.000 lir globe zaradi tihotapstva cigaret. Obsodba je bila precej huda, toda državni pravdnik dr. Mal-tese je takrat zahteval še strožjo kazen, in sicer skupno kar 50 let’ zapora in 190 milijonov globe.
Na prvi razpravi je sedelo 12 obtožencev, a tri je sodišče oprostilo, in sicer Augusta Zottija, Giovannija Piccionija in Osvalda Martinija. Ostali
obtoženci pa so bili obsojeni 1 Peljal se je skupaj z Mer-zaradi tihotapstva in krši- j lom. Molek pa da ni imel no-
Z otvoritve umetniške razstave slikarja Klavdija Palčiča v baru Moncenisio       ..............
Brez komentarja...
Rimski fašistični dnepnik se je v nedeljski številki ponovno ukvarjal s Slovenci v Italiji: tokrat kar na prvi strani pod naslovom:	*Se
ena grožnja na meji — Slovenci kot uvstrijakanti*. V članku navaja dobesedno vseh sedem točk spomenice, ki jo je šest slovenskih županov izročilo predsedniku vlade v imenu sto izvoljenih pokrajinskih m občinskih svetovalcev iz vseh treh obmejnih pokrajin. V komentarju zahtev spomenice pa prihaja fašistični dnevnik seveda do tipičnih fašističnih trditev, od katerih navajamo — brez komentarja — na-
slednje :
• Slovenci uživajo — več kot določa čl. 6 ustave ■— posebne pravice, ter so zato postali priviligirana kategorija*.
• Posebni statut se izvaja v Trstu v celoti z znano avte leziomstično plemenitostjo*.
• Slovenci osvajajo počasi csrednje področje Trsta, Kamor niso nikoli vtikali nosa... Razpolagajo z bankami, monopolnimi podjetji za trgovino z Jugoslavijo in z ~elo bogatimi ustanovami... Imajo več deset tednikov in periodičnih časopisov...*.
• V videmski pokrajini so si dobesedno izmislili neko slovensko manjšino,..*.
• Glede dvojezičnih napisov niso titovci v Istri nikoli spoštovali načela reciproč r.osti...*.
• Vprašanje slovenskih šol je bilo rešeno že pred leti, medtem ko so naše šole v Istri skrčene na ničlo*.
• Strinjamo se, naj se objavijo zakonske določbe pio-ti narodnostni in rasni mrž-
tve predpisov, ki se tičejo IGE, kakor sledi:
Stellio Molek, Tullio Merlo in Nereo Corazza na 3 leta zapora in 12.655.500 lir globe vsak; Pietro Marchesich. I-gnazio Di Lernia in Massimo Suspize na 2 leti zapora in 8.439.660 lir globe vsak; Bruno Lestoni na eno leto, 9 mesecev in 10 dni zapora in na 7.600.000 lir globe; Bruno Cobeia in Giovanni Cascio na eno leto in 4 mesece zapora in na 5.700.000 lir globe vsak.
Slo je za znano zadevo s tihotapstvom cigaret na grljan-ski obali v drugi polovici lanskega leta, in sicer za okrog 300 kg tobaka. Vsekakor pa je bila stvar mišljena širokopotezno, saj so si tihotapci nabavili tudi dva motorna čolna. Obtožence so pripeljali včeraj na razpravo iz zapora. Proti obsodbi prve stopnje so namreč vložili priziv vsi razen Giovannija Piccionija, ki je bil prvič oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
V začetku včerajšnje razprave je odvetnik Nardi zahteval, da se prvi proces popolnoma obnovi, češ da se takrat obtoženi Corazza sploh ni mogel zagovarjati, ker so ga takrat pripeljali v dvorano s silo. Imel je namreč prisad v grlu ter ni mogel govoriti. Ce bi se prizivno sodišče izreklo za razveljavljenje prve razsodbe, naj bi ^vse obtožence izpustili na začasno prostost. Vsi ostali zagovorniki so se pridružili tej zahtevi. Državni pravdnik je nastopil proti tej zahtevi, nakar se je sodni zbor umaknil ter končno zavrnil zahtevo branilcev. Nato je odvetnik Nardi dejal, da bo izrekel med razpravo razne pridržke.
Na vrsto je prišlo zasliševanje obtožencev. Večina se jih je sklicevala na razloge, ki so jih navedli v svojem prizivu branilci. Bruno Lestoni je dejal, da tokrat lahko pove^ i-me ženske, v katere družbi je bil, ko so ga prijeli. Živel je namreč tri leta z neko dru go žensko in se je bal, da ne bi zvedela za njegovo »nezvestobo)). Di Lernia je povedal, da so ga prijeli pol-
bene zveze s tihotapstvom. Na zasliševanju pri finančnih stražah je izjavil drugače, ker so mu obljubili, da mu dajo začasno prostost, če obdolži Mo-leka. Zaradi tega je to storil. Tajil je tudi, da bi ga bil Molek vprašal, ali hoče zaslužiti 120.000 lir. Predsednik ga je vprašal, ali hoče povedati, kako se je imenoval prosluli čoln iz Chioggie, ki naj bi na odprtem morju prevzel tovor vtihotapljenega tobaka. Corazza pa je odvrnil, da tega ne bo povedal.
Obtoženi Merlo pa je dejal, da ni bil onega večera s Co-razzo v čolnu, marveč da je bil v gostilni «A1 buon umore*. Lestoni je kasneje še dodal, da ni bil nikoli tihotapec, marveč le «trapoler» ter	da	se	je	ukvarjal le s
prekupčevanjem transistorjev. Tega pa niso financarji znali razlikovati in so ga zato prijeli. Cobei pa je izjavil, da je nedolžen. Cascio je dejal, da ni bil še nikoli kaznovan ter	da	so	ga	zaprli le zara-
ri sumov.
Državni pravdnik Je v svojem govoru ponovil vso zadevo s tihotapstvom ter rekel, da je bilo sodišče prve stopnje do obtožencev pravzaprav zelo milo. Upoštevati se namreč	mora,	da	je šlo za res-
no tihotapsko zadevo, saj so obtoženci celo trošili denar za nakup dveh motornih , čolnov motornih vozil. Zahteval je,	da	se	za	vse obtožence
prva razsodba potrdi.
7n‘7a7Ve‘izvaiaTo* Videli I dru*1 ur0 prej’ kot je P.riMo in naJ .se lzvaJaJ°- viaei	i,i*nnin	kamenja	na	finan
ter da zato ni mogel
n J1 m n ct j ac iivajaju. »	i	, , v •
bomo, če bo en sam izmed .* siavokomustičnih kaporionov,' £?r,e	«	•
izmed urednikov .Primorske- bit. zraven. Corazza je pove-ga dnevnika*, izmed vodite-1 dal, da je bil čoln s ljev tolikih slovenskih organizacij, ostal na svobodi*.
Kot
turja.
rečeno:	brez	komen-
cieare-
i dolg 7 m»t*ov *°r d« ie lahko prevažal 40 velikih škatel cigaret. Imel na je opraviti samo eno vožnio in ne dveh, kot se mu je očitalo.
venski klasični ali realni gimnaziji ne more biti tako podroben in obsežen kot na italijanskih šolah.
Omenimo naj še, da pri klasični maturi aimaio angleščine, ki ni sicer obvezen predmet na realni gimnaziji, a se kljub temu večina dijakov prijavi na izpit. Letos smo tudi opazili, da vlada nied kandidati drugačno vzdušje kot lani, ker je letos drugi predsednik komisije. Prof. Budrovich, ki je zelo prijazen in razgledan človek ter pravi ped.agog, stalno sle-ai izpitom, zdaj pri eni, zdaj pri drugi skupini. Izpiti potekajo na splošno v obliki razgovorov, kandidat pa mora dokazati, da obvlada snov in
( ŠOLSKE VESTI )
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča učence V. r. osnovne šole, ki so opravili uspešno izpit, da traia vpisovanje za I. r. do 25. julija 1961, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Učenci pri vpisu morajo predložiti naslednje dokumente:
1. Rojstni list od anagrafske-ga urada
2. potrdilo o precepljenju
3. potrdilo o zdravih očeh
4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo
na tajništvu šole.
* * *
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne Sole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev i-n u-čenk za prihodnje šolsko 1 leto 1961-62 kakor sledi: za I. (prvi) razred do vključno 25. julija, za II. In III. razred do vključno 25. septembra t.l.
da je sosoben za študij na univerzi.
nadaljnji
Ob priliki srebrne poroke, ki jo danes praznujeta JUST in KRISTINA LAVRENČIČ, jima toplo čestitajo hvaležni otroci.
^ BAZNA OBVESTILA J
Slovenski totoklub v Trstu
Ker je bilo sklenjeno na zadnjem sestanku, da se delovanje kluba ne prekine v poletnih mesečih, obveščamo člane, da Je v
sredo 12. t.m. ob 20.30 redini sestanek v Ul. Montecohi 6-III. Na dnevnem redu ocena Slik, za katero naprošamo člane, da prinesejo poleg slik tudi ustrezne negative.
C
IZLETI
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v nedeljo 16. julija 1961 izlet v Soško dolino ln k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjski ulici 124-1 od 20.30. do 22. ure.
PL.ANINSK. IZLET SPDT V OVČJO VAS
SPDT priredi v nedeljo 23. Julija izlci v Ovčjo vas v Kanalski dolini kot izhodišče za bolj skromne planince za izlet z vzpenjačo nr Višarje, na Lovec, za -inne pa na Poludnik (Jof de .vliot) ali do koče na sedlu Dulje.
Vpisovanie kot običajno v Ul. Geppa 9-11,
» * *
Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel priredi od 1. do 11. avgusta taborjenje za najmlajše člane. Vpisovanje vsak torek in petek na sedežu društva od 21. do 22. ure vključno do 20. t.m. * # #
Taborniki rodu »Modri valu
priredijo 23. t.m. izlet v Tolmin, kjer imajo letos svoj tabor. U-deleženci izleta morajo imeti ipropustnice ali potni list. Cena izleta je 1500 lir. V to ceno je vključeno tud-i kosilo, ki ga bodo izletniki prejeli v taboru. Vpisovanje za izlet je v Ulici Geppa 9-11.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
('ral - Ul. st. rrmičišliu Ud Telelon «1-71*2
NOVO:
VI. Nazor:
S PARTIZANI L 1.040 VIHARNI CASI »	780
( MALI OGLASI J
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde dežne pla šče, hlače, srajce, jope in inno-go drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah.
KINO itNAZIONALEi)
Iz obzorja Velikani filmskega platna Danes TEMNO OGLEDALO Jutri GOLO MESTO
Nazionale 16.00 Velikani filmskega platna. — Revija najbolj slovečih policijskih filmov. Danes film «Temno ogledalo«.
Fenice 16.00 ((Veličastni Tarzani), technicolor, S. Scott.
Excelsii-t 16.00 ((Divja balada«, Anthor.y Quinn, Gary Cooper, technicolor.
Grattacieio 16.00 »Pristaniška tronta«, Marlon Brando.
Arcobalen.) 16.00 »Svet v mojem žepu«, Rod Ste-iger, Nadia Til-ler. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 {(Ali, čarovnik z vzhoda«, technicolor, Dick Shavvn, Diane Baker. Zadnji dan.
Alabarda 16.30 «Ursus». Ed Fu-ry, Moir-a Orfei, technicolor.
