VESTNTK
KHHmNmuHtHmummmnMMHmmtummmmmmmMHm
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiageniurt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.

LETNiK XXXV
CELOVEC, PETEK, 26. SEPTEMBER 1980
ŠTEV. 39 (1987)
MEDNARODNi MLADiNSKi !N ŠTUDENTSKi SEMiNAR V KUMROVCU:
MLADtNA PROT! VSEM OBLiKAM ZAHRANJA
Funkcionar sociatistične miadine Avstrije soiidaren s koroškimi Siovenci
Na mednarodnem miadinskem seminarju (od 18. do 22. septembra) v rojstnem kraju predsednika Tita so se med drugim predstavniki mladinskih organizacij iz 97 dežei seznaniti tudi s vprašanji slovenske manjšine na Koroškem in v itaiiji. Po razpravi o teh probiemih so nekateri zastopniki miadinskih organizacij v posebni resoluciji izraziii soiidarnost s koroškimi Siovenci. V tej zvezi je napisat svoje osebno mnenje o poiitičnem dogajanju na Koroškem tudi predstavnik Sociatistične miadine Avstrije Aifred Gusenbauer, ki ga objavijamo na tej strani. To je ponoven dokaz, da demokratični ijudje v Avstriji z veiikim zanimanjem zasiedujejo razvoj na Koroškem in da dobivajo pravične zahteve koroških Siovencev po vsej Avstriji svoje zaveznike.
sebcn tabor, na katerem bodo imeti
Seminar, ki se ga je udeležit kot Zastopnik Zveze slovenske mladine Marjan Pečnik in je govoril tudi o Položaju manjšine na Koroškem, je Organizirala Zveza socialistične mladine Jugoslavije. Tema mednarodnega seminarja je bila posvečena vlogi mladinskih in študentovskih organizacij, ki jo odigrajo te kot del naprednih in osvobodilnih sil v svetu, v borbi proti imperializmu, kapitalizmu, kolonializmu, neokolonializmu, Monizmu, rasizmu, apartheidu in pro-ti vsem oblikam eksploatacije in dominacije za vzpostavljanje enakopravnih mednarodnih odnosov. Na Programu je bil med drugim govor Miloša Miniča o razvoju neuvrščenega gibanja ter zunanji politiki Jugoslavije. Delegacije pa so obiskale tudi razne delovne organizacije in se srečale z mladino okolice.
V posebnih razgovorih s predsednikom Zveze socialistične mladine Jugoslavije dr. Vasilijem Tupurkov-skim sta se zastopnika ZSM iz Celovca in Mladinske organizacije SKGZ iz Trsta tudi domenila za po-
mladinci iz zamejstva možnost spoznavati delovanje mladinskih organizacij vseh narodnosti Jugoslavije.
Rezultat diskuzij v ožjem krogu je med drugim tudi resolucija, ki so jo podpisali zastopniki 11 delegacij, tako iz sosednjih idržav, kakor tudi iz Afrike, Azije in Amerike. Resolucija je naslovljena na ZSO in se glasi:
„Spodaj navedene organizacije izražajo Zvezi siovenskih organizacij na Koroškem svojo soiidarnost in ji zagotavijajo svojo moraino podporo v pravičnem boju, ki ga vodi siovenska narodna skupnost na Koroškem za dosego pravic, ki ji pripadajo po čienu 7 avstrijske državne pogodbe iz ieta 1955."
Podpisani zastopniki sledečih organizacij: Socialistične mladine Avstrije, Zveze revolucionarne mladine Sirije, Nacionalne unije sirskih študentov, Zveze komunistične mladine Italije, Zveze socialistične mladine Jugoslavije, Socialistične mladine Tunizije, Zveze kitajskih študentov, Nacionalne mladinske lige Siera Leone,
Oetegacija koroških Siovencev na ohisku pri predsedniku !S skupščine SR Siovenije
Ob obisku zastopnikov koroških Slovencev pod vodstvom dr. Francija Zwittra in dr. Matevža Grilca pri predsedniku izvršnega sveta skupščine SR Slovenije so ti seznanili člane izvršnega sveta z aktualnim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem, še posebej v zvezi z uresničevanjem avstrijske državne pogodbe. Poudarili so, da se kljub zagotovilom s strani avstrijskih oblasti položaj za manjšino ni izboljšal in ponovno izrazili mnenje, da je le celovito izpolnjevanje zagotovljenih pravic ter neoviran in vsestranski razvoj manjšine podlaga za uspešno vlogo manjšin pri zbliževanju med sosednjima državama in narodoma.
V pogovorih je predsednik Zemljarič med drugim tudi povedal, da so odklonili v Sloveniji vsa povabila na 10. oktobrske proslave in da glede podpore koroškim Slovencem ni vzroka za spremembo dosedanje politike. Zastopniki izvršnega sveta so poudarili interes po razvijanju vsestranskega gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja. Poudarili Pa so tudi pomen, ki ga odigra takšno sodelovanje za razvoj slovenske jn hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Pripomnili so tudi, da se razvijajo odnosi s Štajersko in z Gradiščansko bolj zadovoljivo kot s Koroško. Tudi zastopniki koroških Slovencev so poudarili, da ovire za vsestransko razvijanje odnosov ne moremo iskati drugje, kot na koroški vladni in partijski ravni.
Nacionalnega gibanja revolucionarne mladine Mehike, Mladinske organizacije SKGZ iz Trsta in generalne unije jordanskih študentov.
A/Jred GKsen^tKfr
/Mgend Osterreic^s NfMsti/tergdsse 3
A-2070 W;'en
KHfMrovec, !9#0 09 22
70. OEroEer ver^nshsJtet der AarKtner TžcirfMtfdienst wieder dfM Tdg der	EfnEefr, gn dew
fodEo??!7w?! dew	des Wortes
widersprecEewd dir e;'?:Ec:?EcEe front der Xgmtner AeaEtiofMre ZKr čfnter-6?7*E'cE%Mg and DAErintinierMng der sloTcenAcEef! MinderEett detnoMStrtcrt wird.
D/e de%tscEfMtio?M/c frop^gandt: Mnd dte pertnanenten Gc$cE!cEfs/<ž?-scEnngen d. ANrntncr ffewMtdieMstes erregen scEon Ltnge mezn žfrgernts %??d eEemo /nnge Knd AoHse%%e?!f verEre/te fcE dte Afetnnng, d%/? <d/e dcTMoEMtiscEcM Krijte ifrc Eez/eEKH-gen z% dieser Jdr ganz OsterreicE Ee-scEdtnenden VereitdgKHg Tni^Ndigen so/Zen.
Es erJreHt w/'cE daEer ^esonders, daj? es metnen s/otoeniscEen Erenn-den gc/angen z'st, ezne derart erjolg-re/cEe Gegenveransta/tKMg toze dte „OEto^erarena" ^NJ^ErEcE dttrcEztt-JdEren. Es steEt Jdr //EcE a%J?er Fra-ge ttnd /cE ^edattre dtes zattejst, daj? dte dttrcE den .Staatsvcrtrag spezte?/ and darcE dte dsterretcEtscEe Eandes-verjassang generel? notntnterten KecE-te des s/owentscEen Vo/Ees von tEtn ntcEt waErgenotntnen werden Eonnen.
OEonotntscEe, Ea/tare?/e and so-zta/e DtsErttntnterang gegenaEer der s/otoentscEen AftnderEett entjalten etnen groben For?Me?!re;'cEfHr?z t'n Aarnten.
Tet'/wetse postttve fntttatttten der Eandesregterang zar VerEesserang der Sttaatton der č?owenen tn Karaten scEettern atn Wt'derstand der Karntner EeaEtton and ge/angen nar se?ten zar DarcEJaErang.
fcE crElare tntcE so/tdartscE tntt detn ^oipenEcEe?! Vo/E, tn setnetn
ORTORERARČMA
OKTOBRSKMhROR
Andre Hd!er. Toni StTitker. Sthmetterimge. Aufiauf. Georg Danzer. Sigi Maron. Peter Turrini.
Danka. Rož.
The Brew. B.C.
Bunker. Danita
tenov. HaraM trnberger. Mira Lobe. DieBind Marher. Valentin Poianšek. Roben Sthindei. Reinhart Seiiner. Eda&Siivija Vetik. Gustav Ernst.
zweidvo sprachig jezično indie v osmo Merjahre desetletje

fiireinen neuen oktober
za nov oktober
11.10.1980
Mcsseha!!c 3 - Sejemska ha!a 3
(Eingang/vhod: Fiorian-Groger-StraBe)
BEGiMM na(hmittag^._ abend ,
ZAKTEK: popoidne 13.30 zveCer 19.30
Prnpravijatnn odbor OEiiobrst^ega tabora izdat knjigo o svoji dejavnosti
Prizadevanje pripravljalnega odbora Oktobrskega tabora, da bi na Koroškem zavladalo boljše vzdušje, da bi prišlo do vzajemnega in enakopravnega sožitja obeh narodov v deželi, že rodi sadove.
fihttnp/ zrtr DttrcEsctzttng setner ?egt-ttntcn KecEtc ttnd wcrde nEcrtt//, wo cs tntr tnogltcE tst, dtesen KtttnpJ ttn-tcrstntzen.
Aljrcd GMsfnEttrtcr c. E.
Vojni spopad med irakom in iranom povzroča zaskrhijenost v svetu
Obmejni spopadi med Irakom in Iranom so te dni prerasli v vojni spopad teh dveh držav ob perzijskem zalivu. Nemiri na 1.200 kilometrov dolgi meji so stari že nekaj stoletij, sloneli pa so v bistvu na vprašanju Kurdov, katerim je bila naklonjena zdaj ta, zdaj druga država, vendar samo zaradi ohranitve strateško važnega območja.
Odkar je meja med Irakom in Iranom pomembna zaradi bogatih naftnih vrelcev držav okoli perzijskega zaliva in prevoza črnega zlata skozi to področje v svet, je spopad med tema državama zlasti za zahodne države zelo zaskrbljujoč, ker večina prejema nafto s tega področja. Med njimi je tudi Avstrija, ki v Iraku kupuje največ nafte. Zato bi uničenje naftnih naprav pomenila pravo katastrofo za zahodnoevropske in tudi druge države. Zaskrbljenost pa povzroča tudi možnost blokade ladijskega prometa iz perzijskega zaliva, kjer potekajo spopadi med obema državama.
Do vojnih sovražnosti pa je med
Irakom in Iranom prišlo zaradi ta-kozvanega ..alžirskega sporazuma"; ki je določal mejo med obema državama. Po padcu perzijskega šaha pa so se sovražnosti med obema državama spet pričele in so zdaj prerasle v pravo vojno. Tako z obeh strani poročajo o uspešnih vojnih operacijah, pri čemer opazovalci menijo, da je trenutno Irak vojaško bolj usposobljen in da zaradi situacije v Iranu vidi priložnost ponovno pridobiti ozemlje oz. otočje, k! ga je za časa Reza Pablevija moral odstopiti Perziji.
Obe strani se medsebojno dolžita, da je druga stran pričela z napadi, očitno pa pri tem konfliktu gre tudi za tuje interese, pri čemer se obe velesili zaenkrat izogibata zavzeti stališče do tega konflikta.
V nasprotju pa je generalni sekretar Kurt Wa!dheim že pozval obe strani, naj konflikt rešita mirnim potom in se vsedeta za mizo pogajanj. To pa je tudi v interesu vseh miroljubnih narodov v svetu.
Knjiga, ki so jo čiani imenovanega odbora preteklo sredo predstaviti tisku, je eden izmed dosežkov njihove aktivnosti. Gre namreč za razmeroma obsežno dokumentacijo, katero so izdati ob letošnjih prireditvah Oktobrskega tabora.
Knjiga, ki nosi naslove parol letošnjih prireditev Oktobrskega tabora, je dvojezična. Na okoti 160 straneh so objavljeni razni prispevki, v katerih je govora o manjšinski problematiki, kako jo vidijo pripadniki večinskega naroda in kako si predstavljajo vzdušje na Koroškem ustvariti tako, da pripadnik manjšine ne bi več imel občutka manjvrednosti in zapostavljenosti. Knjiga vsebuje tudi številne dokumente o protislovenski dejavnosti s strani nemškonacionalnih krogov. V raznih člankih so tudi napisani predlogi oz. zamisli Oktobrskega tabora kako ..dvojezično v osmo desetletje", kako „zoper protimanj-šinski pakt" in kako „za nov oktober".
V knjigi Oktobrskega tabora so poleg navedenega objavljeni še Operativni kotedar ZSO in NSKS, ki sta ga predložili zvezni vladi, besedilo člena sedem avstrijske državne pogodbe in literarni prispevki nekaterih koroških avstrijskih pisateljev, ki so v svojih detih obravnavali protimanjšinsko vzdušje na Koroškem.
Poleg knjige, katero so predstavili tisku, so na tiskovni konferenci zastopnike tiska še seznanili o podrobnostih prireditev v letošnjem oktobru, pa tudi o tozadevnih solidarnostnih izjavah vidnih kulturnikov in politikov v Avstriji, Zahodni Nemčiji in celo Južni Tirolski.
Simpozij,, Koroški plebiscit" že pred svojim začetkom razburja duhove
20. zborovanje stovenskih zgodovinarjev
Pod pokroviteljstvom Skupščine mesta Ljubljane bosta Zgodovinsko društvo za Slovenijo in Zgodovinsko društvo v Ljubljani v dneh od 1. do 4. oktobra letos imela svojo 20. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Zborovanje se bo odvijalo v prostorih novega kulturnega doma Ivan Cankar in deloma Filozofske fakultete v Ljubljani.
Poleg občnega zbora Zgodovinskega društva za Slovenijo bodo na dnevnem redu tudi številna strokovna predavanja, ki jih bodo imeli znani slovenski zgodovinarji kot je dr. Metod Mikuž, dr. Bogo Grafenauer, dr. Vasilij Melik, dr. Janko Pleterski in drugi. Na tem zborovanju pa bosta sodelovala tudi dva referenta s Koroške; VValter Lukan bo v četrtek 2. oktobra predaval o preganjanju Slovencev med 1. svetovno vojno po avstrijskih virih, medtem ko bo dr. Hanns Haas refe-riral o obmejnih bojih na Koroškem v letih 1918/19, dr. Elio Apih o pogodbi Rapallo v italjanskem tisku in publicistiki.
Tako bo v času zborovanja slovenskih zgodovinarjev skupno 17 predavanj ter okrogla miza za katero bodo razpravljali o zgodovinskih in nezgodovinskih tendencah v metodologiji, razen tega pa je na sporedu tudi strokovna ekskurzija.
Podrobnejše informacije in prijave naj interesenti naslovijo na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, Aškerčeva 12/1, kjer ima Zgodovinsko društvo za Slovenijo svoj sedež.
Graški jesenski sejem
V Slovenskem vestniku 15. avgusta 1980 smo že poročali o mednarodnem simpoziju o koroškem plebiscitu, ki bo potekal v okviru proslav 60. obletnice koroškega plebiscita, od 25. do 27. septembra. Zamisel za ta simpozij sta sprožili obe osrednji organizaciji, (Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev) in jo predložili deželni vladi ob priliki pogajanj o sodelovanju koroških Slovencev pri letošnjih 10. oktobrskih proslavah, 14. februarja 1980.
Kot je znano, Slovenci ne bomo sodelovali na 10. oktobrskem sprevodu, ker nismo bili upoštevani kot enakopraven partner pri pripravah in ker deželna vlada ni izpolnila nobenih zahtev, ki so bile stavljene od slovenskih organizacij kot predpogoj za sodelovanje pri tej proslavi. Vendar na tihem se je morala ideja o simpoziju deželnim oblastem le dopasti, ker je nekaj časa pozneje deželni glavar Wag-ner prišel na dan s to zamislijo kot svojo idejo.
