VEČERNIK 1 Leto XIII. 1 I Štev. 146 | TELEFON« UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 ♦ Maribor, petek 30. junija 1939 NAROČNINA NA MESEC: 1 Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. I dostavljen na dom 16 din, tujina HO din Cena | din 1'— | Napet mednarodni položaj Nagle nemške priprave za rešitev gdanskega vprašanja — Taien sestanek Mussolinija in Hitlerja — Angleške in francoske informaci e o položaju — Francija in Anglie, prav tako se je ponesrečil poizkus zedinjevanja Evrope, ki sta ga pozneje izvedla švedski kralj Gustav Adolf in francoski vladar Ludovik XIV. četrto Evropo je rodila francoska revolucija. Družbeni red ji je dal vsebino, Napoleonova armada nove meje. Dvajset let je strahoval Bonaparte Evropo, njegov glas je segal do Moskve in prav tamkaj utihnil. Ostal je za njim'plamen demokracije, nove države so si ukrojile meje. Bismarck je skušal z ustanovitvijo trozveze prekrojiti Evropo, iz agrarne teme se je dvignila Rusija. Osrednjim velesilam je nastala protiutež — franoo-sko-rusko-angleška zveza z velikopoteznim področjem od Atlantika do Tihega oceana. To je bilo stoletje, ko je Evropa zadihala iz ogromnih, sproščenih pljuč. Prebivalstvo se ji je pomnožilo od 175 na 550 milijonov duš. Industrializirana Evropa je samo po 1. 1800 porabila tri milijone ton železa. Gonilna sila strojev je znašala 1. 1835 še 0.6, leta 1900 že 80, a 1. 1913. nad 200 milijonov konjskih sil! In svetovna vojna? Na krvavih poljanah se je rodila peta Evropa. Vstale so nove države, zadihali so mali narodi k svobodi. Versailleski mdr jih je zbudil k življenju, nov zemljevid je začrtal Evropi. Med črtama Odra-Trst ter Visla-Dnjester se je zrušil stari sistem in poživil države, ki so temeljile na narodnostnem in prirodnem pravu. NemŠko-avstrij-sko unijo je nadomestila spet napoleonska misel evropske opredelitve pod vodstvom francoske celinske politike. Toda, še ne dvajset let po mirovnih prepirih za zeleno versajsko.mizo vstaja novi obraz šeste Evrope! Ključ njenega rojstva je bil vprav na prostoru, kjer se je zrušil stoletja neprirodni evropski politični blok, med Baltom, Jadranom in Črnim morjem. Izginile so nekatere države, zarezane so nove meje, kritična točka srednje Evrope je pred novo preizkušnjo. Zahodno od črte Odra-Trst je prenasičena, gosto poseljena ro--'toansko-Eemarnska industrijska Evropa. Blokada se še poostri JAPONSKI PREDLOGI ZA SPO \ZUM O TIENCINU UDIJO MAL. U NA USPEH POGAJANJ. MEDTEM PA NAPOVEDUJEJO JAPONCI CELO POOSTRITEV BLOKADE LONDON, 30. junija:' Japonski odgovor na angleške intervencije zaradi Tiencina vsebuje sledeče predloge kot pogoj za obnovitev normalnega položaja: 1. Skupna angleško-japonska kontrola za izsleditev teroristov v angleški tiencinski koncesiji; 2. skupno nadzorovanje proti-iaponskih elementov v koncesiji; 3. popolno sodelovanje obeh vlad za odpravo vseh gospodarskih težav na severnem Kitajskem; 4, odškodnina 48 milijonov jenov v srebru za dejanja, ki so jih izvršili kitajski teroristi pod zaščito Angležev. Kakor se zdi, pa vsebujejo te zahteve še druge, ki bi se uveljavile s strani Japoncev šele v teku pogajanj. Splošno prevladuje tu mnenje, da so za sporazum z Tanonci zelo minimalni izgledl. TOKIO. 30. junija. Razgovori med Anglijo in Francijo za ureditev Bencinskega spora so se pričeli danes. Vodi jih le- gacijski svetnik japonskega veleposlaništva v zasedeni Kitajski. LONDON. 30. junija. Napoved japonskih mornariških cblastev, da se bo blokada Tiencina s 1. julijem še poostrila, je vzbudila tu veliko začudenje in nejevoljo, katero povečuje še izjava nekega visokega japonskega funkcionarja, naj se Angleži ne vdajajo prevelikim pričakovanjem od diplomatskih pogajanj. Položaj se ni še prav nič izboljšal, marveč prej še poslabšal. Prav tako vznemirja položaj v Fučovu, kjer so Japonci včeraj zahtevali odstranitev tujih ladij iz pristanišča, ker ga bodo ob 11. uri zaprli in vse ladje, ki ostanejo v njem, zaplenili. Po najnovejših vesteh sta zaradi tega obe angleški vojni ladH še pred zaporo odpluli iz pristanišča. Incidenti se množe tudi drugod. V Tiencinu Je položaj nespremenjen. Anglija pristala na garancije POGAJANJA V MOSKVI SE BODO NA DALJEVALA DANES ALI JUTRI. ANGLIJA GARANTIRA NEDOTAKLJIVOST BALTSKIH DRŽAV. POSREDOVANJE AMERIKE? MOSKVA, 30. junija. V poučnih krogih trde, da so nova navodila angleške vlade za pogajanja z Rusi že v rokah britskega veleposlan. v Moskvi. Veleposlan k Seeds in Strang sta se včeraj dalje časa razgo-varjala s francoskim veleposlanikom o raznih važirh vprašanjih. Sklepajo, da se bodo zastopniki Francije in Anglije šele jutri sestali z ruskim komisarjem Molotovom k nadaljnjim pogajanjem. LONDON, 30. junija. Pogajanja v Moskvi se bodo po tukajšnfh informacijah nadaljevala danes ali jutri. Predlogi, ki jih bodo Strang, Seeds in Naggyar tokrat predložili Molotovu, pomenijo po zanesi ji vih informacijah popolno zadovoljitev želj sovjetske Rusije, zato se zdi skoraj nemogoče, da bi jih moskovska vlada odklonila. Londonski listi pravijo, da je glavna zahteva Moskve, garancije baltskim državam vključno Finske, tokrat iz- polnjena v celoti. »News Chronicle« p'še s tem v zvezi, da se angleška vlada lahko tolaži s precedenčnim primerom v ameriški zgodovini: tudi Monroeva doktrina je bila sprejeta kljub protestu nekaterih mal'h ameriških držav. Ako sedaj garantira Anglija nedotakljivost baltskih držav proti njihovi volji, ne stori nič drugega, kakor so storile po Monorevi doktrini Zedinjene države Severne Amerike. LONDON, 30. junija. Kakor se zatrjuje, je vlada USA intervenirala v Londonu in Moskvi, da bi se pospešila in kočno že uspešno zaključila pogajanja za angleško-francosko-rusko politično in vojaško tro*-zvezo. Zdi pa se, da so ameriški veleposlaniki v Londonu, Parizu i n Moskvi v zadnjih dneh igral" važno vlogo pri delit za sporazum. Aka je sedaj Anglija toliko popustila sovjetski Rusiji, je to vsekakor tudi nasledek te ameriške intervencije. Angleški odgovor Nemčiji ANGLEŠKA NOTA NA NEMŠKO ODPOVED ANGLESKO-NEMSKEGA POMORSKEGA SPORAZUMA. NEMČIJA SE NIMA Z ANGLIJO O NIČEMER VEČ POGAJATI. LONDON, 30. junija. Angleška vlada je v sredo zvečer poslala nemški vladi odgovor na nemško odpoved nemško-an-gleškega pomorskega sporazuma, v katerem odločno zavrača nemške argumente ki so bili navedeni kot opravičilo za odpoved. Angleška vlada nima nikakršnih sovražnih namenov proti Nemčiji in je vedno pripravljena na pogajanja za nov sporazum. Toda to bi bilo mogoče samo pod pogojem, da se prej