Aurora 16.30 ((Lokostrelci iz Snerwooda».
Cnstallo 16.45 ((Jezdec samotne doline«, technicolor, Alan Ladd.
Gairbaldi 16.00 »Vera Cruz«, Ga-ry Cooiper, Burt Lancaster.
Capitol 16.30 Revija Gary Coo-perjevih filmov. »M aro o Polo«,
lmpero Danes zaprto.
ltalia 16.30 ((Garsonjera«, Eleo-nora Rossi Drago. Prepovedano mladini.
Massimo 16 30 »Teror morij«, Don Megovvan, Emma Danieli, technicolor.
Moderno 17.30 ((Federalni agent«, Cameron Michel.
Astona 17.00 »Kartagina v Plamenih«.
Astra 16.30 ((Orientalke«. Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 17.00 ((Zakonski možje v nevarnosti«, Sylva Koscina. Prepovedano mladini.
Ideale 16.30 ((Nasilneži«, technicolor
Marconi 16.30 na prostem 20.15 ((Pomladni veter«, technicolor, Ferruiccio Tagliavini, Lauretta Masiero.	•
Savona 16.00 ((Strategija ropa«, Harry Belafonte, Robert Ryan.
Odeon 16.00 «Sin Rdečega gusarja«, technicolor.
Skedenj 18.00 «Sissi, carjeva izvoljenka«, technicolor, Romy Schneider.
fiate trn
predvaja danes 11. in jutri 12. t. m. z začetkom ob 18 in ob 20.30 na prostem film:
«Cena uspeha
(II prezzo del successo)
mm
mm.
Igrajo: DEAN MARTIN, ANTHONY SHIRLEY MAC LAINE in drugi
FRANCIOSA, znani igralci
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN HOHOKE
Dne 9. in 10. julija 1961 se Je v Trstu rodilo 1 4otrok, umrlo Pa je 18 oseb.
RODILI SO SE: Piero Seher-gna, Alberto Mazzi, Paolo Lenar-duzzi, Rita Brattoni, Nada Milič, Albert Kusmič, Sara Bajec, Graziano Marcusa, Antonelia Laguna, Lorenza Oucchiani, Serena Mocehi, Alessandra Garelli, Do-menico Di Pasquale, Stefano Sferza.
UMRLI SO:	69-letni Vittorio
Drogntgi, 90-letna Maria Anna Mahler, 67-letni Giovanni Ferlu-ga, 74-letni Mario Megari, 55-
VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevtadajoče)
pomaranče		235	377	353
limone 		83	141	118
marelice	47	188	83
smokve .......	80	130	110
jabolka 		59	165	65
hruške 		59	188	88
breskve		24	188	129
slive 		24	118	59
pesa		30	60	40
kumarce ;.....	40	70	50
čebula 		59	83	77
svež fižol ...I..	94	141	106
stročje 	1	80	280	165
razna solata ....	80	120	100
prva solata . . . ! .	50	140	90
jajčevci .......	94	176	118
krompir 		25	44	30
paprika		94	141	106
paradižnik . . . :	24	100	59
zeleni radič I . . i	250	350	300
zeleni radič II . . .	50	150	IDO
bučice 		60	150	100
letna Carolina Iaschi por. Mersi-ni, 38-letna Clelia Morgante por. Lavrenčič, 76-letna Elettra Gallo vd. Pellegrini, 57-letna Alojzija Rebec, 88-letni Matteo Parcori, 77-letna Giuseppina Brundula vd. Roberti, 79-letna Anna Giacomelli por. Bontempo, 59-Ietni Ermanno Di Barbora, 65-letna Silvia Bensetti vd Servoli, 80-letna Giovanna Bolzani vd. Keber, 50-letna Lucia Bandelli por. Ropretioh, 75-letni Albino Petris, 28-letni Celestin Radovič, Serena Moocthi, stara 4 ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevtlo, Ul. Roma 15; Croce Verde. U' Settefoutane 39; dr. Gmeiner, Ul. G.uua 14, Al Lloyd, Ul oelVOrologio 6; dr. Signori,
Trg bolnišnice (..
10. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi in nepozabni
Andrej Čok
Žalostno vest sporočajo užaloščeni: žena, sin, hčeri in vsi sorodniki.
Pogreb bo danes ob 18. uri iz hiše žalosti v Lonjerju na katinarsko pokopališče.
Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec).
Valute
I dolar
l švicarski frank j funt šterling francoski frank | marka j šiling dinar marengo zlato
Trst j
619.75 ! 143.8(2 | 1727.— | 126 — J 155.90 I 23.92 j —.73 | 4700,— 1 704 — i
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest. da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš predragi soprog, oče, tast in ded
Ivan FerEuga (Nini)
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 11. t. m. ob 17.30 iz rrtrtvašnice glavne bolnišnice in se bo nadaljeval ob 18-uri iz Ul. Carsia (Opčine) na opensko pokopališče.
žalujoče družine FERLUGA in VEOS
Trst, 11.VII.1961.
Kandidat skozi sito in rešeto matematike in fizike
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je nenadoma umrl naš dragi
CELESTIN RADOVIČ
K zadnjemu počitku ga bomo spremili danes 11. t. m. ob 17.45 na nabrežinsko pokopališče.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Iz koprskega okraja
Veličastni proslavi 20. obletnice revolucije v Kopru in Postojni
Zadovoljiv turistični promet - Vedno več oblasti komunam
V nedeljo se je okrog 5000 ljudi udeležilo veličastne proslave 20-letnice revolucije na Titovem trgu v Kopru. To je bila osrednja proslava koprskega okraja, ki je privabila številne ljudi tudi iz drugih krajev, opazili pa smo tudi številne predstavnike oblasti in organizacij, med njimi republiškega sekretarja za kulturo in prosveto Bena Zupančiča in predsednika republiškega odbora Svobod in prosvetnih društev Branka Babiča.
Proslava je bila v obliki akademije pod naslovom ((Nasa živa legenda«. Tekst je napisal Vasja Ocvirk, režirala Pa sta Srečko Tič in Igor Pe-lan. Na odru se je zvrstilo nad 200 izvajalcev, članov Svobod^ in kulturno-prosvetnih društev ter kulturnih skupin raznih šol. Občinstvo jih je ra njihova kvalitetna izvajanja nagradilo s toplimi ovacijami.
* * *
Pomembno prireditev v po-astitev dvajsetletnice vstaje so imeli tudi v Postojni. Na Velikem letalskem mitingu
pred 5 tisoč gledalci nastopili člani letalskih klubov iz vse
Slovenije. Na sporedu je bil prikaz raznih letalskih veščin: akrobacije, manevriranje z jadralnimi letali in padalski skoki. Občinstvu je zlasti ugajala mojstrsko izvedena točka, ko so letala letela v formaciji besede Tito in v obliki peterokrake zvezde.
Okrajni ljudski odbor v Kopru je sklenil, da se bo zmanjšalo število svetov in komisij. Ta sklep je posledica zmeraj večjega uveljavljanja komun s prenašanjem pristojnosti navzdol. Odslej bo imel okrajni ljudski odbor tn komisije: za volitve in imenovanja, za prošnje in pritožbe in za odločanje o pritožbah v upravnem . postopku. Svetov pa bo osem namesto dosedanjih 12. V njih bodo odslej razen predstavnikov okrajnega odbora tudi zastopniki množičnih organizacij.
Ljudski odbor je sprejel še vrsto drugih odlokov, med katerimi naj omenimo odlok o posebnem dodatku za uslužbence, katerih delovno mesto
□ □□
□ □□□ □ □□□□
■ |
M
M
Na tržaškem mednarodnem velesejmu so vzbudili pozornost teometrični vzorci za tkanine delo Lidie Manetti. Panel, kjer 50 bili vzorci razstavljeni, pa je naredila arh. Maria Melan
UuiiiiiitiiiiiH, „llllltl, immiiiiiiimimimimiuiiiiimiiiiiimiHiiimiimiimiiimmiiiiiimim
VOZNI RED VLAKOV
zahteva tudi znanje italijanskega jezika.
# # #
V zadnjem času se je dotok tujih turistov na koprsko o-balno področje precej povečal. Hoteli imajo v glavnem pogodbeno rezervirane vse zmogljivosti med glavno sezono in računajo, da ne bo večjih odpovedi. Zelo veliko je prehodnih turistov, ki odhajajo proti kvarnerski obali. Vsekakor se že močno čuti vpliv jadranske magistrale.
Gostinci upajo, da finančni učinek ne bo dosti manjši od lanskega leta. Pričakovali so sicer rekordni obisk, vendar so v tujini marsikje napačno prikazali novo vrednost turističnega dinarja in posamezni gosti so iz nepoučenosti odpovedali rezervacije. Zelo ugodno znamenje za turizem na koprski obali pa je vsekakor to, da se je letos povečalo število Skandinavcev, ki jih uvrščajo med najboljše potrošnike.
Nekoliko manj je letos tudi domačih turistov Počitniški domovi so le delno zasedeni. Vzrok je v podražitvi penzionov, ki pa je seveda povezana z boljšo kvaliteto hrane in uslug. Po drugi strani pa je naraslo število priložnostnih izletnikov, zlasti ob nedeljah.
Portorožu se tudi letos obeta vrsta športnih, kulturno -zabavnih in drugih prireditev. Vse kaže, da bodo zdaj dokončno uredili žičnico za vodno smučanje in da bo začela redno obratovati že prihodnji teden. Naenkrat se bo lahko smučalo šest do sedem ljudi. Od prireditev naj omenimo, da trenutno vzbuja največ pozornosti turistov kiparski simpozij v Seči. Konec meseca julija pa bo večdnevni folklorni festival. Kakor vsako leto, bodo tudi letos sredi avgusta organizirali tradicionalno Portoroško noč, dirke z osliči pa bodo dvakrat, in sicer 15. julija in 12. avgusta. Razen teh prireditev bo na sporedu tudi več priložnostnih nastopov domačih in tujih umetnikov.
Nezgodi na delu
Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 15-letni Mario Černigoj iz Ul. Timo 38, ki je prišel sam v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Dečko, ki je vajenec v neki mesnici na Lo-njerski cesti, je nerodno vtaknil desno roko v mlin za meso, ki mu je zmečkal kazalec. Zdraviti se bo moral od 10 do 20 dni.
Prav tako se je ponesrečil na delu tudi 14-letni vajenec Roberto Zotti iz Istrske ulice 34. V vojašnici karabinjerjev Istrski ulici je namreč nerodno padel po stopnišču in se pobil po kolenu leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni.