Kakor je najprej vladalo .oficial-no navdušenje nad to idejo, tako hitro je potem tudi splahnelo. Vzrok temu je bilo nedvomno poročilo za tisk koroškega Heimatdiensta ob začetku tega meseca, v kateri ta organizacija močno kritizira simpozij .koroški plebiscit', češ „spri-čo izbire tematike in spričo sestave referentov obstaja resna bojazen, da simpozij ne bo služit ne spominu na plebiscit, na katerem je Avstrija zmagala, ne pomiritvi v deželi". Očitno se mu zdijo, KHD-ju namreč, prizadevanja za objektivno osvetljevanje koroškega plebiscita, prenevarno, ker bi lahko privedlo do njemu in njegovi propagandi nevšečnih izsledkov in zaključkov, ki bi omajali dosedanje, javno veljavne poglede na koroški plebiscit. Že pred oficialno izjavo KHD-ja, je Koroško zgodovinsko društvo odklonilo sodelovanje na tem simpoziju kar je dokaz, da se bojijo znanstvene konfrontacije in do takšne bi na tem simpoziju sigurno prišlo, ker se najbrž zavedajo, da so njihove trditve, ki so sprejemljive le za en del Koroške, na dokaj majavih nogah.
V okvir desetooktobrskih proslav na Koroškem sodi tudi vsakoletno srečanje bivših SS-ovcev, ko se pod krinko „Gesellschaft der Heimkehrer-godenkstiitte Ulrichsberg" zberejo na tem hribčku blizu Celovca in obujajo spomine na njihova .dejanja' v minuli svetovni vojni.
Letos se bodo na Ulrichsbergu menda srečali 5. oktobra; baje pa bo kot govornik sodeloval sam koroški deželni glavar Leopold Wagner. To pa sicer skrajno provokantnem srečanju daje povsem uraden značaj, kar gotovo ne more ostati brez posledic, saj je to že nekakšna ..legalizacija" in priznanje neonacistične dejavnosti s strani uradne Koroške. Tako postopanje je vsekakor proti določilom državne pogodbe, ki prepovedujejo vsako neonacistično dejavnost in so prav državne in deželne oblasti dolžne, da skrbijo za to, da do srečanja in prireditev takega značaja ne bi prišlo.
Koroški deželni glavar je očitno že pozabi), da so prav v zvezi s srečanjem na Ulrichsbergu že protestirale druge države, med njimi tudi Sovjetska zveza, očitno pa ga taki protesti kaj malo brigajo.
Brez odmeva ostajajo tudi tozadevni protesti avstrijskih antifašistov in naprednih gibanj, ki jim pač ni vseeno kaj se na Koroškem dogaja.
Zato vprašujemo deželnega gla-
Vsekakor pa je Koroški Heimat-dienst s svojo izjavo dosegel še nekaj. Koroške deželne oblasti so začele simpoziju, še preden se je sploh pričel, odrekati kakršnekoli zmožnosti in možnosti za nova odkritja. Tako je deželni glavar Wag-ner 18. septembra v intervjuju s Kleine Zeitung, k simpoziju dejal, da ni nič slabega, če se kaj takšnega odvija, da pa je problem okoli koroškega plebiscita v svojih centralnih vprašanjih že izdiskutiran.
WiMielm Neumann si sam deia siabo spričevalo
V Karntner Tageszeitung (23.9. 1980)
S pismom bratca se čian koroškega .Geschichtsvereina" Wii-helm Neumann brani zaradi svoje odsotnosti pri sedanjem simpoziju na Ceiovški univerzi.
Pri tem pa sebi in s tem posredno tudi koroškemu zgodovinopisju daje siabo spričevaio. Utemeijitev je namreč dejansko nenavadna. Dosedaj so koroški politiki ob vsaki ie možni priiožnosti zagovarjati svojo edino veijavno oceno dogodkov pred 60-imi teti, oz. jo ob vseh mogočih in nemogočih jubiie-jih iz vseh zornih kotov razvijati in potrjevati. Sedaj pa imajo edinstveno možnost, da gre njihova ocena preko ozkih koroških meja v široki svet, pa ne morejo sode-iovati. Wiiheim Neumann sicer ne osporava znanstvenega nivoja simpozija, ..utemeijuje" pa svojo odsotnost s siabo kvaiiteto priredi-teija simpozija („mindere Ouaiitat ... bezieht sich auf den Veranstai-ter)". Kot da bi bita navada ob takih simpozijih, da se spušča predavate)) s prirediteijem v znanstveno diskuzijo, ne pa s sopredava-teiji in navzočo pubiiko. Kaj je ie v ozadiu, da so se pojmi tako pomešati???
(Vrhu tega pa je zanimivo, da on odreka inštitutom ceiovške univerze kvaiifikacijo za organizacijo takšnega simpozija!).
varja Wagnerja kaj ga je privedlo do tega, da letos s svojim obiskom namerava počastiti bivše SS-ovce?
V 2. četrtietju 1980:
Gospodarstvo rastjo samo za 4,1%
Po podatkih Avstrijskega inštituta za raziskovanje gospodarstva je v prvem poiietju 1980 rastio gospodarstvo za 5,3 "A. V drugem četrtietju je rast gospodarstva v primerjavi s prvim občutno nazadovaia in to zaradi mednarodne recesije in zaradi nižjega povpraševanja v Avstriji sami. Ta razvoj je čutiti v vseh panogah gospodarstva, industrija je napredovaia s 6,2 "/o še najboij. Gradbeništvo je stagnirato na ianskem nivoju, medtem ko je energetsko gospodarstvo napredo-vaio za 4,5 odstotkov. Tudi trgovina je napredovaia ie neznatno — za 2,5 odstotkov. Gozdno in poije-deijsko gospodarstvo pa je ceio nazadovaio za 2,5 odstotkov, to v prvi vrsti zaradi manjše sečnje ie-sa in manjše ponudbe mesa.
Siabši gospodarski poiožaj pa se zeio občutno kaže v razvoju pri-
Pri tem se je skliceval na deželnega zgodovinarja Martina VVutte-ja, češ, da je bil on edini človek, ki so mu bili odprti vsi arhivi in je imel dostop do vseh virov, tudi jugoslovanskih in je po teh napisal svoje zgodovinsko delo. Pri tem pa bi bilo treba opozoriti na dvoje dejstev:
1)	M. Wutte je ob 10-letnici koroškega plebiscita, leta 1930 v svojem spisu: „Die Volksabstimmung in Karnten" zapisal, da je bila odločitev v koroškem plebiscitu zmaga za Koroško, za Avstrijo in za bodoči Velikonemški rajh. To politično prepričanje deželnega zgodovinarja pa ni mogel bit! faktor, ki bi pospeševal njegovo objektivnost pri obravnavanju te tematike in
2)	Postavlja se vprašanje, zakaj so bili samo VVutteju odprti vsi arhivi. Simptomatično za koroško zgodovinopisje je namreč, da deželni arhiv ni dostopen zgodovinarjem, če gre za raziskovanje novejše koroške zgodovine, seveda tudi tistim, ki se bavijo s problematiko koroškega plebiscita.
To so dejstva, ki VVagnerjevo sklicevanje na Wutteja nikakor ne opravičujejo. Mnoga vprašanja okoli koroškega plebiscita so še odprta oziroma je odgovor nanje nezadovoljiv ali pa iz kakršnihkoli razlogov napačen.
Simpozij o koroškem plebiscitu 1920 je prva velika razprava priznanih zgodovinarjev iz petih držav o tej za Koroško tako kočljivi temi. Prepričani smo lahko, da bo razkrinkal marsikatero namerno ali pa nenamerno zgodovinsko laž in potvorbo v koroški publicistiki. In to je razlog negodovanju nacionalističnih krogov.
K simpoziju še toliko: Med drugim je Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu za to prireditev prispeval tudi prevod obširne študije Janka Pleterskega ,0 prvinah in o značaju plebiscitne odločitve', ki je izšla kot peta knjiga v seriji Slovenskega znanstvenega inštituta .disertacije in razprave'.
Vsa predavanja simpozija pa bodo objavljena v posebnem zborniku.
Božen: 6 let zapora za Oswalda Astfallerja
15. septembra je bozensko sodišče obsodilo Oswalda Astfallerja, znanega južnotirolskega neonacista, na 6 let ječe in mu do smrti prepovedalo nastop v kakršnikoli javni službi. Javni tožilec je zahteval obsodbo tudi za sina obtoženca Andreasa. Obtožili so jih, ker so v njihovi hiši našli razstrelivo in ker sta imela stike z neonacističnim teroristom Kienesberger-jem. Branilec obtožencev je zahteval popolno oprostitev obeh, vendar je uspel le pri Andreasu, pri katerem je sodišče ugotovilo, da sina ne morejo obdolžiti zaradi tega, ker je razstrelivo v očetovi hiši. Branilec je sicer hotel razložiti, da je tudi 52-letni Oswald Astfaller nedolžen, in da so razstrelivo shranjevali desni ekstremisti brez vednosti Astfallerja v njegovi hiši. Sodišče tej verziji ni sledilo in obsodilo Osvvalda Astfallerja.
Znano pa je tudi, da je drugi sin obtoženca Ervvin bil že pred časom obsojen zaradi atentata na spomenik zmage v Bozenu.
vatnega konzuma, ki se je povečat ie za 1 odstotek. Posebno močno so to opaziii pri trajnejšem konzumnem blagu.
Jutri bodo v Grazu odprli letošnji jesenski sejem, ki bo trajal do nedelje 5. oktobra. Na sejmu bo sodelovalo 2034 razstavljalcev, od tega 1127 iz Avstrije in 907 iz tujine. Najmočnejši razstavljalci so Zvezna republika Nemčija (119 razstavljalcev), Italija (148) in Jugoslavija (66).
Letos bo na sejmu vrsta zanimivih posebnih in strokovnih razstav, med katerimi naj omenimo zlasti strokovno razstavo ..graditi in stanovati" ter strokovno razstavo ..gradbeni materiali", ki štedijo energijo. S področja kmetijstva bo tokrat pozornost posvečena živinoreji s posebno razstavo „so-dobna nega živine", pripravili pa bodo tudi posvetovalno razstavo za kmečke žene.
..Sodobna nega živine" je vsebin* sko usmerjena na manjše kmetijske obrate, prikazala pa bo možnost sodobne vzreje živali vseh vrst — od perjadi do goveje živine. Težišče razstave za kmečko ženo pa bo namenjeno peki kruha, predelavi doma prirejenega mesa ter konzerviranju sadja in zelenjave.
Med ostalimi razstavami velja omeniti še posebno razstavo .Jugoslavije" in še deželno razstavo, s katero se predstavlja nemška zvezna država Baden-Wlirttemberg in vrsto strokovnih razstav kot so „štednja in uporaba energije", .ogrevanje in klimatska tehnika", .keramika, keramične ploščice in sanitarni materiali") .stroji za obdelavo kovin in lesa" i" razstavo .nakit in ure".
Zagrebški velesejem -uspešna gospodarska prireditev
Letošnji jesenski velesejem v Zagrebu, ki je trajal deset dni, eo preteklo sredo zaključili. S tem je hkrati bila zaključena ena najinten* zivnejših gospodarskih prireditev v Jugoslaviji, pa tudi eden največjih sejmov na svetu na katerem razstavljajo vzorce raznih proizvodnih artiklov.
Tokrat je na zagrebškem jesenskem velesejmu sodelovalo 1.780 razstavljalcev, ki so zastopali okoli 5000 podjetij in firm iz 58 dežel sveta, razen tega še 1598 organizacij združenega dela iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. Poleg industrijsko razvitih dežel, je na sejmu sodelovalo tudi 32 dežel v razvoju.
Jugoslovanska podjetja so na letošnjem sejmu dajala prednost izvoznim artiklom, pri čemer so dosegli pomembne uspehe, kar zadeva sklepe kupnih pogodb. To predvsem na področju pohištvene, kovinske in tekstilne industrije ter industrije živil in gospodinjskih strojev kakor tudi na področju strojništva.
Poleg tega jugoslovanski proizvajalci pričakujejo še dodatne možnosti povečanja izvoza pri pogodbah o kooperaciji z inozemskimi partnerji.
Novi „Kiub hotei Lipica"
V sredo je bii otvorjen novi Kiub hotei Lipica, ki so ga zgradii' biizu stare jahainice ob robu prostranih iipiških gozdov in pašnikov. Otvoriii so ga hkrati s začetkom !. uradnega mednarodnega jahaine-ga turnirja v preskakovanju zaprek in v dresuri, ki bo trajai do 28. septembra.
Hotei razpoiaga z 202 iežišči v 102 dvoposteijnih in enoposteij-nih sobah. Vse so opremijene s tuši, WC-ji in teiefoni ter primernimi prostori za shranjevanje konjeniške opreme. Potreba po izgradnji hoteia kiubskega tipa, ki je namenjen predvsem jahačem, se je pojaviia, ker je hotei Maestoso v prvi vrsti bii zasnovan za masovni izietniški turizem. Novi hotei bo nudi) jahačem poieg boijšega kom-forja tudi neposreden stik s konji, s tem pa naj bi postaia Lipica za jahače spet botj priviačna.
A!i se bo deželni giavar res udeiežii srečanja SS-ovcev
26. september 1980
VESTN7K
Štev. 39 (1987) - H
RAZSTAVA !NTART 80 V CELOVCU:
Manifestacija tikovne umetnosti treh dežel
V soboto 20. septembra je koroški dežeini giavar Leopoid Wag-ner v navzočnosti števiinih častnih gostov iz poiitičnega in kuiturnega živijenja otvorii razstavo tikovne umetnosti tntart 80 v hiši umetnikov v Ceiovcu. Ta obiika prezentiranja tikovne umetnosti treh dežei -namreč Koroške, SR Siovenije in Furtanije-Jutijske krajine je stara že dvanajst tet in dostej še ni izgubita zanimanja umetnikov in občinstva. To pa ima svoj vzrok v tem, da je organizatorjem in prirediteijem dostej uspelo, da so vedno znova našti nove obtike predstavtjanja tikovne umetnosti.
To so v bistvu poudariti vsi zastopniki kuiturnega živtjenja naštetih pokrajin - za Koroško dr. Leopotd Goess, predsednik koroškega umetniškega društva, ki je ob otvoritvi tahko pozdravit dr. tztoka Winkterja, čtana izvršnega sveta za kutturna vprašanja SR Siovenije ter konzuia SFRJ Naberžnika in Popoviča kot zastopnike Siovenije in dr. Renata Bertoiija ter Lucio Tosco-Chinettatovo kot zastopnika Juiij-ske Benečije. V svojem nagovoru je dr. Goess poudarit pomen tntart 80, ki naj pripomore k temu, da se prezentacija tikovne umetnosti pritago-di permanentnemu spreminjanju te te, kar ima seveda svoje gtobtje korenine v družbenih vzrokih. Zato pa tntart 80 ni samo pomembna institucija kuiturnega izmenjavanja treh pokrajin v prostoru Atpe-Jad-ran, marveč je čedatje več — je pomoč umetnikom za stik s pubtiko in stik z umetniki drugih dežei in drugih družbenih sistemov.
Pred 90 teti se je rodi! pisate!j France Bevk
5/ovensF/ FM/tMrn/	se /etos spotn/nj^ ue/ZFegd p/s<xte/j<!
Fr%Mcef% BefFg (yreJ Jesetitni /etZ) o/? njegov Z 90-/etnZcZ rojstva.
FrdMce BevF je s/ovensFe?MH naroJK z^pKStZ/ obsežen Mwetn/šF: o^MS, F/ sF^pno oFseg% oFo// /'/O Fnj/g. Njegoš Fogafg //terarn^ Fer<! soJ/ v sen: vrF s/o-tensFega pr/poveJn/stf^ /n oFseg<% pes7wZ, Fr^tFo yrozo, Fot so črtice Zn nove/e ter ronMne. Posebno mesto je BevF z%fze?7!%/ v nz/<tJirzsFi Fnjižewosti, s^j so njegove povesti Jožive/e Zn se Joživ/j^jo stevi/ne ponatise.
France BevF p^ je Fi/ tn Ji gFtiven narobno po/itični Jc/^vec Zn sZ je tnJi Fot t^F Kstv^ri/ trajen sponteniF v s/ovensFi zgodovini. France BevF je Fi/ si/^t revo/ncionaren JnF Zn je že v nddJiF /etiF Je-/ov^/ v narodno po/itičnem gZF^nj^ n% FrimorsFent, Fjer so se B/o-venci Fori/i zn svoje pravice. Zaradi nepreneFnegn pregnnjnnjn je BevF n:ora/ opnstZtZ svoj nčite/jsFi poF/ic, zato se je povsem po-svetZ/ pisate/jevanja Zn arejanja s/ovensFiF Fa/tarno po/itičniF g/a-sZ/. Prav zaradi tega je Fi/ vrčFrat zaprt a/i Fonjiniran. Toda to ga nZ odvrača/o od njegovega anretnišFega astvarjanja, anrpaF ga je spoJFaja/o Zn se Fo/j navdiFova/o. PoseFno v romana Aap/an A/ar-tZn Čedermac je BevF opisa/ zatiranje B/ovencev na PrimorsFem. Not revo/acionar se je tadi vF/jači/ v NOB, po vojnZ pa se je po/eg pisate/jevanja nJejstvovn/ v Fa/tarni po/itiFi BP B/ovenije, vendar pa je vse Jo svoje smrtZ piša/ predvsem m/adinsFo /iterataro. A/ c J stevZ/nZmZ Fnjigami je tadi Pož, Podjana, Zi/a, v Fateri opisaje svoje potovanje po AorosFi.