obnovi porušeno medsebojno zaupanje in pokaže z nemške strani dejanska dobra volja za sporazum v celoti. Nemčija pa bi m’mo tega morala dati zadostne garancije, da bo novi sporazum res spoštovala in da ga ne bo zopet enostransko odpovedala. BERLIN, 30. junija. Celokupni nemški tisk odklanja angleški predlog za nov pomorski sporazum. Posamezni listi imenujejo angleški odgovor višek hinavščine, nesramno izzivanje, grdo žalitev Nemčije itd. že dejstvo, da je Anglija odgovorila prav na dan obletnice versa3Ueskega diktata, smatra nemški tisk kot skrajno- izzivanje. Nemčija se nima z Anglijo o ničemer več pogajati. Pol|«ki veleposlanik pri Bonnetu PARIZ, 30. junija. Včeraj popoldne je francoski zun. minister Bonnet nenadoma sprejel poljskega veleposlanika na dolg razgovor. Razdor med NemčMo In Spanito BURGOS, 30. junija. Exchange Telegraph poroča: Nemško-španska trgovinska pogajanja so prekinjena. Nemška delegacija pod vodstvom dr. \Vohltata se je vrnila v Berlin, ne da bi se bil prej določil datum obnovitve pogajanj. Razdor, ki je povzročil prekinitev pogajanj, je po za- nesljivih informacijah bolj političnega, kakor zgolj trgovinskega značaja. Španija je tudi ob tej priliki pokazala, da hoče ostati v eventualnih mednarodnih konfliktih nevtralna. KJUSEIVANOV POJDE V NEMČIJO BERLIN, 30. jun. Bolgarski nrmistrski predsednik Kjuseivanov bo dospel 5. julija na večdnevno bivanje v nemško prestolnico. VILLEMIN NA KORZIKI AJACCIO, 30. junija. Vrhovni poveljnik francoskega letalstva, general Vhlemin, je prispel semkaj. vzhodno od Visle in Dnjestra pa ogromen rediko poseljen, agrarni ruski prostor. — Med obema ločnicama leži konglomerat držav, Večinoma slovanski element išče tod izhoda s poti, ki sta jo usmerjala v preteklosti tako Vzhod kakor Zahod. Šesta Evropa! Kaj bo prinesla Še rodovom nova razporeditev sil, ko se obnavljajo skoro iste smernice predvojne diplomatske tehnike. Spet imaipo v sredi dve osrednji velesili, na zahodu dve zavezniški državi. Preko velikega prostora med evropskimi notranjimi morji silita oba tabora na vzhod, Iščoč v ogromnih ruskih rezervah gospodarskih in političnih stikov. Iz evropske diplomacije še nedavno izbrisani veliki ruski prostor je spet vključen v evropski zemljevid, v moskovskem vozlu iščejo izhoda za utrditev evropskega miru. Ali se bo šesta Evropa našla, si poiskala izhoda na iz-venevropskih tleh in si zagotovila še nadalje prevlado sveta, preden ne bo prepozno? -Jne. Oomati zaoiSH Voa.iei mu. o« minister dr. Spaho umrl Teden dni po smrti Joče Jovanoviča, vodje zemljoradnikov, je prišla iz Beograda vest, da je umrl voditelj naših muslimanov, prometni minister in podpreds. JRZ, dr. Mehmed Spaho. Izdihnil je nenadoma včeraj zjutraj, ob 8.45 v hotelu »Srpski kralj«. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik se je rodil 13. marca 1883. v Sarajevu. Visokošolske študije je dovršil na Dunaju. Posvetil se je odvetništvu, 1. 1910. je postal tajnik sarajevske trgovske in obrtne zbornice. Njegova politična delavnost in živahna aktivnost v sarajevskem občinskem svetu je zbudila pozornost. Med vojno se je pridružil jugosl. gibanju, 1. 1918. je bil izvoljen v bosanski deželni zbor. V prvi koncentracijski vladi Jugoslavije je bil dr. Spaho v vladi Stojana Pro-tiča minister za šume in rude. Organiziral je muslimansko politično skupino, vstopil 1. 1921. v Pašičev kabinet kot trgovinski minister. Od julija do novembra 1924. je bil dr. Spaho finančni minister v Davidovičevi vladi, od aprila 1927. do julija 1928. pa trgovinski minister v Vuki-čevičevem ministrstvu. Pri volitvah 1935. je dr. Spaho podpiral dr. Mačka, po padcu Jevtičeve valde je stopil v dr. Stoja-dinovičevo vlado kot prometni minister, resor, ki ga je obdržal tudi v Cvetkovi-čevi vladi do smrti. Kot podpredsednik JRZ je bil pokojni Spaho eden najmočnejših predstavnikov te politične skupine?. Bosanski muslimani so izgubili z njim močno politično osebnost, ki je bila po svojem prepričanju, brez ozira na versko usmerjenost, jugo-slvansko orientirana. Dr. Mehmed Spaho je včeraj prispel v Beograd iz Sarajeva, kamor se je brl povrnil nedavno po dvotedenskem službenem potovanju po Nemčiji. V hotelu »Srbskem kralju«, kjer je stalno bival, mu je postalo slabo in preden je prihitel zdravnik, je bil dr. Spaho že mrtev. Vest se je naglo razširila po mestu, v hotel so pohiteli tnlttlstli tn predsed. vla-d-e Ovct- kovič je dejal novinarjem: »Smrt dr. Spahe pomeni veliko izgubo za državo. Bil je politik velikih koncepcij in širokih vidikov. Z njegovo smrtjo bomo mnogo izgubili tudi za ureditev občih prilik v državi.« Spoitovanje državne misli »Hrvatska narodna borba si je prizadevala, da pridobi spoštovanje tudi hr-vatski dTžavni misli. V tem so videli nekateri slabljenje državne skupnosti. In vendar bi stvar, če se uresniči, okrepila državo, kakor še ni bila nikoli. Čeprav so nas proglašali za »protidržavne« in »separatiste«, vendar smo vodili bolj državotvorno politiko kakor razni unitaristi, ki so razdore med Srbi in Hrvati samo povečavali in tako slabili kohezijo Jugoslavije«, ugotavlja »Hrvatski dnevnik«. O suženjski naravi Pravijo, da je v slovenski krvi tudi klica suženjske nravi slovenskega človeka — piše »Koroški Slovenec« —, da je v našo kri zapisan čut lastne manjvrednosti. Pri posameznikih je morda dostikrat tako, da so rojeni sužnji. Pri nekaterih iz naših vrst je morda res občutje, da so manjvredni in se morajo zato sramovati sebe samih. Pa kako že poje slovenska narodna pesem: gorje mu, kdor svoj narod taji, še zemlja ne pije njegove krvi. Gospodarska kriza in mi »Misel o ..naravnem gospodarskem prostoru” so spretno izkoristili tuji podpihovalci,« piše v »Dejanju« B. Grafenauer. »Preprosti Slovenci, ki žive v grozni bedi na posestvu tujega gospodarja, si na tako govoričenje niti ne morejo odgovoriti, da je nesmiselno, kajti kriza je zajela ves svet in Slovenije pač nihče ne želi zato, da bi pomagal Slovencem, marveč zato, da bi se sam okoristil z njo.