Narodna vzgoja.
Napisal Vojteh Čuš. (Konec.)
VESTNIK PROSVETNIH ZVEZ
V LJUBLJANI IN MARIBORU
LETNA NAROČNINA 15 DIN
V novi domovini so se iz posameznih slovanskih rodov razvili posebni narodi, ki se po skupnih pismenih jezikih že na zunaj javljajo kot zaokrožene jedno-te. Nemci in Madjari so zabili med Slovane, ki so prvotno strnjeno bivali od Baltijskega pa do Jadranskega in Egej-skega morja, velik klin, in tako zdaj razlikujemo severne in južne Slovane. K severnim Slovanom štejemo: Ruse, Poljake, Čehe, Slovake in Lužiške Srbe, k južnim pa: Slovence, Srbe, Bolgare in Hrvate.
Vse Slovane nas družijo vezi krvnega ali plemenskega in jezikovnega sorodstva. Pripadniki raznih nemških rodov, pa naj so med njimi še tolikšne razlike v jeziku, naturelu in navadah, se nazi-vajo med seboj z imenom: bratje. Zavest bratske vzajemnosti mora prevzeti tudi vse slovanske narode. Ne sme se več zgoditi, da bi se Slovani v bratomornih vojskah klali med seboj. Ne bil bi več Slovan tujcem rob, če bi si Slovani v bratski vzajemnosti pomagali med seboj. Ideja slovanske vzajemnosti je naj-
večje praktične važnosti. Kakor je nekdaj zaklical Marx: »Proletarci vseh dežel, združite se!« tako bi bilo potrebno, da bi zaoril po vseh slovanskih pokrajinah in da bi našel odmeva v vseh slovanskih srcih klic: Slovani vseh dežel, združite se! Zedinite se!
Zavest slovenske skupnosti, zavest občestva vseh Slovencev mora prevzeti vse Slovence. Zlasti tudi zavest, da so tudi naši neosvobojeni bratje sestaven del slovenskega narodnega občestva. Brez njih je naš narod podoben invalidu, ki mu manjka oko ali roka ali noga.
Dalje mora prevzeti ves naš narod zavest jugoslovanske skupnosti. Zavest bratske vzajemnosti vseh južnih Slovanov. Mogočen sestaven del jugoslovanskega občestva so Bolgari. Vsak v resnici narodno čuteč Slovenec in Jugoslovan je in mora biti za to, da pride do čim tesnejšega združenja z Bolgari. Kdor je za jugoslovansko občestvo brez Bolgarov, tega jugoslovanstvo je polovičarsko in neiskreno.
In slednjič mora iti naša narodna vzgoja za tem, da prepoji vse člane našega naroda z globoko zavestjo bratstva in vzajemnosti vseh Slovanov. Kako bridko je bilo, ko srno morali v svetovni vojni gledati, kako so gonili naše ljudi v bratomorno vojno proti bratom po krvi in jeziku! Skupaj moramo držati
vsi Slovani, če hočemo, da nam zasijejo boljši časi! Pomnimo besed, ki jih je govoril stari Svarun sinu Iztoku: »Velik bo Sloven, bival bo v mirnih hišah, rejene bodo njegove črede, svobodno solnce mu bo svetilo leto in dan, če bo složen z brati. Inače pride tujec, postavi mu peto na tilnik — in svobodni narod postane rob.« (Finžgar, Pod svobodnim solnce m.)
Ljubiti moramo svoj narod. To je naša krščanska! dolžnost. Toda naša ljubezen do naroda in naša narodna vzgoja morata izključevati vse imperialistične tendence. Svobodni hočemo biti, na svoji zemlji svoji gospodje, a svobodo hočemo pustiti tudi drugim. — Diametralno nasproten krščanskemu duhu je ogabni narodni imperijalizem, ki obožuje svoj lastni narod in ga hoče napraviti za vladarja celemu svetu. Ki prezira ali celo zaničuje druge narode in jih hoče ponižati za sužnje lastne vladohlepnosti in ropaželjnosti. Tak paganski nacijonali-zem odklanjamo. Tak nacijonalizem je tudi katastrofalen za lastni narod in koplje grob lastnemu narodu. Svoj narod hočemo ljubiti z veliko in 'žarko ljubeznijo v smislu načel urejene krščanske ljubezni. Zvestobo in ljubezen slovenski materi, zvestobo in ljubezen slovenskemu narodu!