OF 20-/etnici njegove smrtZ Zn P0-/etnici rojstva prZrejajo ste-vZ/ne prireditve, posvečene tema ve/iFema pisate/ja. Naj ta ome-nZmo samo razstavo zlFaJemZje znanostZ Zn ametnostZ, Fi je oF tej prZ/ožnostZ prZpravZ/a razstavo BevFoviF FnjižniF Je/.
Podobno se je v pozdravnih besedah izrazil tudi predsednik umetniškega društva SR Slovenije Zvest Apollonio, ki je poudaril važno vlogo sporazumevanja umetnosti in kulture. Eksponati desetih različnih umetnikov iz Slovenije pa kažejo bogate tokove razgibanega umetniškega življenja v Sloveniji ter odprtost in svobodo likovnega ustvarjanja te dežele. Dež. glavar VVagner je Intart in njen zdaj že dvanajstletni obstoj označil kot nekaj „brez-primernega na svetu". Zbliževanju umetnosti in umetnikov je sledilo deloma tudi zbliževanje v političnem življenju. Čeprav je doslej vsaka Intart skrbela za diskusije, tako je poudaril VVagner, doslej še nihče ni zahteval ukinitev tega umetniškega predstavljanja. To pa naj bo navodilo za prireditelje in organizatorje tudi še v nadaljnjih letih.
Razstava Intart 80, ki bo dostop-
VOKVtRU OKTOBRSKEGA TABORA:	na v Celovcu še do 12. oktobra, X	* T/	^___
,	,	daje obiskovalcu gotovo določen Studia O POSCDM DOmMl H3 KOrOSKCm
vpogled v umetniško ustvarjanje	JA	A
omenjenega področja, čeprav go- Publikacijam o koroški proble-T * f 7-	ni edino reprezentivna, kajti matiki se je zdaj pridružila še ena,
izbira sodelujočih umetnikov je de-	ki skuša zapopasti problem koro-
loma zelo samovoljna, kar naj pa	ških Slovencev z jezikoslovnega
Nekomcrcializirana ljudska glasba	tudi s skoraj	prešernim petjem	ljud-	pj kakovostna kritika. Skupne ten-	stališča. Gre za delo „Das Slowe-
]e razveselila zadnji petek na Radisah	skih pesmi.	Fapel je o	bet	ro-	dence razstavljajočih umetnikov ni	nische in Karnten" dunajskega uni-
obiskovalce prve okvirne prireditve	za iz e e	^1'"^'	videti - razen morda, da kažejo raz-	verzitetnega docenta za slovensko
Oktobrskega tabora, ki 10 ie soorga- kateri tarna 20-ietni iant, ker je mo-	^	^	r--	^
niziral. dtmače p^.svetnJ društvo	ral oženiti 65-!etn. ženo.	^^n. eksponat, določen korak	jez.koslovje dr. Gera Fischerja k,
-Radiše" Največ aplavza je žel ne-	Povsem presenetil pa je	Jože	Zajc	°d gole abstrakcije, tja do upodab-	so jo predstavil, pretekli ponedel-
Ijanju vidnega (konkretnega) člo-	jek v Celovcu. Avtor je knjigi dal
^	veškega strahu ter človeške no-	podnaslov ..študija o jezikovni po-
tranjosti sploh (zlasti umetniki iz	titiki" in obravnava v njej pogoje
^	Koroške), medtem ko se del slo-	za jezikovno socializacijo Sloven-
^ g	venskih umetnikov ukvarja s člove-	cev na Koroškem. Fischer razume
škim okoljem, s praznino, ki se ka-	jezikoslovje v nasprotju s tradicio-
jV'	že v kontrastov polnih ali pa tem-	nalno lingvistiko kot družbeno zna-
Najbližje goli abstrakt-	nost. Ob aktualnem jezikovnopoli-
& ?	°d" strogi geometriji pa slej tičnem konfliktu na Koroškem v
-	ko prej ostajajo italijanski umetni- svoji knjigi hoče prikazati druž-
ki iz Benečije.	beno pogojenost jezika. Kot pravi
Ob bogati razstavi, ki je priporoč- avtor, je bil njegov glavni namen ^	vsakomur, zlasti pa še našim ta, da poda celoten pregled pro-
srednješolcem, pa ostane kljub te- blematike s težiščem na jezikoslov-^oiu določen grenak vtis, ko pa med nih vprašanjih, vendar s privzet-
jem vseh družbenih aspektov, ki
g^j politični, pravni in zgodovinski.
OBIŠČITE^ oziru je knjiga interdisciplinarna, ker skuša dati celotno po-BCfOOVO dobo problematike. Tako skuša av-s svojimi violinskimi citrami, instru-	^	tor analizirati odločilne faktorje ki
,ment, ki ga pri nas ne poznamo. Pre- y3!CDJO	so prtved!) do današnjega po!o-
ko ojačevalcev so se po dvorani raz-	y PLIBERKU ^1^ na Koroškem in se pri tem
legali prijetni zvoki, ki jih je izvabil	postavlja na stališče prizadetih,
instrumentu, pri katerem bi pri za- ........................ ..Stališče prizadetih ni stvar, ki je
prtih očeh bil prepričan, da ga igra-	zdaj izbruhnila v jezikoslovju. To
ta dva. Instrument, ki ga je našel do-	nekako leži v zraku, pač toliko, da
ma in se nanj cisto sam naučil igrati, koroškimi zastopanimi umetniki ni je treba zavzeti stališče ali za opra-
tudi v drugih rajm -.vropeniznan. enega Slovenca ali Slovenke, vičevanje zatiranja ali pase zavze-
Samo na Holandskem je videt podo- .	r	.	F,.-	- B .______
ben izvod, na katerem pa nobeden °eprav imamo ravno na tem pod- mat, za emancipacijo ,n demokra-
ni znal igrati. Z levo roko igra kot r°cju umetnike, ki bi lahko repre- cijo. Razen tega je tako, da v zad-na citrah, z desno pa vodi lok. Tudi zentirali še drugo, namreč dvoje- njih letih postaja protimanjšinsko Jože Zajc, ki je doma iz Dolenjske- žično Koroško.	vedenje spet močnejše, manjšine
ga je že nastopal na številnih folklornih festivalih doma in v tujini. Po- --	--	-	--	---	H	H
s ^ Na Ravanct v Rezti! so prtce!) s crkarsko pravdo
ne bi zmanjkalo pesmi, saj obvlada	*	'
več kot 200 komadov.	Rezija sodi v naselitveni prostor beneških Slo- italijanskega kulturnega kolonializma. Clementejevo
vencev. Center občine Rezija je kraj Ravanca, kjer	(italijansko) pisavo podpirajo tudi holandski in ame-
so pred kratkim pričeli s „črkarsko pravdo" v kateri	riški jezikoslovci. Vendar so vsi daleč od znanstve-
gre za dilemo ali osvojiti italijansko ati slovensko	nega pristopa k	vprašanju, daleč od ustaljene tra-
pisavo. To je brez dvoma zanimiv pojav, da tudi v	dicije, daleč od pisave tistega poljskega znanstveni-
tej pokrajini oz. občini le uvidevajo, da bo treba pri-	ka Jana Baudouina de Coutenayja, ki je v drugi
stopiti k reševanju problemov, ki zadevajo tamošnjo	polovici preteklega stoletja odkril Rezijane, jim dal
slovensko narodno skupnost, ki ni imela in tudi nima	pismenke reformatorja Jana Husa in ki jih danes
nobene možnosti pouka v materinskem jeziku. Zato	rabijo številni slovanski in neslovanski narodi,
tam uporabljajo dva načina pisanja slovenščine ta-	Zadeva „črkarske pravde" je dejansko zaplete-
ko imenovane Husove pisave, torej slovenskega abe- na, ker v Reziji gre za štiri govorne skupine in le-te cednika ter italijanske slovnice. To pa je silno za-	vskladiti z eno	pisavo vsekakor ne bo preprosto,
motana zadeva in velika ovira za razvoj slovenske-	Pri tem gre tudi	za iskanje lastne identitete Rezija-
ga knjižnega jezika v tej dolini.	nov. Torej je v Reziji zapihal svež veter tako, kot
Kot že zapisano, je do te zmešnjave prišlo žara-	pred leti v Beneški Sloveniji. Slovenska narodna
di tega, ker imajo tam že 50 let samo intaljanski učni	skupnost v Italiji, katere sestavni del so tudi Rezi-
jezik in ker Slovencev niso priznavali kot narodno	jani, se tega veseli, seveda pa se bo morala za-
manjšino. Zato pa je tudi prišlo do različnih načinov	misliti, kaj ji je ob tem razvoju treba storiti,
pisanja slovenščine. Zato so avgusta letos sklicali Sklep občinskega odbora občine Rezije od leta posvet strokovnjakov, ki so na prvih srečanjih ugo-	1978, poslan v Rim, da Rezijani pripadajo slovanski
tovili in proučili trenutni položaj, v teku enega leta	jezikovni skupini, zavezuje celotno slovensko narod-
pa naj bi padla odločitev za katero obliko pisave se	no skupnost v Italiji, da si rezijansko stvar vzame
bodo odločili. Uradna stran se seveda zavzema za	k srcu. Vsekakor pa bo tudi s strani matičnega na-
uvedbo italijanskega abecednika, kar bi bilo z ozirom	roda treba storiti vse, da bo v Reziji prišlo do zado-
na to, da ljudje pač obvladajo italijanski jezik na prvi	voljive rešitve vprašanja, ki je za identiteto sleherne
pogled za preprostega človeka razumljivejše, ven-	narodne skupnosti življenjsko važna, namreč, da
dar predstavlja nemogoč izrodek, ki je posledica	ima urejeno knjižno govorico.
dvomno živahen 72-letni Anton Plut, bi je v spremljavi Željko Alojza zaigral na bršljanov list. Vsi, ki ga niso videli, so zamudili edinstven original iz Bele krajine, ki se je na paši naučil igrati na ta naravni instrument. S tako spretnostjo ponaša klarinet, da sc je po nastopu cela vrsta ljudi na licu mesta želela naučiti te spretnosti. Željko Alojz ga je spremljal na več kot sto let stari harmoniki. Pred kratkim sta nastopala na folklornem festivalu na Poljskem m med 16 moštvi zasedla izvrstno 3. mesto.
Na svojih izjemnih instrumentih pa ta dva možakarja nista zaigrala sa-
tu pojmovane sociološko. Kar pa zadeva slovanstvo, je v obtoku cela vrsta publikacij, ki se na čisto nacističen način lotevajo slovanskih narodov. To je nepojmljivo, in s tega stališča ne moreš ostati neprizadet, če imaš resne in odkrite namene", je dejal dr. Fischer za naš list.
Študija začenja z zgodovinskim uvodom, v katerem posebej obravnava teorijo o vindišarjih, zadržanje socialne demokracije in stališče Cerkve, nadaljuje pa s pregledom slovenskega jezika in literature na Koroškem. Tu poleg koristnih bibliografij obravnava mesto koroških slovenskih dialektov v okviru slovenske dialektologije. Političnoekonomski skici slovenskega problema sledi posebno poglavje, posvečeno ljudskim štetiem, kjer najdemo tudi zanimive opazke o številčnem zapopadanju jezikovnih skupnosti sploh. Osrednji del študije pa pod naslovom ..Jezikov-nopravni položaj" obravnava zakon o narodnih skupinah, šolstvo in radio. Za konec pa sledi še nekaj opomb o politični artikulaciji koroških Slovencev.
V dodatku je objavljenih okoli sto strani dokumentov, celotna knjiga pa je bogato ilustrirana. Knjigo je izdal Slovenski informacijski center v sodelovanju z dunajsko jezikoslovno revijo ..Sprache und Herr-schaft", katere soizdajatelj je avtor knjige. Knjiga ima 320 strani, v broširani obliki stane 220 šilingov, vezana v piatno pa 250 šilingov.
mo polke, valčke in ljudske pesmi, temveč tudi partizanske kot „Kova-či smo" in druge. Anton Plut pa je navdušil poslušalce, med katerimi je bil tudi Žrelski župan inž. Dobernig,
Za zaključek pa je nastopil še enkrat Anton Plut s svojim celotnim ansamblom, v katerem so bili zastopani violina, bas, kitara, tamburice in harmonika, na kateri je spremljal Antona Pluta njegov sin. Tudi ansambel je navdušil kot celota z raznovrstnimi pesmimi.
Prireditev, ki so jo obiskali tudi nekateri nemškogovoreči, med njimi tudi Prof. Heintel s celovške univerze, je s svojim vzdušjem in s predstavitvijo pristne slovenske ljudske glasbe, svoje prispevala k ciljem taborskega gibanja. To je dokazalo tudi izvrstno vzdušje, ki je vladalo po prireditvi še v klubski sobi. Ob muziki nastopajočih so se razvili še številni razgovori o njihovi glasbi kakor tudi o političnem vzdušju, ki vlada v teh dneh na Koroškem, ko se nem-škonacionalno usmerjeni del javnosti pripravlja na svoj način proslavljanja koroških jubilejev.
Naj ob koncu še zabeležimo, da je Tomaž Pengov, ki bi tudi moral sodelovati na Radišah, bil v zadnjem trenutku nepričakovano zadržan.
BiLČOVS:
Posvet za ku!tumo-po!itične de!avce iz Roža in Gur
V soboto 19. septembra je bi! pri Mikiavžu v Biičovsu skupen posvet za kuiturno-poiitične deiavce in zaupnike iz Roža in Gur. Tega posveta, ki sta ga organizirati obe osrednji organizaciji — Zveza sio-venskih organizacij in Narodni svet koroških Siovencev — se je udeie-žiio nad 50 ijudi. Posvet je otvorii biičovski župan Hanzi Ogris pd. Mikiavž in preda) besedo predstavnikoma obeh osrednjih organizacij. Za ZSO je spregovori) predsednik dr. Franci Zvvitter, za NSKS pa čian predsedstva Karei Smoiie.
Dr. Zvvitter je v svojih izvajanjih povedat, da koroški Slovenci nismo proti 10. oktobru, pač pa za nov oktober v duhu sožitja obeh narodov. Koroški Slovenci smo pokazali pripravljenost za sodelova-
nje ob 10. oktobru, vendar pod pogojem, da se izpolnijo nekatere točke v operativnem koledarju in da Koroški Slovenci povejo svoje mnenje o 10. oktobru. Koroška deželna vlada tega ni sprejela. Ni ji uspelo prepričati nemških nacionalistov, da bi prišlo do srečanja s sodeželani. „Čas še ni zrel" je bil izgovor. Ali ni to znak bankrota
uradne Koroške narodne politike?
Koroški Slovenci hočemo nov oktober z novo vsebino, ki bi oba naroda združila; oktober za prijateljstvo, za nov začetek narodnega življenja. Z udeležbo na Oktobr-
skem taboru hočemo koroški Slovenci pokazati, kako si zamišljamo rešitev našega narodnega vprašanja.
Predstavnik NSKS Karel Smolle se je priključil izvajanjem tovariša Zwittra in dodal nekaj svojih misli. Tako je med drugim o plebiscitu menil, da takrat ni šlo v prvi vrsti za zmago nemškega nacionalizma,
marveč je bil to ekonomski problem — kam bomo prodali naše pridelke, kar pomeni, da je najbolje, da ostanemo pod Avstrijo. To je bila filozofija našega ljudstva.