Obmejna izmenjava in izvoz v mesecu maju
Vrednost
presega
izmenjanega blaga 264 milijonov lir
Izvoz goriških izdelkov je narastel na 42,8 milijona
10.24 A 12.53 R
13.34 A 14.52 D
16.35 D
BENETK E-MILAN -PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
5.32 A Cervignano - Por-togruaro 6.10 R Bologna - Milan (#) 0.35 D Benetke - Turin -Rim
in'?? 5 Benetke - Rim •14 DD Benetke - Milan -Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke
Cervignano • Benetke
Benetke - Milan -Pariz
Tržič	-	Benetke	•
17«n A- ^ržič • Portogruaro
1*12 ?D Benetke - Pariz
10 9« ^ Tržič - Portogruaro
20 sn d Tržič - Cervignano 29 m 5- Benetke
•10 DD Benetke - Milan -Turin	•	Genova	-
Ventimiglia ■ Marseille - Mestre - Bologna - Rim
PRIHODI
Cervignano - Tržič 7 ss K- Portogruaro - Tržič DD	Turin	-	Milan	-
o oc	Benetke • Rim
a D Marseille - Ventimiglia - Genova • Turin	Benetke
Benetke - Cervi-
11 as j—__	gnano	-	Tržič
liji PD	Pariz	.	Benetke
Rim	Bologna	•
Bari Ancona - Benetke
Cervignano Pariz Milan - Be netke
Benetke - Portogruaro Cervignano
Tržič (###)
Bologna - Benet ke
19 Ur, Bortogruaro • Tržič l».o5 DD Pariz - Milan - Be-
21 99 r> netke
1 R Him Milan . Me-
22 m a stre (#>
23 r? Benetke - Tržič
D Turin - Milan ■ Genova (II) . Rim - Bologna - Benetke
(*) samo I. razred;
J. **) ne vozi ob nedeljah.
VIDEM-IHINAJ
-SALZBURG
-muenchen
odhodi
Videm • Trbiž Videm
Videm . Trbiž
6 22 A 7.28 A
10.27 R
13.30 D
14.00 A 15.33 D
17.07 D
18.06 A 18.48 R
19.15 A
7.06 D	Videm - Trbiž - Dunaj - Hamburg
9.45 A	Videm
12.20 D	Videm
12.30 A	Videm
13.55 DD	Calalzo (#)
14.30 A	Videm
16.12 A	Videm
17.28 A	Videm
19.06 D	Videm
19.45 D	Videm - Benetke • Muenchen
20.28 A	Videm
21.32 A	Videm PRIHODI
7.05 A	Videm
8.06 A	Videm
8.23 D	Videm
9.11 A	Videm
9.48 D	Dunaj • Muenchen-Videm
11.59 A	Trbiž Videm
15.08 A	Videm
16.56 A	Vidi m
18.28 DD	Trbiž Videm
19.42 A	Videm
71.03 A	Videm
22.47 A	Videm
23.10 D	Hamburg - Dunaj • Videm
24.00 DD	Calalzo - Trbiž • Videm (*#)
1.07 D	Videm
(*)	vsak dan od 1. do
31.	avgusta, ob sobo
tah	od 24. 6. do 29. 7.,
od	2. do 9. 9. in od
16	12. do 24. 2.;
(*#) vsak dan od 1. do	
31.	avgusta, ob nede
ljal	od 25. 6. do 30. 7.
in	od 3. do 10. 9. ter
od	17. 12. do 25. 2.
OPČINE LJUBLJANA -BEOGRAD
•'45 A 5.18 A 6.16 D «•21 A
Videm
		ODHODI	
0.19	D	Opčine ■ Zagreb •	Reka Beograd
7.22	A	Opčine	
8.28	D	Opčine	Ljubljana
11.57	DD	Opčine -Ljubljana	Reka Beo-
		grad • Atene • Is-	
		tanbul	
13.41	A	Opčine	
18.00	A	Opčine	
20 00	A	Opčine	
20.20	D	Ljubljana grad PRIHODI	Beo
5.30	D	Beograd	Zagreb •
		Opčine	
7.13	A	Opčine	
9.40	D	Beograd na	Ljubija
11.24	A	Opčine	
17.18	A	Opčine	
17.28	DD	Istanbul Beograd na Reka	Atene • Ljublja-• Opčine
20.06	D	Ljubljana	• Opčine
21.48	A	Opčine	
	R -	rapido;	DD - br-
	zec:	D — brzec; A —	
	potniški		
Na podlagi videmskega sporazuma o obmejni blagovni izmenjavi so uradi trgovinske zbornice izdali v maju 34 u-voznih dovoljenj za 53,6 milijona blaga; s carino so dovolili uvoz blaga za nadaljnjih 63,7 milijona. V istem času so izdali 66 izvoznih dovoljenj za 148 milijonov lir blaga.
Z obrtnicami so uvozili za 23 milijonov konj za delo in za zakol, 18 milijonov govejih živali za delo in zakol, 10 milijonov prašičjega mesa ter za 1,6 milijona češenj.
S carino so uvozili za 4,5 milijona jajc, 4,5 milijona krompirja, 23 milijonov lesa za kurjavo, 15,6 milijona trdega lesa, 1,5 milijona parke, tov, 6 milijonov čipk in nekaj drugega blaga za manjše zneske.
Z obrtnicami so v istem času izvozili za 51 milijonov prediva in tkanin, 17 milijo-nov električnega materiala in električnih gospodinjskih strojev, 17 milijonov pnevmatik, 15 milijonov avtomobilskih nadomestnih delov, za 6,6 milijona tehničnih filtrov, 3,4 milijona oblačil, 5 milijonov drogerij skega blaga, 3 milijone računskih strojev, 2 milijona železnine, 3,5 milijona krogljičnih ležajev, 2 milijona predmetov iz plastičnih mas, 6 milijonov strojev za izdelavo testenin, itd.
Vrhu blagovne izmenjave med obmejnima področjema spada v pristojnost trgovinske zbornice tudi izvoz blaga v ostale države. V maju so z dovoljenjem pristojnega urada trgovinske zbornice izvozili v Avstrijo za 184.000 lir jopic in za pol milijona lir pet za ženske čevlje. V Belgijo so izvozili za nekaj nad en milijon navadnega vina, v Kanado za 1,7 milijona slaščic, Anglijo za 137.000 lir kolesnih nadomestnih delov, Švico za 27 milijonov lir odlitkov, na Madžarsko za 11 milijonov koles, v Venezuelo pa za 464.000 lir nadomestnih delov za statve. Skupno je trgovinska zbornica izdala potrdil o izvoru blaga in dovoljenj na račune za 42 milijonov lir raznega blaga.
 «»----------
Priprave na Goriškem
za proslavo 20-letnice vstaje
V soboto se je v Novi Gorici sestal okrajni odbor za proslavo 20-obletnice vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov, ki je razpravljal o udeležbi prebivalstva goriške-ga okraja na svečanosti, ki b ov Ljubljani 21. julija zv“-čer Ugotovili so, da se je doslej prijavilo okoli 7000 c;eb iz vseh občin, ki bodo potovale z vlaki in okoli 600 najrazličnejšimi motornimi vozili Avtobusi bodo peljali v posebnih kolonah, ki se bodo sestavile v Tolminu, Novi Gorici, Idriji, Vipavi in Šempetru. Ob tej priliki bo v okraju več manjših slovesnosti, na katerih bodo proslavili ta lUiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiM
Nesreča mladega kolesarja
Po obalni cesti se je včeraj dopoldne peljal s kolesom 15-letni Michele Spiriticchio z Grete št. 14, pa je zadel ob avto, ki je parkiral na cesti. Pobil se je po čelu in si zbil nekaj zob, zaradi česar se bo moral zdraviti dva tedna.  «»-------------------
Neroden padec
V kopališču »Savoia* je včeraj popoldne nerodno padla po stopnišču 59-letna Maria Alberti iz Ul. Donatello 8. Verjetno si je nalomila gleženj desne noge in so jo zaradi tega sprejeli na ortopedski oddelek Zdraviti se bo morala 15 ali 40 dni.
Zaradi kratkega stika
Na ffsti pri .Jamljali sr jrvžgal tovornik
Da bi preprečil nesrečo, je šofer zapeljal vozilo na poljsko pot - Skoda znaša okoli 300.000 lir
dan. Takšna slavnost bo tudi poganja eksploziv, predstavljajo nevarnost za ljudi in za letalski promet. Na podlagi člena 99 pravilnika o izvajanju zakona o javni varnosti, je uporabljanje eksplozivnih izstrelkov v znanstvene namene podvrženo pristojnosti notranjega ministrstva, ki je pooblaščeno izdajati dovoljenja za. njihovo uporabo. Odslej dalje bo moral imeti vsakdo, ki bo hotel uporabiti takšne izstrelke, dovoljenje notranjega ministrstva, ki ga bo dobil s prošnjo na prefekturo. Ce ga bodo organi zalotili brez njega, bo kaznovan.
v Kanalu, kjer bodo 23. julija odkrili spomenik padlim borcem.
Za uporabo raketnih izstrelkov je potrebno dovoljenje
Goriška kvestura sporoča, da so se v zadnjem času tudi zasebniki lotili izdelovanja ter uporabljanja majhnih raketnih izstrelkov, ki so večkrat povzročili hude nesreče. Ker jih
V lepem planinskem okolju na Lokvah
Prisrčna proslava 15-letnice obnovitve gorišKega SPD
Pri proslavi so sodelovali tudi planinci iz Ajdovščine Nepredviden «incident» pri vlečenju vrvi
Preteklo nedeljo je Slovensko planinsko društvo iz Gorice, ki vsa povojna leta zbira okrog sebe ljubitelje planin obeh spolov in jih vodi občudovat lepote naših gorskih krajev, imelo na Lokvah proslavo 15. obletnice svoje obnovitve. Za to priliko je organiziralo tudi družinski avtobusni izlet na Lokve, ki je pravtako lepo uspel in se ga je udeležilo poleg tistih, ki so prišli gor že zgdoaj zjutraj z avtobusom, še večje število Goričanov s svojimi vozili.
Na nekem bližnjem vrhu, v prosti naravi, je bil dopol-
Včeraj ob 10 je šofer Bruno Bonara vozil tovornik svoje žene Nives Bonara, rojene Duši, iz Ul. Ronchetto 42 v Trstu, po državni cesti štev. 55 iz Gorice proti Jamljam. Ko se je pripeljal do Doberdob-skega jezera, je naenkrat zavohal, da smrdi po dimu. Vtem so se že pokazali zublji ognja, ki so pričeli švigati iz prednjega dela avtomobila. Po klancu navzdol je hotel vceilo zaustaviti, vendar zavore niso delovale. Ko je prišel skoraj do karabinjerske vojašnice v Jamljah je pri obcestnem kamnu ob 7. km opazil, da
Koristne
telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah f-26-89 K tleči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v števerjanu 4675 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71
pelje na desno stran proti jezeru manjša poljska pot. Zavil je vanjo, ker je spoznal, da bi oviral promet in predstavljal nevarnost za voznike, če bi tovornik pustil goreti na glavni cesti. S pomočjo ročne zavore je tovornik ustavil kakšnih 50 metrov od državne ceste. Šofer je poklical gasilce iz Tržiča, ki so kmalu nato 'prišli na kraj in požar pogasili. Ugotovil) so, da je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Ker se je tovorniku razbil tudi karter, se je vžgalo še olje. Škodo cenijo na 300.000 lir, ker je zgorel motor in kabina. Zdi se, da oškodovanci niso zavarovani.
Brat in sestra sta padla z motorjem
Včeraj zvečer so pripeljali v tržiško bolnišnico 25-letne-ga Pura Luciana in njegovo sestro Annomario. Oba sta precej poškodovana. Luciano ima globoke rane po telesu in po obrazu, z morebitnim zlomom lobanje. Sestra pa si je zlomila koleno. Oba se bosta morala zdraviti 30 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Ponesrečila sta se v Fos-salonu ko sta z motorjem za i šla v kup peska in padla.
•lliiiiiilHMiitiiniii i .