Kres sv. Cirila in Metoda.
Eden glavnih praznikov starih poganskih 'Slovanov je bil Kres. Obhajali so ga na čast solncu (kresu), ki je počelo vsega življenja na zemeljski obli. V kresu so slavili naši predniki zmago luči nad temo, zmago toplote nad mrazom. V spomin na to gore še dandanes na kresni večer po naših gorah, gričih in brdih kresovi.
Navada pa je, da zažigamo kresove tudi ob drugih prilikah, na predvečer slavnostnih praznikov, slovesnih obletnic in jubilejev. Lepo je bilo zlasti takrat, ko so po vrhovih naših Karavank in po slovenskem Korotanu žareli kresovi na predvečer pravnika sv. Cirila in
Metoda. Svetovnai vojna je ugasnila ta ogenj, mi ga pa moramo znova vzžgati. Na predvečer sv. Cirila in Metoda morajo znovai vzplamteti kresovi, saj nas k temu sili krščanskoverski in narodni moment, ki se prav tukaj tako lepo krijeta. Luč z vzhoda sita nam prinesla solunska brata, v dušah naših prednikov je vzšlo takrat Solnce Resnice, vzlšla je zarja, ki je zasijala iz večnosti. Ali nismo dolžni, da se za dar Luči, za dar prave vere zahvalimo našim blagovestnikom.
Kresovanju na predvečer slovanskih apostolov je pa treba dati verskona-rodno ozadje. Če kurimo kresove ob
prilikah, katere nas spominjajo poganskih običajev, kako ne bi kurili kresov takrat, ko praznujemo spominski dan naših bratov sv. Cirila in Metoda, ki sta zaščitnika slovanske književnosti? S sv. evangelijem, s sv. pismom sta položila temelj slovanski kulturi. Slovenci smo premalo narodno zavedni. Vzrok je zgodovinski razvoj in zemljepisna lega. Usoda je pač odločila, da smo se zapi-čili, kakor klin, med Germane in Romane. Nimamo stika s severnimi brati. Ker smo segli jugu v roko, zato !bo naš 'bodoči razvoj bolj slovansko orientiran in zato je upanje, da bo naš narod postal bolj slovanski.
Ne sili nas le slovanska kri, da počastimo sv. Cirila in Metoda, sili nas k temu ona vera, katere glasnika sta bila sv. brata in katere verni sinovi smo Slovenci. Le pripoznajmo, da smo v preteklosti premalo častili ta dva svetnika. Zato naj letos ob jubileju sv. Cirila znova vzplamte živi plameni ljubezni v naših srcih, v naših dušah. Kot zunanji odsev naše notranje ljubavi naj bodo kresovi, živi ognji, jasne priče, da Slovenci ljubimo svoj narod, da ljubimo sv. brata solunska, da smo pripravljeni ta ogenj krščanske edinosti ponesti med ločene brate. Letošnji kresovi naj bodo znanilci naše misijonske misli, katero je Previdnost božja položila v roke katoliških Slovencev. Le takrat bodo našli pravoslavni naši bratje evangelij čiste resnice, ko bodo stopili pod očetovsko varstvo rimskega papežla, ki je tako vnet čestilec sv. Cirila in Metoda. Ci-ril-metodijska misel je ona vez, ki danes druži zapadne in vzhodne Slovane, zato je prav ta ideja naša misijonska zvezda, katera mag; nam sveti pri vsem našem prosvetno verskem delu. Prazno bi bilo naše delo brez verskega temelja. Zato pa je naše delo posvečeno in bo blagoslovljeno, če 'bodo vse naše organizacije delovale v versko-prosvetni misiji — ožarjeni po metodijski ideji.