V diskusiji, ki je bila zelo živahna, so biti vsi za to, da na jubilejni proslavi koroški Slovenci nimamo kaj iskati, kar naj velja tudi za naše občinske odbornike ter da je treba kot protiutež plebiscitnim proslavam dati Oktobrskemu taboru vso pažnjo in njegove prireditve obiskati v čim večjem številu. Na teh prireditvah bo treba jasno povedati, zakaj koroški Slovenci in avstrijski demokrati ne sodelujejo na plebiscitnih proslavah — smo za takšno skupno pot, ki bo vodila k sožitju na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Nekateri diskutanti so tudi menili, da bi na Oktobrskem taboru poudarili pomen 8. maja, ko je bil nacizem vojaško poražen in je zasužnjeni svet spet svobodno zadihal. V okviru diskusije je bilo govora tudi o simpoziju znanstvenikov o 10. oktobru, kjer je deželna vlada le pozitivno reagirala, da je prišlo do tega srečanja zgodovinarjev. Morda bo to le začetek novega gledanja na 10. oktober?
Podoben posvet za Podjuno je bil pred dobrim mesecem v Šent-primožu. Tudi tam so soglasno odobravali sklep obeh organizacij, da se koroški Slovenci ne udeležimo takšnih oktobrskih proslav, ki potekajo v duhu nemškonacional-nih sil in ki so naperjene proti mirnemu sožitju obeh narodnosti.
Zvezni predsednik dr. Kirchschiager prevzei pokroviteijstvo nad ARK
Minuto soboto je zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager prevzet pokroviteljstvo nad Avstrijskim rdečim križem. Ta dogodek je bit povezan z vetiko slovesnostjo v dunajskem rotovžu.
S prevzemom pokrovitetjstva nad ARK je zvezni predsednik spet poživit staro tradicijo, ki seže nazaj do ustanovitve te karitativne organizacije teta 1880, to je pred sto teti. Takrat je prvič prevzet pokroviteljstvo cesar Franc Jožef skupno s cesarico
Etizabeto. Poznejši protektorji Rdečega križa so biti cesar Karet, zvezni predsednik Wilhe!m Miktas in zvezni predsednik dr. Kart Renner.
Tudi v števitnih drugih evropskih državah je državni pogtavar pokrovitelj organizacij Rdečega križa, kot na primer v ZRN, v Italiji, Veliki Britaniji, Danskem, Norveškem ati na Nizozemskem. V Liechtensteinu je knjeginja Gina hkrati predsednik Rdečega križa, isto vetja tudi za kneginjo Gracio Patricio v Monaku ter
Uspel pohod na Peč
Na gori Peči (1508 m), to je na tromeji Avstrije, ttalije in Jugoslavije, je bilo v nedeljo zelo živahno in prijetno, 4000 glava množica planincev in turistov se je zbrala na tem temenu in manifestirala medsebojno razumevanje. Prireditelji, kot smo zvedeli od njih, niso računali s takšnim ogromnim obiskom, zato so bili tem bolj veseli in zadovoljni, da je to srečanje tako lepo uspelo. S treh strani - s Podkloštra, z Rateč in z Bele Peči so se vlekle dolge kače izletnikov in se pomešale na vrhu v večtisočglavo množico, tako nisi vedel, kako bi spregovoril s sosedom. Praksa je bila takšna, da si pozdravil v materinem jeziku, odgovor pa si tudi dobil v tem jeziku, dodatno pa še v jeziku, ki ga dotični govori. No in tako si lahko ugotovil, katere narodnosti je bil sosed. Zanimiv način razpoznavanja, ki hkrati dokazuje strpnost in medsebojno razumevanje. Sploh je bilo srečanje v prijetnem vzdušju prijateljstva, tako da smo upravičeno v skrbeh, kako se bo ob 10. oktobrski jubilejni slovesnosti vse to razblinilo v nič. To ni ..slikanje hudiča na steno" temveč upravičen strah, saj so vse 10.-oktobrske proslave potekale v duhu nemškonacionalnih sil.
Odlično je bilo poskrbljeno za vedro razpoloženje in ustrezno preskrbo. Tako so Korošci postregli z golažem in pivom, Italijani s špageti in vinom, Slovenci pa z ražnjiči in čevapčiči. V nedeljo se tudi nihče ni brigal za potek državne meje, ljudje so biti povsod, tako da je bila ta dan na Peči najbolj odprta tromeja ne samo v Evropi, marveč po celem svetu. Pod televizijskim stolpom, ki je še pred nedavnim povzročal toliko prahu, so se poleg Slovencev, Italijanov in Avstrijcev gnetli tudi zahodni Nemci, Nizozemci, Tržačani in drugi ter uživali ob kulinaričnih užitkih jugoslovanske kuhinje. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za prijetno zabavo s petjem, godbo in plesom. Med številnimi obiskovalci so bili tudi župani raznih občin in predsednik turistične zveze Slovenije Leopold Krese.
To je bil letos drugi pohod. Prvi je bil pozimi s smučmi. Oba sta odlično uspela in tako smo prepričani, da bosta prihodnja — zimski (8. marca 1981) in jesenski pohod prav tako, če ne še bolj množična.
za nadvojvodinjo v Luxemburgu.
Po stavnostnam aktu si je več ti-sočgtava množica na trgu pred rotovžem ogtedata moderno opremo in iz-vežbanost pripadnikov Rdečega križa. Tako so predstaviti pse iz Salzburga in z Dunaja, ki so demonstrirati kako se iz ruševin hitro reši ranjence. Na ogted sta bita tudi dva omnibusa Rdečega križa — eden je bi! na ogted, v drugem pa so obisko-vatci imeti priložnost darovati kri za bolnišnice in se seznaniti z delom krvodajalske centrate.
Zanimiv je bit tudi ogted modernih rešitcev (avtomobilov) in pa tudi vozit, ki so jih uporabljati na prehodu iz prejšnjega v sedanje stoletje. Ta vozita in naprave so pripeljati na Dunaj z Gradiščanske, Nižje Avstrije, Zgornje Avstrije in Štajerske.
Iz Koroške so pripeljati ogromno svetito — „svettobni top", s katerim ponoči osvetljujejo razna katastrofna področja. S Tirolske pa so pripeljali terenska vozita s sanitetnimi kontejnerji. Stednje potem helikopterji spravijo v neprevozna področja, tako da je zdravniška pomoč takoj pri roki. Seveda je bito poskrbljeno tudi za ušesa in želodec, saj sta igrati kar dve godbi, jedita pa so bita priprav-tjena v kotlu, kar je bito še posebno privtačno.
ZVEZA SLOVBNSKtM ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
OKRAJNA PiSARNA PLiBERK
posiuje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bo:
30. sept. 1980 Danie) Štern
OKTOBRSKtlhBOR
značke, nalepke, predprodaja kart, okvirne prireditve, zbirna akcija
Da se bi krog organizatorjev in sodeiavcev Oktobrskega tabora čim boij raiHri) je pripravijaini odbor izdeiai nekaj pripomočkov, s katerimi vsak iahko podpira prireditve in vabi nove sodeiavce. Vsak iahko kupi in prodaja naprej serijo značk v treh barvah — rdeče, rumeno in piavo. Serija značk stane 30, posamezna pa 10 Hi. Vrhu tega si vsak iahko nabavi n a i e p k e , ki opozarjajo na Oktobrski tabor.
1 naiepka stane 1 Hiing, dobite pa jih v poiah po 6 komadov. Začeia se je tudi že predprodaja vstopnic za giavno prireditev v soboto 11. oktobra na sejemskem razstavilču v Ceiovcu. V predprodaji stane karta 3$ Htingov [na prireditvi sami 30 Hi.) Karte v predprodaji tahko kupite pri aktivistih Oktobrskega tabora, seveda pa tudi v knjigarni „Na!a knjiga" in v vseh posojiinicah na južnem Korolkem.
Začeia se je tudi že zbiraina akcija za Oktobrski tabor. Kijub temu da nastopajo vsi umetniki brez honorarja, se nakopičijo razmeroma visoki strolki, ki jih je treba kriti v prvi vrsti z vstopnino in prostovoijnimi prispevki. Siovenskemu vestniku smo pred kratkim že priiožiii poiožnice, katerih se je posiužiia že ceia vrsta ijudi. Na prož-njo pripravijainega odbora pa objavijamo že enkrat konto Heviiko, na katero iahko pri ceiovlki Posojiinici vsak vpiača prostovoijni prispevek. Konto žteviika: 3047.
Značke, naiepke in vstopnice iahko naročite tudi pri pripravijainem odboru Oktobrskega tabora: 9010 Ceiovec, poHni predai 497.
Maši planinci delavni kot mravlje
Predno se začne zima je na pianinskih postojankah vedno dosti deia. Tako je tudi s siovensko pianinsko postojanko „Kočo nad Ari-hovo pečjo" na pianini Bieščeči, kjer naši fantje pridno pripravijajo vse potrebno, da bo koča pozimi zatožena z drvmi in drugimi potrebščinami.
Naši pianinci so skieniii, da bodo imeii kočo redno odprto tudi pozimi in sicer vsako nedeijo. To tudi zaradi tega, ker imajo na pianini urejeno skromno „meteoroioško postajo", ki jo je treba redno obiskovati in izvesti razne meritve (padavin, temperature, viage itd.).
Tisti časi, ko so naši pianinci ie redko kdaj prišii na Bieščečo, so mimo. Tudi za kočo je ugodno, da se jo redno prezrači in pokontro-iira če je vse v redu. Naši pianinci trdijo, da je Bieščeča pozimi še boij priviačna kot poieti. V neposredni biižini Bieščeče, na Kopanju -gostiina „Turkenkopf", pa je iep teren za smučanje z viečnico.
/ufri od po/noči napre/ spe? sončna ura
Jutri v soboto točno o polnoči bomo v Avstriji in po ostalih državah Evrope (z majhnimi izjemami) uvedli spet stari čas oziroma sončno uro. Ta prehod iz poletnega časa na sončno uro ni tako enostaven kot si to marsikdo predstavlja. Popolnoma napačno bi bilo, če bi nekdo kazalec svoje ure o polnoči premaknil za eno uro nazaj, kajti če je ura dvanajst, potem ne more biti enajst". To še posebno velja za javne ure v mestih in cerkvene ure. Pravilno se izvede prehod iz poletnega časa na stari (sončno uro) sledeče: točno o polnoči je treba ustaviti uro in jo čez eno uro spet spraviti v pogon. Tisti čas, ko ure stojijo, ljudje pa delajo, bo spet predmet raznih diskusij, kajti teh teoretično 60 minut ni nikogaršnjih.
Poletni čas, ki se je začel 6. aprila, so uvedli zaradi tega, da bi si prištediti predvsem električno energijo. Ali je bilo kaj iz tega, še ni znano. Vsekakor pa je večina ljudi bila vesela poletnega časa z izjemo kmetov, ki so trdili, da so morali letošnje poletje več delati kot prejšnja. Zjutraj so morali vsta-
ti eno uro prej — mlekarne so razposlale svoje avtomobile po mleko eno uro prej na teren — zvečer pa so delali eno uro več, ker je na kmetih navada, da se dela do sončnega zahocfa.
Od poletnega časa se poslavljamo kar malce otožno. V anketi je 66 odstotkov prebivalstva Avstrije izjavilo, da so bili zadovoljni s poletnim časom, kaj pravijo o tem gospodarstveniki, pa bomo zvedeli v kratkem, ko bodo opravljene razne analize in izvedene statistike.
Jutri o polnoči ne pozabite urediti vaših ur, da bo ponedeljek spet navaden delovni dan brez kakšnih komplikacij.
Sioven:ko prometno druHvo „Gorjan-c)" v Kotmari va:i vabi na
VESELiCO GORJANCEV
v :oboto 37. :epiembra 1980 ob 30. uri pri Pu:chnigu v Šentkandoifu pri Kolman va:i
Za pie: bodo igrati ..FANTJE iZ PODJUNE'
Prhržno vabijeni!
Srečanje z tjuhljanskimi ptaninci
V nedeljo so imeti ijubijanski ptaninci pianinskega društva „Mati-ca " izlet na Koroško. Pripeijaii so se s tremi autobusi. Ob tej pri-iožnosti je ena tretjina obiskata grob pred nedavnim umriega podpredsednika Siovenskega pianinskega društva Cetovec, Jozeja Mi-kiavčiča. Ob grobu sta spregovorita vodič skupine planincev iz Ljub-tjane Luka Kočar in predsednik nadzornega odbora SPD Cetovec Danito Kupper, ki je spremtjat skupino na Šentjakobsko pokopaiišče. Ob tej pritožnosti so na grob potožiti venec.
Medtem ko je omenjena skupina bila v Šentjakobu, pa se je druga večja skupina, katero je vodil Franci Kropivnik iz Zgornjega Kota, vzpenjala na Grlovec. Bilo je lepo sončno vreme, ki je nudilo veliko
planinskih užitkov. Popoldne ob 16. uri pa je bilo pri Cingeicu na Trati prijetno srečanje z domačini, zrosvetaši SPD ..Borovlje", ki so ob tej priložnosti planincem pripravili lep kulturni spored, v okviru katerega so sodelovali pevs ko-i n s t ru m en ta I-ni ansambel „Dra-va", trio Oraže - oba iz Borovelj in tambu-raški zbor SPD „Vr-tača" iz Slovenjega Plajberka.
Nabito polno dvorano planincev je pozdravil predsednik domačega prosvetnega društva „Borovlje" Andrej Wie-ser. Seznanil jih je z zgodovino društva, ki deluje že 75 let. Pri tem je naredil zanimivo ugotovitev, da so bili naši pred-namci tudi že športno navdahnjeni, saj so v tej dvorani, ki je bila zgrajena že v prvem desetletju tega stoletja, telovadili naši očetje in stari očetje.
Medborovniea pri Borovljah
otvoritev čistilne naprave
Za zboljšanje vodne kvalitete koroških jezer so v zadnjih 20 letih porabili 20 milijard šilingov. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je ta investicija izplačala, saj so koroška jezera v glavnem sedaj zdrava in čista.
V soboto 13. septembra pa so v Medborovnici pri Borovljah otvo-fiti novo centralno čistilno napravo, ki deluje polno biološko. To je prva takšnih naprav ob Dravi. Ta polno biološka čistilna naprava je stala 17.5 milijona šilingov. Zgrajena je bila v enem letu in pol in je tako velika oziroma ima takšno kapaciteto, da lahko zajame ves centralni del Roža.
Kakor je bil v zadnjih letih poudarek na sanaciji rek, tako so sedaj prešli v drugo fazo — sanacije tekočih voda.
Novo čistilno napravo v Medborovnici je otvoril namestnik koroškega deželnega glavarja Erwin Fruhbauer. Le-ta je v svojem govoru 'Omenil, da bodo podobno čistilno napravo zgradili v Spittalu, tretjo pa v Beljaku. Vse tri bodo Dravi dovajale čisto vodo, v kateri se bodo lahko spet normalno razvijale ribe in druge vodne živali.
Kulturni spored, ki se je pričel z nastopom tamburaškega zbora in se je nadaljeval z nastopi zgoraj omenjenih skupin, je silno navdušil publiko, ki je nastopajoče nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Vodič Luka Kočar pa se je iskreno zahvalil domačinom za topli sprejem in pri tem ugotovil, da tako lepo še niso bili nikjer sprejeti. Ker so biti med planinci tudi gledališki umetniki, med njimi znani gledališki igralec Aleksander Valič, ga je Luka Kočar prosil, da bi tudi kaj prispeval, kar je tovariš Valič tudi rad storil. Njegova izvajanja so izzvala salve smeha.
Naši prosvetaši in planinci so še pripravili majhen prigrizek. Nato so planinci z našimi ljudmi skupno zapeli, se pomenili o tem in onem in skovali celo vrsto novih poznanstev. Bila je prijetna družabnost polna medsebojnega razumevanja. Domačini smo lahko tudi z veseljem ugotovili, da slovenski planinci z veiikim veseljem prihajajo na Koroško in to predvsem zaradi tega, ker se jim dopadejo naši ljudje in pa seveda tudi naši kraji. Naj še povemo, da je bila med najstarejšimi planinkami tudi koroška rojakinja gospa Špicarjeva (žena pokojnega Jaka Špicarja, ki je napisal igro Miklova Zala), stara 90 let. Teh let ji ne bi nikoli prisodili, tako živahna je in mladostna.
Za vse, ki smo bili v nedeljo pri Cingeicu na Trati je bil to tep in nepozaben dogodek, poln tiste prisrčnosti in plemenitosti, ki jo poznajo samo pravi planinci.