Seja števerjanskega občinskega sveta
1,5 milijona bodo potrošili za	pohištvo otroškega vrtca
Izvolili so nov odbor občinske podporne ustanove in volilno komisijo
ltšče, ker dela vsa italijanska tekstilna industrija s polna paro, in seveda, prav tako tudi Togniellova skupina. Predlagali so, naj se uvedejo dO' ločene izmene. Za ves čas domnevnega pomanjkanja dela pa naj se delavke vpišejo v dopolnilno blagajno. Ravnateljstvo bo sindikatom odgovorilo na prihodnjem sestanku, ki bo jutri popoldne.
V Rimu so se nadaljevala pogajanja za obnovo delovne prgodbe šoferjev mestnih avtobusnih prog. Delodajalci so predlagali mezdni povišek od dva do tri odst. Ker na sestanku niso bili prisotni predstavniki ene izmed sindikalnih. organizacij, ki sodelujejo pri pogajanjih, bo sestanek v četrtek. Pogajanja se tičejo uslužbencev ATA.
Še ena smrt v Štandrcžu
Pretekli teden smo v Standrežu pokopali 76-letno Emilijo Rijavec, vdovo po bivšem ravnatelju' Kmečke banke v Gorici.
Pogreba se je udeležilo precej ljudi, saj je bila pokojnica znana in zavedna slovenska žena, ki je kaj rada prebirala tudi naše časopisje. Tudi svoje otroke je vzgojila v zavedne pripadnike našega naroda.
Družini in hčerki prof. Vidi Cuk iz Gorice izrekamo ob tej hudi izgubi naše sožalje.
Umrl je Casasola starosta goriških časnikarjev
Včeraj je v Vidmu po treh mesecih hude neozdravljiv; bolezni umrl 58-letni Giuseppe Casasola, starosta goriških časnikarjev, ki je zadnja leta vodil krožek časnikarjev v Gorici. Od ieta 1922 je delal na goriškem županstvu, kot načelnik tehničnega urada. Pisal je v različne italijanske liste in je bil zadnja leta član uredništva «11 Gazzettino*. Pogreb bo danes ob 15. uri irpred mrtvašnice na glavnem pokopališču na Tržaški cesti
(kitajte in sirile
PRIMORSKI DNEVNIK
Svetovalci novega števerjanskega občinskega sveta. V prvi vrsti na sredi je župan Podveršič
V soboto zvečer je bila se' ja števerjanskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o obsežnem dnevnem redu. Na začetku seje je župan Hermenegild Podveršič izrazil žeijo, da bi vsi svetovalci skupno delali za napredek občine in da bi ob zaključku mandata ne prišlo do očitkov. Prebral je pismo, ki mu ga je poslal prefekt ob njegovi izvolitvi, v katerem zagotavlja nadaljnjo pomoč. Zatem je tajnik prebral zapisnik zadnje seje občinskega sveta, ca kateri so izvolili župana odbornike, potem pa so prešli na izvolitev raznih komisij, ki so izgubile veljavnost potekom mandata občinskega sveta. Najprej so obnovili od bir občinske podporne ustanove, v katerega so izvolili naslednje svetovalce: Franca Korena, Antona Klanjščka, Josipa Gravnarja, Josipa Staniča z Bukovja ter Josipa Pe-rina. V volilno komisijo, ki bo sestavljala seznam volivcev v obdobju 1961-1963, pa so izvolili naslednje štiri stalne odbornike: Bogomila Možica, Zdenka Terčiča, Ivana K' rsiča in Lucijana Vogriča, za njihove namestnike pa A-lojza Mužiča, Adrijana Miklu-ša, Valentina Klanjščka in Albina Komica.
Odobrili so izplačilo za nad, ure, ki so jih občinski uradniki izvršili v aprilu in maju, ko so se pripravljale volitve. Polovico zneska bo plačala občinska uprava, ostalo pciovico pa pokrajina.
Odobrili so načrt za napeljavo vodovoda, ki ga je izdelal inž. Schiozzi. Predvideva dobavo vode iz Gradiškute in iz rezervoarja na Oslavju. Za primer, da bi se pokvarila ena črpalka, bi še vedno delovala druga, tako da bo zagotovljena preskrba vasi z vodo.
Pred časom je občinska u-pisva prejela od prefekture 900.000 lir za najemnino občinskega sedeža, kjer je bil več let sedež karabinjerjev. S tem denarjem nameravajo svetovalci popraviti streho, ki pušča na nekaterih krajih, u-redili bodo stranišče in vanj napeljali vodo; na kraju, kjer je prostor, pa bodo prizidali lopo za shrambo vozil. Zgradili jo bodo na takšen način, du bodo kasneje zgradili nai njo sobo poleg sejne dvorane, če se bo pokazalo, da je občinski sedež pretesen. Naročili bodo gradbeniku Koršiču, naj izdela načrt.
Tudi števerjanski svet je izvolil svoje predstavništvo v konzorcij za tajnika med so-vodenjsko in števerjansko ob-
čino. Sovodenjsko predstavništvo je sestavljeno iz župana in dveh članov, števerjan-sko občind pa bosta zastopala župan Podveršič in Ciril Trpin.
Odobrili so dalje načrt za opremo otroškega vrtca, ki so ga dogradili in otvorili pred nekaj meseci. Zanjo je država prispevala 1,5 milijona lir. Načrt predvideva nakup vseh kesov pohištva, radijskih, televizijski sprejemnik ter filmski projektor. Predvidevajo, da bo vrtec obiskovalo domala 30 otrok.
Pred zaključkom seje so pregledali številne račune, ki se nanašajo na nakup materiala za razna javna dela.
Pogajanja zaradi odpustov tekstilnih delavk
Na sedežu Zveze mdustrij-cev v Gorici so se včeraj pričela pogajanja zaradi zahteve ravnateljstva ronske tekstilne tovarne, da odpusti 107 delavk. Ravnateljstvo trdi, da ga k odpustom sili pomanjkanje naročil.
Sindikati so zavrnili to sta-
rine uradni del proslave, katerega so se udeležili tudi člani Planinskega društva iz Ajdovščine. Tu je tajnik PD iz Ajdovščine pozdravil izlet nike iz Gorice, jim čestital k lepemu jubileju in omenil nekatere najvažnejše dogodke v razvoju goriškega pla-r.ir.arstva, ki ima v svobodni demovini še večjo možnost razvoja.
Zahvalil se mu je predsednik SPD Bernard Bratoš, ki je povedal nekaj zanimivosti iz zgodovine SPD, kako je leta 1946 prišlo do obnove društva in kakšno je bilo njegovo delo v. teh 15 letih. Tudi gospodar Čermelj je povedal s tem v zvezi nekaj zanimivih podrobnosti.
Nato je neka članica SPD recitirala zanimivo pesem znanega goriškega ljudskega pesnika, ki jo je spesnil nalašč za to priliko ter je bila deležna splošnega odobravanja- Jo žica Smetova je nato recitirala Ciklaminčkovo pesem «Caven», Ciklaminček sam pa še svojo pesnitev »Odgovor Čavna*.
Po tem prvem delu proslave so vsi krenili proti »točilnici* na Lokvah, kjer so si nekoliko privezali dušo in želodec za popoldanske «nap> re», ko je sledilo izvajanje drugega dela programa. Vsi izletniki'so se zbrali na bližnjem travniku, kjer sta jima harmonikaš Elio iz Podgore in kitarist Angel Humar iz Gicjne lepo zaigrala nekaj u-metnih in narodnih pesmi. Nato so članice SPD, pod vodstvom Albina Verginelle ter ob spremljavi harmonike, zapele tri pesmi ter nato brez spremljave še Gobčevo «Tam na vrtu*.
Ni manjkal tudi športni del programa, pri katerem so članice SPD tekmovale z Ajdov-kami v teku na eni nogi in zmagale po zaslugi Podgork. Ajdovke so se revanširale pri
vlečenju vrvi, kjer so bile močnejše. Mnogo smeha je vzbudilo tekmovanje z vrvjo moških. Na obeh straneh so se zbrali pravi hrusti in posledica je biia... da se je vrv utrgala in tako je bilo to tekmovanje «iz tehničnih* razlogov odloženo in ga bodo ponovili, ko si bodo omislili močnejšo vrv. Mnogo smena je vzbudilo tudi tekmovanje čianic obeh društev v teku z jajcem, kjer so tudi zmagale Podgorke.
Tako se je končal tudi drugi del uradnega programa proslave in razvila se je prisl čna prosta zabava, pri kateri so si planinci iz Gorice in Ajdovščine izmenjali spomine na pretekla planinska doživetja in kovali načrte za bližnje mesece; vse ob zvokih harmonike in kitare, s katerimi sta vabila godca, da so marsikoga že kar pošteno zasrbele pete. Tako je le prekmalu prišel čas slovesa od prijaznih planincev iz Ajdovščine, ki so pravtako bili zadovoljni s tem srečanjem in po lastnih izjavah odnesli z njega najboljše vtise.
Goriški izletniki pa so ce na povratku ustavili še v Novi Gorici, ker je bila večina mnenja, da se ne spodobi vn-r.iti se v Gorico še pri dnevu. Tudi tam se je veselo razpoloženje nadaljevalo in vsi udeleženci bodo ta izlet chianili prav gotovo še dolgo v spominu.
Omenimo naj še, da si je gespodar SPD še posebno skrbno ogledal nove gradnje pri hotelu Poldanovec na Lokvah, ki bodo kmalu zaključene in bodo precej povečale kapaciteto hotela; taka bo vse pripravljeno tudi za tradicionalno martinovanje, ki bo novembra zopet združilo tam gori člane in prijatelje SPD, v novem obdobju svojega plemenitega planinskega prizadevanja.
»lllltllllllMIIIIIIItMIIIIIIMIIIIIIlMIIIIIIMIIIIIMII
'mi milnim n in Minulim Humi n n n n n imuni
Povratno srečanje Juventina-Nova Gorica
Vkljub	dobri
domačini niso bili kos gostom
Lep sprejem in športna publika so napravili zelo dober vtis
  ..
Trčenje motociklistov včeraj dopoldne v Pevmi
V nedeljo popoldne je bilo na nogometnem igrišču v Standrežu povratno srečanje med domačo Juventino in ekipo «Nova Gorica« iz Šempetra. Proti vsemu pričakovanju, zlasti če upoštevamo neodločen izid prejšnje nedelje v Šempetru, pa so tokrat zmagali gostje, in sicer z visokim rezultatom, ki pa ne u-streza v celoti poteku igre, zlasti ne v prvem polčasu.
Gostje so prišli že v prvih popoldanskih urah, in štandre-ški športniki so jih sprejeli v gostilni Briško ter se zadržali z njimi v prisrčnem razgovoru ob kozarcu osvežilne pijače. Tekma sama se je začela ob 18. uri. Pred začetkom sta si kapetana obeh moštev izmenjala šopke rdečih nageljev.
Okrog igrišča se je zbralo precej ljudi in med njimi mnogo občinstva z druge strani meje, ki so prišli navijat za svoje igralce. Ze takoj v začetku se je igra razvila in obe moštvi sta po splošnem priznanju pokazali boljšo igro kot prejšnjo nedeljo v Šempetru. Vendar pa to ni pomagalo domačinom, da ne bi že prvi polčas zaključili z razliko 3:1 v prid gostom iz Šempetra, ki so bili tokrat izredno razigrani. Do takega rezultata je pripomogla tudi
rino poslal žogo z glavo v mrežo.