« 200.000 otrok brez Sole V Jugoslaviji imamo 8612 ljudskih šol s 25.453 razredi. Ljudske šole obiskuje 1 milijon in pol dece. Preko 260.000 naših otrok pa sploh ne zahaja v šolo, čeprav je po zakonu za to obvezana. (»Nova Riječ«), Novice Za odgovorno službo pošteno plačilo V svojem mizernem življenjskem položaju postavljajo železničarji upravičene zahteve Železničarsko osebje, ki opravlja eno izmed najtežjih in najodgovornejših služb, je preobremenjeno v službi ter nima niti fiziološkega eksistenčnega minimuma. Obupno stanje slovenskega železničarskega osebja je tem težje, ker živijo naši železničarji v gospodarsko najbodj razgibani in zato najdražji pokrajini. Zategadelj nase železničarsko osebje prejema relativno nižje prejemke kakor osebje, ki živi v cenejših pokrajinah. Nesorazmerje je tembolj kričeče, ker je potniški in tovorni promet na progah ljubljanske direkcije najbolj donosen ter je železničar-stvo iz tega razloga tudi bolj zaposleno. Državni, politični, finančni in gospodarski krogi so že večkrat ugotovili to mi-zerno stanie železničarjev, storilo se pa ni nikoli ničesar. Zato zahtevajo železničarji, da se jim čimprej primerno poviša plače. Dvig cen kmetijskih pridelkov je zboljšal gospodarsko stanje v državi, za državne nameščence in železničarje pa je pomenil dvig zmanjšanje njihovih prejemkov. Vsi navedeni faktorji so povzročili, da so železničarji v veliki meri prezadolženi, in da se pogrezajo vedno globlje v dolgove. Železničarski uslužbenec je moral že zdavnaj opustiti vse izdatke za svoje kulturno izživljanje. Zadovoljen mora biti z neprimernim in nehigieničnim stanovanjem, s slabo obutvijo m nezadostno hrano. Vse to je vzrok, da se med železničarskimi družinami strahotno širijo razne bolezni, kakor jetika, revmatizem ter živčne in želodčne bolezni. Z zvišanjem plač našim železničarjem bi se dvignila tudi kupna moč železničarjev, ki tvorijo precejšnjo konzumno silo, s čimer bi se dvignilo splošno gospodarsko stanje. Vkljub prezaposlenju pri železnicah se ne nastavi dovoljno število uslužbencev ter manjka samo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva do 2000 uslužbencev. Zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja osebja trpijo predvsem let- ni odmori, pri čemer so predvsem prizadeti prometniki ter kretniško, premikalno, vozno in strojno osebje, in oni, ki so odmorov najbolj potrebni. Krivično je tudi, da čaka na oibmočju ljubljanskega ravnateljstva velik del osebja s polnimi službenimi leti na upokojitev. Uprava jih ne upokoji vkljub prošnjam in zakonitim pravicam. Na drugi strani pa čaka toliko mladih in svežih moči, ki zaradi tega ne dobi zaposlenja. Dejstvo je, da višina železničarjevega zaslužka nikakor ne ustreza odškodnini za njegovo produktivno delo — zaradi česar bi se moralo nevzdržno stanje čim-preje zboljšati. Planine zahtevale mlado žrtev Na Petrovo in Pavlovo dopoldne so odšli iz Ljubljane na Gorenjsko štirje mlajši turisti, med njimi tudi 21 letni slušatelj prava na ljubljanski univerzi Dušan Klepec. Fantje so nameravali preplezati Jalovčevo steno. Klepec in njegov soplezalec sta se začela dvigati po Homovi smeri, ostala dva, brata Deisingerja iz Ljubljane, pa sta odšla na Jalovec preko Kota. Zadnja dva sta prišla srečno na vrh, ko pa sta se vračala, sta zagledala na poti v Ta- mar na snežišču nepremično truplo nekega turista. Ko sta prišla bliže, sta v njem prepoznala svojega jutranjega tovariša Klepca. Obenem sta opazila visoko v steni Klepčevega spremljevalca, ki je povedal, da ne more nikamor, in da je prišlo do nesreče zaradi pretrga vrvi. Na kraj nesreče se je podala takoj iz Rateč reševalna ekspedicija, da reši Klepčevega tovariša z nevarne stene, truplo pokojnika pa prenese v dolino. Skrivnostna smrtpreužitkarja pojasnjena Podčetrtek, 30. junija. Kakor smo že poročali so našli 5. t. m. pod gostilno Ogrizek v Podčrtrtku mrtve ga preužitkarja Ignaca Lipovška. Truplo je ležalo na drugi strani ceste v precej sumljivem položaju. Razni krvavi sledovi pred gostilno so jasno pričali, da je bil še nekdo drugi priča žalostnega dejanja. Pokojnika so takoj pregledali orožniki in tuk. zdravnik g. dr. E. Zveger, 'nakar je sodišče odredilo prevoz v mrtvašnico. Obdukcija je pokazala, da j-e na videc neznatna rana precejšnja fraktura lobanje. Slučaj smrti je dvignil val raznih domnev ter večina neutemeljenih govoric. Prvotna osumljenca sta dokazala popolno nedolžnost, nakar sta bila oproščena — kot žrtvi škodoželjnih in zlobnih govoric. Sledovi so kazali v drugo smer, dokler ni pripomogel k razjasnitvi krivec sam, ki se je izdal. Aretirana sta bila domačin J. M. in hlapec J., ki sta pri zaslišanju zašla v protislovja in začela valiti krivdo uboja drug na drugega. Hlapec J. je takoj priznal, da je krivec J. M. m opisal potek žalostnega ponočnega dela, češ saj bi takoj povedal, pa mi je J. M. zagrozil; ako ga izdam — me ubije. Po zaslišanju se sklepa, da sta srečala pok. Lipovška pred gostilno in začela prepir. Po rani sodeč ga je moral suniti, da je Lipovšek nesrečno padel in si prebil glavo. Sledo- vi krvi kažejo, da sta ga prijela za rame in zavlekla na drugo stran ceste, kjer sta ga pustila, da zaspi — za vedno. Izgovarjata se s pijanostjo. Po splošna sodbi gre zgolj za nesrečen slučaj ne pa za nameravan uboj. — Za hitro razčiščenje slučaja gre zasluga predvsem nasilm vrlim orožnikom. stvom tobaka. Tobak so tihotapila z letali, ki so vzdrževala redno zvezo med Puljem, Reko in Zadrom. Cigaretni tobak, papirčki in drugi monopolski proizvodi so se tihotapili iz Zadra v Reko in se od tod razpečavali naprej po Italiji. Pri preiskavi na letalu so bile odkrite večje količine tihotapskega blaga. Aretiran je bil pilot Gini in devet njegovih pomagačev. Nečloveški umor V ranih jutranjih urah so našli v Brinjah na periferiji Ljubljane v neki hiši na domu umorjeno žensko s prerezanim vratom. Na kraj težkega zločina je prihitela takoj sodna komisija, policija pa je uvedla preiskavo.. Aretirala je moža umorjene pokojnice nekega B. V. in' njenega mladoletnega pastorka. Oba osumljenca so prepeljali v Ljubljano in ju oddali v zapore šentpeterske vojašnice. Ozadje umora bo ugotovila preiskava. Drobna poročila iz Marenberga Poslopje naše ljudske šole je bilo pozidano leta 1898 in od takrat še ni bilo rtikoli prenovljeno. Postalo je tudi premajhno. V letošnjih počitnicah bodo poslopje dvignili še za eno nadstropje, da bo tako dovolj prostora za vse razrede in še za razred za manj nadarjene. Prenovljeno in povečano poslopje bo gotovo v kras trgu in bo pričalo o agilnosti merodajnih krogov. Družba sv. Cirila in Metoda, ta zvesta čuvarica naše meje, gradi pri Sv. Treh kraljih novo šolsko poslopje, žal, samo enorazrednico, ker ji primanjkuje sredstev. Splošna želja je, da bi država in banovina prevzeli stroške za dozidavo drugega razreda. Na ta način bi pridni Trikraljčani dobili tudi žensko učno moč, ki bi imela do- volj šolskega, še več pa izvenšolskega dela. Na šoli se ženska ročna dela sploh ne poučujejo. Ali je to prav? Veliko zanimanje vlada za sokolski