Koroška snubi jugosiovanske turiste
Turistična sekcija koroške trgovske zbornice je delala reklamo za koroški turizem v Ljubljani in v Zagrebu. Koroškim regionainim zastopnikom je bila dana možnost, da so svoje turistične ponudbe predstavili 45 turističnim zastopnikom iz območja Zagreba in 19 zastopnikom iz območja Ljubljane. Ob tej priložnosti so koroški zastopniki delili oziroma predstavili brošuro napisano v srbohrvaškem in slovenskem jeziku.
Lansko leto smo se lahko pohvalili, da je bilo na Koroškem nad 100.000 jugoslovanskih nočitev in to predvsem v zimskem času, ko so Jugoslovani — predvsem Slovenci in Hrvatje — množično prihajali na Koroško na smučanje. Ta krog jugoslovanskih gostov je še zaradi tega tako zanimiv za koro-
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
revijo miadinskih zborov
v nedetjo 19. oktobra 1980 ob 14.30 uri v Domu g!a:be v Celovcu. Pokrovitelj revije: Zvezni mini:ter za pouk in umetno:t dr. Fred Sinowotz Nakopajo otroike in miadinske skupine iz Žvobeka, Libuč, Kazaz, Globasnice, Dobrle vosi, Sentlipla, Žitare vasi, Celovca, Smarjete v Roiu, Sel, Slovenjega Plajberka, Šentjanža v Rožu, Sveč, Hodit, Šentilja, Rožeka, Škofič, Šentjakoba v Rožu in Iz Ukev v Kanalski dolini (Italija) Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih družtvih, v pisarni Kr-žčanske kulturne zveze v Celovcu, Viktringer Ring 26, telefon: (0 42 22j 72 S 65/23 ali 24, ter eno uro pred koncertom pri blagajni.
PISMO BRALCA
Beseda „Gau" nas spominja na najtežje čase naše zgodovine
Ker sem ljubitelj petja, sem pred nedavnim dobil vabilo na takoimeno-vani .Jubilaumssingen" (jubilejno petje) v Šentjakobu v R. Neki učitelj iz Šentjakoba s katerim sva bila skupaj in ki si je bolj natančno ogledal to vabilo, je nato tistemu, ki mi ga je predal rekel: .ali niste imeli drugega naslova za to slavje"! Sprva niti nisem vedel za kaj gre; ko pa sem vabilo natančneje pogledal sem šele ugotovil, zakaj se je ta učitelj obregnil ob prinašalca vabila.
Na vabilu je namreč pisalo: Jubi-laumssingen des Sangergaues ,Wor-thersee", potem so bile še razne druge takšne v povezavi z besedo ,gau" — Gauchorleiter, Gauobmann . . .
Ti „gau-i" ncs koroške Slovence in sploh avstrijske demokrate neprijetno spominjajo na tisti strašni čas, ko so deželo Koroško — Land Karnten spremenili v Gau Karnten in deželnega glavarja v Gauleiterja. To so bili za poštene demokrate strašni časi — ka-
OKTOBRSKt TABOR OKTOBERARENA Stovensko prosvetno društvo ..Dobrač no Brnci vabi na predvajanje ceiovečernega siovenskega fiima
„BOJ NA POŽIRALNIKU"
po istoimenski noveii Prežihovega Voranca v soboto 27. septembra 1980 ob 20. uri pri Prangerju v Zmotičah. Ljubiteiji siovenskega tiima
prisrčno vabijeni!
ški turizem, ker so v Jugoslaviji šolske počitnice šele v sredi meseca januarja (torej po božičnih počitnicah, ko so na Koroškem turistični kraji itak prenapolnjeni s tujimi in domačimi turisti). Omenjena dvojezijna brošura je seveda v veliko pomoč za praktično delo, ki jo bodo delili tudi na prihodnjem turističnem sejmu v Zagrebu.
četi, mučenja, obglavljenja, skratka krut, krvav fašistični režim.
Upravičeno se sprašujemo, zakaj se spet pojavlja oziroma zakaj se spet operira s tem osovraženim imenom, o katerem smo bili vsi starejši, ki smo preživeli ta strašni čas, prepričani, da ga nikdar ne bomo slišali več. Da ta imena niso zaželena tudi pri tisti mlajši generaciji, ki ni doživela strahot nacističnega režima, potrjuje to, da je mladi učitelj to ,gau-ovščino" smatral za nesmiselno.
M. S.
Tragična smrt
Prejšnji teden nas je pretresla žalostna vest, da se je z avtomobilom v Podgorjah smrtno ponesrečil Vinko Novak iz Srej pri Šentjakobu v Rožu. Po poklicu je bil pek, uslužben pa je bil v Celovcu. Vinko je bil star komaj 33 let. Zapustil je ženo in dva otroka v globoki žalosti.
Vinko je z avtom iz neznanega vzroka treščil v drevo ob cesti, kjer je bil na mestu mrtev. Ljudje ugibajo in se sprašujejo, kaj je bil vzrok, da se je zalete) v tisto na samem stoječe drevo. To ne bomo nikdar zvedeli, verjetno pa je, da je zadremal. To je pogosto vzrok tragičnih nesreč. Žalostno pa je tudi to, da je oče nesrečnega Vinka v mladih letih prav tako v nesreči zgubil življenje. Vinkova mati se je morala kot vdova težko s tremi otroci prebijati skozi življenje in sedaj še ta udarec. Naj še zapišemo, da je gostilničarka gostilne ..Podgrad" v Šentjakobu sestra nesrečnega Vinka, katerega objokujejo težko prizadeti svojci in sorodniki. Pokojnega Vinka Novaka bomo ohranili v nepozabnem spominu, svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Valentin Polanšek	eo
ll.de)
Oče Jožef hoče že ves večer več govoriti o Matevžu. Pa se mu ne da. Ne ve, zakaj ga obletavajo take želje. Pa kaj bi govoril njej o sinu? Ničesar posebnega, novega razveseljivega ji nima sporočiti. Kje tudi naj bi kaj izvedel? že dolgo ni dobil po kurirjih pošte, kje se nahaja. Tudi, če je po njem spraševal, ni bilo kaj izvedeti. Dolgo molčanje o neki osebi pa pomeni v teh divjih vojnih časih Vselej nekaj, kar je v bližini katastrofe.
Zato oče Jožef molči. Tudi na nocojšnje ženine besede. Le zavzdihne glasno. Izraz nemoči in nenehne zaskrbljenosti.
Kako je bil ponosen na svoja dva fanta. Bil ponosen. Ko je še živel Domen. Ponosen? Še mnogo več! Tudi se-^aj je ponosen na padlega Domna, še veliko, veliko več! Le povedati si ne zna in tudi drugim zavednim rojakom be zna to izraziti. Ko pa toliko kipi v njem. Zanosa in krv-be časti, zakaj dal je sina za največjo stvar, ki more biti v življenju, dal ga je za slovensko stvar, za svobodo in bodočnost naše krvi! Kako naj to obrazloži vsakemu? Tudi tistim, ki živijo kar tako v dan? Da pač pride, kakor Pride. Ničesar ne pride od sebe kaj prida! Za vsako stvar se je treba spoprijeti s stoterimi težavami in nasprotji in žrtvami. Vse je borba. Nenehna borba za vsakdanji kruh, pravico in za obstoj. Domen in Matevž sta oba bila pev-Ca. Kako so ju hvalili! In ne samo zaradi petja. Bila sta
postavna, čedna fanta. Kaj čuda, da so dekleta norela za njima. Samo v tem pogledu nista imela srečnih rok. Kako to, da je kak človek le za nesrečo rojen? Je tako? Je res rojen? Ali si sam ne zna pomagati? Da, ker si ne more pomagati, saj to je tista usoda!
Ohja, Domen. S katero se je zbližal, povsod je bila nesreča zraven. Že od vsega spočetka. Tako pri Minki. Kaka lepotica! Kako je mene spoštljivo pozdravljala! Pa nič ni bilo. Umrla je. Kakor bi sonce sredi poldneva ugasnilo. Je kaj takega mogoče? Ne, ni mogoče, da bi sonce sredi poldneva ugasnilo! Vendar pa je mogoče, da umre dekle okoli dvajsetih let, sredi cvetja življenja, sredi ljubezni, umre, umre brez sledi, niti otroka ne zapusti, to pa je mogoče. Ako odloča o tem kak bog, potem ne ve, kaj je ljubezen! Ne, ne ve, kaj je ljubezen! Četudi farji vedo to tako raztolmačiti, da bog vse prav obrne! Ne vem, kaj je prav, če je tako. Pozneje pa lepa Janja! Domnova se je rajtala, tako se je govorilo potihem. Morda je bila res. Nekje je bita skoraj pokojni Minki podobna. Čudno, kako pride! Janja kot deportiranka iz daljne, daljne Rusije pride kot dvojnica nekdanje lepotice. Sam sem ju enkrat na Vrečkovem dobil skupaj. Prikrivala sta. A na vseh koncih in krajih se je usledito, da se ljubita. Meni je bilo prav. Meni je bilo vedno prav, če sta bila sinova srečna. Saj sem tudi zato živel. Zato živim. Tudi...
Zataknilo se je v Jožefovih mislih: Prišel je na Lonko, Matevževo spotakljivo ljubezensko razmerje... Očetu Jožefu se samo od sebe zavzdihne. Seveda je imel vse rad z Lonkine strani. Vse. A zaradi te nesrečne ljubezni ni vedel nobenega izhoda. Vedel je samo to, da pravzaprav tako razmerje ne gre dalje kot je. Pa je šlo kljub vsemu dalje. Čudno, v tej zvezi je še vojna pripomogta, da sta Matevž in Lonka za dalj časa bila narazen. Pa kaj? Ko-
maj se je sine vigredi dvainštiridesetega leta pojavil od nekod z jugoslovanske strani, že je imel stike z Lonko. Kakor prej. Seveda le na skrivajni partizanski liniji. In to bolj izdatno. Kar po več časa se je zadrževala pri njem v skrivališču.
Zoran je mislil na svoj rod in svoje potomstvo. Prazno je postajalo v njem. Prej kdaj v prvih zakonskih letih sta si Jožef in Lenčka želela tudi lastne hčerke. Nič ni bito. Kmalu po tistem si je žena tako nesrečno zlomila nogo in zdravniki so jo tako nespretno zdravili, da je za vse čase šepata. Pa je bilo. Nihče ni tarna). Ostalo je pri tem, da sta sinova šla s trebuhom za kruhom od bajte služit in pozneje drvarit. Le Domen se je skoraj udomačil na Son-čarjevem. Potem pa je moral že v Schuschniggovem času k vojakom. Tako je ostalo naslednja leta. Vojaška uniforma je bila njegova zadnja pot. Veliki nesmise! življenja je pasti v vojni. Smisel bi bil delati in živeti in se starati in skrbeti za svojce.
Odkar ni bilo več Domna, sta oče in mati s še večjo ljubeznijo objemala edinega sina, še živečega Matevža. Podvojeno. Matevža vse pozna po bližnji in daljni okolici. Kot godca in pevca. A v prvi vrsti kot godca. In zalega fanta! In veseljaka. In lepotca, za katerim se slinijo dekleta. Tudi kmečka. Samo, da taka niso vselej dovolj zala...
Zunaj v decembrski noči zapoka.
Zgoraj pri Podlesniku mora biti, ugotavlja oče Jožef. Pa še to ugotovi, da je bil mitraijez. Dobro ima še v ušesih in v spominu tako strojnico lajanje z laške fronte, čeprav je od tiste dobe že več kot dvajset let. Pretresljivih smrtnih nevarnosti ne pozabi človek. Tako pravijo vsi solet-niki, ki so preživeli prvo svetovno vojno. To drži.
Večkrat poka v grapi! Večkrat so se Nemci in partizani že spopadli. Naši, si je dopovedoval oče Jožef, so
OZ?, ^OHCMO; Jwjcg^	jre /?o ^rcp-
^c?M prepWceMM;M ;J r^zg/^Z?/;^;;;;; o ^or;'jt-"OJt; jp4w;J jpr^vJ; v pojreZjo. ^eJ^j ^ g/e-J<;	;zpoJ oJeje ;?; ^r;M^M.je Md-
J^Zjev^M/^. ^;cer	Mer* Preprost; je ;c
Ja/, z/eze/ /e v Rojte/jo ;'?; za^a; we /?; j/eJ;7o jeJ^j je Jjto — wo, ^a//epje.' pravnica. Za-pos/enc j^arje ;c raz^rcwea;7a večerja raJ/;'j^a oJJ^ za otrobe, ve^^ar govoreč; za/?o; we raorc VMejf; v prav/pco ;o/J?o McŽMOjp, JroZ?-
Večermi poRjnnbče!^ predpražnik sanj
M:Z? pozornojf; ;?*; w;^avMoji; ^a^or raamzca a/; oč^a, /aZ?^o wa^; že/p jprof; MgoJ/r^.
AZ^ogo ;e je JrMŽ;'?;, ^;' p/; woJer^a <čo^a n; ajpe/a raz^p;'. Prewe^afer; oe^a rz;wa pja/; večer jejfan^a, waw;ca je;e ;n fa^o j; o/; večeri JrMŽ;Jj^;' č/aa; j^ra;ja;o čaj z ;'graw;', čPawjerr; ^Mpg, g/eJar;;ew ;e/ev;'z;;e ;'a pogovarjaM^crr;. Otroka ;e najporMe^^^e/je vje^a^or pogovarjanje,' z wp'w j;'r; govora; za^/aJ, /a/?Z:o primerja Jvoje m;j/; z m;'j/;'m; jtarjev ;n o/?ČMt;, Ja wa oč^a ;w mam/ca po^/anjara Jovo/j po-zornoj:;'. A/nog; otroc; pa, re rop/lne, ieJMe povezanojr/ j jrarj; n;'jo Jo/ež?;;', jo jrečrz; že takrat, ^aJar jra oč^a J; mam/ca z nj/m;'. Taj; pr/jotnojr /ja/Jjfne oje/?e /aZ?^o porej; čaJtvewo prazTMHo.
Zn večera; po/ja/?, prejpražn;'^ janj?
Zaaao je, Ja Jro/?ne aežaojt; nekoga, je ^a^o zaže/ea ^or marn/ca, mnogo pioa;ea;;o. Ne^afer; orroc; ae zajpe a/; pa zajpe j jo/zaa;; v oče/;, ^aJar pa; mam/ca oj^/on; po/ja/?ce^ za /a^/?o aoč. /Veareme/jen je jtra/? ne^arer;'/? očetov, Ja /J je otro^ o/; ra^jn/Z? pozoraojt;/; /a/?^o pome/?^až;7. ^;cer pa a; mnogo Jtvar; ta^o /ep;Z? ^a%;or o/?jem a/; po/ja/* otroka po aaporaea; Jaeva v j/až/?;' a/; potovaaja. Otroka: pa Jaje prav ta večera; po/ja/? oMate^ varaojt;', agoJja, jreče, zaže/eaojt;'... To a; razvaja, aa;pa^ potreba, če že/;'a;o, Ja ^o aaj otro^ p ra v Ja o Jprejea;a/ čajtva ;a je čaJtvcao poz;'t;'vao razv;ja/. Razvaja ae^ater;'/; a;aa;;'e,
Jovo/jajejo otro^oa;, Ja j;7? teror;z;rajo, je, Ja /egajo zvečer /; otroka, Jo^/er ta ae zajp('. Ta/;o Jaa;o otroka a:oč, jo /;o aeoa:ejeao ;'z^or;jča/, j tea; pa zajažajeva/ jtarje. 7a a:ar-j;'čeraa je je /aže pr;'vaj;t; /ca/;or oJvaJtt;'.
Drobni nasveti
H ČIŠČENJE KRZNA. Belo krzno čistimo tutdi s krompirjevo moko. Močno segreto potresemo po dlakah in jo zdrgnemo z njo, nakar krzno iztepe-mo. Če je treba, postopek ponovimo. Temno krzno čistimo tako S segretim peskom in z žagovino. Dolge dlake dobro stepemo in stresemo ali pa jih počešemo s kovinastim glavnikom. Mokro krzno ne sušimo pri peči, ker koža otrdi, dlake pa se začno lomiti. Najprej ga s krpo natanko zbrišemo v smeri vlaken in zgladimo s krtačo. Naslednji dan ga previdno stresemo in počešemo. Poležane dlake se spet zravnajo, če jih držimo nad soparo.