Po tekmi so štandreški športniki povabili goste na večerjo, ki so jo priredili na vrtu konzumne gostilne, kjer so se potem zadržali v prijateljskem pomenku, dokler ni prišel za goste čas povratka domov. Iz razgovora s tehničnim vodjem ekipe «Nova Gorica« tov. Besednjakom smo izvedeli, da so bili gostje za« dovoljni s sprejemom in tudi z zadržanjem številne publike, ki je pokazala veliko športno zrelost in ploskala lepim kombinacijam v igri ne glede na to, katera stran jih je izvedla.
Za ljubitelje statistik naj omenimo, da smo v zadnjih letih imeli kar osem srečanj med obema ekipama, od tega štiri v Šempetru, štiri pa v Standrežu ali Sovodnjah. V Šempetru je Juventina enkrat zmagala, dvakrat je dosegla neodločen rezultat' enkrat pa so zmagali domačini z rezultatom 2:1. Na naši strani pa je zmagala Juventina samo enkrat v Sovodnjah z lepim rezultatom 3:0. V ostalih tekmah so zmagali nogometaši iz Šempetra. Iz teh podatkov bi se dalo sklepati, da so naši nogometaši bolj uspešni zunaj kot pa doma, kar se je že večkrat pokazalo tudi med tekmovanjem za prvenstvo.
Tri od štirih, kolikor jih je bilo na vozilih, so pridržani v bolnišnici na zdravljenju
Včeraj ob 7.35 se je 39-letna delavka Palmira Pintar iz St. Mavra 17 peljala z motorjem smeri proti Pevmi, da bi šla v Gorico. Na zadnjem sedežu je peljala svojo 14-letno hčerko Ano. Ko sta v Pevmi zavili pokrajinsko cesto, jima je z mopedom privozil naproti 16-letni Dušan Figelj iz Pevme št. 18, ki je bil namenjen proti St. Mavru. Na zadnjem sedežu pa je Figelj vozil 13-letnega Guerrina Roset-ta, prav tako iz Pevme št. 18. Na križišču je prišlo do neizogibnega trčenja in so vsi štirje motociklisti z vozili vred zleteli na tla. Z avtom Zelenega križa so jih odpeljali v civilno bo’nišnico v Gorici, kjer so jim ugotovili poškodbe na raznih delih telesa. Du-
Pintar, ki ima verjetno zlomljeno desno ključnico. Njeno hčerko Ano so le obvezali in jo poslali domov, kjer bo okrevala predvidoma v sedmih dneh.
Motociklist v bolnišnici zaradi trčenja v avto
Včeraj zjutraj ob 6,45 je šla 23-letna Ana Kovačič iz Groj-ne št. 7 s svojim avtom po Korzu Italija proti mestnemu središču. Na križišču pred kavarno Garibaldi pa je privozil iz Ul. 24. maja na svojem mopedu 49-letni delavec Peter Predan iz Rubij, Ul. Diaz 12.
Pri trčenju je Predan zletel na tla. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civil-šana Figlja in njegovega so- I no bolnišnico, kjer so mu
zdravniki ugotovili več po-
00 VČERAJ DO DANES
L
RIMO
potnika Guerrina Rosetta so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh: prav tako bo morala ostati za 15 dni v bolnišnici Palmira
škodb po telesu, in med drugim tudi na desnem sencu, ter izgubo spomina. Pridržali so ga na opazovanju.
smola juventinskih igralcev, | milimi ........
ki so izvedli v prvem polčasu dve lepi kombinaciji in bi ju tudi realizirali, da se ni žoga odbila od prečke.
Ce bi se končal prvi polčas neodločeno, ali vsaj z manjšo razliko, bi to nedvomno vplivalo na potek igre v drugem polčasu, ko so domačini vidno popustili, kar je bilo zanje usodno. Tako so gostje zabili še štiri gole, medtem ko so domačini ostali pri rezultatu iz prvega polčasa in tekma se je končala z rezultatom 7:1 za Novo Gorico,
Kot rečeno, so domačini dobro igrali v prvem polčasu in bi zaslužili boljši rezultat.
Vendar pa moramo priznati, da so bili gostje izredno razigrani in začetni uspeh je to njihovo razpoloženje še povečal. Odlikovali so se v povezavi in podajanju, kar je brez dvoma tudi zasluga njihovega trenerja Koglota. Njihov najboljši igralec pa je bil center-half Markovič.
Gole so zabili: za Juventino Marino; za Novo Gorico pa Križaj 2, Uršič, Mozetič,
Hlede, Pejevič in Maurič pa po enega. Do gola domačinov je prišlo po lepi kombinaciji pri strelu iz kota in je Ma-
J
v (itUtici
CORSO. 17.00: ((Rožnati baleti«, D. Adam in H. Felmy. Nemški film; mladini pod 16. letom prepovedan.
VERDI. 17.00: ((Oporoka pošasti«. J. Louis in Barault. Ameriški film; mladini pod 16. letom prepovedan. VITTORIA. 17.00: «2elezni šerif«, S. Hayden in G. Ford. Ameriški film.
CENTRALE. 17.00:	«Uporni
princ«, M. Serrato in M. Lotti.
MODERNO. Zaprto.
— «»-----
DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči je odprta lekarna D’Udine iz Ul. Rabat-ta št. 18, tel. 21-24.
 «#------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,4 stopinje ob 13. uri in najnižjo 13,2 stopinje ob 3.15. Vlage je bilo povprečno 55 odstotkov.
Petnajsta etapa kolesarske dirke po Franciji
Carlesi ponovno zmagal in zasedel tretje mesto
Danes prva gorska etapa preko pirenejskih prelazov
TOULOUSE, 10. — Odkar se je začel Tour, je rumena majica najboljšega še vedno v rokah Anquetila, ki jo brani kot divja in lačna zver brani svojo ogroženo hrano. Koliko časa še, se sprašujejo spremljevalci dirko po Franciji? Jutri bo Tour zapustil gladke ravnine in se bo začel vzpenjati proti nebu.
Prišel je torej čas Gaula in
Massignana, pa čeprav ni mogoče reči, da se Anquetii slabo počuti na strminah. Ni tako dober kot v ravninski vožnji, a si zna pomagati. Sedaj je prišla na dan vest, da je Anquetil prehlajen. Če to drži, tedaj je njegov položaj precej šibek, ker ga bodo na strminah napadli vsi njegovi najresnejši tekmeci od Gaula, pa co Massignana in Carlesija.
O Carlesiju bi bilo trena napisati posebej. Ta kolesar, ki ga zaradi podobnosti s pokoj-
nim Coppijem kličejo «Coppi-no», je danes ponovil uspeh, ki ga je dosegel v etapi, ki se je končala v Antibesu. Carlesi si je zagotovil etapno zmago in 1’ odbitka na doseženem času, kar mu je zadostovalo, da je izpodrinil Gaula s tretjega stolčka, kamor se je Italijan še kar udobno vsedel. Toda jutri bodo vrhovi in Carlesi se bo moral potiti če bo hotel obdržati svoj položaj.
Tour se torej šele začenja. Od njega in še od prihodnjih dveh etapah po pirenejskem
millllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Osma etapa amaterskega Toura
Po nedeljski	zm
včeraj uspeh
Izreden uspeh Jugoslovana Levačiča, ki je na četrtem mestu splošne lestvice
TOULOUSE, 10. — Italijanski kolesarji so v zadnjih dneh sprožili na amaterskem Touru ofenzivo. In ta jim je prinesla v soboto tretjo in danes četrto etapno zmago.
V nedeljo je zmagal Santini, danes na cilju v Toulousu pa Gilberto Vendemmiati. Sicer r.iso samo Italijani v napadu. Tudi Jugoslovani so se izkazali in prvi med njimi Levačič, ki je v nedeljo prišel na cilj v isti skupini kot zmagovalec in zasedel v splošni lestvici častno peto mesto.
Danes je Levačič ponovno stopil v ospredje in prav takj privozil do cilja z zmagovalcem, kar mu je pripomoglo, da je prišel še višje v lestvici. Brez dvoma je Levačič najboljši med Jugoslovani in četrto mesto je najboljša nagrada za njegov trud.
Današnja osma etapa amaterskega Toura je najdaljša in prav zaradi tega so predvidevali, da bo nekaj časa vladal mir. V resnici pa je bilo čisto drugače, ker je bilo živahno ze od vsega začetka. Urugvajec Timon, Portugalec Nunes in Belgijec Desmeth so hoteli tekoj sami na pot, a budna g,:'vnina jim ni dovolila bega.
Če se ni poskus posrečil prvim trem, se je posrečil Francozu Cauvetu. Francozu so se takoj pridružili Italijan Vendemmiati, Urugvajec Timon in Portugalec Alvez, ki je moral kaj kmalu zaradi okvare na kelesu opustiti misel, da bi v jrednji skupini nadaljeval pot. Bežeča trojica je sporazumno vozila s precejšnjo hitrostjo in si je kaj kmalu nabrala 5’15” prednosti. Toda na vzponih proti vrhu hriba de Tougnets je naporna vožnja prisilila kolesarje na zmanjšanje hitrosti. Cauvet je bil celo v krizi in je vidno izgubljal teren.
Pri Mirepoixu je bila prednost manjša, a Vendemmiatiju in tovarišu sta prišla na pomoč najprej Francoz Genet in nato še Holandec Janssen, ki sta pripomogla, da se je naskok ponovno povečal. Begov pa še ni bilo konca. Iz glavnine se je odcepil Jugoslovan Levačič, katerega sta Belgijec Nijs in Holandec Snyder takoj oponašala. Pri 152. km proge je Levačičeva zasledovalna skupina dohitela bežečo četvo-rico, v kateri je bil Vendemmiati.
Malo pred ciljem je glavnina sprožila napad, s katerim se je močno približala prvim. T, so vzdržali, pa čeprav za pičlih 5” razen Janssena, ki ni mogel voziti tako hitro kot so to delali v prvi skupini, kjer sta bila Vendemmiati in Levačič. Na cilju se je posrečilo Vendemmiatiju zmagati pa čeprav za las pred Francozom Genetom.
Špancu Gabici se je še enkrat posrečilo obdržati rumeno majico, vendar se lahko reče, da je v tej etapi največ zasluži) na času prav borbeni Levačič.
Jutri bo prva etapa preko pirenejske gorske verige. A-materji se bodo morali trikrat povzpeti najprej na Colle des Ares. nato na Portillon in končno po izredno strmi cesti, ki vodi do Suepr - Bagneres.
Vrstni red na cilju osme etape Perpignan- Toulouse (206 km) je bil naslednji:
1. VENDEMMIATI (Italija) 5.35’41” (z odbitkom 5.34’41”), povprečna hitrost 36.820 km
2. Genet (Fr.) (z odbitkom 5.35T1”)
3. Nijs (Belg.)
4. Timon (Urugv.)
5. Snyder (Hol.)
6. Levačič (Jug.) 5.35’41”
7. Janssen (Hol.) 5.36T2”
8. Hugens (Hol.) 5.39’20”
9. Hautalaht: (Skan.)
10. Dalton (VB) 5.40’37”, 11. Maurer (Sv.), 12. Zancanaro (It.), 13. Ed. Jacobs (Luks.), 14. Hernandez (Sp.), 15. Cerbi-ni (It.) itd.