Sveta dolžnost naših prosvetnih društev, naših agilnih kulturnih delavcev je, da to misel širijo med ljudstvom. Ne podajamo jim praznih vrčev, temveč pol-
nih. In kaj je bolj prikladno za širjenje in popularizacijo ciril-metodijske misli, kot slovesno praznovanje njihovega godu. Vsako društvo naj preskrbi, da bo 4. julija t. 1. gorel na vidnem kraju kres. Med kresovanjem naj bi bilo slovesno pritrkavanje in razsvetljava zvoniko^. V ta namen naj; se društveni predsednik domeni z dušnim pastirjem.
Kako bomo kresovali?
Člani izobraževalnih in prosvetnih društev naj pripravijo drv na primernem kraju, če le mogoče na griču, odkoder je razgled. Ko se vleže mrak po dolini in ko zazvoni Ave Marija, takrat naj se zbero člani in članice, pevski zbor, tamburiaški zbor s predsednikom na čelu na kraju kresovanja. Ko zažari zvonik v blesteči razsvetljavi, zapojo zvonovi in zažgo se kresovi. Mimogrede bodi omenjeno, kako lahko poceni in na preprost način razsvetlimo cerkveni stolp. Vzemi posodo žaganja, katero namoči s petrolejem, nato razdeli namočeno žaganje v lončene podstavke za cvetlice. Na vsako lino postavi 8 ali 4 lončke in zažgi. Predsednik naj govori o pomenu nocojšnjega kresa v smislu gorenjih vrstic. Pevski zlbor naj zapoje himno sv. Cirila in Metoda. Tamburaši ali godci naj zaigrajo veselo pesem. Nastopi naj spreten deklamator in naj de-klamira Simon Gregorčičevo pesem: Blagovestnikom ali Pogačnikov: Naš du-honosec ali Silvin Sardenkovo: Cirilo-va slovesna molitev, katero dobiš v št. 3/4 leta 1927. »Vestnik« str. 14. V okvir tega kresovanja spada tudi mogočna pesem: Od Urala do Triglava, ki je pač najbolj primerna zaključna točka oficielnega dela.
Ako ima društvo skioptikon, se isti lahko porabi pri kresovanju, s tem, da se pokažejo slike sv. bratov. Tudi primerni kupleti in šaljivi prizori bodo kre-sovanje še bolj poživeli.
Nad dvesto društev imamo širom naše domovine, katera so slovenska in katoliška. Nad dvesto kresov 4. julija naj svetu pokaže, da so ta društva res slovenska in katoliška, ne samo na pa-
pirju temveč v dejanju. Zato vljudno prosimo vse, kateri dobe to številko »Vestnika« prvi v roko, da obveste o tem vse člane in da takoj pripravijo
vse potrebno. Ako še niste imeli proslave v društvu, jo napravite ali 3. ali pa 10. julija. Tvarina je bila objavljena v 3. in 4. štev. »Vestnika«.

Na grobu mladega katoliškega delavca.
(Primeren kot nagrobni govor društvenega predsednika na umrlega člana društva.)
Hudo je pri srcu človeku, ko stoji ob svežem grobu, ki bo kmalu zakril truplo nepozabnega prijatelja. Pa smrti niso mar naše bolečine, brezobzirno zaseka v našo dušo...
Materi zemlji v naročje polagamo danes prijatelja, ki je 'bil vesten sodelavec pri našem poklicnem delu, kakor tudi v naši katoliški organizaciji.
Težko je umreti, če je telo še krepko, če bi roke še rade delale, pa morajo trohneti...
O dragi, kako nam je hudo, ko nas zapuščaš. Tako mlad, tako idealen. Pomlad življenja je bila v tebi. v svojem blagem srcu si nosil vzore, za njimi si hitel, po cilju si hrepenel. Nobenega ti uda, nobene žrtve ti ni bilo žal, samo, da ti je pot do cilja bila prosta.
Mož dela si bil. Poznal si ceno in vedel, da je človek toliko vreden, kolikor more pokazati na svoje delo.
Ni ležala žalost v tvojih očeh, veselje je odsevalo iz tvojega obraza. Gotovo, saj. vestno delo je studenec sladkega veselja. In iz tvojega vestnega dela je potekala zadovoljnost srca. Ni bil boj naporov tvoje delo, a vedno si znal z vedrostjo združiti težave svojega poklicnega dela.
Podlaga tvojemu delu so bili nauki evangelija. Vzgled ti je bil Kristus, Sin božji, ki je sam veljal med svetom za delavčevega sina in je do svojega 30. leta pomagal v delavnici svojemu redni-ku. Če je Kristus spolnil zapoved Boga Očeta, dano človeštvu, da bo v potu svojega obraza jedel svoj kruh, se tudi ti nisi sramoval dela, ne žuljavih rok.
Svoje delo si združeval z voljo božjo. Delal si, da si sebi in svojim dragim služil vsakdanji kruh, pa da si spolnil
voljo svojega Stvarnika. Po naročilu Odrešenikovem, da je treba vedno moliti in ne nehati, si delo posveževal z dobrim namenom Bogu in tako je bilo vse tvoje delo v resnici neprestana vdana molitev k našemu najvišjemu Delodajalcu.
Marsikako delo, ki ga nam je opravljati, se nam zdi nizko, nevredno človeka, še manj otroka božjega, todia* v hiši sv. vere do»bi najnižje delo visoko vrednost. Kadar ljudje sodijo o kakem delu, gledajo na zunanjost. Bog je. ki vidi notranjo vrednost dela.
In iz tvojega dela, dragi, nepozabni, je do neba neprestana pesem našemu Stvarniku. Z delom si mu služil, ga častil in mu izkazoval svojo otroško vdano ljubezen. Tvoje vsakdanje delo je bilo kot nepretrgana daritev samega sebe svojemu Bogu, združena z daritvijo njegovega božjega Sine>.
Nisi se pritoževal čez trpljenje, ki je združeno z delom, kajti nisi pozabljal, da so napori življenja pokora za naše zadolžitve pred Bogom in katero Bog vsakemu človeku nalaga. In ker si smatral trpljenje za zadostovanje za svoje grehe, že spoznavaš tam v večnosti, kako je bil tvoj Stvarnik vesel tvojega vestnega, pridnega dela v življenju.
Nam je hudo po tebi, a verujemo v Boga in po njem v zarjo večne pomladi. Grobu ne uidemo. Telo naše mora, kot zrno strohneti, da bo rodilo sad.
In zato nas tolaži misel po enkratni večni združitvi s teboj. Če smo bili tukaj začasno združeni v našem društvu, bomo pa tam gori za vekomaj združeni v najlepšem društvu v najpopolnejšem veselju. Zalo ti tvoji znanci in prijatelji kličemo: Na veselo enkratno svidenje nad zvezdami!
Gospodinjski tečaj v Breznici pri Žirovnici.1
Gornji gospodinjski tečaj pod naslovom Slovenske krščanske ženske zveze je bil od 10. januarja do 6. marca 1927.
Udeležilo se ga je 24 tečajnic v starosti og 15. do 30. leta. Poučevala je kuharica, s katero so bile tečajnice prav zadovoljne. Seveda bi bilo precej truda in skrbi prihranjenih, če bi imeli za gospodinjske tečaje izvežbano učiteljico.
Račun stroškov so vodile dekleta same. Na vsako je prišlo vsega skupaj 345 Din. Kuhanje se je poučevalo dvakrat na dan in to samo 6 tednov, do 20. februarja.
Po izjavi kuharice 15 letna dekleta niso mogla povsem slediti pouku, a ši-
1 Ako žele naši dekliški in ženski odseki sličnih tečajev, naj se takoj obrnejo na Slov. krščansko žensko zvezo v Ljubljani.
vilja je bila z njimi bolj zadovoljna kot s starejšimi. Šivilja je bila domačinka Minka Dolžan in je poučevala šivanje vsako popoldne; njej so prostovoljno plačevali po 20 Din na dan. Pri šivalnih urah so se učile največ vezenja in krpanja.
Obenem s tečajem so bila tudi predavanja in sicer: 3 predavanja higienskega zavoda s filmom za širše občinstvo; dalje o živiloznanstvu, kar je predaval domač medicinec Fr. Bergelj; o lepem vedenju, serviranju, računstvu, vzgoje-slovju, kar je prevzel domač kaplan g. Vinko Gostiš® ; o prašičjereji je predaval okrajni glavar ekonom iz Ljubljane.
S tem tečajem v zvezi bo tudi vrtnarski tečaj spomladi in tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu v jeseni.

Svetogorski godec.
(Glej navodila v 3./4. št. Vestnika 1927, štev. 22.)
Igra v sencah v treh prizorih.
OSEBE:
Svetogorska Mati božja.
Godec,
Dva meščana.
Gostilničar pri Zlatem jelenu.
Hlapci.
Meiščani.
Prvi prizor: Dobrotljiva Mati božja.
Kdor je kdaj prišel na Sveto goro, ni pozabil na molitvico pred čudodelno podobo svetogorske Matere božje.
Stala je ob potu, ki vodi na goro. Daleč naokrog so jo poznali; marsikomu je že izkazala milost, ko ga je z veselim nasmehom oprostila srčnih boli in težav.
Prav ljubka in dragocena je bila ta podoba. Oblečena' je bila v svilo, v katero je bilo vtkano dragoceno kamenje. Krona in čevlji so pa bili iz čistega zlata.
Prišel pa je nekoč mimo neki godec. Bil je živahen mladenič z jasnim čelom, ljubeznivim in hvaležnim srcem napram Bogu in ljudem. Ničesar mu ni manjkalo
razen okroglih novcev za vsakdanji kruh.
Toda vsa sreča se redko komu smehlja. Tolarji so mu izginili iz rok, ko jih je komaj otipal. — Bil je pač dobrega srca'. — Kadar si je iskal prenočišča, kot n. pr. danes, moral je navadno vzeti v roke svoje gosli in si ga zaslužiti z goslanjem.
To ga pa ni vznemirjalo, kajti bil je vedno veselega srca. Ko pa je stopil pred sveto podobo svetogorske Matere božje, je storil to z veselim in hvaležnim srcem.
»Sicer Tvoj najsvetejši Sin ni bil ni-kak igralec kot jaz, vendar mi radi tega ne boš odrekla svoje pomoči; ubog sem namreč, kakor je bil On, in nimam ničesar, kamor bi glavo položil.«
Ozrl se je na sliko nebeške device in gledal ljubezniv žareč obraz, kakršnega je le redkokdaj na zemlji videl. In kakor, da ga je omamila njena lepota, je prijel za gosli in zaigral in zapel slavo-
spev, ki se je glasil kakor molitev ali pesem ljubezni.
In glej čudež — podoba se je zganila, oživela je. Mati božja se je milostno sklonila k ubogemu godcu, mu položila desnico na ramo in mu podarila enega izmed svojih zlatih čevljev.
V svetem strahu ga je poljubil, klečal je še par trenutkov kakor očaran pred sveto podobo, potem se je dvignil, dejal svoje gosli na hrbet in odkorakal z veselim srcem skozi mestna vrata v Gorico.
Pojasnilo k prvemu prizoru.
Podoba se prikaže. Na> desni sedi ria kakem zaboju podoba device, ki jo predstavlja deklica z detetom v naročju. Svetniški sij si napravimo s pomočjo z lepom prevlečenega okvirja, ki je pritrjen na žici. Mati in dete imata dolgo obleko. Mati božja naj raje sedi, da more dalj časa vztrajati, ne da bi se ganila. Predstavlja namreč neživo figuro.
Godec pride od leve. Ko zagleda sveto podobo, stopi v svetem spoštovanju naprej, sname klobuk in se prekriža.
Poklekne pred podobo z glavo proti tlom.
Kakor zamaknjen se ozre na sveto podobo.
Vzame gosli s hrbta 'in zapoje in za-svira svojo molitev.
Kleči le na enem kolenu, drugo ima upognjeno.
Petje in igra poteka za odrom.
Premikanje Marijine podobe se mora izvršiti čisto mirno. Pripogne se nekoliko na> desno navzpred in sezuje s prosto desnico svoj desni čevelj. Potem stegne roko in mu poda čevelj.
Tudi godčeve kretnje morajo biti počasne in dostojanstvene. Ko zapazi čudež, mu gosli padejo iz rok. Poljubi čevelj in ga vtakne v suknjič, pobere gosli, se prekriža in odide na desno.
Drugi prizor: Obesite ga!
Če je bil kdo vse življenje revež — nazadnje pa si nenadoma vse žepe na>-trpa z zlatom, se pač lahko pripeti, da se preobje. Naš godec pa hvala Bogu, ni bil eden izmed tistih, ki bi ga bil sveti
čevelj spravil iz ravnovesja. Čutil se je neizmerno srečnega in je venomer prepeval pesmico, da so ljudje, ki so ga slišali in videli, postajali in se pomenkovali: »Mlada kri, predrzno srce! — Oboje nam prav pride v življenju!«
Stopil je v prvo gostilno »Pri Zlatem jelenu«, kamor navadno igralci in revni popotniki niso zahajali; vsedel se je k mizi, kjer sta že sedela dva ugledna meščana, in si naročil merico najboljšega vina.
»Ali bo pa tudi mogel plačati,« je mrmral gostilničar. Posebno eleganten ni bil ta gost, in marsikdo izmed takih je že skušal odkuriti jo, ne da bi plačal svoje račune.
Tudi oba meščana sta pogledovala godca nezaupljivo. On pa se ni menil za to, vzel je svojo merico v roke in dejal: »Pozdravljam častne mešieane goriške in se zahvaljujem za milost njihovi sveti Materi božji.«
To je možem ugajalo in vsi so silili bliže. Kdo naj bi vedel, če ni godec kak imeniten gospod. Ni še dolgo, ko se je na Holandskem pravi cesar pomešal kot pivec, med navadne goste.
Godec si je naročil pošten obed in rad odgovarjal na vprašanja radovednih in prevzetnih meščanov.
»Ali ste od daleč?«
»Zelo od daleč!«
»Iz Holandskega?«
»Skoraj!«
»Iz Nemčije?«
»Tudi to bi bilo skoraj res!«
Zakaj je pač počastil Gorico s svojim obiskom in kakšno milost mu je ska-zaia svetogorska Mati božja.
Tedaj je pripovedoval vse po vrsti. Kako je prišel žalosten in ubog do podobe, tamkaj pokleknil in se zatopil v molitev, kako je brenkal v čast nebeški devici in nazadnje dobil za. to bogato plačilo.
»In sedaj mi povejte, častiti meščani,, ali veste za kakega zlatarja tukaj kje.«
»O, ta ni daleč. Ja>z sam sem tudi zlatar.«
Tedaj je potegnil godec zlat čevelj in ga pokazal strmeči m meščanom.
»To je milostno darilo Matere božje
—	in sedaj mi dajte zanj, kolikor je vreden —«
Zlatar je vzel čevelj in odšel po denar, kakor se je delal.
V teku je hitel namreč do mestne .stražie; in ko je godec najslastnejše pri-grizoval, so pridrveli mestni stražniki v krčmo ter ga odvedli na rotovž.
Ta je bila lepa: O vseh čudežih Matere božje na Sveti gori, o katerih so pripovedovali, so bili prepričani, da jih je Marija res izvršila, in so to še dalje pripovedovali. Sedaj pa pride preprost godec in pripoveduje o novem čudežu
—	vrhu tega pa prinaša že dokaze za to — njemu pa ne verjamejo. Ozmerjajo ga kot tatu in skrunitelja svetišč ter ga vklenejo. Premodri mestni svetovalci in ■očetje, ki so se že kot otroci učili na pamet o čudežih, ki jih je izvršila sveta podoba, si pa iztepavajo svoje lasulje in zavzemajo častitljivo pozo, da obsodijo godca kot lopova in lažnivca.
P o j a s n i 1 ta> k drugemu prizoru.
Prizor se začne. — Miza. Na desni in levi po en meščan. Podobna sta rokodelskim mojstrom. Godec vstopi. Obesi gosli na levo steno, pozdravi in prisede.
Gostilničar stopi bliže in ga nezaupljivo motri.
Merico vina prinese.
Godec napije meščanom. Ti postajajo zaupljivejši.
Gostilničar zopet pristopi.
Godec pokaže čevelj.
Pomiga gostilničarju, naj pride bliže in mu pokaže za hrbtom čevelj. Oba se pomenkujeta zelo skrivnostno.
Mestni stražniki z drogovi — kot sulicami — ga odvedejo na levo. Meščani gredo za gručo, tako da nastane nemirno, skoraj smešno premikanje. Dva nazadnje obstaneta ter se pomenkujeta, dokler se prizor ne konča.
Tretji prizor: Še enkrat zlato.
Pripetilo se je, kot se je v takem slučaju pripetiti moralo. Mestni svetnik je n<a> podlagi skrajno mučnega zasliševanja ugotovil, da je godec zlaiti čevelj sveti devici oropal, in da je zaradi tega kot hudodelec najhujše vrste zaslužil smrt.
Godec je prisegel pri vseh svetnikih, da je dobil čevelj na podlagi čudeža, ki ga je izvršila Marijina! podoba. — Bilo pa je vse zaman! Zlomili so palico na njem in ga odvedli na goro smrti — na vešala, da mu tam vzamejo mlado življenje.
Boben je zapel. Zvon je bolestno pel. Množice radovednežev so prihajale; kajti kakšnega godca — in še tako mladega in lepega — niso obesili vsak dan. Mestna dekleta so na skrivaj brisala solze, kajti mladih in svežih, kakor je bil on, je bilo vedno manj, tako da se jim ga je zdelo res škoda, posebno še, ker marsikatera še ni nobenega imela.
Ubogi grešnik je moral mimo Pre-blažene.
(Konec prihodnjič.)
-G3® ©R3-
Življenje v društvih.
Romanje na Sv. Višarje. To romanje se bo vršilo 14. in 15. avgusta 1927. Priredila ga bo Slovenska krščanska zveza za svoje članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski člani udeleženk (starši, možje, bratje in otroci). Kar se tiče stroškov, je trebai ločiti stroške za potovanje po jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po italijanskem ozemlju. Po jugoslovanskem ozemlju velja polovična; vožnja, in sicer le na
progi Ljubljana—Planica, mogoče je, da se bo polovična vožnja dobila tudi iz drugih postaj, kar bo že pravočasno objavljeno. Polovična vožnja iz Ljubljane do drž. meje stane tja in nazaj 34 Din. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in zai italijanski potni vizum je treba plačati ob prijavi 40 Din. Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Ob prijavi mora vsaka oseba, ki se hoče romanja udeležiti, navesti
svoje ime in priimek, stan, rojstno leto in stanovanje. Prijave se sprejemajo do 31. julija 1927.
Romanje na Sv. Višarje je bilo pred vojno med našim narodom zelo priljubljeno. Vojna je uničila romarsko cerkev in vsa poslopja okoli nje. Sedaj je vse zopet obnovljeno. Marsikdo bi bil po vojni rad šel na Sv. Višarje, a so ga plašile težave s potnim vizumom in visoka pristojbina, ki jo je treba za potni vizum plačati. Sedaj te težave odpadejo, ker preskrbi Slovenska krščanska ženska zveza potni vizum po nizki ceni, kakor tudi vozni listek po italijanskem ozemlju, tako da udeleženk© in udeleženci nimajo s tem nič opravka.
Zato vabimo vse, ki želijo poromati na krasno ležeče Sv. Višarje in si ogledati nekaj sveta za razmeroma ni'.ki ceno, da se udeleže tega romanja.
Slov. kat. društvo sv. Barbare v Ham-bornu ob Renu na Nemškem obhaja dne 3. julija svoj srebrni jubilej, to je 25 letnico obstoja. To je prva slovenska slav-nost v Nemčiji te vrste. Prosvetna zveza pošilja bratskemu društvu v imenu 220 društev tem potom najprisrčnejše čestitke k srebrnemu jubileju z vzklikom: Bog blagoslovi Vaše neumorno in požrtvovalno delo!
št. Vid pri Stični. Higijonski zavod v Ljubljani je 11. in 12. junija priredil v šentviškem prosvetnem domu 'šest stanovskih predavanj o splošnem zdravstvu in o njegovem največjem sovražniku alkohola. Visa predavanja, ki so bila temeljita, jasnas pojasnjena z zanimivimi skioptičnimi slikami, je imel znani strokovnjak in večletni ideal ra buditelj treznostnega gibanja g. Leopold
Puhar. Sicer prostorna društvena dvo rana je v nedeljo komaj sprejemal® vase velike množice mož in fantov, deklet in žena, ki so se po vseh štirih službah božjih udeleževale svojih stanovskih predavanj. Vseh poslušalcev je bilo nad 2000. Led je torej tudi v Št. vidu prebit. V teh dneh je pri nas g. Puhar položil temelj smislu za ljudsko zdravje, splošno treznost in vljudnost. Zato mu pa ves njegov trud izrekamo še enkrat prisrčno zahvalo!
Cerklje ob Krki. Zaključek gospodinjskega! tečaja smo imeli v nedeljo 26. junija z razstavo. To je že tretji tečaj pri nas, česar doslej še v nobeni župniji niso imeli. Tudi ta tečaj — kot oba prejšnja — vodi ga. Minka Odlasek z gdčno Slavo Roglovo. Da se na kmetih v poletnem času, ko je toliko deta, tečaj vzdrži, mora biti res pravo ume-vanje za stvar. — Prosvetno delo pri nas kolikortoliko tudi uspeva. Skozi 10 dni se je vršil higijenski tečaj in so ga žene in dekleta redno obiskovale v lepem številu. Zadnjo nedeljo meseca maja je dekliška Marijina družba igrala »Lur-ško pastirico«; a minulo nedeljo smo imeli priliko videti na odru Krekove »Tri. sestre«.
Nov kino. Kat. prosvetno društvo v Hrastniku je prejelo od velikega župana kino-koncesijo pod označbo »Kino-Uni-on«. Kinopredstave bodo v dvorani g. Al. Logerja nai Križu. Kdaj se kino otvori, sporočimo.
Anketa o kinu in filmu se bo vršila v jeseni. Opozarjamo pa že sedaj vse one, ki se za to interesirajo, da se te ankete gotovo udeleže. V jeseni začne kino svoje poslovanje v osmih naših najbolj agilnih društvih.
Vsebina: Vojteh Čuš: Narodna vzgoja. — Kres sv. Cirila in Metoda. — Na grobu mladega: kat. delavca. (Govor.) — Gospodinjski tečaj. — Svetogorski godec. (Igra v sencah.) — Življenje v društvih.