++*<
Vino ima slabe pa tudi dobre lastnosti
Vino ima vrsto krepčilnih in zdravilnih lastnosti, kar so vedeli že naši predniki. Sodobna znanost in medicina znova odkrivata dobre lastnosti vina. To pijačo v zmernih količinah priporočata vsem, ki bi radi dolgo in zdravo živeli.
Marsikdaj se zgodi, da na počitnicah zbolimo. Dajejo nas prebavne motnje, ki nam zagrenijo vse veselje do sonca in morja. Toda zdi se, kot da povzročitelji bolezni izbirajo žrtve po muhavem vrstnem redu: Čeprav jedo družinski člani isto hrano ob istem času, eni zbolijo, drugi pa ne. Po mnenju zdravnikov ima veliko več možnosti, da ostane zdrav, tisti, ki pije k jedi vino, kot tisti, ki se odžeja z mineralno vodo ali s pivom. Pravijo, da se v vinu skriva resnica. Ima pa vino tudi celo vrsto zdravilnih lastnosti, ki smo jih potiskali vnemar, ker smo videli samo kvarne lastnosti te alkoholne pijače.
Zdravniki v starem Rimu so dobro poznali koristne lastnosti vina, zato so predpisovali Cesarjevim vojščakom vsakodnevno merico vina, za obrambo pred tifusom in kolero. Vino je bilo takrat neprečiščeno in kislo. Toda tudi vino, ki ga pridelujemo in pijemo danes, ima nekdanjo „čudežno moč".
Francoski zdravnik prefesor Georges Port-mann je v Bordeauxu pri znanstvenih raziskavah odkril in potrdil tisto, kar so vedeli že rimski zdravniki: bacil tifusa in koli bakterije, ki jih damo v vino, so po desetih minutah uničeni. Profesor Portmann pravi: ..Pravilo, da je treba k ostrigam in školjkam vedno piti vino, ni brez osnove. Naši predniki so najbrž opazili, da morski sadeži ne škodujejo tistim, ki pijejo vino, povzročijo pa lahko prebavne motnje pri tistem, ki jih ne poplakne z vinom."
Vino torej uničuje bakterije. Zaradi alkohola, ki ga vsebuje? Komajda. Alkohol uničuje bakterije šele, če je 70-odstoten, v vinu pa je največ 12 odstotkov alkohola. Laboratorijski poskusi so pokazali, da tudi vino, ki so mu s posebnim postopkom odvzeli ves alkohol, zavira razvoj stafilokokov, bakterij, ki povzročajo vnetja.
Zdravniki so v starem veku že vedeli, zakaj izpirajo gnojne in vnete rane z vinom, ali pa jih obvezujejo s povoji, namočenimi v vinu.
Sodobna medicina nikakor ne povzdiguje vina na raven zdravil, ki jih prodajajo v lekarnah, rada pa bi tej pijači vrnila nekdanjo veljavo. Toliko dobrih lastnosti je v njem, da bi mu lahko rekli celo ..univerzalni lek". Seveda pa je tudi z vinom tako kot z vsemi zdravili: učinek doseže le, če ga uživamo zmerno, po zdravnikovem priporočilu. Tisti, ki se bo ..zdravil preventivno", s kakim litrčkom na dan, bo naredil svojemu zdravju veliko škodo.
KAJ VSE ZMORE V)NO, KDAJ ZDRAVILNO UČINKUJE:
*	poglablja in pospešuje dihanje, povečuje prostornino pljuč
*	normalizira prenizek krvni pritisk
*	uravnava toploto, kadar imamo vročino
*	sprošča in blaži krče pri astmatičnih napadih
*	pospešuje prekrvavitev srčne mišice, ker širi koronarne žile
*	sprošča duševne napetosti, zaradi katerih se ožilje oži in krči
*	pomaga ljudem, ki imajo nestalen pritisk in ki so občutljivi na vremenske spremembe
*	topi trihine, ki so v svinjskem mesu, in jih približno 80 odstotkov tudi uniči
*	ščiti nas pred salmonelami, bakterijami, bacili tifusa in davice.
Vino je krepčilno in daje moč vsemu organizmu. Rdeče vino z rumenjakom je staro zdravilo, s katerim so nekdaj pomagali okrevajočemu bolniku, da si je hitreje opomogel. Slabokrvna dekleta so pila rdeče vino, pa so spet dobila rdeča lica. Sodobna medicina pojasnjuje: v rdečem vinu je precej železa, vpliva pa tudi na delovanje želodca, ki nato laže sprejme iz hrane vitamin B12. Dva zahodnonemška profesorja poročata v strokovni zdravniški reviji, da sta dosegla podoben učinek kot z rdečim vinom le še z dodajanjem atropina, ki pa je močan živčni strup.
Vinu tudi ni mogoče očitati, da redi, čeprav vsebuje precej kalorij. Pacienti, ki so ob shujševalni dieti popili osminko litra belega vina na dan, so hujšali hitreje od tistih, ki so pili druge, manj kalorične pijače. Majhne količine vina namreč pospešujejo delovanje žleze ščitnice in s tem tudi presnovo.
Svojo zdravilno moč pa ima vino le, če ga uživamo v majhnih količinah. Ne smemo namreč pozabiti, da je kljub številnim dobrim lastnostim vendarle alkoholna pijača, alkohol pa kvarno deluje na jetra in organizem nasploh.
če pijemo vino, tudi gledamo, da ne pijemo katerekoli mešanice, ampak izberemo suho, dobro vino, v katerem je malo sladkorja.
Zadnje čase so zdravniki odkrili še eno lastnost vina: med ljudmi, ki redno pijejo vino, je veliko manj primerov srčnega infarkta kot med bolniki, ki niso nikoli pili vina. Pred infarktom ne varuje alkohol, ampak neka druga snov v vinu, ki pa je še niso osamili in določili. Sicer pa, zakaj bi jo izločili: v vinu je zdravilo proti infarktu bolnikom dostopnejše in okusnejše, kot če bi ga dobivali v lekarni, na recept, v obliki kapljic ali tablet.
POSKUSITE
ZELENJAVNI KROMPIR
Potrebujemo: 'Akg svežih ali lOdkg suhih gob, dve srednje debeli čebuli, tri korenine peteršilja, Vi kg pora, 15dkg masti, 7 dkg moke, Vz kg krompirja, sol, poper, muškatni orešek, kis, 4 pare hrenovk, dva šopka drobnjaka.
Sesehtjamo očiščene (če imamo suhe, tudi namočene) gobe, čebuio, petcršiij in por. iz masti in moke napravimo temno prežganje, mu dodamo sesekijane gobe in ostaio ter vse prepražimo. Zaiijemo z vodo, dodamo kis, poper, muškatov orešček, čez čas dodamo oiupijen, na iistke zrezan krompir. Vse skupaj naj vre do mehkega. 3ed izboijšamo z narezanimi hrenovkami in sesekijanim drobnjakom.
FIŽOL S KLOBASAMI
Potrebujemo: Vz kg fižola, sol, lovorjev list, timijan, 15 dkg prekajene slanine, dve debeli čebuli, tri stroke česna, 10 dkg paradižnikove mezge, drobno zeleno, malo kumine, žličko sladke paprike, tri kranjske klobase.
Prejšnji dan namočen fižoi (iahko pa uporabimo tudi konservo) skuhamo z iovorovim iistom in vejico timijana. Na razpuščeni sianini prepražimo sesek-ijano čebuio s sesekijanim česnom, na drobno zre-zano zeieno, strto kumino, paradižnikom in papriko* Vse skupaj primešamo fižoiu in kuhamo tako doigo, da se jed nekoiiko zgosti. Nazadnje soiimo, popramo, primešamo paradižnik in na rezine zrezano kio-baso. Poieg tega postrežemo še s kisiim zeijem — kuhanim aii v soiati.
RIŽ S ŠPINAČO
Potrebujemo: Vzkg riža, 15 dkg masti, čebulo, 4 hrenovke, 1 kg špinače, slan krop.
Na masti prepražimo sesekijano čebuio, dodamo očiščen in opran riž, ga prepražimo, zaiijemo, osoiimo in dušimo. Posebej skuhamo v vreii vodi očiščeno it* oprano špinačo. Vode za kuhanje naj bo maio. Porabiti jo bomo za zaiivanje riža. Ko je riž mehak, mV dodamo narezane hrenovke in vse skupaj še maio prevremo. Nazadnje primešamo še pretiačeno špinačo. Nekaj špinače pustimo surove in jo sesekijano dodamo že izgotovijeni jedi. S tem obogatimo jed t vitamini.
Grozd/e
Kalorično je, vitaminsko, okusno, skratka, ena od najboij zažeienih vrst sadja. Pri nakupu pazimo, da so jagode trde in čvrste ter nepoškodovane. Nezreiih grozdov ne kupujmo, ker vsebujejo težko prebavijive sestavine in nimajo toiiko vitaminov in mineralov kot zreli.
Grozdje sodi med najboij hranljivo in najboij zdravo sadje, saj vsebuje od 14 do 30 odstotkov siadkorja, vitamine A, B in C ter okrog 700 do 800 kalorij na kilogram, kar je giede na druge sadne vrste dvojna količina. Pravijo, da je liter svežega grozdnega soka prav tako zdrav kot liter mleka... Zdravniki priporočajo svež grozdni sok tistim, ki bi se radi zrediti in vedno utrujenim ter siabotnim ljudem, ker krepi organizem. Pojedo lahko tudi 40 dkg grozdja dnevno, seveda ne naenkrat. Grozdje je imenitno tudi za športnike, otroke, nosečnice, revmatične bolnike in osebe, ki jih muči zapeka. Samo siadkorni boiniki naj se posvetujejo z zdravnikom.
Grozdje je zelo obstojno sadje, hranimo ga lahko celo tedne dotgd. Izberemo zares zdrave in lepe grozde ter jih obesimo no zračnem prostoru.
že nekajkrat nažgali Nemce, četudi so bili ti v veliki premoči. So pogumni naši fantje, naši borci partizani, to moram pa reči.
Streljanje zunaj v noči in mesečini je bilo le kratko.
V nastali tišini se ne da nobenih misli več zbrati. Začneš ugibati in vezati kaj čudne domneve. Vedno jemlješ za vsak primer najslabšo možnost. Tako je vojna že po-surovila tudi hribovske ljudi. Tudi Jožefa. So noči, ki so tako moreče tihe, da je težko spati. Taka je bila nocojšnja. Zlasti je morila sedaj nastala tišina po nenadnem streljanju zunaj.
Oče Jožef si je skušal dopovedovati, morda se mi je samo tako zdelo... Po ženinem globljem dihanju sklepa, da ona tako ničesar ni dojela. Kako bi tudi, ko slabo sliši. Prišli so k dremanju. Premetaval se je z ene na drugo stran.
Ko je neobrzdano glasno pohrkal, se iz spalnične pol-mesečinske motnjave dvigne Lenčkin glas:
„Kaj pa je?"
Kaj, še ne spi? Kako to? Da bo ona kaj čula, neverjetno! Nekaj zamomlja in spet obmolkne.
Mislil ji je dopovedati, da se je pač kaj ganilo zunaj. Ali je zdrknil sneg raz jablano na hlevno streho. Ali pa je bajtino ostrešje zaškripalo. Stare stavbe vedno nekaj hre-stijo. Poslopje je menda kot živo bitje. Tudi nekam po svoje se premika, pa zaškriplje zdaj tu, zdaj tam. To dela lesovina. Vedel je primere, kako v najhujšem mrazu smrekova debla pokajo. Pa še kaj bi ji povedal, da se ženica ne bi vznemirjala. A kaj? Vse bi samo lagal! Kajti točno je slišal od zunaj v noči strojnično streljanje. Točno. Ni ga varal nekdanji vojaški čut na laški fronti. Kaj takega ne pozabiš! Le kaj bi begal ženo s sporočilom, da zunaj poka. Večkrat je pokalo, pa ji ni vsega pripovedoval. Pozneje morda. Kratko in neprizadeto. Saj ona vedno povezuje vsak
spopad z Matevžem. Vedno trepeta zanj. Posebno sedaj od tega žalostnega dogodka na Komeljnu tam pri Pliberku. Dolgo ji ni povedal o Domnovi smrti. Ker pa je nekaj izvedela od drugih obiskov pri hiši, je moral z besedo na dan. Sprva je vse omilil, češ, natanko se ne ve, če je Domen res padel. Našli so samo več zoglenelih trupel. Nihče ne more trditi, da bi bil Domen zraven. Kje pa je sedaj? Kje? Za partizanom vprašati je težko. Nekateri se pojavijo čez mesece, ko drugi poprej vedo povedati, da so padli. Težko je. Tudi o Gašperju so krožite vesti, da je padel z vsemi svojimi soborci na Svinški planini, pa ni res. Seveda imajo tudi gestapovci gobce vmes. Nalašč spuščajo take laživesti med ljudstvo, ga vznemirjajo in iščejo nove sledove do bunkerjev in terenskih zvez.
Nato se oče Jožef potopi z neveselimi spomini na davno prvo svetovno vojno v plitvo spanje, katero obte-žujejo svinčene sanje ...
Sunek in že se oče Jožef prebudi! Čuje nekaj zunaj v snegu pod oknom. Kako dolgo je spal, ne ve. Posluša in ugotovi spokojno ženino dihanje. Zdaj le dobro spi.
Nekaj tiplje po zunanji strani bajtine stene ravno v višini Jožefovega vzglavja. Tiho potrka na okensko steklo. Vroče zašepeta trpeč glas:
„Oče, oče, me slišite!"
Jožef je že pokonci. Pozabil je, da njegova postelja rada pod njegovo krepko moško postavo zakreče in da vrata iz spalnice vedno poškripavajo, četudi jim večkrat namasti tečaje. Stara reč vedno škriplje. Samo njegove kosti ne škripljejo, dasi ni več najmlajši.
Zunaj ob durniku sloni ... Matevž!
Videti ga ne more, ker ne prižge baterijke. Iz glasu pa ujame izmučenost. Oče Jožef se dela sila močnega. In je tudi močan. Pomaga ranjenemu sinu, da se potiho-
ma skobali v stransko kuhinjo, od koder se ne sliši k materi v spalnico. Se prežene očetova odločnost ledene megle izpred oči in zadržuje srčne krče na poledenelih ustnih. Dober vojak je in še boljši partizan, kar nič ne vzdihuje in puške ne spusti iz rok, se je upokončevat oče ob pogledu na sina. To je obema pomagalo. Kaj bi jadikovala? Moška sta sama s seboj. Vojna je tako zadeva moških. Bolje je tako. A tudi bolj sramotno in nizkotno za ves moški spol na svetu!
„Stegno je prestreljeno!"
Trde besede kot je še trše dejstvo.
„Tukaj iz torbice vzemiva obvezavke in za sito ..."
Mehkobno se je zavrtinčilo pred upehanim kurirjem Matevžem. Oče je pravilno ugotavljal: Precej krvi je izgubil, pa se bo onesvetil na toplem. Še prej kot zunaj. Poznam to z laške fronte.
Sin je bil močan. Omedlevico je premagal.
Zdaj še!e je zdrobil oče besede med zobmi:
„Da je tebe doletelo, tebe starega lisjaka partizanskega!"
Oboje se je pomešalo za hip v Matevževi glavi: Zaklel bi in se razhudil nad samim seboj, ker je tako upošteval Zvonkovo ljubimkanje in čakanje pri Lesovniku, kef sta se zadrževala čisto neodgovorno, po partizansko nemogoče, brez straže pri hiši ... in navrela mu je v dušo pomehkužena jokavost, ki se zbudi vpričo lastnega očeta, kajti ob njem je bil nekoč otrok in se je tudi jokal.
Posilil se je in malomarno odvrnil:
„Zvonko me spremlja. Tako ve, da se tukaj dobiva-Vsak čas mora priti."
„Kaj ti naj dam? Žganje ne bi bilo primerno, ker bt le še kri gnalo."
26. september 1980
VESTNIK
Štev. 39 (1987) - 7
Za časa 1000-!etnega rajha:
„Užiška republika" prvo osvobojeno ozemlje
Vtisi s potovanja po SR Srbiji (2)
V jugozahodni Srbiji teži mesto Titovo Užice, ki je imeio pomembno viogo za časa narodnoosvobodiine borbe. Prostorni „Trg partizanov" s Titovim spomenikom še danes spominja na dneve jeseni 1941, ko je biio mesto Užice center prvega in edinega osvobojenega ozem-!ja v takratnem ,,1000-ietnem rajhuKomaj dvajset minut po tem, ko je javnost zvedeia o smrti Tita, je bii Trg partizanov napoinjen z mia-dino, ki se je spominjata veiikega moža, in še en mesec za tem so miadinci na iastno iniciativo staii častno stražo na tem zgodovinskem mestu.