društveni nastop 2. julija. Ker bo to prvi javni nastop na lastni zemlji, pričakujejo poset iz vse Dravske doline. Agilno društvo je z ogromnimi žrtvami postavilo impozanten dom in pričakuje odziva tudi s strani župe in Mariborčanov. Živimo na ledeni plošči, tako pravijo; tu je meja. Bomo videli. Pri poročilu o mlečni akciji je pomotoma izpadlo Kolo jug. sester v Marenbergu, ki je darovalo 400 din. Naj tej neljubi pomoti ne zamerijo in naj ostanejo naklonjene šoli še v bodoče. ŠESTMESEČNI OTROK ŽRTEV POŽARA Na Vidov dan okrog 6. ure zvečer se je vnela lesena baraka, last neke Ško-bernetove v čretu nad gozdom za Hribom sv. Jožefa pri Celju. Poleg Škober-netove je v baraki stanovala tudi njena hčij>o imenu Kranjčeva s svojimi tremi otfoki, od katerih je bil najmlajši star 6 mesecev. Iz goreče barake so nekaj stvari rešili, v splošni zmedi pa so v plamenih pozabili na šestmescčnga otroka, ki je zgorel. Zoglenelo trupelce otroka so našli pozneje na pogorišču. Zgoreli sta tudi ena svinja in ena koza. Stara Škoberne to va je pri reševanju dobila opekline in so jo s starejšima dvema otrokoma spravili v celjsko bolnišnico. Na kraj požara sta prišli gasilski četi iz Gaberja in Teharja, rešiti pa radi pomanjkanja vode ni bilo mogoče ničesar. Otrokovo trupelce so spravili v mrtvašnico -*.u Teharje. Z LETALI SO TIHOTAPILI TOBAK Carinske oblasti na Reki so odkrile celo družbo, ki se je bavila s tihota*}- Odkritje spomenika dr. Ivana Laha Na Vidov dan popoldne je bil na svetokriškem pokopališču v Ljubljani odkrit spomenik pred letom dni preminulemu pesniku, pisatelju, učitelju, novinarju in zavednemu narodnjaku ter človeku prof. dr. Ivanu Lahu. Odkritja pokojnikovega poprsja, ki je delo kiparja Nika Pirnata, se je udeležila množica Lahovih prijateljev. Med sorodniki so bili ob grobu zastopniki številnih kulturnih društev, njegove gojenke, številni ljubljanski umetniki in zastopniki oblastev. Nagovor ob odkritju je imel pokojnikov znanec E. Gangl, ki se je v kratkih besedah spomnil trnjeve življenjske poti muče-niškega narodnjaka. Ža njim pa je spregovoril še ravnatelj VD R. Pusto-slemšek. Med množico vencev je bil ob spomeniku tudi venec ameriških Slo vencev iz Clevelanda. 18 let star ropar Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so aretirali tamkajšnji orožniki zelo nevarnega mladega roparja, komaj 18 let starega Vilibalda Kaučiča, doma iz Zg. Porčiča. Fant ima vkljub svoji mladosti na vesti celo vrsto težkih ropov. Največ je vdiral po kleteh v Zg. Ročici in v Zg. Zerjavcih ter odnašal vino. Ob priliki vloina v stanovanje posestnice Maričnikove v Zg. Ročici, je posestnico, ko se jc prebudila, pobil s kolom na tla. Nevaren vlomilec se že nahaja za zapahi mariborskega okrožnega sodišča. o. Marenberg. V soboto 1. julija go stuje ,v Sokolskem domu ptujska gledališka družina pod vodstv. režiserja Žižka z „Burko o jezičnem dohtarju' o. Izprijena in objestna mladež. V Zg. Polsltavi se je zbrala ob cesti klapa malopridnih fantalinov, si nabrala kamenja ter čakala iz zasede na avtomobil. Ko se je prav takrat pripeljal mimo tovarnar A. Nikolič iz Zagreba, so otroci zasuli njegov osebni avto s ploho kamenja. Ranili niso nikogar, pač pa so razbili več šip. Objestno mladež je žc zasledilo orož-nistvo. o. Pretep v vinotoču. V nekem vinotoču v Drakšlu pri Veliki Nedelji, je na- stal med pijanimi fanta prepir. Kmalu so se pokazali noži. Pri pretepu je bil poškodovan z nožem po obrazu Matija Hr-žič, po hrbtenici pa Anton Kosi, dočim je dobil posestnikov sin Adolf Kanjč sedem zabodljajev. Zadevo preiskuje orožništvo, o Osnovna šola na Pragerskem je zaključek šolskega leta zelo lepo proslavila. Po šolski maši so šli otroci v spremstvu staršev v šolo, kjer je imel učitelj nagovor, nato so pa sledile deklamacije in več pevskih točk. o. Včeraj je bila v Marenbergu tombola sokolskega društva Vuhred-Ma-renberg. Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika; sreča pa je obiskala udeležence res po potrebah. Upamo, da obisk pri nedeljskem sokolskem nastopu ne bo nič manjši. o. Gasilska čela pri Sv. Marjeti ob Pesnici je 18. junija t. 1. uprizorila veseloigro „Pri debeli muhi“, katero je režiral g. Vauda Mirko. Prireditve so se udeležili nekateri iz Murske Sobote vračajoči se izletniki in zvedeli, da so se za prireditev te igre združili člani vseh marjeških društev, kar le toplo pozdravljamo! Kje bolj kot ravno ob meji nam je složno delovanje milno potrebno! Celim c Celjsko mestno avtobusno podjetje je dobilo pred kratkim dva nova avtobusa znamke Krupp. Prvi, 41 sedežni, ki vozi že v Dobrno, je kupilo podjetje od tvrdke Žužek v Ljubljani, karoserijo pa je moderno uredila tvrdka Rojina. Posebno lep je novi 26 sedežni voz, ki bo vozil v Logarsko dolino. Karoserija, delo tvrdke Pergler iz Maribora, je zelo lepa in prikupna. Na Vidov dan je bila s tem avtobusom komisijska vožnja v Logarsko dolino. c Na drž. realni gimnaziji v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 826 učencev in 398 učenk, skupaj 1224. Razred je dovršilo 609 učencev in 319 učenk, skupaj 928 (75.81%), popravni izpit imajo 3 učenci in 2 učenki, skupaj 5 (0.41%), razred ni dovršilo 60 učencev in 20 učenk, skupaj 80 (60.54%), pravico do rednega šolanja so izgubili 4 učenci (0.33%). c Učni uspehi na meščanskih šolah v Celju. Na drž. deški meščanski šoli v Celju je bilo ob zaključku šolskega leta 276 učencev. Razred je dovršilo 178 učencev in sicer 17 z odličnim, 75 s prav dobrim in 86 z dobrim uspehom. Razreda ni izdelalo 34, popravni izpit ima 58, pravioo do ponavljanja pa je izgubilo 6 učencev. — Na drž. dekl. mešč. šoli je bilo ob zaključku šolskega leta 290 učenk. Izdelalo je 213 učenk in sicer 47 z odKčnim, 96 s prav dobrim in 70 z dobrim uspehom. — Razreda ni izdelalo 20 učenk, popravni izpit ima 55 učenk, pravioo do nadaljnjega šolanja je izgubila 1 učenka, neocenjena pa je 1 učenka. c Novi grobovi. V Prešernovi ulici 5 je umrla 78-letna vdova po trg. ga. Ant. Berna. Pogreb se je vršil danes popoldne na mestnem pokopališču. — Na Ostrožnem je umrla 63-letna posestnica Neža Kovačeva. — V celjski bolnišnici pa 45-letna posestnica Rozalija Pevčeva od Sv. Štefana pri Šmarju. c Živahen dan ob Savinji. Včerajšnji praznik je bil lep sončen dan. Kopališča ob Savinja so bila polna. Vse je hitelo k vodi, da se ohladi v hladnih savinjskih valovih in se naužije toplih sončnih žarkov. Lepih sončnih dni si želimo še več. »Kaj. dve ur! hoda je do vasi? Kaj ni nikake možnosti, da pridem preje tja?* »O pač — enostavno skočite doUi« Stran 4. iVečernlk« V Mariboru dne ^0 vi. iQ3Q Maribor Nova sokolska trdnjava na Pohorju Vsaka nova sokolska stavba pomeni novo tidn.avo za obrambo svobode Na Sokolski planini na Poh. je bila včeraj izredno lepo uspela sokolska svečanost, združena z vzidavo temeljnega kamna in spominske listine za nov Sokolski planinski dom. Svečanosti se je udeležilo nad 500 Sokolov in planincev ter večje število zastopnikov raznih organizacij, med drugimi dr. Jože B e r-g o č Za SPD ter geometer Vončina in ravnatelj Ludvik Z o r z u t za »Pohorski dom«, ki bo s Sokolskim domom dobil novega soseda? Tujsko-prometno zvezo pa je zastopal' inž. Vladimir Šlajmer. Zbrane sokolske vrste in planince ter goste je pred vzidavo kamna nagovoril predsednik zadruge za zgradbo doma g. dr. Baris Mihalič, ki je y svojem navdušujočem govoru med drugim izva-; jal: Navdušenje za sokolsko misel in ljube- j zn do planin sta se tu združila in spo- , čela stavbo, kateri polagamo temeljni ka-! men .Sokoli hočemo ohraniti in dvigniti j naš rod z vzgojo; ne z besedami, temveč z dejanji. Prepričani smo, da je le telesno in moralno zdravje narodnih pripadnikov jamstvo za narodov obstoj. Naša nalbga je, da vzgojimo zdrave značajne može in žene, odločne borce za Svobodo po geslu »V pesti sila, v srcu pogum, v mislih domovina«. Sokolska misel in navdušenje ustvarjata sokolske domove in letna telovadišča po naših naseljih. Ker je Sokolstvo sprejelo v svoj sestav smučanje, turistiko in taborjenje, j nam je postal potreben tudi sokolski planinski dom. Vsaka nova sokolska stavba pomeni novo trdnjavo za obrambo svobode, zato se je veseli vsako sokolsko srce. Dvojno se je veselimo v sedanjih časih, ko vidimo da so v svetu ogroženi sokolski človečanski ideali resnice in pravice ter demokracije, ko je ogrožena svoboda malih narodov. j Stavba, ki bo tu zrastla, naj postane vsem Sokolom od blizu In daleč skupni dom, ki bo nam posebno drag, ker bomo v njem našli zatočišče v dnevnih brigah. zdravje in čisto življenjsko veselje. Dom, ki bo tu zrastel, bo dokaz, da smo se tudi Sokoli na severni meji potrudili, da poklonimo našemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II. v poveličanje dneva, ki ga željno pričakuje vsako jugoslovansko srce, dostojen dar. Nato je sledila vzidava temeljnega kamna in listine, nakar so imeli nagovore nekateri zastopniki organizarij. Za so- kolsko župo in Sokola Maribor-matico je govoril g. Rado L e n a r d, za SPD dr. Bergoč, ki je izrazil veselje, ker bo na Pohorju dobilo SPD sokolskega soseda in tovariša. Daljši nagovor pa je imel g. Z o r z u t, ki je v pesniško navdahnjenih besedah pozdravljal novo postojanko, ki bo na Pohorju že le*os nudila domovanje Sokolom in planincem. Pri proslavi sta sdelovali tudi pevski društvi »Jadran« in »Nanos« pod vodstvom g. Iv. Laha. Ne preslišite obmejnega klica! Začetkom junija smo priobčili pod naslovom „Prošnja iz Pesniške doline44 na dravsko finančno direkcijo naslovljeno prošnjo naših obmejnih po-plavljencev za razveljavo javnih davčnih dražb, katere je za junij in julij t. 1. odredila davčna uprava za Ma-uibor-okolico. Kakor izvemo ,se je s slično prošnjo obrnilo pred tednom na finančno direkcijo' večje število obmejnih občin, ki sedaj z veliko skrbjo čakajo na rešitev prošnje. Obenem so občine prosile za odpis doslej dolžnih in za izjemno znižanje bodočih davkov. Kdor le količkaj pozna mizerno življenje in stanje naših obmejnih davkoplačevalcev, kdor le količkaj čuti z našim težkim obmejnim življem ter pravilno le v rešitvi iz njegove gospodarske in socialne bede vidi najbolje utrjeno našo mejo, more in mora ta življenjski krik podpreti in — če je na merodajnem položaju — mu ustreči! Naš obmejni človek ni bil za časa Avstrije prav nič deležen nobenih ob-zirov in ugodnosti! To dovolj jasno pričajo: zapuščene in redke ceste, redke ozir. skoraj nobene z javnimi prispevki zgrajene gospodarske naprave pri kmetijah našincev, napačno od zgornjega namesto od spodnjega toka regulirana Pesnica, prehajanje boljših posestev že takrat v tuje roke itd. Tudi so tuji davkoplačevalci uživali izredno obzirnost in — kakor smo slutili, tudi svojevrstno „odmero“ davkov, zlasti pri tozadevno zloglasni dohodnini! Ni čudno, saj so davčni „izvestilci“ bili dosledno izbrani iz vrst tujerod-cev ali renegatov. Naši z davkom ali drugače zadolženi obmejni posestniki in dr. so že na razne načine prosili in prosjačili za materialno pomoč, tako za dolgoročna brezobrestna posojila, katera obstajajo — toda ne za naše mejaše, prosili so za ustvaritev boljših možnosti za vnovčevanje svojih pridelkov in živine itd. Od vsega tega niso doslej niti najmanj dosegli! Na vsak način je torej nujno potrebno, njihovo navedeno prošnjo kot klic naših obupancev ob meji upoštevati ter jim nuditi pomoč vsaj tam, kjer to država in banovina v svojem lastnem delokrogu še najlaže zmoreta, to je pri davkih! Za enkrat je prva nujnost: razveljava javnih dražb na letos težko prizadetem obmejnem ozemlju! Uboj v Vareji pred sodniki Na zatožno klop pred kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča sta morala že drugič sesti 52 letni delavec Franc Mlaker in njegov 23 letni sin posestnik Janez Mlaker iz Vareje pri Sv. Vidu pri Ptuju. Obtožena sta bila zaradi uboja Jožefa Kodriča iz Vareje. Stari Mlaker in Kodrič se že dolgo časa nista mogla videti zaradi neke poti med njunima posestvoma. Kodrič bi se rad poravnal z Mlaker-jem, tega pa Mlaker ni hotel. Zato so bili med obema sosedoma prepiri skoraj na dnevnem redu. 21. januarja letos je Kodrič znova prišel k Mlaker-ju, da bi se z njim poravnal zaradi poti. Starega posestnika pa ni našel doma. Zato je prišel popoldne še enkrat. Slučajno ga je srečal že nekoliko pred hišo. Kakor izpovedujejo priče, sta se skraja soseda precej glasno pogovarjala. Ko sta prišla do Mlakerjeve hiše, pa je Kodrič znenada skočil v vežo. Za njim se je pognal še Mlaker. Zgrabila sta se in se začela obdelovati. Ko je Kodrič vrgel starega Mlakerja na tla, jo' slednji začel klicati na pomoč. Pritekel je sin France, ki je pograbil v naglici sekiro, s katero je udaril po Kodričevi glavi. Udarci so bili smrtni ter je Kodrič kmalu zatem izdihnil. Pri preiskavi sta obtoženca navajala dolgotrajne prepire in se zagovarjala s silobranom. Kazenski senat je oprostil starega Mlakerja vsake krivde, njegovega sina Janeza pa je obsodil na leto dni zapora. Napredek — kaj ?! V zadnjih sedmih in pol letih so pokupili tujci v mariborski okolici 480.115 kvadratnih metrov zemlje v vrednosti 57 milijonov 889.031 dinarjev. V samem Mariboru pripada 40% nepremičnin Jugoslovanom, 40% Nemcem in 20% javnim ustanovam. V Gornji Radgoni so imeli Nemci pred vojno 26% zemlje, danes imajo 44%. (Po »Novi Riječi«) OBRTNIŠKO ZBOROVANJE V HOČAH Lepo uspek) obrtniško zborovanje se je vršilo v Hočah v Slomškovem domu, kjer je bil izvoljen pripravljalni odbor. Predsednik Glasar Karol, Kac Alojz, Hotinja vas, Stante Josip, Razvanje, Babič Ivan, Sv. Miklavž, Leskovič Alojz, Hoče, Furlan Josip, Hoče, kateri je prevzel nalogo za ustanovitev podružnice slov. obrtniškega društva i-z Maribora so se udeležili zborovanja gg. Sojič, Bosak, Semko, Knez, in Kac kot delegati. NESREČA Z MOTORJEM V poletnem času sc kar množijo nesreče z motornimi kolesi. Tako so pri- peljali z rešilnim vozom v bolnišnico 32 letnega šoferja Martina Pungartnika, ki se je ponesrečil med vožnjo z motorjem ter se pri padcu teže poškodoval. m Diplomiran je bil na pedagoškem odseku drž. muzičke akademije v Zagrebu g. Albin Sever iz Maribora. mSinočnJa predstava Ljudskega odra narodne igre: Miklova Zala je nad vse pričakovanje uspela. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno. Igra se danes ponovi ob pol 9. uri zvečer. m. Koncert v mestnem parku bo drevi od 20.30 do 22. ure. Igrala bo vojaška godba. Kapelnik g. Jiranek. m. Mariborska bolnišnica je dobila nov rentgen. Novi rentgen ,ki je bil naročen v Nemčiji, je eden izmed najmodernejših aparatov. Veljal je 350 tisoč dinarjev. m. Mestno poglavarstvo voj. oddelek razglaša, da bo letošnja naknadna zaprisega onih vojnih obveznikov, ki iz katerega koli vzroka še niso bili zapriseženi, na dan 19. julija ob pol 11. uri v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica 29. m Maturanti 1924 marib. učiteljišča obhajamo 15-leLnico v ponedeljek, 3. julija. Ob 8. uri maša v frančiš. cerkvi, nato zakuska v Nar. domu, ob 10.15 z vlakom v Limbuš. m Knjižnica Pedagoške centrale od 3. julija do 15. avg. ne posluje. m Učiteljfc-ice, priglasite se za počitniški pedagoški tečaj Pedagoške centrale v Mariboru od 21. do 26. avgusta- t L! m. V frančiškanski cerkvi sta se včeraj poročila g. Ivan Gerželj, solastnik in upravnik „Totega lista", in ,gdč. Zdenka Albreht, hčerka pisatelja Ivana Albrehta. m Zlato uro prodal za 10 din. Pred kratkim je vlomil na Meljskem hribu pri posestnici Rozaliji Paligi mladi 22-letni Ivan Korpar ter ji odnesel zlato zapestno uro in 60 din gotovine. Fant ie nato prodal ukradeno uro nekemu hlapcu za 10 din; ta pa, ker je menil, da je medeninasta za 50 din nekemu posestniku. Korparja so policijski organi predali po temeljitem zasliševanju v zapore okrožnega sodišča. m Smrt z električno žico. V Loški ulici se je obesil na obešalnik z električno žico 75 let stari tesar Hinko Breznik. V pismo, ki ga je napisal in zapustil, pojasnjuje, da je šel v prostovoljno smrt zaradi neozdravljive bolezni. m 600 litrov „vina“ so izlili v kanal. Analiza vina v kleti neke gostilne na periferiji Maribora je pokazala, da toči krčmar pokvarjeno vino, in sicer neke vrste mešanico iz šmarnice in sadja. Vse vino, okoli 600 litrov, so zaradi tega izlili. m Pozor maturantkinje 1924 zas. žen. učiteljišča šol. sester v Mariboru! Naša 15-letnica mature bo v ponedeljek, 3. julija. Zbirališče ob 8. uri na samost dvorišču. Ostalo ustmeno. Stergerjeva. m. Ker se ni pojavi! noben nov slučaj stekline v Mariboru, se omili strogi pasji zapor tako, da lahko psi prosto letajo z nagobčnikom ali pa se jih vodi brez nagobčnika na vrvici. Ostale odredbe razglasa z dne 11. 1. 1939 ostanejo še nadalje v veljavi. m. Tatvine koles. V Taborski ulici je bilo iz verande hiše gostilničarja Nikolaja Skelina ukradeno kolo znamke „Triumf“ in z ev. štev. 2-26076-2. Iz veže neke hiše v Vetrinjski ulici pa je bilo ukradeno kolo zidarskemu pomočniku Alojziju Klamferju iz Marije Device v Brezju. Kolo je imelo ev. štev. 2-127805-19. m. Kolesar pod kopiti preplašenih konj. Na Tržaški cesti so pred De- lavsko peiiamo poiiuuii* t .iv.a konji nekega lesnega trgovca iz Stritarjeve ulice čevljarskega pomočnika Konrada Iskrača. zaposlenega pri Bb!-niku v Gosposki ulici. K sreči ni bifh hujših posledic, razen poškodovanemu kolesa in lažjih poškodb, ki jih je odnesel poni Čnik. m. Poročili so se v Mariboru: Pobežia Franc, delovodja, Orožnova ulica 2 ir. Habjanič Herta, šivilja, Kettejeva 27, Bajs Andrej, brusač in Baranja Frančiška dežnikarica, oba Zg. Radvanje; Horvat Mihael, čevljarski pomočnik in Hodnik Marija, čistilka. Studenci; Penko Anton, gimnazijski profesor, Kejžarjeva 4 m Ruter Frančiška, juristka, Radvanjska 46. Švikart Jožef, posestnik in HelbinK Marija, zasebnica, od sv. Marije v Puščavi; Hrovat Edvard, zvaničnik moške kaznilnice in Filipčič Kristina, blagajničarka, Meljska 51; Groznik Viljem tkalec in Gačnik Elizabeta, šivilja, Prisojna 22. m. Umrli so v Mariboru in okolici: Frangeš Ivan, ključavničar drž. žel., 53 let, Kolarjeva 7; KoŠnik Alojz, sin delavca, 11 dni, Pobrežje; čerič Marija, delav ka, 85 let, Radvanje; Lipnik Antonija, zasebnica, 60 let, Tržaška 5; Mari Jožef, čevljarski pomočnik, 29 let. Žički prehod; Permoser Ela, dninarica, 29 let, Razvanje; Nemeti Angela, soproga mizarskega pomočnika, 29 let, Mlinska 39; Kristian Ana, vdova po strojevodju, 81 let, Loška 14; Šlamberger Marija, hišna posestnica, 43 let, Krčevina 20; Mulec Frančišek, delavec, 18 let, Sodna 11. N. p. v m.! m. Brezobziren kolesar je povozil v bližini Tržaške oeste 15-letnega sina čuvaja drž. železnic Henrika Lorbeka ii Nove vasi v Radvanju. Fantu je poškodoval nogo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. m. Napad na cesti V mariborsko bolnišnico se je prišel zdravit 25-lefcni delavec Jože Laznik, doma iz Kamne gorice pri Kranju, ker ga je neki posestnik napadel v bližini Maribora na cesti in ga nekajkrat nevarno udaril s kolom p<» glavi. * Popust za polovično vozno ceno ie odobren: članom srbskega prosvetnega m kulturnega društva „Prosveta“ ob priliki kongresa v Sarajevu 1. in 2. julija, — delegatom srbskega muslimanskega društva „Gajret“ za skupščino v Sarajevu 8 in 9. julija, — udeležencem slave samostana sv. Nauma na Ohridskem jezeru 3. julija. * Grič Oset vabi. Vetrovna elektrika. * Spored „Putnik-ovih“ izletov z luksuznimi avtokari: 9. julija: Celovec (Vrbsko jezero) din 120; 9. julija: Rogaška Slatina din 50; 12. julija: Graz din 100; 16. do 18. julija: Dunaj din 260. Pohitite s prijavami! m. Nočna lekarniška služba (od 24. do vključno 30. t m.): Lekarna pri sv. Antonu. Frankopanova 18. tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj,-Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. Kino • Grajski kino. Danes manu.j.sntalni velefilm »Kralj kraljev«. Režija Cecil B. de Mille. 