SPLOSNA LESTVICA
1. GABICA (Sp.) 36.36’43”
2. De Rosso (It.) z zaost. 2’09”
3. Van D’Hyunslager (Belg.) 3’25”
4. Levačič (Jug.) 6’02”
5. Cruz (Sp.) 7’39”
6. Cardoso (Port.) 11’04”
7. Ramsbottom (VB) 11’31”
8. Kunde (Nem.) li’34”
9. Cauvet (Fr.) 11’41”
10. Nijs (Belg.) 12'14”,	11. Gavvliczek (Polj.), 12. Jaisli (Sv.), 13. Zilverberg (Hol.), 14. Genet (Fr.), 15. Jansen (Hol.), 16. Zancanaro (It.) itd.
gorovju pričakujejo presenečenja in odločne napade na An-quetila in na njegovo majico. Sicer bo težko zadati Norman-cu smrten udarec. Tik pred koncem Toura ga čaka etapa na kronometer, kjer je Anque-til nepremagljivi kralj. Naj bo kakorkoli, borba bo ostra in se bo začela prav jutri na prvi pirenejski etapi s tremi gorskimi prelazi.
Današnja etapa je bila precej enolična, pa čeprav niso manjkali poskusi begov. Kolesarji so spočetka vozili s turističnim tempom in namesto, da bi proučevali plane, so se raje ogledovali slikovito pokrajino skozi katero so vozili. Le tu pa tam se je kdo zmi-slil, da je na kolesu zato, da s» požene v napad. In kadar se je kdo prebudil, je zazvonil v glavnini alarm in poskus se je razblinil v nič.
2e v prvih kilometrih so San Emetrio, Groussard, Ae-renhouts in drugi, katerim sta sledila tudi Cazala in Stablin-ski, sklenili zbežati. Poskus se je razblinil in lenoba je zopet zavladala v dolgi pisani karavani, ki je vozila s precejšnjo zamudo. Na vrhu hribčka des Tougnets so hoteli Galatti, An-grade in Elliot, ki so dohiteli prve begunce, poskusiti srečo, toda diktator dirke, kot so začeli imenovati vedno budnega Anquetila, jim tega ni dovolil in je osebno prisilil glavnino, da je potegnila dokler ni dohitela predrznežev.
Mir je ponovno zavladal in samo Viot se je predznil prekiniti premirje. Tudi njemu so pustili samo malo prostosti in mož je kaj kmalu spoznal, da sam ne bo mogel daleč in se je raje predal ter se združil glavnino. Pri Mirepoixu, kjer so razdeljevali nrano, sta Aerenhots in Plandaert poskusila presenetiti raznobarvno druščino. Medtem ko so drugi jemali vrečice s hrano, sta Belgijca potegnila, toda Cazala, ki je v Anquetilovi ekipi, je bil buden in se jima je pridružil. Cazala iu sodeloval z beguncema, ker bi pač s tem škodoval Anquetila, a vseeno ;e upal, da bo prišel z naskokom do cilja, kjer bi bila zmaga zagotovljena. Tega pa ni dočakal
Po številnih poskusih begov, katere je vedno Cazala že v kali strl, je strjena skupina privozila do 20 km od cilja. Tu so nekateri poskusili srečo, a tudi njim ni bila mila. Šele Bergaudu se je posrečilo zbežati, a je potegnil za seboj Claesa. Begunca sta si nabrala malenkostno prednost, ki ni bila taka, da ju ne bi Carlesi, ki je zapustil glavnino skup-r.o s Foucherjem, dohitel. Na dirkališču je Carlesi močneje pritisnil na pedale in gladko zmagal z nekaj metri prednosti.
 «»-------
BALKANIADA V ROKOBORBI
SKOPJE, 10. — V petek se je na mestnem stadionu začelo X. balkansko prvenstvo rokoborcev v grško-rimskem in v prostem slogu.
Balkanski prvaki v grško-rimskem slogu so postali v mušji kategoriji Sabad (R), v bantam Cernea (R), v peresni Djanta (R), v lahki Martino-vič (J), v v/elter Horvat (J), v srednji Teranu (R), v pol-težki Popoviči (R) in v težki Kasabov (R). Med ekipami je bila najboljša Romunija s 25 točkami pred Bolgarijo 24, Jugoslavijo 21 in Grčijo 10.
VRSTNI RED NA CILJU:
1. CARLESI (It.) 5.33’58” (z odbitkom 5.32’58”)
2. Claes (Belg.) 5.33’58”)
3. Foucher (OSO)
4. Bergaud (CM)
5. Van Aerde (Belg.) 5.34 04”
6. Gainche (OSO)
7. Aerenhouts (Belg.)
8. Viot (PNE)
9. Van Geneugden (Belg.)
10. Darrigade (Fr.), 11. Hoe-
venaers (Belg.), 12. Iturat (Sp.), 13. Ruchet (Sv.-Luks.), 14. Ruegg (Sv.-Luks.), 15. Ge-russi (PNM), 16. Kersten (Hol.), 17. Zambonj (It.), 18. Hoorelbeke (PNE), 19. Robinson (VB), 20. Pauwels (Belg.), 21. Elliott (VB), 22. Laidlaw (VB), 23. Huot (CM), 24. Pel-legrini (It.), 25. Marigil (Sp.) itd.
SPLOSNA LESTVICA
1. ANQUETIL (Fr.) 86.03’2I”
2. Manzaneque (Sp.) z zaostankom 5’37”
3. Carlesi (It.) 6 07”
4. Gaul (Sv.) 6’33”
5. Perez-Frances (Sp.) 8’19”
6. Junkermann (Nem.) 9’16”
7. Massignan (It.) 9’36”	8. Dotto (CM) 10’26”, 9. Van Aer-dt (Belg.) 13’10”, 10. Adriaens-sens (Belg.) 16’34”, 11. Ruegg
V petek zvečer na Gradu sv. Justa
Osrednja točka večera Duilio Loi-Benvenuti
Tržaška ekipa že sestavljena - Carbi kapetan moštva
Organizatorji boksarskega srečanja Trst - Beograd, ki bo v petek na Gradu sv. Justa so pripravili ljubiteljem te panoge pravcato presenečenje. V okviru zanimivega matcha bo tudi ekshibicija med najboljšima boksarjema Trsta to je med svetovnim prvakom v welter junior kat. Duiliom Loiem in olimpijskim prvakom, do danes nepremaganim profesionalcem, Ninom Benvenutijem.
Točna postava Beograjčanov še ni znana, medtem ko so dokončno sestavili ekipo, ki bo branila tržaške barve. Sicer je malo Tržačanov, ker so drugi boksarji iz sosednih predelov in pokrajin.
V mušji kategoriji bo nastopil Negrini, v petelinji Carbi. ki bo tudi kapetan moštva, v lahki Vargellini, v welter lahki Scattolin, v wel-
icv i \	ter Tramonti, v welter težki
O ; ^	I Pauwels I Calligaris in Bacchetti, v sred-
(Belg.) 17 25 , 13. Hoevenares njj Spinelli, v srednjetežki (Belg.) 18’36”, 14. Aerenhouts | vit in v težki Spinetta.
Nov jugoslovanski rekord
Šikovčeva 24”2 v teku na 200 m
ZAGREB, 10. — Na prvenstvu Hrvatske v atletiki se je najbolj izkazala Šikovec-Lun-cer, ki je pretekla 200 m v času novega jugoslovanskega lekorda 24”2 (prej 24”5). Na 100 m je ta sprinterka dosegla
Motociklisti in avtomobilisti v Opatiji za «Veliko nagrado Jadrana»
Tuji tekmovalci
Nov rekord proge s 136 km na uro
Od domačinov najbolj uspešna Stepančič in Pintar - 118 tekmovalcev iz 15 držav - 35.000 gledalcev
OPATIJA, 10. — V nedeljo popoldne so bila na krožni progi Reka - Opatija mednarodne avto-motociklistične dirke za »Veliko nagrado Jadrana*. Izredno zanimivi prireditvi je prisostvovalo 35.000 gledalcev, med njimi tudi Anka Berus, predsednik GO SZDL Hrvatske in drugi predstavniki oblasti ter političnih organizacij. Na dirkah je sodelovalo 118 vozačev iz 15 držav, in sicer iz Avstralije, Avstrije, Finske, Madžarske, Italije, Anglije, Nizozemske, Francije, Belgije, Švice, Švedske, Vzh. in Zah. Nemčije, Rodezije in Jugoslavije.
V KATEGORIJI DO 50 ccm ----------------------
so dosegli dirkači iz Zahod-
ne Nemčije dvojno zmago. Zmagal je Anfeidt pred rojakom Geblichom. tretji pa je bil Jugoslovan Stefančič. Nemec Rosenbusch, ki je tekmoval na Colibriju za Jugoslavijo, je odstopil zaradi okva-
12,0, Bezjak pa je vrgel kladi-1 re na motorju, medtem ko se vo 61,41 m.	j	je	Zelnik uvrstil šele na pe-
to mesto. Ze od vsega začetka so prevzeli gostje iz Zahodne Nemčije vodstvo, ki ga do konca, se pravi vseh 42 km, niso izpustili.
V KATEGORIJI DO 125 ccm so se najbolj izkazali vozači iz Vzhodne Nemčije na motorjih MZ-RE, ki so zasedli prvi dve mesti. Zmagal je
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Atletski dvoboj V Luganu	P	Parizu	končan	mednarodni	atletski	sesteroboj
Ekipa Severne Italije premagala švicarsko
Italijani so dosegli 99 točk, domačini pa 54
LUGAN, 10. — Medtem ko je prva italijanska atletska reprezentanca nastopala v Parizu, je ekipa Severne Italije nastopila v Luganu proti drugemu moštvu Švice. Italijani so srečanje končali v svojo korist z 99 točkami proti 54, ki so pripadle švicarskim atletom.
Tehnični izidi so naslednji:
Tek na 100 m: 1. Colani (I) 10”8; 2. Bellotti (I) 10”8; 3. Stadelmann (Š) 10”9; 4. Gie-zendanner (š) 11”1.
Tek na 200 m: 1. Nobili (I) 21 ”8; 2. Cavalieri (I) 22”2; 3. Frieden (S) 22”6; 4. Zaugg (Š) 22”8.
Tek na 400 m: 1. Zbinden (S) 48”3; 2. Rosso (I) 48”5; 3. Bertellotti (I) 49”5; 4 Hoe-ne (S) 49”8.
800 metrov: 1. Jaeger (Š) !’53”3; 2. Bianchi (I) 1’54”; 3. Fontan (I) 1’55”3; 4. Leim-gruber (Š) 1 ’55”8.
1500 metrov: 1. Vernez (S) 3’55”8; 2. Porro (I) 3’57”3; 3. Hiestand (Š) 3’59”4; 4. Gan-dini (I) 4’24”9.
110 m z zaprekami: 1. Zam-boni (I) 14”7; 2. Romano (I) 15”1; 3. Borgula (Š) 15”3; 4. Ryf (š) 15”4.
Met krogle:	1. Monti (I)
16,32 m; 2. Hubacher (S) 14,69;
3. Marcandelli (I)	14,35;	4.
Marendaz (Š) 13,82.
Met diska:	1.	Grossi (I)
51,10 m; 2. Dalla Pria (I) 44,99; 3. Bernhard (Š) 44,67;
4. Von Felten (š) 39,86.
5000 metrov:	1. Costa (I)
15T0”1; 2. Eisenring (š)15’ll”8;
3. Bargnani (I)	15’14”3;	4.
Leupi (S) 15’21”8.
Skok v višino: 1. Brandoli (I) 1,93 m; 2. Bogliatto (I) 1,93; 3. Trautmann (Š) 1,90;
4. Portmann (Š) 1,84.
Skok v daljino:	1. Pacca-
gnella (I) 6,92; 2. Terenziani (I) 6,87; 3. Telber (Š) 6,81; 4. Matt (Š) 6,45.
Skok s palico:	1. Scaglia
(I) 4,10 m; 2. Baroncelli (I) 4,00; 3 Haab (Š) 3,70; 4. Greil (S) 3,60.
Met kopja: 1. Bonaiuto (I) 66.61; Schneeberger (š) 63,99; 3. Faccani ■ (I) 60,75; 4. Bi-schof (Š) 59,89.
Štafeta 4«100 m: 1. Italija (Nobili, Bellotti, Cavalieri, Colani) 42”3; 2. Švica (Haupt, Stadelmann, Giezendanner in Frieden) 42”6.
Štafeta 4x400 m: 1. Italija (Pollini, Tavecchio, Neri, Bel-lo) 3’15”3; 2. Švica (Zbinden, Baumgarten, Zaugg, Hoenke) 3’15”9.
TELOVADBA
PASSAU, 10. — V prijateljskem dvoboju v vajah na o-rodju je reprezentanca Slovenije v srečanju z izbrano ekipo Bavarske zabeležila pomembno zmago. Gostje so pred 3000 gledalci dvoboj dobili z lezultatom 275,75:269.45. Med posamezniki je bil premočno prvi Miro Cerar (Sl,) s 47,15 točke pred Trojarjem (Sl.) 46,10 in Šrotom (Sl.)	46,05.
Med domačin) je bil najuspešnejši Sehelle, ki je s 54,80 točke zasedel šele četrto mesto.
Nemčija izpodrinila Francijo in si zagotovila končno zmago
Italija na tretjem mestu - Tudi v drugem dnevu tri zmage Italijanov
PARIZ, 10. — Mednarodni atletski sesteroboj se je končal z zmago nemških atletov, ki so bili v drugem dnevu tekmovanja najbolj uspešni. Francozi, ki so v prvem dnevu šesteroboja prevzeli vodstvo in so upali na končni uspeh, so se morali zadovoljiti z drugim mestom.
Italijani so obdržali tretje -----------------------
mesto, ki so ga zasedli že v
soboto in kot v prvem dnevu so tudi v drugem zabeležili tri zmage in sicer s Švaro v teku na 110 m z zaprekami, s Cavallijem v troskoku in seveda z Berru-tijem v teku na 200 m.
Po zaključenem tekmovanju je lestvica šesteroboja naslednja:
1. NEMČIJA 124,5 točke
2. FRANCIJA 117 točk
3. ITALIJA 112,5 točke
4. BELGIJA 74 točk
5. ŠVICA 62 točk
6. NIZOZEMSKA 61 točk
V deseteroboju je zmagal
nizozemski atlet Kamerbek s 7076 točkami pred Nemcem Haisem. Italijan Sar je zasedel peto mesto, medtem ko je bil Medesani šele 14.
Tehnični izidi zadnjega dne tekmovanja so naslednji:
400 METROV
1. Kaiser (Nemčija) 46”6;
2. Bruder (Švica) 46”6 (nov švicarski rekord); 3. Fraschini (Italija) 47”3;	4.	Declerck
iiiiiiiiiiinii minil m muhi iiiiiii n iiiniiiiiiiiiinif niiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiin
n mn m Hlinim h m imun milimi n iii umu mmiHiiiiiimiiiii
Na Blejskem jezeru živahno tekmovanje veslačev
V mednarodnem troboju Trst pred Slovenijo in Koroško
BLED, 10. — V soboto so se zbrali najboljši mladi veslači Trsta, Koroške in Slovenije na IV. tradicionalnem troboju. Lani je bil s srečanjem v Trstu zaključen prvi ciklus trobojev — vsako leto je prireditelj eden od udeležencev — s trobojem na Bledu pa so mladi veslači pričeli drugi ciklus tega zanimivega tekmovanja.
Kot vedno do sedaj, je bi-
lo tudi tokrat tekmovanje zelo zanimivo. Tržačani so si že pred tretjo disciplino zagotovili tolikšno prednost, da jim niti poraz v točki osmercev, ki prinese največ točk, ni mogel ogroziti prvega mesta.
Točka osmercev je bila najlepša. Pričakovati je bilo, da bodo Tržačani tudi v tej disciplini zmagali in v končni o-ceni osvojili rekordno število točk v tem troboju. Do sedaj so se ta srečanja končala vedno z zelo majhnimi razlikami. Slovenska posadka osmerca je bila sestavljena iz dveh četvercev: Arga in Bleda. Pokazala je, da so lahko tudi kombinirane ekipe uspešne. Komaj pet dni je bil osmerec na skupnih pripravah in uspeh je bil presenetljiv.
Zmaga slovenskega osmerca za tri dolžine čolna sodi med naj večja presenečenja troboja. Strokovnjaki so bili mnenja, da je zmagoviti osmerec pokazal zares odlično vožnjo.
V tekmovanju skiffov je bila tekma odločena že pred začetkom. Lanski italijanski drž. mladinski prvak D’Am-brosi je pokazal, da sodi med odlične skiffiste, saj je zmagal s prednostjo sto metrov pred Blejcem Klavoro. Mladi, 19-letni Tržačan je zmagal že lam v troboju in bo prav gotovo šel po stopinjah klubskega tovariša Rebeka, ki je lani v Rimu osvojil peto mesto
IZIDI:
SKIFF — D'Ambrosi (Trst) 8'26”3, Klavora (Slovenija) 8’57”8, Meidl (K) 9'27”9.
DOUBLE SCULL - Trst 3’ in 45”2, Slovenija 3’52”6, Koroška 3’59”6.
CETVEREC s krmarjem — Trst 3'42”4, Koroška 3’46”6, Slovenija 3’47”7.
OSMEREC — Slovenija 3'12”9, Koroška 3’25”, Trst 3’27”3.
KONČNI VRSTNI RED: TRST 12,5 točke, SLOVENIJA 11,5 točke, KOROŠKA 9 točk. Prihodnje leto bo troboj na Koroškem.
TOTIP
1.	NevvSiar	2
	Nautilius G.	1
2.	Gafy	2
	Nem bo	X
3.	Fa«onia	1
	Haspooe	X
4.	Uit mo	2
	Butlero	1
5.	NzaH	2
	Ci r aldo	2
6.	Maseris	X
	Squero	l
KVOTE:		
12	— J.074.789	
n	— 73.209	
10	— 7.316 lir	
(Belgija) 47”8; 5. Van Uden (Holandska) 49”5.
110 M Z ZAPREKAMI
1. Švara (I) 14”4;
2. Chardel (F) 14”4; 3. Pen-sberger (N) 14”5; 5. Cornet (B) 14”8; 5. Nederhand (H) 14”9; 6. Staub (Š) 15”6.
MET KLADIVA
1. Fahsl (N) 61,32 m;
2. Cristin (I) 58,19; 3. Hus-son (F)	57,88;	4. Jost (S)
55,06; 5. Haest (B) 50 08; 6. Romani (H) 49,55.
3000 M Z OVIRAMI
1. Bohme (N) 8’58”4;
2. Roelants (B) 9’05”6; 3. Texereau (F) 9’09”2; 4. Cuje (H) 9’10”8; 5. Sommaggio (I) 9’12”4; 6. Kammermann (Š) 9’20”4,
MET DISKA
1. Koch (H) 54,20 m;
2. Alard (F)	53,69 (nov francoski rekord); 3. Rado (I)
50,47; 4. Reimers (N) 49,37.; Szostak (B) 47,63; 6. Mehr (Š) 47,33.
SKOK V VIŠINO
1. Idriss (F) 2,04 m;
2. Maurer (Š) 1,95; 3. Tim-mermans (B) 1,90; 4. Rieben-sahm (N) in Tauro (I) 1,90; 6. Van Kleeff (H) 1,80. TROSKOK
1. Cavalli (I) 15,72 m;
2. William (F)	15,20;	3.
Schoenwolf (N) 14,57; 4. E-vers (H) 14,32; 5. Baentli (S) 14,04; 6. Septon (B) 13.55. 10.000 METROV
1. Watschke (N) 30’17”4;
2. Ameur (F) 30’18”; 3. An-tonelli (I)	30’32”4;	4. Van
Praet (B) 30’45”6: 5. Kunen (H) 30’52”4; 6. Jeannotat (S) 31 ’22”.
200 METROV
1. Berruti (I) 20”8;
2. Delecour (F) 21”; 3. Ger-mar (N) 21”; 4. Nordenbamm (H) 22”; 5. Mueller (S) 22”1; 6. Dennewerth (B) 22”9. ŠTAFETA 4 x 400 M
1. Nemčija (Balke, Klappert. Reške, Kaiser) 3’10”9;
2. Italija (Catola, Barberis, Fraschini, Morale) 3'11”;	3. Francija (Vercammen, Bertoz-zi, Iundt, Haarhoff) 3’H”6; 4. Švica 3’H”8; 5. Belgija 3’ in 12”6; 6. Holandska 3’18”7. DESETEROBOJ
1. Kamerbek (H) 7076 točk;
2. Heise (N) 7009 ; 3. Von Moltke (N) 6817; 4. Holdorf (N) 6749; 5. Sar (I) 6577; 6. Timme (H) 6406.
Musiol, na naslednje mesto za njim pa se je uvrstil Zeber, oba vzhodna Nemca na omenjenih strojih, tretji pa je bil Eser (Zahodna Nemčija) na Ducatiju GP. Najboljši Jugoslovan Pintar je vozil od kroga do kroga bolje in se je od prvotnega 9. do konca prerinil na peto mesto.
Izredno je navdušila dirka MOTORJEV DO 350 ccm, kjer je zmagal Italijan Grassetti na Benelliju pred Robinsonom iz Rodezije (ASS) in Mi-lesom iz Avstralije (Norton). V tej preizkušnji je kar deževalo rekordov. Ze v prvem krogu je Robinson prevozil progo s povprečno hitrostjo 126 km na uro. Nato je vodeči Italijan popravil ta rekord na 126,3 km-h, nato pa ga še boljšal do 127,35 km-h. Dirkajoči so se vsaj v začetku precej menjavali v vodstvu, tako da je bila dirka vseskozi napeta.
V naslednji disciplini so se pomerili AVTOMOBILI FORMULE JUNIOR na 72 km. Vse je kazalo, da bosta Nemca Bunk in Lehmann na Wart-burg-Melkusu zmagala, saj je prvi vodil vse do zadnjega kroga. V zadnjem krogu pa ga je prehitel Italijan Zana-rotti in priboril lovor Stan-quelliniju. Veliko presenečenje je pripravil tudi zahodnonem-ški dirkač Ott, ki je pričel sredi dirke forsirati in poganjal rekord za rekordom. V desetem krogu je znašal že 129,65 km-h, potem pa je moral zaradi okvare voziti počasneje.
V KATEGORIJI DO 500 ccm je bila znova toča rekordov. Tu sta se predvsem izkazala Avstralca Miles in Pound. Sprva ju je sicer spremljal Rodezijec Robinson, ki pa je kasneje zaostal. Vsa pozornost je odslej veljala vodečima. Na čelu je bil ves čas Miles, ki je tudi zmagal, medtem ko je Pound zlasti na koncu »navijal* absolutni rekord opatijske steze. Zanimiv vo je, da sta Pound in Miles vozila nekaj časa celo po 133 km-h že v prvem kroguT Absolutni rekord, ki ga je dosegel Pound v zadnjem krogu, pa znaša celo 136 km-h. Prejšnji absolutni rekord je branil zahodni Nemec Vogel z avtomobilom Porsche - Spy-der 131.7 km-h.
V KATEGORIJI DO 500 ccm s prikolicami je v začetku vodil Deubel (Zah. Nemčija) s sovozačem Homerjem, pozneje pa je odstopil zaradi o-kvare. Po odlični vožnji je moral odstopiti tudi Kolle, ki je padel ob zaščitni slamnati steni. Tako je zmagal Švicar Scheidegger s sovozačem Bu-hardtom na BMW, ki je dosegel tudi nov rekord, in sicer s povprečjem 118.200 km na uro, najhitrejši krog pa je prevozil z brzino 120.650 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstil Nemec Rohsiepo (Zahodna Nemčija), na tretje Francoz Jo Rogliardo, najboljši Jugoslovan Snajder s sovozačem Typko se je uvrstil na šesto mesto med osmimi tekmovalci.
V dirki MOTORJEV DO 250 ccm sta se srečala zmagovalca Musiol (VN) in Italijan Grassetti. Do osmega kroga je vodil Nemec, potem pa Italijan, ki je dosegel novi rekord 127,850 in rekord za najhitrejši krog 131.550. Doslej je imel ta rekord Musiol (125,650 in 128.850). Na tretje mesto se je uvrstil Italijan Milani.
m
m
Vse to je bilo močno pogodu plešastemu možičku. Menil je, da ne sme zamuditi ugodne priložnosti. S tako srečnim naključkom nikakor ni bil računal. Zato je vstal. In ko se je pozornost vseh sešla na njegovi osebici, je iztegnil roko proti Jeromanu. «Ecce hotno!» je rekel z očitajočim, užaljenim glasom. ,
Ko je orožnik odvedel Jeromana, se je pozornost vseh obrnila na oder. V slehernem je bilo pričakujoče vprašanje. Stari sodnik je za hip obždel, s komolcem na mizi, z brado med palcem in kazalcem. Osebno je bil za sedaj o nečem prepričan: sodišče bo moralo ubrati srednjo pot. Navsezadnje bo le moralo ubrati srednjo pot, med tožnikom in branilcem. In tako je bilo tudi prav. Na desni je gromovnik, kakopak, ta bo željan krvi, kričal bo o premišljeni zahrbtnosti. V poklicni lakomnosti bo hlastnil po najbolj zveriženem paragrafu in požrl ga bo, takšnega kakor je, ne da bi ga skušal prej nekoliko zravnati. Dokazoval bo satansko naklepnost, ki je ugrabila nedolžno življenje. Potem se bo skliceval tudi na priče. Toda priče bodo prej-kone bolj koristile obrambi. Vsekakor se bo tožilec skliceval tudi nanje in na obtoženčev pogled Oglejte si te poteze, tako bo rohnel. Kazal bo z naočniki na Jeromana in pozival sodnike, naj si ogledajo njegovo prežečo držo.
Jeroman res ni nudil spodbudnega videza. Toda sveti Stefan na zatožni klopi bi prav tako vznemirjal tožilca. Glejte potuhnjenca! Tako bi vpil in opozarjal nevedne sodnike na ubogega patrona. Nemara bo šel in bo razširil obtožnico. Zazdelo se mu bo, da se je vse premalo govorilo o Martinovi smrti in bo zahteval razširitev obtožnice. Zahteval bo kaj takega in pokvaril razpravo. Kdo bi mogel vedeti, v koliko so in kvizitorske duše lahko prepričane v svoje besede! Nihče ne ve, kaj jim je bolj v mislih: prizivno sodišče ali obtoženčeva nesreča. Navsezadnje tudi nepristranski sodnik ne sme zanemarjati tega: na višje sodišče tudi nepristranski sodnik ne sme pozabljati. Tudi v pravem
delu si ni moč kovati hvalnic zgolj iz nepristranosti. Od vsake ovržene utemeljitve pade nekaj sence na sodnikovo kompetentnost. Čestokrat samo rahla senca, toda sodnik se mora ozirati tudi na to, zelo mora paziti, da bi ta senca preveč ne potemnela.
Stari sodnik se je oprijel prsi pod črno haljo. Notn pod črno haljo je tipal za svojo vestjo, ki ni imela zrelega odnosa do njegovega uradnega položaja. Bila sta stara, on in njegova vest, imela sta skupne izkušnje in sodnik se je skušal čestokrat okoristiti z njimi. Ali vest, ta je bila toga in neprilagodljiva, nikake priročnosti ji ni prinesla starost in zakonske paragrafe je še vedno zamotavala s človeškimi predsodki. Zadevajoč obnje stari sodnik ni mogel nadaljevati poti mimo okrožnega sodišča. Ostala sta torej tam, on in njegova vest, se starala in čakala na upokojitev.
Da, da. Stari sodnik je poiskal v svežnju papirjev oris Predjame z mlinom. Nad črtež sta se sklonili tudi glavi prisednikov, in ko se je starec našepetal z njima, je prekinil razpravo.
"Nadaljevali bomo popoldne,* je rekel, «ob treh.* Tožilcu in zagovorniku je priporočil, naj medtem proučita tisti črtež. «Ob njem se bomo pomudili na popoldanski razpravi.* In ko se je dvignil, je dodal nekaj neuradnih besed. «Pravcata škoda bi bila,* je rekel, «pravcata škoda, ko bi vse ure tega sončnega dne prebili tu notri.*
Da, da, je rekel zagovornik. «Cim lepše je zunaj, tem grše je tu notri!*
S pričami se tožilec res ni mogel kdo ve kako okoristiti. Zenski sta bili zbegani in nista bili zmožni slediti nizu njegovih namigov. Bržan je bil nezaupljiv in jim ni hotel slediti. Tožilcu, seveda, to ni moglo ostati prikrito; nekajkrat je znižal svoj glas, nekoč je dvignil naočnike in zagrozil Bržanu. Resnico hočemo je zaklical. Bržan je zganil s pleči. Najdite si jo, si je rekel in se ni prav nič ustrašil. Toda tu sta bila še zagovornik in stari predsednik in ta dva sta dokaj ra-
zumneje obračala svoje besede. Zagovornik je vse pogosteje vstajal s svojega sedeža, puščal je vnemar zveriženi mlinček in šemasto žensko in vse pogosteje prekinjal tožilčevo vnemo. On nikakor ni bil voljan dopustiti, da bi tožnik speljal sodišče na spodrsljivo pot čustvenih odnosov med-ljudmi v mlinu. Obračam se na avtoriteto sodnega dvora, tako je govoril v svoji ogorčenosti. Zahteval je, naj se sodišče posluzi te avtoritete, da se prepreči vdiranje v skrito svetišče človeške osebnosti. Tu se nikakor ne sme mehčati zakona. Nikakor se ne sme dopuščati, da bi nekdo z lovno vabo krpal nedoslednost obtožnice. In če ni našel zaslombe pri sodnikih, potem se je yidi sam obrnil na pričo. Zastavil je mnogo spretnih vprašanj, toliko, kolikor je potreboval zadovoljivih odgovorov.
Na ta način se je pozornost sodišča nekoliko oddaljila od Jeromana. Sicer je bil še vedno tam, obtoženi Jeroman iz Mun je še vedno sedel na svoji klopi, toda zasliševalci so skozi dolge presledke pozabljali nanj. Iz nekakšne zakristije so spuščali v dvorano njegove znance in to mu je bilo v veliko olajšanje. Prihajali so posamič, Bržan in Luca in Lenka, in Jeroman ni mogel vedeti, s kakšnimi nameni prihajajo semkaj. V samo škodo mi bodo, tako je razmišljal. Toda bili so znani obrazi in spričo njih je občutil veliko sproščenost.
Potem so vsi skupaj pričeli stikati po Ponikvi.
Pretaknili so vse zakotke, hišo in mlin. Preverjali so razdalje in glasove. Tožilec se je posprehodil po brvi, potem se je povzpel na jez. To navsezadnje ni bilo nič takega, tudi stari sodnik se je lahko povzpel tja gor: njegov koščeni kazalec je drsel po črtežu in sledil tožilcu, ki se je z jezu spustil k Sapniku. V Sapniku je bila skrita noč, niže pod njim so hrumeli vrtinci.
Tudi pričam je bilo naročeno, naj pomagajo določati posamezne točke v Ponikvi. Tudi njim je bilo priporočeno, naj s prstom na črtežu ustalijo svoje tr-ditve. A kdo naj se znajde med spakljivimi črtamil
«Ce je to mlin,* je rekel predsednik. Kazal je prstom in gledal spodbudno. «Ce Vzamemo, da stoj na temle mestu mlin ...»
Kakšen mlin, pri streli goreči! Brzan ni videl tan nikakega mlina. Luca se tudi ni znašla na tako pona zorjeni, neživi in brezbarvni Ponikvi. S črtežem s potemtakem ni bilo mogoče kdo ve kaj pomagati, bi je otročje delo in ni mogel služiti kot zanesljiva raz poznava. Ali okoli njega se je razpredlo prijateljske čisto domače kramljanje, kakor da so sodniki zemlje merci, ki se razprašujejo o kraju; o okolici in o pot v podzemlje, kjer bi našli zaklad namesto hudodelca
V starem sodniku se je takoj zbudila želja, da b odšel v Predjamo. Odvrgel bi dopetačo, odšel bi tj: in se prerinil v tisti tajinstveni podzemeljski svet Toda ta čas je bil še vedno jetnik vesti, razpisanil nalogov in narokov, moral se je še naprej starati zaukazani strogorednosti. Se misli, še tej poklicni odgovornost ni dovoljevala daljših sprehodov. Ostal J' torej tu, v sodni dvorani in se nad nečim naslajal Vihal je naročaj sena pod nosom, zdaj zdaj bo zs šumelo, se je zdelo, namesto tega pa je bilo čuti pri tajeno nosljanje. Na ta način je stari sodnik duši svoje občutke.
Zaprisegal je priče počasi in s presledki, Prisec nika sta takoj pokazala nekaj začudenja nad nevsa« danjim načinom zaprisege; še pisar se je zavzel na< tem. Obredna molitvica nd bila izmoljena kakor p navadi, ni bila iztresena kakor mera ovsa — in poj dimo dalje. Starec je izgovarjal besede razločno, za mudno in se takoj zatem postavil na prežo za prižga nima svečama. In Bržan je ponavljal njegove besede Rekel je, da bo govoril resnico, nič drugega kot sam< čisto resnico in pri tem naj mu bog pomaga. Ali J' bilo v tem kaj nenavadnega? Prav nič ne, toda star sodnik je pripiral oči in se naslajal nad ponavljanje« lastnih besed. Pa tudi drugače je zastavljal Bržan' docela nepotrebna vprašanja.
(Nadaljevanje sledi)