Ob vznožju planinskih planot Ta- ristično izgrajeno področje, leži ra, ki je danes proglašena za na- mesto Titovo Užice, ki šteje 35.000 cionalni park in Zlatibor, ki je tu- prebivalcev. Mesto se ponosno
Pogted i roba amitteatra proti starem« spomenik«
Na kraju, kjer se je bori) deiavski bataijon proti fašistom je iani slavnostno otvorii mogočen spomenik sam predsednik Tito, ki se je 38 iet prej umikai s partizanskimi četami iz Užic na itaiijansko zasedbeno področje.
Mogočen spomenik se razprostira po hrbtu pianine in je sestavljen iz več skuipturnih skupin. Prva skuiptura — v obiiki amfiteatra — simbolizira Užiško repubiiko, ki jo ogrožajo fašistične koione. Na maii vzpetini med skuipturami novega spomenika stoji stari koničasti spomenik. Od tam naprej pa je razporejena „gaierija deiavske brigade", ki se vije do „piatoja svobode". Tega obkrožajo stebri, ki simbolizirajo rast revoiucije in dosežejo svoj višek v 14 metrov visoki skuip-turi (14 metrov zato, ker je Kadinjača oddaijena 14 km od Užic), katera simboiizira sonce in je obrnjena proti Titovemu Užicu; tia med skuipturami pokrivajo pioščice. Rdečkasti kamni, ki se kot trak vijejo med raznimi eiementi tega mogočnega spomenika simboiizirajo kri padiega deiavskega batatjona in kri vseh drugih partizanov, ki so dati svoja živijenja za svobodo.
spominja revolucionarne vloge, ki jo je imelo prebivalstvo tega področja posebno ob začetku fašistične okupacije Jugoslavije. Nacionalni muzej, ki je urejen v prostorih stare užiške banke, spominja na obdobje med vstajo marca 1941 do ustanovitve prve proletarske udarne brigade decembra istega leta. Precejšen de) razstave, ki so jo v okviru svoje turneje po SR Srbiji obiskali tudi pevci MPZ Rož, je posvečen „Užiški republiki", ki je trajala od 24. septembra do 29. novembra 1941.
Osvobojeno področje „ Užiške republike" je bilo ogromnega pomena za ves jugoslovanski odpor proti okupatorjem. 2e pojem republike sam je bil kažipot vsem narodom, ki so trpeli pod ureditvijo monarhije. V prvi vrsti pa je bilo osvobojno področje okoli Užic izraz neumorljive želje po svobodi in neodvisnosti jugoslovanskih narodov. Muzej vstaje v Titovih Uži-cah prikazuje razvoj ljudskega gibanja, ki je doživelo svoj prvi razmah ob podpisu pakta z Nemčijo in Italijo, ki ga je podpisala pro-fašistična jugoslovanska vlada. V velikih demonstracijah je ljudstvo zahtevalo preklic kapitulacije in z gesli kot ..Boljši je vojna kot pakt" in „Smrt je boljši kot suženjstvo" izrazilo svojo neomajno pripravljenost za odpor. Komunistična partija pod vodstvom Tita je bila edina družbeno-politična sila, ki je takoj po napadu fašističnih sil na Jugoslavijo začela s pripravami na oborožen boj proti nemškim, italijanskim, madžarskim in bolgarskim fašistom. 4. julija 1941 je po temeljitih pripravah sledil poziv na vstajo.
V	kratkem času je bila osvobojena zahodna Srbija, šumadija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, deli Hrvatske in še kraji v drugih predelih Jugoslavije. Jeseni 1941 je bila osvobojena že več kot tretjina jugoslovanskega teritorija, partizanske enote so še napredovale.
V	Srbiji je delovalo 24 partizanskih odredov s skupno 15.000 borcev.
Zato so se Nemci zakleli, da bodo svoje izgube kruto maščevali. Po približnih podatkih so pobili od avgusta do decembra 1941 v Srbiji okoli 44.000 oseb.
Najhujši trn v peti jim je bila Užiška republika, kjer je bil tudi vrhovni štab partizanskih enot Narodnoosvobodilne vojne in Centralni komite KPJ. Sredi zasedenega področja so tam partizani izdelovali noč in dan puške, pištole, bombe, municijo za desettisoče partizanov ne samo v Srbiji temveč tudi v drugih pokrajinah. Izdelovali pa so v tovarnah tudi obutev, obleko, orodje in druge potrebščine. Bilo pa je tudi središče publicistike; v Užicah je izhajala npr. „Borba", ki so jo razširjali po vsej deželi.
Po vsej Jugoslaviji je bilo tedaj približno 60 do 70.000 partizanov pod orožjem, fašisti pa so imeli zmeraj večje izgube. Njih vrhovni štab se je odločil, da bo uničil Užiško republiko. Zaupali so v svojo številčno in tehnično premoč in so nameravali obkoliti glavne partizanske enote na osvobojenem področju v okolici Užic in Čačka. Pod vrhovnim poveljstvom Nemcev so pripravili okoli 80.000 vojakov za napad. Med njimi so bili tudi četniki in ustaši. Njim nasproti je stalo 15.000 izmučenih partizanov, ki so imeli samo lahko orožje. Poveljnik fašističnih čet je bil general Bohme, ki je že v prvi svetovni vojni s svojimi četami doživel hude poraze in se je hotel po tej poti ..maščevati".
26. novembra je vrhovni štab partizanskih enot odločil, da se bodo umaknili vsi po prej določenih poteh preko planine Zlatibor v Sandžak, ki je ležal v italijanskem
Sonce svobode, ki je obrnjeno proti centru nekdanje Užiike repubiike
zasedbenem območju. Fašisti so napadali s podporo leta) in oklepnih vozil. Dobro pripravljen umik narodnoosvobodilnih čet je branilo na planini Kadinjača 400 članov delavskega batatjona. Dobro skriti so 29. novembra večinoma z lahkim orožjem kljubovali več kot pol dneva napadom fašistov. Ob 8. uri zjutraj so fašisti napadli in delavski bataljon se je junaško branil. Do pol treh popoldne so branili fašističnim enotam napredovanje. Dobro razporejeni partizani so bili težka ovira za fašistične čete, ki so poslale svoje špecialne enote. Delavski bataljon se je boril do zadnjega in je s svojim odločnim bojem omogočil umik drugim enotam v novo bojevno področje s tem pa pomagal prekrižati fašistom njih cilj uničiti glavnino partizanskih enot.
V otadj« ptato svobode
!z živijenja Trigtavskega župnika Jakoba Aijaža
Letos proslavljamo celo vrsto jubilejev, ki so v zvezi s triglavskim župnikom Jakobom Aljažem. Tako smo letos obhajali 85-letnico Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, 70-letnico današnjega Aljaževega doma v Vratih in 135-!etnico Aljaževega rojstva.
V naslednjem sestavku vas bomo seznanili s tem velikim sinom slovenskega ljudstva, ki je za časa cesarske Avstrije ohranil Triglav Slovencem.
Jakoba Aljaža (6. VII. 1845 — 4. V. 1927) so rodila severna podnožja Šmarne gore z Grmado, kjer je zavetje dobila idilično samotna vasica Zavrh. Samo slemena hiš iznad gozdnate čistine še danes dajo slutiti življenje sredi gmajn, ki so se od nekdaj razprostirale od dvoglavnc Šmarne gore tja d*o Smledniškega hrbta. Mir je tu skozi vse leto. Pogled na ^amniške planine in ob jasnih jutrih in večerih celo na Julijske Alpe s Triglavom se je gotovo zapisal v dušo mladega Jakoba Aljaža. Širino tega pogleda izpred domačega praga Je zaklenil v srce, ko je odšel na uk v širni svet.
Oddaljena od prometnih poti, s katerimi je Ljubljana povezana s Kranjsko in Štajersko, Se je vasica pozimi še bolj oklenila v svoj mir. Le vijuge dima, ki se ob mrzlih večerih sukajo iznad zasneženih streh, še bolj poudarjajo toploto kmečkega doma, ki ga je Aljaž cenil bolj kot palače tujega sveta.
Še danes se ta vasica ni zgubila v hrupu življenja, ki obvladuje prometne poti okrog nje. Zelene preproge travnikov Prekinjajo njive in gozdovi, onkraz katerih obzorje obvladujejo snežniki in kamnite planjave Grintavcev. Ob večerih rdijo repadne plati Grintavca in Kočne, rebri Skute in Brane, po-očja Planjave in Ojstrice. To je trenutek, ko odzvanja zvon la Šmarni gori, ko se mrzlo spreleti v mračnih hostah sever-
nega pobočja Grmade, vzdušje, ki je Aljaža prevzelo za vse življenje.
Dovje, vas na sončni terasi pod Karavankami, ki se ji je Aljaž zapisal do konca življenja, je drugačna od Zavrha. Pod vasjo je živahen promet po gornjesavski dolini v obe smeri. Z vasi pa se odpirajo pogledi na Triglavsko pogorje, ki se odkriva med gozdnato Mežaklo in Slemenom. V presledkih vodijo ozke triglavske doline globoko v osrčje triglavskega sveta. Vse vodi k očaku; nazobčani vrhovi nad Krmo, dolina ki kot zakrivljena pastirska palica zavije pod Kredarico; mračna in gozdna Črna gora, ki se podaljšuje v žagasti greben Vrbanovih špic, ki se spogledujeta z višjim in bolj markantnim grebenom Rjavine onkraj doline Kot in dolina Vrata, kot naravni vhod v kraljestvo Zlatoroga, dokler pogleda in poti ne zapre — sam Triglav S severno steno. Od vsepovsod gore zapirajo poglede na Triglav, le njegov vrh, ki dominira nad okolico, je razkrit. Bolj ko se mu bližamo o<d katerekoli strani, bolj ta vrh obvladuje okolico in človeka, Triglav — gora in simbol!
Ni čuda, da bi Aljaža ne priklenil ta svet s svojo lepoto, drznostjo oblik in s takratno nedotaknjenostjo.
Sodobniki se ga spominjajo in opisujejo kot nadpovprečno ljubeznivega in hudomušnega. Žaljiv nikoli ni bil. Rad se je šalil, znana je njegova latovščina, če ji je kdo nasedel in jo kasneje spregledal, se je temu od srca nasmejal. Zamere ni poznal, bil je otroško preprostega značaja, iskreno priljubljen med ljudmi. Umrl je takorekoč brez osebnega premoženja, vse je vložil v dovško cerkev, opremo, v slovenske planinske koče in med reveže. Kljub temu so ga radi obiskovali: glavarji, sodniki, odborniki raznih društev, Čehi, Hrvati, pa tudi Nemci iz Berlina in Dunaja, ki so se — kot sam piše — zelo ločili od naših nemčurjev.
Aljaž po končanih študijah ni precenjeval znanja v odnosu do preprostega človeka, ki je živel v teh dolinah. Govoril mu je v jeziku, ki ga je lahko razumel, slikovito in v gorenjskem narečju. Ljudstvu je ostal v spominu po jedrnatosti in slikovitih primerih, po naukih in pridigah, kakršnih se ni mogla ogniti tudi kakšna mlada svojeglava glava — seveda vse v dobrem pomenu besede. Toda v robati in odrezavi besedi se je odražalo mehko in dobrodušno srce. Danes to spo-
znamo le še v kompozicijah številnih Aljaževih skladb, v me-lodioznosti in pevnosti, ki jo dojame tudi ljudsko uho in srce, Aljaž — Slavinova: Oj Triglav, moj dom, je danes neuradna planinska himna, ki jo prepevamo ob vseh priložnostih in svečanostih.
Vse skladbe odkrivajo bit tega človeka, ki je znal prisluhniti, za kaj čuti človeško srce v triglavski tihoti, znal odkriti m dati čustvu sreče v gorah odraz v pesmi. Zato Aljaževim številnim civilnim in planinskim zaslugam ob bok pripisujemo tudi njegove kompozicije, na čelu z znano „Oj Triglav, moj dom". Ta je dobila že kar domoljuben značaj.
Čeprav v zapisih planinske ali uradne narave ni bil preveč gostobeseden, je znal v jedrnatih besedah zajeti tisto, kar je bilo jedro informacije. Anekdota mu je bila ljubša od zavijanja v svilo, očetovski nasvet primernejše od graje. V razgovoru je bil po pripovedih sodobnikov širok, prisrčen in sproščen. Kjerkoli se je pojavil — daleč od doma — so ga Sprejemali z veseljem in častmi. „Hodi) je kakor v triumfu iz kraja v kraj, videl je vse mesto (Maribor, opomba T. S.) z okolico .. . Sploh, zdelo se je, da se okrog njega zbira vse mesto.
Povsod so ga sprejeli kot svojega, a on se je počutil med njimi, kakor bi bil doma" (PV 1926/4, str. 93). Slavo slovenskega ljudstva je oznanjal tudi v Zagrebu in v nemških deželah, kjer je postal častni član Erzgebirgsverein. Nastopil pa je tudi na Dunaju v narodni noši in žel splošno priznanje z ovacijami. Aljažev humor je ustvaril mnogo. Utiral mu je pota tam, kjer bi sicer težko utrl pot. Brez humorja bi si Aljaža težko predstavljali, kar nekako skladal se je z njegovo osebo. Prepričani smo lahko, da bi se za prvenstvo v šegavosti trdo spoprijela z Jožo Čopom, seveda vsak na svoj način, iz svojih pogledov. V formi pa sta bila oba vedno.
Triglavskih anekdot o Aljažu je veliko. Precej jih je zapisal sam, še več mu jih je pripisal Mlakar, izboljšal in dodal, čeprav je intelektualna lastnina ostala Aljažu. Vsi trije: Aljaž, Mlakar in Čop, so posrečena trojka, združena v Triglavu, ki jih čas, razmere, predvsem pa srce nikoli niso razdružili v človeške spore in strasti. Gore so razklepale njihova srca s tisto vedrino, kot jo lahko naredi vedro nebo in Triglav nad oblaki in meglami.
(Mg&Jjevdnjf v prihodnj; števil^:)
Nacetovškemdrsatišču že spet živahno
Čeprav je celovški lesni sejem zaključil šele 17. avgusta, pa je sejemska hala 6 že spremenjena v drsališče in življenje v njej v poln. teku. Osebje, ki je sejemsko halo spremenilo v drsališče je bilo zelo pridno, saj je bilo treba namestiti tribune, ki zahtevajo še posebej veliko dela, vestnosti in odgovornosti, kajti predpisi za gradnjo takih naprav so zelo strogi.
Drsališče je imelo prve goste že v ponedeljek — trenirali so hokejisti KAC-a, od torka naprej pa je drsališče spet na razpolago vsem ljubiteljem športa na ledu. Drsališče (hala 6) bo odprto do vključno 1. marca prihodnjega leta. V zvezi z drsališčem so bile izvedene še razne modernizacije, med njimi so vgradili v strop hale odgovarjajočo razsvetljavo, ki bo mnogo prispevala, da bodo svetlobni efekti še bolj izkoriščeni kot so bili do sedaj. Ta modernizacija oziroma izboljšava v korist športne publike gre predvsem na račun subvencij, ki sta jih prispevala dežela in deželno glavno mesto. Sejemsko vodstvo naproša številna športna društva, da pravočasno deponirajo njihove želje glede uporabe drsališča, prvič že zaradi tega, da ne pride do terminskih navzkrižij, drugič pa zato, da bi to optimalno odgovarjalo predstavam športnih dejavnikov.
Zasedanje delovne skupnosti A!pe-Jadran
Pred dvemi leti je bilo ustanovljeno združenje v katerem sodelujejo Koroška, Štajerska in Zgornja Avstrija, Socialistični republiki Slovenija in Hrvatska ter avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina in Benečija. Ta teden se je v G razu začela skupščina te delovne skupnosti na katerem obravnavajo
VABILO
na pevsko vajo Partizanskega pevskega zbora v torek 30. septembra 1980 s pričetkom ob 19. uri v Kuiturnem domu v šentprimožu.