4 Esplanade kino. »Ciganček«, Tla.-b eni film humorja, komike in veselja. Nekaj popolnoma novega! • Union kino* Do vključno sobote „Eden dan smeha" najboljša veseloigra z znamenitimi humoristi Ameri-kanci — 3 bratje Mara. Smeh in zabava! • Zvočni kino Pobrežje, dne 1. in 2. julija velefilm Njena ljubav —njena bol“. Čudna so življenjska pota. Magda Schnei-der in Svetislav Petrovič. Radio Sobota, 1. julija Ljubljana: 12 Plošča za ploščo; 12.4o Napovedi in poročila; 13.20 Plošče; 17. Otroška ura; 18. Za delopust igra RO; 18.40 konec igra RO. — Beograd: 17.50 Koncert narodnega orkestra; 21.30 Koncert za violino in orkester: 22.15 Plesna glasba. — Sodja: 18 Popularni koncert; 21. Lahka in plesna glasba. — Rim: 21. Puccinije* va opera »Tosca". —• Varšava: 21. Opereta »Devica morja". — Bratislava: 20.20 Pester spored. — Bukarešta: 20 Večer ru-munskih skladateljev. — Firenze: 21.15 1 Ples in ritem. — Hamburg: 20.15 Ples za stare in mlade. — London National: 21.45 i Velik orkestralni koncert. Kultura Srečanje s pesnikom Peterlinom* Petruško v Rusiji Po boljševiškem prevratu in razsuto carskih armad so se mnogi Jugoslovani, ki so do tednj služili v raznih edinicah ruske vojske, znašli naenkrat na cesti: brez strehe, brez svojcev in brez vsake opore ter sredi državljanske vojne. Enaka usoda je zadela tudi skupino štirinajstih Slovencev, Hrvatov in Srbov samih bivših študentov in učiteljev. Bilo je v začetku maja 1918. leta. Prišli smo »Vnjiz po matuškje, po Volgje« iz Nižnega Novgoroda in se izkrcali na slepo srečo v Caricinu. Ozirali smo se po pristanišču tuji in nepoznani, brez sredstev in celo brez dokumentov, kajti papirje, ki so pričali, da smo ruski častniki — edine, ki smo jih imeli — smo morali skrbno skrivati. Mladi in neizkušeni, nekateri komaj odrasli šolskim klopem, smo' se dali kmalu pregovoriti, da smo vstopili za šest mesecev v sovjetsko službo kot vojaški inštruktorji. Končno je tedaj bil kruh in stanovanje vse. Nič čudnega torej, če smo se odločili, da smo pristali in sprejeli službo. Službo? Zjutraj smo se samo javili, sicer smo pa ves dan »guljaii« v mestnem vrtu in se ozirali za ruskimi »barišnja-mi«. Ko smo tako neki dan zelo glasni hodili po parku med veliko množico, je stopil k nam mož z dobrodušnim obrazom in nas vprašal: »A ste vi Slovenci?« »Seveda smo.« Dobrodušni in nasmejani obraz se mu je še bolj razlezel: »Jaz sem pa Petruška, pesnik in popotnik, Peterlin - Petruška.« »Kaj, ali tisti, ki je njegove pesmi izdala Slovenska Matica?« »Da, da ...« »Živio, živio! Pozdravljeni!« Krepko smo si stisnili desnice in' kar nas je bilo Slovencev, smo se podali z našim pesnikom na njegovo stanovanje. Pripovedoval nam je o svojem begu iz Kotora v Crno gorO, ~o potovanjih po Rusiji, Finski, o službah in še in še. Kazal nam je razne spomine, karte, pisma in drugo. Tudi nekaj pisem od uredništva Slovenskega Naroda je imel. Ta so nas še najbolj zanimala; zdela so se nam kot pozdrav iz domovine. Pogovarjali smo se o Ljubljani, Gorici, o dnevih, ki jih preživlja Rusija, o času, ki prihaja ... Ko sem med pogovorom nekaj iskal v svoji listnici, je Petruška zapazil Ciril-Metodove nraodne kolke, ki sem jih imel prilepljene na notranji strani listnice. Takoj je postal pozoren nanje, živo se je zanimal za »Ptujski« in črno obrobljeni »20. IX. 1908«. Opisali smo mu ptujske in ljubljanske dotrodke leta 1908 boli podrobno. Pripo- vedoval sem mu tudi, kako sem moral zaradi kolka »20. IX. 1908« na raport v bataljon. Ko sem bil namreč leta 1909. na orožni vaji v Sežani in mi je nekdo pisal dopisnico s črno obrobljenim narodnim kolkom, sem moral iti ponjo k bataljonu, kjer mi je sam poveljnik zagrozil, da bom v bodoče vsakokrat, ko dobim pošto s takim kolekom, moral na raport v bataljon. Vsa neprijetnost je pa bila v tem, da sem moral za ta raport obleči prav težak vojaški suknjič — paradni, ki ga je še za zimo bilo preveč, kaj šele sredi poletja in na Krasu! Poleg tega še trd ovratnik in na glavo čako, to je težak lonec, pod katerim se je glava v pravem pomenu besede — kuhala. To vročo pot sem šel dvakrat, potem sem pa brzojavil domov, naj mi teh ko-lekov več ne lepijo na karte. Petruški sta bila koleka zelo všeč. Druge narodne koleke je poznal in jih tudi imel, o teh pa še ni slišal. Prosil me je, da bi mu jih prepustil. Privolil sem, in Petruška jih je z vso previdnostjo zelo spretno odlepil ter ves srečen spravil. Še večkrat smo se sešli pri njem ter ugibali In delali načrte o bodoči Jugoslaviji, v katero je on tako sveto veroval. Nekoč, ko so nam postala tla v Cari-^ cinu že prevroča, smo z veseljem sprejeli ponudbo, da gremo štirje kot inštruktorji v Astrahan. Dali so nam po dve sto petdeset rubljev predujma. Same »petjorke« in sicer »nikolajevske« ter čisto nove. Tedaj je namreč v glavnem krožil Kerenskega denar, ki pa ni imel pri liudeh tiste veljave, kot stari carski. Bankovce kerenskega izdaje so kar strigli. Dobil si jih celo polo, in kadar si rabil enega, dva ali tri, si jih ali odtrgal ali odstrigel od ostalih. S temi »petjorkami« smo se štiri dni imeli prav dobro. Ko smo pa peti dan srečali tovariša, ki nas je ves začuden gledal in rekel, da na poveljstvu mislijo, da smo že davno v Astrahanu, smo dejali: sedaj pa bo res treba iti. Zvečer sva se šla s tovarišem k Petruški poslovit. Rekel je, da nas bo prišel drugi dan pozdravit še v pristanišče. Res je prišel. Ugibali smo še to in ono in da bomo najbrže prav kmalu lahko šli domov. Pri tej priliki mi je Petruška tudi dal pesem o Kralju Matiažu, natipkano v ruskem pravopisu. Spodaj je še pristavil s svinčnikom: »Da se kmalu srečamo v svobodni Jugoslaviji!« Ko se je parnik pripravlial k odhodu, nas je naš dobri poet prijel za roke ter zelo skrivnostno popeljal v naibolj skrit kot za ladiinim dimnikom. Ozrl se je oprezno po dvakrat na vse strani. Ko se ie prekričal, da ie zrak čist. ie privlekel Soort Senzacionalni uspeh Kukuljeviča v Wimbledonu NAŠ MUŠKETIR JE V NADMOČNI IGRI PREMAGAL FAVORITA TURNIRJA MC NEILLA — DRUGA SENZACIJA JE PORAZ MENZELA PROTI SMITHU Tretji dan neoficielnega teniškega svetovnega prvenstva v Wimbledonu je prinesel našemu tenisu senzacionalni uspeh v obliki Kukuljevičeve zmage nad Američanom Mc Neillom, zmagovalcem pred kratkim zaključenega pariškega turnirja. Kukuljevič je tako maščeval Punčecov poraz v Parizu proti istemu nasprotniku. Mc Neill je radi odsotnosti lanskega zmagovalca Donalda Budgea, ki je odšel med profesionalce, veljal za favorita \vim-bledonskega turnirja, zlasti po uspehih v Parizu. Kukuljevič pa je igral v takšni formi, da je bil enostavno nepremagljiv, posebno je bil Američan brez moči proti odličnemu Kukuljevičevemu servisu ter njegovi jako precizni igri. Teren je bil jako spolzek, igra je bila radi dežja za 40 minut celo prekinjena, oba igralca sla imela tudi po več padcev, Kukuljevič si je pri tem poškodoval desnico, kar ga pa ni preveč oviralo, ker je levičar. Igra se je končala z rezultatom 6:4, 7:5, 6:1, ta zmaga predstavlja enega izmed največjih dosedanjih uspehov Kukuljeviča. Tudi Mitič in Punčec sta se plasirala v naslednje kolo. Punčec je premagal z lahkoto Angleža Sherwooda s 6:1, 6:3, 6 :3, Mitič pa Angleža Davida s 6:4, 7:5, 6 :4. Manj sreče je imel Pallada. Imel je za nasprotnika Angleža Shayesa ler je izgubil v petih setih s 4 :6, 6:3, 7:9, 6:4, 6:8. Med senzacije letošnjega turnirja je treba brez dvoma šteti tudi poraz Nemca Menzela, ki ga je izločil manj znani Američan Smith s 6:1, 3:6, 6:3, 7:5; ker je izpadel tudi že Metaxa, imajo Nemci le še enega zastopnika, Henkela. PUNČEC IN KUKULJEVIČ STA ZMAGALA TUDI ČETRTI DAN Naša mušketirja Punčec in Kukuljevič sta zmagala tudi v igrah četrtega dneva. Zlasti je lep uspeh zmaga Punčeca nad Škotom Mac Phailom, ki spada med najmočnejše škotske igralce tenisa. Rezu Hat srečanja je 6 :3, 6 :3, 7 :5. Tudi Kukuljevič je za korak bliže cilju. Premagal je Kineza W. C. Choya s 6:4, 7:5, 6:4. Naši damski zastopnici Florijanova in Kovačeva sta v damskem doublu imeli za nasprotnici angleški par P. NT. Morison— H. S. Uber ter sta izgubili z rezultatom 7:9, 2:6. ISSK Maribor — SK Mura 5:0 (5:0) Pred maloštevilnim občinstvom se je včeraj odigrala na Rapidovem igrišču nogometna tekma za pokalno prvenstvo LNP-a med Mariborom m Muro, ki se je končala z zasluženo zmago domačega moštva, vendar je po predvajanem nogometu poraz gostov malo previsok, ker na terenu niso igrali tako podrejene vloge kakor bi se dalo sklepati iz rezultata. Nobeno izmed obeh moštev se ni predstavilo kot homogena celota, nosilci akcij na eni in drugi strani so bili več ali manj posamezniki. Pri gostih so se odlikovali zlasti nekdanji mariborski igralci, zlasti bi bilo omeniti odličnega strelca Čebulja, branilca Sonajo in Kukanjo na srednjem krilcu ki je bil brez dvoma najboljši na terenu. Neuspeha Mure sta kriva predvsem jako slaba stranska krilca ter vratar Jandl, ki je bil včeraj precej indisp niran. V napadu je ugajal le tu in tan notranji trio, ki od obeh kril ni dobival uporabnih žog. V moštvu Maribora je bil vratar jako nesiguren, le sreči in neokretnosti nasprotnega napada je pripisati, da se mreža ni večkrat zatresla. Od branilcev je bil boljši levi, desni branilec in desni krilec sta bila najšibkejši točki v moštvu. V napadu je bil najbolj marljiv Dušan, loda po pre-grupaciji po odmoru je prišel manj do izraza, bil je pa tudi manj zaposlen. Tudi ostali napadalci so se potrudili, po včerajšnji tekmi pa jim je vendar treba šteti v slabo, da niso dosegli vsaj dvojnega rezultata, lepih šans je bilo na pretek. Maribor je odlično zaigral samo v uvodnih minutah, napad je upropastil več lepih šans, po Dušanovem golu v 8. min. je postala igra odprta ob rahli prehodni premoči sedaj enega, sedaj drugega moštva. Tudi Mura je pokazala nekaj prav lepih akcij, ponovno se je izkazal kot strelec Čebulj. V 38. min. je dosegel Dušan po Miloševem pasu efekten drugi gol, v 42-min. pa je isti igralec postavil rezultat polčasa. Takoj po odmoru je Maribor dosegel iz off-sidea četrti gol, ki ga pa sodnik ni priznal. Napad domačih je v drugi polovici močno popustil ler je iz številnih šans dosegel po Milošu v 6. in 36. min. še dva gola. Kljub silni vročini je bila igra precej konca, bila je ostra, toda fair 5e bil g. Bergant. atfo se je ISSK Maribor plas« *i6dnjc kolo, v katerem se bo pr jo nedeljo srečal v Celju a SK Olimpom. V predtekmi je Rapidova rezerva, ojačena z nekaterimi igralci prvega moštva, porazila rezervo ISSK Maribora z rezultatom 3 :2, čeprav je Maribor do odmora vo-mora vodil z 0 :2. Sodil je ss. g. Konič. (Nadaljevanje na zadnji strani) iz notranjega žepa suknje podolgovato steklenico. V kristalni tekočini se je kopala škrlatno rdeča — paprika. Iz drugega žepa je prinesel Šilce, najmanjše kar ga je bilo dobiti in natočil... Še enkrat nam je natočil, pa samo do polovice. »Hitro, fantje, hitro!« Toda čeprav je šele v zadnjem hipu prinesel na dan svoj zaklad, o katerem nismo prej nikdar nič slutili, kljub vsej previdnosti torej, se je vračunal. Kajti še je bilo časa za en požirek in mi smo mislili, da moramo steklenico izprazniti. Pa je dejal popotnik-potepuh: »Veste, meni mora le še nekaj ostati.« 2e so vlekli mostiček s palube. Še enkrat smo si segli v roke in parnik se je začel odmikati od pomola ter zaplaval »dol po matuški, po Volgi«. Ob priliki sokolskega zleta v Osijeku sva se prvič srečala v svobodni Jugo*-slaviji. Fa. E. S. BRUCE: 55 UuštMMkova skavkost »Rekli so mi, da se je gospod Carring-ton zaklel, da ne bo imel več nobene zveze s svetom, ki mu je uničil srečo. Pa se je vendar zanimal za Dovvlahovo bodalo ... Takrat je prvič vstal v meni strahoten sum,« »Nadaljujte!« je dejal Warren. »Za tega človeka je bila igrača, da je sredi noči zapustil svoj dom, šel v London in se polastil zaklada, ne da bi zanj kaj plačal!« je rekla. »Oče mi je pogosto pripovedoval čudne zgodbe o zbiralcih. Nekateri izmed njih so ,na pol blazni in bi storili ne vem kaj, samo da bi dobili zaklade, ki po njih hrepene. Tudi Carring-ton je čudak. Njegovo življenje to najbolj jasno dokazuje. Morilec je vzel pištolo, da je opravil svoj zločin. Takšna pištola ni orožje poklicnega zločinca. V glavi mi je zrasla kar cela teorija. Car-rington mora biti zločinec in skriva ugrablieno bodalo nekje v svoji graščini. Zato ga ni bilo mogoče nikjer najti. Nihče ni mogel osumiti njega. Nimam dovolj dokazov, da bi se bila obrnila na policijo, toda če bi pri njem odkrila bodalo, bi bila nedolžnost mojega očeta dokazana. Spomnila sem se tudi, kako mi je oče nekoč pripovedoval, da so v starih časih izdelovali zmerom po dve Čisto enaki pištoli. če bi bilo mogoče najti drugo pri Carringtonu! Takoj sem napravila svoj načrt. Vedela sem, da bom morala imeti mnogo potrpljenja in da bo moj boj dolg, hud in težaven.« »Kaj ste storili?« jo je vprašal W