Zbor bo deiovai v mešanem sestavu, zato vabimo tudi pevke, ki kažejo zanimanje za ta zbor.
delovanje zadnjih dveh let in načrtujejo delo v naslednjih dveh letih. V prihodnjem letu bodo obravnavali v Leobnu energetska vprašanja. Že letos pa bo začel z delovanjem „Radio Alpe-Jadran", v katerem se bodo v glasbi in besedi predstavljale vse članice delovne skupnosti.
Krščanska kuituma zveza v Ceiovcu vab! na
iNTENZiVN! SEMiNAR ZBOROVODif
(predvsem otroških in miadinskih zborov oz. skupin, k! nastopajo na revij! otroških in miadinskih zborov 19. okt. 1980 v Ceiovcu)
v :oboto 17. 9. in v nedeijo 18. 9. 1980 v Domu pro:ve!e v Tinjah.
Vodja seminarja: prof. Jožko Kovačič Prijave :prejema Krščanska kuituma zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Ceiovec te).: (0 42 22) 72$6S'2$ aii '23 do četrtka, 2$. 9. 1980
P!esni tečaj
30 tečajnih ur Vodi: Gregej Krištof
Prireja: ZSM Piiberk in Kafoiiško prosvetno društvo „Drava" — Žvabek
Začetek: 4. oktobra 1980, ob 19.30 uri Prijave: Posojiinica Piiberk Cena: žit. 3$0.—
Kraj: dvorana Schwarzi v Piiberku
(ščem deino zapostitev kot					
LOVEC NA DVOJEZiČNEM		Razpis ceiodnevnega siuibenega		SLOVENSKi ATLET SK	KLUB
OZEMLJU KOROŠKE		mesta pomočnice v otroškem vrt-			
(mam državni izpit za LOVCA		cu „Naš otrok" v Ceiovcu		vabi na prvenstvene tekme	
in GOZDARJA in tudi prakso na iovu in na iesnem področ-		Deio pomočnice obsega sodeio-		V SOBOTO, 27. SEPTEMBRA 1980	
ju.		vanje pri vzgojnem deiu in či-		SAK šol. — Hodiše šol.	ob 14.30 uri
Ponudbe na uredništvo Sio-		ščenje prostorov. Pogoji za na-		SAK Im. — Hodiše ml.	ob 15.45 uri
venskega vestnika		stavitev so: znanje obeh dežei-nih jezikov, veseije do deia z		igrišče: Hodiše (Keutschach)	
		otroci in čut za red.		V NEDELJO, 28. SEPTEMBRA 1980	
iščem stainega sotovariša		Pismene prošnje z Zivijenjepisom		SAK-Možberk	ob 13.30 uri
gornika po siedovih dr. Juiija		pošijite na nasiov Otroški vrtec			
Kugyja. Tei.: 0 42 22 - 33 08 75		..Naš otrok", lO.-Oktober-Str. 2S,		na nogometnem igrišču poiicije v biizini univerze (Poiizeipiatz).	
okoii 20. ure.		9030 Kiagenfurt.		Nrzvijdči prisrčno vuKjen:'/	

RAD!0 — TELEV!Z!JA



SLOVENSKE ODDAJE RAD)A CELOVEC
PETEK, M. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Naroda bogat zaklad zbirka starih je navad: „Pesem o rojstvu" (posnetki z zaključne prireditve na šoii za gospodinjske poklice šolskih sester v št. Petru pri št. Jakobu v Rožu — 14. 6. 80).
SOBOTA, 27. V.: p.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, !S. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, M. P.: 14.10 Koroški obzornik — 75-letnica SPD .Borovlje' — 5. del.
TOREK, SO. P.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Otroci poslušajtel — Mlada grla.
SREDA, 1. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 2. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Družinski magacin.
		AVSTRiJA 1
K		PETEK, 26. 9.: 9.00 Za pred-šoiske otroke — 9.50 Ruščina
— 10.00 Na razstavi — 5000 let egipčanske umetnosti — 10.30 TV kuhinja — 10.55 Klub seniorjev — 11.35 Miniature — štiri popevke — 11.50 Potovanje — 17.00 Za predšolske otroke — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Panorama — 22.10 Reklama in šport — 22.20 Humanizacija delovnega ljudstva — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 27. P.: 15.25 „Ob snidenju" — moški morajo biti takšni — 17.00 Jolly box
—	17.30 Nekoč je bil . . . človek — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18125 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in šport
—	20.15 Note za dva — 21.50 šport — 22.10 Srebrna vrtnica iz Montreux-a 1980 — 22.50 Poročila.
NEDELJA. 28. P.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Tečaj za vzgojo mladega otroka — 15.10 Mišnica — 16.45 Toby [n Tobias — 17.15 čebelica Maja — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in šport —
20.15	Zamenjava vlog — 21.40 Poročila.
PONEDELJEK, 2P. P.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Tečaj za zvgojo malega otroka — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Vesoljni dan — 17.00 Za predšolske otroke — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	živali pod vročim soncem — 18.25 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrijo
—	19.30 Čas v slik — 20.15 Ponedeljski šport — 21.05 Detektiv Rockford: telefonski klic zadostuje — 21.50 šport — 22.20 Poročila.
TOREK, !0. P.: 9.00 Za predšolske otroke
—	9.30 Angleščina za začetnike — 10.00 Kaj bi lahko postal? — 10.30 Moški morajo biti takšni — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Oddaja z miško —.17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Caričin sel
—	18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Prizma — 21.00 Dan vranine peruti — 21.50 George Burns ova predstava — 22.40 Poročila.
SREDA, 1. 10.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Dežeia in ljudje — 10.00 To je London
—	10.30 Moja gejša — 17.00 Vrt gospoda Zimpericha — 17.40 Moj stric z marša —
17.55	Otrokom za lahko noč — 17.00 Robi-novo gnezdo — 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Ml — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Zadnji most — 21.55 Poročila.
ČETRTEK, 2. 10.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Italijanščina — 10.00 Mesto dela zgodovino — 10.30 Zadnji most — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Heulsuse — 17.55 Pet prijateljev — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 „Jacques Offenbach" — 21.15 Avstrija med vojnami
—	21.50 Večerni šport — 22.20 Poročila.
j		[ AVSTRiJA 2
		PETEK, 26. 9.: 17.25 Pregied sporeda — 17.50 šoiska od-
daja — 18.00 Tečaj za vzgojo malega otroka — 18.30 Orientacija —
19.00	Vi želite — mi zaigramo — 19.30 čas v sliki — 20.15 Portret — 21.00 Sužnji —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Vesoljni dan — 23.40 Poročila.
SOBOTA, 27. 9.: 15.50 Mednarodno umetnostno drsanje — 17.00 Wa!toni — 17.45 Antikvitete — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.50 čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika?
—	20.15 Nočni strah iz Cantervilla — 21.30 Veseloigra — 22.35 Kriminalka — 0.10 Poročila.
NEDELJA, 28. 9.: 16.15 Pregled sporeda — 16.20 Sandokan — 17.10 Top hat — glasbena komedija — 18.30 Okay 7- 19.30 čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Moja gejša — 22.10 šport — 22.25 Charlie Chan v Londonu — 25.40 Poročila.
PONEDELJEK, 29. 9.: 17.55 Pregled spore da — 18.00 Angleščina za začetnike —
18.50	Bodoči mojstri — 19.00 O vzgoji —
20.15	Jacques Offenbach — 21.05 Zdravje
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Žalna obleka — 23.40 Poročila.
TOREK, 50. 9.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Dežela in ijudje — 18.30 Svetovno prvenstvo šah-kompjuterja v Linzu — 19.15 Nova — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kviz v rdeče-belo-rdečem — 21.03 Družinski album
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2. SREDA, 1. 10.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Italijanščina — 18.50 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kultura v
Menjava denarja
Stanje v četrtek 25. setpembra 1980
Za 100	din dobite	40.-	šii.
Za 100	din piačate	45.-	šii.
Za 100	iir dobite	1.42	šil.
Za 100	iir piačate	1.51	šil.
Za 100	mark dobite	698.—	šil.
Za 100	mark plačate	714.30	šil.
sredo — 21.05 Sol in kruh — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Sama prijetna dekleta — 0.10 Poročila.
ČETRTEK, 2. 10.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Ruščina — 18.50 Pota k umetnosti —
19.00	Galerija — 19.30 čas v sliki — 20.15 Domisleki svete Klare — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
		JUGOSLAV! JA
H		PETEK, !6. 9.: 8.45 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Le-
ti, leti pikapolonca — 17.35 Družina Smola, madžarska risana serija —
18.00	Telestart 80, zabavno glasbena oddaja — 18.30 Obzornik — 18.40 Življenje na mehkem dnu — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Blakovih sedem, serijski film — 21.50 V znamenju — 22.05 Nočni kino: Paulina 1880, francoski film.
SOBOTA. 27. 9.: 8.00 Poročila — 8.05 Co-largol, lutkovna serija — 8.15 Minigodci v glasbeni deželi — 8.30 ZBIS: O čudovitem povodcu — 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška nadaljevanka — 9.15 Pole-tavček — 9.45 človek hoče navzgor, TV nadaljevanka — 10.45 Slovenski pomorščaki v boju za osvoboditev — 11.15 625 — 11.55 Poročila — 15.15 Oliver Twist, ameriški mladinski film — 16.45 Poročila — 16.50 Nogomet Jugoslavija : Danska, prenos —
18.55	Naš kraj — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Srečanja, 2. oddaja — 21.50 Propagandna oddaja — 21.35 Levoroki re-volveraš, ameriški film — 23.05 Lipica, re-
portaža — 25.10 TV Kažipot — 23.30 Poročila.
NEDELJA, 28. 9.: 8.15 Poročila — 8.20 Za nedeljsko dobro Jutro — 8.50 čebelica Maja — 9.20 Jazon iz vesolja — 9.45 Zgodovina pomorstva — 10.35 Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka — 11.55 Kažipot —
11.55	Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja —
15.00	Poročila — 14.45 Pot na vzhod — 15.10 Poročila — 15.15 Mednarodno konjeniško tekmovanje — 17.15 športna poročila — 17.25 EP v košarki za ženske ali igrani film — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Kiklop, zadnji del nadaljevanke — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Dokumentarna oddaja —
21.40	V znamenju — 21.55 Glasbena oddaja
—	22.10 športni pregled.
PONEDELJEK. 29. 9.: 8.45 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Minigodci v glasbeni deželi — 17.55 Informacija — 18.00 Znana — neznana Jugoslavija — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja
—	19.10 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Razbito življenje, francoska drama — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 Mozaik kratkega filma: Dejanje, jugoslovanski film.
TOREK, !0. 9.: 9.00 TV v šoli — 17.05 Poročila — 17.10 Japonska pravljica — 17.25 Pihalni orkester Idrija — 17.55 Poletavček
—	18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Po siedeh napredka — 19.10 Risanka —
19.15	Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	Mednarodna obzorja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Ligabue, italijan. TV nadaljevanka — 21.55 V znamenju — 22.10 Balet v jugoslovanski ustvarjalnosti.
SREDA, 1. 18.: 9.20 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 ZBIS: Letni časi — 17.40 Velike razstave — 18.05 Pesem miru na otoku vojne, glasbena oddaja — 18.35 Mozaik —
18.40	Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Kristus se je ustavil v Eboliju — 22.25 Propagandna oddaja — 22.30 V znamenju.
ČETRTEK, 2. 10.: 9.10 TV v šoli — 17.00 Poročila — 17.05 Zgodovina pomorstva —
17.55	Tehtnica za natančno tehtanje — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ameriški fragmenti, dokumentarna oddaja — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 V znamenju
21.55	Glasbena oddaja.
RAD!O LJUBLJANA
SOBOTA, 27. 9.: 4.30 Dobro jutro — 4.50 Dnevni koledar — 5.00 Poročila — 5.30 Jutranja kronika — 6.00 Poročila — 6.20 Rekreacija — 6.30 Poročila — 6.35 Vremensko poročilo — 6.50 Dobro jutro — 7.00 Poročila — 8.08 Pionirski tednik — 9.05 Z radiom na poti — 10.00 Poročila — 11.05 Zapojmo pesem — 11.20 Svetovna reportaža — 11.40 Zapojte z nami — 12.00 Poročila
—	12.10 Godala v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.20 Obvestila — 14.00 Poročila
—	14.05 Kulturna panorama — 14.55 Minute za EP — 15.00 Dogodki in odmevi —
15.30	Zabavna glasba — 16.00 Vrtiljak —
17.00	Studio ob 17.00 — 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije — 19.00 Radijski dnevnik — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Mladi mostovi — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.00 Za prijetno razvedrilo — 21.30 Za naše izseljence — 22.00 Poročila — 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini — 24.00 Poročila — 0.05 Nočni program.
NEDELJA. 28. 9.: 4.30 Dobro jutro — 5.00 Poročila — 6.15 Danes je nedelja — Rekreacija — 8.00 Poročila — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.41 Skladbe za mladino — 9.00 Poročila — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.00 Poročila — 10.05 Panorama lahke glasbe — 11.00 Pogovor s poslušalci — 12.00 Poročila — Na današnji dan
—	13.00 Poročila — Posebna obvestila — 13.20 Za kmetijske proizvajalce — 13.50 Pihalne godbe — 14.00 Poročila — 14.05 Humoreska tega tedna — 14.25 S popevkami po Jugoslaviji — 15.00 Poročila — 15.10 Pri nas doma — 15.50 Nedeljska reporta-
ža — 15.55 Listi iz notesa — 16.15 Minute za EP 16.20 Gremo v kino —- 17.00 Poročila
—	17.05 Popularne operne melodije — 18.25 Na zgornji polici — 18.50 Minute za EP — 19.00 Radijski dnevnik — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Glasbene razglednice
—	20.00 V nedeljo zvečer — 22.00 Poročila
—	22.20 Skupni program JRT — 23.00 Poročila — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Mo-zoik melodij in plesnih ritmov — 24.00 Poročila — 0.05 Nočni program.
PONEDELJEK, 29. 9.: 4.30 Dobro jutro —
4.50	Dnevni koledar — 5.00 Poročila —
5.30	Jutranja kronika — obvestila — 6.00 Poročila — 6.10 Prometne informacije —
6.30	Poročila — 6.50 Dobro jutro, otroci
OKViRNE PRiREDiTVE Oktobrskega tabora
#	v petek 3. 10. 1980 ob 18.30 uri v ceiovškem dijaškem domu SŠD, Tar-viser StraBe 16
PRiZORi iZ NEMŠKiH NOČ)
izvaja Kiub siovenskih Študentov na Dunaju
#	v soboto 4.10.1980 ob 19. uri v UNi-club-centru V Ceiovcu,
ŽENA ZA ŽENE
#	v soboto 4. 10. 1980 ob 20. uri v Piiberku v gostiini Schwarz(
VEČER PESMARJEV
(Heii Deinbock, Martin Auer, oba z Dunaja in duo KORA z Raven).
#	v nedeijo 5. 10. 1980 ob 20. uri pri Mikiavžu v Bii-čovsu
PREDAVANJE univerzitetnega docenta dr. Hannsa Haasa iz Saizburga
Prisrčno vabijeni!
—	7.00 Poročila — 7.30 Iz naših krajev —
8.00	Poročila — 8.25 Ringaraja — 8.40 Izberite pesmico — 9.00 Poročila — 10.OS Rezervirano za ... — 11.55 Znano in priljubljeno — 12.00 Poročila — 12.10 Veliki revijski orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti —
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru
—	13.20 Obvestila in zabavna glasba -—
13.30	Priporočajo vam ... — 14.00 Poročila
—	14.25 Voščila — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.30 Obvestila in zabavna glasba
—	18.00 Na ljudsko temo — 19.00 Radijski dnevnik — 19.25 Obvestila — 20.00 Kulturni globus — 21.00 Poročila — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini —
22.30	Popevke z jugoslovanskih studiev —
23.00	Poročila.
Krščanska kuiiurna zveza sporoča vsem, ki so se prijaviti za potovanje v Haiiein z ogiedom znamenite raz-!tave „KELT! v SREDNJi EVROP! — kui-tura, umetnost in gospodarstvo", da ba odhod iz Dobrie vasi (Sienčnik) ob 6. uri in iz Ceiovca (Mohorjeva) ob 6.4? uri.
Vabiio na koncert v nedeijo M. septembra ob 19.30 uri v farni dvoranf v Seiah
Nastopata: dekiiški zbor iz Devina pri Trstu in moški zbor SPD ..Kočna" it Sveč
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 902t Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10* tel. 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje