1
SLOVENSKI
St. 84. V Mariboru IX
, Pi» flezelnih /borih.
11    t****** u. ;
Pregledati uam jo denes dež. zbor štajerski, to se ve da le v tistem obziru, kolikor se dostaja Slovencev ki so tam zastopani, in Slovencev sploh.
Že v poslednjem listu, ko smo govorili o kranjskem zboru, izrekli smo misel, da je za slovenstvo bil Gradec letos važneji kakor Ljubljana, kakor se že to po sestavi in številu slovenskih zastopnikov na prvi videz nikakor naravno no vidi. Dva glavna momenta sta, ki nas navajata k oni trditvi, prvi se dajo vezati s slovansko, drugi z slovensko politiko, ki se uam zdi edino prava.
Zasluga štajerskih slovenskih poslancev, in med temi posebno zasluga gospodov Hermana in V oš n jak a je, da so nas drugi Slovani, č'ohi, večina Poljakov, vsi nekorumpirani Hrvatje, Srbje in Dalmatinci, nehali metati v koš tistih, ki so zadovoljni z nemško supremacijo takrnj Litave. Nemški dunajski listi, ki imajo samo blato, meč in ogenj za nas, ker imamo madež da nas ni Germanija rodila, ti so nas nehali božati in kazati vrlim Cehom v izgled (?) kako smo pametni postali in se dualizmu kakor kakemu dokončenju udali in si želimo samotarno na strani od svojih bratov postljati. Se le po štajerskem zboru, in po proglasu slovenskih poslancev tam, štejejo nas v opozicijo, kar nam v sedanjih razmerah stvari in ako lo količkaj imamo pred očmi blagost naših potomcev ni niti v kvaro niti nc v neeast. Se le štajerskega zbora slovenski poslanci so nam posredno s tem svojim postopanjem nov dokaz dali da Jo slovanska solidarnost, ktero so tajili z našimi najhujšimi sovražniki vred celo nekteri Slovenci. Vendar o tem spregovorimo drugo pot v posebnem članku.
Najsijajucji izraz te slovanske politike sta bila brez dvoma govora poslancev gg. Hermana in dr. Vošnjaka. Oba govora smo svojim č. bralcem v celoti prinesli, zavračamo jih torej na dotične liste in ju ne budemo tu ponavljali. Jedro obeh je bilo zahtevanjo svobode ne samo za eden ali dva, temuč za vse avstrijsko narode, torej federativno uravnanje cesarstva. Važno se nam zdi, kar je dr. Vošnjak v začetku svojega govora izrekel, in s tem podrl trditev tistih, ki nas imajo in razglašajo za mračnjake, sovražnike svobode itd. — da so namreč ne ustavljamo svobodnim načelom kar jih je v osnovnih postavah, temuč (kakor sta oba govornika na dalje razpeljala) da hočemo svobodo za vse narode v Avstriji, da svojih naravnih pravic nočemo prodati zaKzavo ledno jed nekoliko bliščečih obljub, nekoliko paragrafov v ustavi, ki se ne izpeljujejo (vide 19.) in nekoliko liberalizma ki je vse, samo liberalen ni.
Veseliti je moralo vsacega Slovenca, da je glas teh dveh slovenskih poslancev našel ne samo odmev pri nas Slovencih, temuč da se je potisočeril po vsem slovanskem časopisji, od juga do daljnega severa.
V drugič je graški zbor važen, rekli snio, zarad slovenske politike pesebej. Kdo ne bi precej uganil, da mislimo zedinjenje Slovencev, kije prišlo tukaj po poslancih Hermanu in dr. Vošnjaku v prvič v parlamentu na javnost in je tako kolo zavrteno, ktero moramo v teku ohraniti, da pridonio do namenjenega cilja, ako nečemo sami sebe in svoje največe želje in zahteve oprovrgavnti. Že v govorih pri adresni debati sta oba omenjena gospoda naravnost povedala, da se hočejo štajerski Slovenci odtrgati od Nemcev, ki jim niso pravični in se zediniti s Kranjci in drugimi Slovenci v lastno samo-gospodarstvo. Poostrila in še bolj z razlogi podprla se je ta tirjatev v interpelaciji dr. Vošnjaka zastran ravnopravnosti Slovencev; in subjektivni dokaz, da ta ideja ima v vsem samosvestnem nepopačenem narodu korenine, so peti-
Ustelt
Besedica o ..Matici".
Svoboden v petji kakor v mislih knčrin liili, V uVjinji »vet ilnvolj n»9 pokori. H Onlllo.
O namenu Matice.
Da pa tožbe, ktorc sem v I. členku izrekel, niso samo moje in prenapete, to nas uče glasovi v ranjkem „Slovenci", in v „Slov. Narodu" in v zadnjem zboru (gl. poročila str. 39) in žo v prejšnih zborih. Ničemur drugemu, nego slabi osnovi društva se morajo pripisovati mnogi zaostali doneski in mlačno pisateljsko podpiranje, o kterih obeh naopačnostih se poročila večkrat pritožuje. Ali vse dosedanje pritožbe so bile pretiho, premalo odločne, tako da jo stara osnova skoro nespremenjena ostala. Da se mi ne bode očitalo, da samo pojedam staro, novega pa na njegovo mesto ne postavljam, hočem v sledečih vrsticah glavna načela in pot pokazati, kako se naj Matica presnuje. Konkretnih pravil (statutov) ne bodem tu podajal, ampak , ako mi bode po okolnostih mogoče, kje drugodi; odbor ali zbor si jih, ako se z menoj soglaša, lehko po tem, kar bodem tu načrtal, sostavi. Tem pa, ki bodo mojih misli, nalagam na vest, da so za prenaredbe tudi možki brinejo; naj pokažejo, da jih jo trdna volja, da se naš vseslovenski zavod ukrepi in razvije. Povsod bodimo cnergiški, kjer nas prepričanje k pre-naredbam starega in obstoječega goni.
OSMHlIftl
Zj navadno iNt-t .[>iw tr«to M pUinjc i: kr., t* »e n.itnn,' Ikra' .1 kr. t« *r tiska 2kr.it. 4 kr. č« s« tiak.i tkfM-ve.'« p ismenke M pij, » jfjo po pro.torn.
'I.* mak Mm| j« pU.'at, kolek (»tempelj) 7» 30 k.
Koknpisi m „,. m|«n ,| opisi luj     lih«..voljno Oblikujejo.
oktobra 18G8. Teoiij I.
cije iz več kot sto trgov in občin proti nekterm iz mest, kjer vladajo in govore narodu odtujeni ljudje.
Objektivni dokaz pak, da štajerski Slovenci edino pravo politiko delajo, ako se ločijo od svojih sosedov in zedinijo s svojimi brati na Kranjskem, ta dokaz nam jo dala večina graškega zbora sama, da si se te ideje brani z vsemi štirimi, in strašno zobe kažo tistim, ki jo zagovarjajo. Dokazala je ta večina štajerskim Slovencem, da njihovim zahtevam ohranitve in gojitve njih narodnosti, nikakor noče ustrezati. Vlada, ki izvira iz stranke večino je dala odgovor na interpelacijo, ki Slovence nikdar nc more zadovoljiti. Na drugo interpelacijo se je naravnost odgovarjalo tako, da je vidno, kako se vlada postavlja za pokroviteljico nemščine v ljudski šoli, našemu jeziku in ljudskemu izobraženju na kvaro. Nemška večina ni dovolila slovenske vinstveno šole za slovensko ljudstvo spodnjega Štajcrja; nemška večina ni dovolila iz zaloge, iz ktero se, nemški kmetijski časopis podpira, tudi ravnopravno podporo za slovenski časopis, temuč obljubila samo neko prestavo; nemška večina je zagovornike slovenskega ljudstva zasmehovala in jim grenila brezvspešno sedenje v Gradcu, kjer je mogla; VVaser in Kaiserfeld sta s svojo mimiko naravnost komandirala prvosetlnika, da naj bi Hermanu (enkrat Vošnjaku) besedo vzel.
Vse to je in bode čez dalje bolj Slovence prepričalo, da, čo hote od svojih krvavih davkov tudi kaj imeti, če hote imeti iz deželne zaloge m i-lišča, ki jih bodo naravnost v njih jeziku podučevala in izobraženju in tako blagostanju bližala, če hote imeti uradnike, ki bodo v narodnem jeziku pisali narodu, če nočejo zarazne zavode plačevati, ki jim nič mar niso, če hote Slovenci ostati kakor njih očotje in nc ponemčiti se: — vso to, pravimo jih jo žo zdaj in jih hode zanaprej še bolj prepričalo, da se morajo odtrgati od Nemcev, ki no spoštujejo njihovih svetih pravic.
Omenili srno zgoraj, da so mnogoštevilne zaupne adreso da slovenskih poslancev in peticijo do deželnega zbora, oziroma na vlado po deželnem zboru, v kterih se odobravajo tirjatve izrečene v interpelaciji, dokaz narodovega mišljenja. Svojim bralcem smo podajali take adrese iz raznih krajev, zapopadek in oblika sta tedaj znana. Omeniti moramo le to, da so te adrese in peticije še lo učinok nasprotnih protestov (kterc na perste seštejemo) zvlasti nastopek surovega marenbrškega in nič boljšega bistreškega protesta. Dalje je občinam po deželi misel, v peticijah pobiti ugovore tistih nemških poslancev, ki so nesramno svojih si edino poznanje narodovih želj, prišla žo pozno, majhno pred sklepom deželnega zbora. Mnogo so bi jih bilo oddalo še, ko bi jih končanje letošnega zborovega sedeža ne bilo prehitelo. Na vsak način nam je v prihodih sesiji pričakovati šo ogromneje manifestacije, kako slovensko ljudstvo stoji za svojimi poslanci. Za zdaj smemo zadovoljni biti s tem vspehom in kličemo slava! vsem vrlini županom in občinam, ki Slovenije niso pozabili.
(iraški in po njih tudi dunajski nemški listi so bili med zborovanjem enkrat povedali, da hote štajerski slovenski poslanci svoje sedeže v deželnem zboru graškem popustiti. Mi o tej stvari tačas nismo hoteli govoriti. C'c to denes omenimo, omenimo zato, ker upamo da bode Slovenci z nami vred odobravali na tanko premišljeno ostanje slov. poslancev v Gradcu. Kes bi bilo konsekventno, da bi lirjaje zedinjenje Slovencev in po tem tacem pote-govaje se za slovenski deželni zbor v Ljubljani, štajerski Slovenci Gradcu hrbet pokazali in tako dolgo samo doma delali, dokler niso stvari drugačne. Toda dokler se kranjski poslanci tako mulo in premalo potozajo za politično enoto, dokler celo na pol v nasprotji ž njimi stoje in se naslanjajo na ustavo današnjega minieterstva  bili bi preveč osamljeni. Morda nikjeri tudi niso
Moji nasveti zadevajo: ll namero Matice, 2) sostavo odbora, 3) delokrog zbora, in 4) splošno pienarcdbo imenovanega zavoda.
Sedanji namen Matice je: „slovenskomu narodu pripomoči do prave omike;" in sredstvo k dostigi tega namena je izdajanje knjig v slovenskem jeziku ali vsaj podpiranje njih izdajo (§. 1 pravil).
Nedoločena v tem je prvič „primernost" teh knjig. Po skušnji, ktero nam starejše društvo sv. Mohora podaja, moramo soditi, da Matičine knjige, konečno v svoji večini, nc smejo biti enakega Bodržanja knjigam Mohorjevim; tedaj no smejo biti za nevedoče ljudstvo pisane. Inače bi z društvom sv. Mohora naša Matica stopila v konkurenco — in to v slabo konkurenco — in eno društvo bi drugo le zaviralo. Tako moramo tedaj misliti — kakor so tudi Matice prvi ustanovitelji mislili — da mora ona pri svojem obrazovalnem delu le više, t. j. učenejše kroge slov. naroda pred očmi imeti, da mora tedaj Matica više znanje, uzornejšo tvore slovesnosti (literature) gojiti in pospeševati. Da to zadiičo Matice, v njenih pravilih nikjer izrečeno, tu povdarjam, k temu me silijo debate v odborovih sejah, kjer so šo nikako ni pokazalo, da bi vsaj odborniki enakega menenja o pravi nameri Matico bili. Kakova pa in ravno ktera knjiga je narodu najbolj potrebna, tedaj v resnici „primerna", o tem sme edini „veliki zbor", kteremu so potrebe Slovencev najbolj znane, zaključevati, nikakor pa nc odbor sam.
Ali sedanji §. pravil, ki govori o Matičinem namenu, ima ludi nc-dostatkov v sebi, ki se morajo dopolniti. Gotovo je premalo, ako Matica samo eno vrsto duševnih proizvodov, namreč literaturo, goji in vzpitujc; op"     tudi dolžna, ako joj je za „pravo omiko" mar, vse odrastlike duševno
23
nasprotniki Slovencev tako delavni, kakor na Štajerskem. Trebi toraj šo precej za politično zrelost in omiko med narodom skrbeti, treba ie pndiičo-vati, časopisje Širiti in učiti. Treba tudi s skušnjo pokazati, da jim nemška večina noče tega dati. kar tirjajo m ohranitev in gojitev narodnosti, popolno narodnih iol itd. In če bodo štajerski Slovenci v politični zavedno ti tako napredovali, kakor so letos, našlo jih bode Slovenstvo kot može mi svojem mestu, Da bi rodoljubi delali le tudi drugod po Slovenskem! Toborji, časopisje in poštena agitacija patrijotov naj žive!
Malo število narodnih borivcev ju zmanjšal še bolj s svojim odstopom gospod dr. Razlag, enoglasno izvoljeni slovenski poslanci' v savinski dolini. Vzrok njegovega naglega odstopa nam je neznan. Obžalujemo pa, bodisi vzrok že važen ali ne važen, ta korak narodnega poverjenika, v/lasti za to. ker je bil storjen v tacom burnem času, ko je bilo mali pa pogumni slovenski manjiini take izvrstne duševne moči. kako jo imn dr. Razlag silno silno potrebo.
Prihodnjič besedico o goriškem zboru.
lovori slov. poslancev v deželnih /borili.
i.
Govori slovenskih poslancev u deželnem tbom v Gradcu zastran vpeljanja učnega slovenskega jezika v vinorejsko folo r Mariboru, *)
Govor dr. Vošnjaka: „Y poročilo deželnega odbora je izrecen namen vinorejsko Solo: Naj se razširi umno vinstvo, kletno gospodarstvo, sad-jerejn itd. v spodnjem Štajerskem in naj se v tem podučujejo teoretično in praktično mladi ljudje posebno kmetijskega stanu v vinorejski Soli in tako rekoč popolnoma izobrazijo. Da se ta namen najbolj dosegne, da se namreč gospodarstveno znanje najbolj razširi med ljudstvo spodnje Štajerske , so od onih mladih ljudi, ki bodo hoteli v vinorejsko šolo hoditi, samo zahteva , da znajo to. kar se v ljudskih šolah in sicer v šolah s tremi razredi, kakoršne 86 navadno v spodnjem Stajerji nahajajo.
V ljudskih šolah se učenci učijo brati, pisati in računiti, neki 80 tudi naučijo 200—300 nemških besed, ktero vendar zopet v kratkim pozabijo ker nimajo priložnosti jih rabiti. Ker se v vinorejsko šolo v Mariboru bodo prijemali le učenci 17 let stari, je celo naravsko, da so ti že večidel onega pozabili, kar so se v ljudskih šolah naučili in zatorej bo se pri njih spet moralo pri abecedi začeti. PodUČe v nt i bi se iz ključi v no le moralo v narodnem jeziku in ker je vinorejska šola za spodnje Štajersko, torej za slovensko ljudstvo spodnje Štajerske odločena, tirja že pravica, da mora biti UČni jezik v vinorejski šoli tudi slovenski.
To zahteva tudi drugi ozir. V popolnoma vredjeni gospodarski ali poljedelski šoli v Krottenbotii je učni jezik nemški. Zavod jo odločen za nemški del štajerskih prebivalcev; nič ne rečem proti temu, da je ta zavod celo nemški, daje lepše in popolnejšo vredjen kakor vinorejska Solil v Mariboru, ker je nemških prebivalcev na Štajerskem več, kakor slovenskih, Vinorejska šola v Mariboru pa je odločena za spodnje Štajersko, kjer se posebno slovensko ljudstvo peča z vinstvoin; pravica torej zahteva, da kakor je v gospodarski šoli v Krottenhofu učni jezik nemški. naj bo v Mariboru slovenski.
Predlagam toraj naj se pristavi k temu oddelku konečni stavek: I e o i j o z i k j e s love n s k i.
(I. II e rman je o tej zadevi govoril tako-le: Skušnja uči in je tudi celo naravna stvar, da šole. posebno niže, obiskuje največ ljudi iz onega kraja, v kterem se nahajajo.
Predložena šola pa se naj napravi pri Mariboru tedaj celo za slovensko ljudstvo in posebno za kmetijsko mladino. Ni tedaj nič bolj prostega, naravnega in samo po sebi razumljivega, kakor to, da je učni jezik oni jezik, kteroga govori ljudstvo, za ktero se ta šola snuje.
Iz odborovega poročila in iz govorov, ktero smo ravno čuli, se ven-
*) Važnejo govore iz kranjskega zliora prinesemo, kakor brž nam iloidejo sto-nogrnfidnn sporočila iz Ljubljane, vredn,
»i^et ubi ran-:.; ^.-aas iyi»m3Bmc^^To»«^-i^jiTO».^«am». ta MMi rrzitfiAarij;. «3aero»uar. «t^c-pop
delavnosti enako podpirati, namreč u m etnos I i. Znanosti in umetnosti so nerazlučive, so kakor avers in revers na denarjih, in samo malodušnost in kratkovidnost ju loči. Sem pripada V prvi vrsti godba, in Matica bi poleg knjig smela tudi muzi kalije izdajati ali njih izdaje podpirati. Jaz vem za izvrstne napeve. ki leže nenatisneni V skladateljevih omarah, in ki ne morejo drugače brez. izgube, na dan, ako jim Matica ne pomaga. Taka pa bi bila tudi z drugimi umetnostimi.
Vse to pa je za pospeševanje „prave omike'- še premalo; ako SI hoče Matica dobrih spisov pridobiti, mora si tudi svoje pisatelje vzgoje vati. Kaj jej pomaga dobri namen, knjige izdajati, omiko razširjati, ako pisateljev ne podpira in drugih razšii jatcljev prave omike, umetnikov V Ne sinje li ravno Kranjska s svojimi samoukimi umetniki: slikarji, organisti itd. Ti bi podpirani od Matice , za narodovo čast in povzdigo s svojimi umotvori mogli ravno toliko, ako ne več storiti, kakor n. pr. ,.umetni zidar". Slovenci bi mnogoterega skladatelja, pisatelja, živopisca, podoboreznika, strojitelja itd. več imeli, ko bi svoje talontne glavice materijalno podpirali. Kdo drugi neki nam hoče domačih umetnikov vzjiit.iti. ako ne mi sami in to po zavodih za ..omiko", kakor je ravno Matica V Delajmo kakor previdni gospodarji! Ako hočemo dobrih knjig, tako rekoč pisateljskega sadja, vodimo in gojimo si jih tudi že z mladega, kakor mlada drevesca!
Po tii janji narodne obrazovanosti, ktero si je Matica kakor zadačo naložila, mora Matica svoj delokrog na umetnosti — brez. kterih spremstva bo znanosti pregolo in prepuste — razširiti, ter mora na vso moč tudi mlade pisatelje, umetnike in celo umetnina društva podpirati.
dar celo nasprotno kaže. Naravnost se je izreklo da nimamo pričakovati, da bi se tukaj gledalo na naše zalijevanje narodnih šol.
Namen vinorejsko šole ne zahteva tujega jezika, temuč ga celo za-metiije. Kako hi mogoče bilo, da bi slovenski mladenič tukaj mogel pri nemškem učenji se kaj naučiti? ker v ljudski šoli še se dozdaj. kakor je že rečeno, noben slovenski mladenič ni nemščine naučil, ker zven šole doma nima se s kom vaditi, ker se po vseh vaseh samo slovensko govori, in zato ie ono malo nemških besed, kterih seje v šoli naučil, v kratkem zopet pozabi.
Po predloženem glavnem načrtu ne bo koristila vinstvena šola ljudstva spodnjega štajcrja, koristila bi mu vendar in mnogo koristila ako bi bil UČni jezik slovenski. Obiskovali bi jo tedaj tudi lebko prebivalci mest in trgov, ker sini teh tudi govorijo in razumejo slovenski proti temu ko slovenski kmetijski sini ne razumejo nemški. O zmožnosti, urnosti kakega jezika, gospoda, pa nima odločevati niti deželni zbor, niti ministeistvo, naj nienj pa nemška večina deželnega zbora. Kar se tiče literature in šolskih knjig, se bodo že priskrbele, tudi se že nahajajo in kar še ni, se bode storilo; ali kdo bi pisal knjige če se nc potrebujejo V Mora biti prej potreba, morajo se prej snovati šole, in potem bodo rodoljubi knjige tudi pisali in kar Se Slovenci v tem nimajo, najdejo pri svojih sonarodih.
Znano je, da češka literatura ni zaostala za nemško, dajo poljska literatura enaka nemški, in da so Jugoslovani imeli literaturo in jezik, ki je bil tako popoln, kakor stari grški, prej ko je nemški jezik začel biti jezik, in znano je, da imajo vsi Slovani skupaj naj večo literaturo, in če se slovanskega jezika učijo, če se le enega narečja naučijo, se tudi lehko naučijo drugih narečij in odpre se jim zemlja, na kteri biva 80 miljonov, zemlja, ki obseže pol Evrope, in ni jim treba iskati pri tujem ljudstvu svojega kruha.
Zdi se mi vendar, da se hočejo Slovenci ponemčiti, da se zato nemški jezik uvaja v šole. Xa to sem že pri adresneni besedovanji odgovoril, da ta tirjatev ni prava in sem tudi vzroke povedal. Večina naroda je vsig-dar za narodnost, kjer ni zapeljana. — Drugače tudi ne more biti.
Namen odborovega poročila gre do tega, da se vinorejska šola rabi kot orožje, po kterem se bo odpravljala narodnost. Ali je to praktično izvrševanje tako visoko cenjenega §. 19 osnovnih postav V Ali jo to prosto polje, na kterem se vsi narodi morejo prosto razvijati, kakor se pravi v vaši adresi? To ni pot, po kterem bi se napravil mir. Če se zabrani vpeljanje slovenskega jezika kakor učnega, se bo to imelo za veliko brezozirnost, in bo imelo svoje nasledke. Vi delate proti vaši lastni koristi. Vi nam očitate, če se mi drugam kamo oziramo — Vi nas k temu silite! Gospoda moja, jaz bi vam lebko šo nekaj povedal na vašo lastno srečo. Tu se ni mogočo po-razumeti, kakor je že rečeno, ker vi nočete misliti na tuje okolšeinc, in ker vi. če dojdete v naš kraj, obiskujete samo ponemčena mesta, dežele pa no poznate, V spodnjem Štajerskem se morebiti nahaja 1—2 procenta čistih Nemcev, -I—5 procentov ponemčonih Slovencev in i) I procentov trdih Slovencev. Pretežko je podučili tako veliko množino; bilo pa bi pravično, ko bi se jej razjasnilo, in vsem razjasniti, traja predolgo, Mi se obračamo do pravice in višega, razumljen ja vlade in zahtevamo, da nam dojde na pomoč po eksekul i v n i poti. Po njihovem večnem koniandiranji in grajanji, po njihovem smeha vrednem zahtevan j i , po tem da hočejo vse najbolj vedeti in povsod biti kultiironosci, po njihovem vsdjenji jezika, so Nemoi že tako daleč došli, da je vsi narodi črtijo, tako da se nemščina povsod nazaj riva iu da je moralno celo zagospodinjila. V korist svojega naroda bi jaz takemu zabtevanju nasproti stopil iu se vprašal: Kar meni ni prav, tega tudi ne storim drugemu narodu in kar jo meni sveto, to tudi čislani pri drugih narodih.
Jaz podpiram predlog dr. Vošnjaka.
Dr. Prolog je o šolski zadevi tako govoril: Dr. \Veiss pravi v knjigi „Kin tieues Mihi des Ilerzogthums Steierinark.'1 — „Nekdaj je bil celi Sta jar slovenski" in to je celo mogoče in resnično, ker dokazov še so nahaja zadosti, ker še se, dandenašnji nahajajo slovenska imena v zgornjem Štajerskem in v tukajšnji okolici. Po čem pa sle se že skoraj dve tretjini Štajerske ponemčile? Po poneničevanji, in kteri so bili glavni pomočki po-nemčevanja? Uradi in sole. Samo po tem, da se je v šole vpeljal nemški učni jezik, je bilo mogoče, če ravno počasu, napredovati v poneničevanji. Zdaj se snuje spet šola v Mariboru in sicer: za najnižje stanove, t. j. za viničare in kmete doljne Štajerske, in spet se hočevto šolo vpeljati nemški učni jezik, t. j. hoče se spet po tem pomoekii dalje ponemčevati, da hi se tako cela dežela spremenila v nemško. Gospoda moja , tega pa vendar ne boste dosegli, ker slovenski narod je že zbujen, se čuti kakor slovenski in je ponosen na to, da je slovenski „ker Slovani i m a j o prihodnost!"
Co se v vinorejski šoli v Mariboru ne bode učilo v slovenskem jeziku se sini prostih ljudi ne bodo celo nič naučili. Slovenski kmetijski in vini-carski sinovi, se v ljudskih šolah učijo le v svojem jeziku. Res pa je, kar je že dr. Vošnjak rekel, da če se ravno kakih sto nemških besed naučijo, jih vendar v kratkem spet pozabijo, ker nimajo priložnosti se v nemščini vaditi. Co pa bi se tudi v vse ljudske šole vpeljal nemški učni jezik, se ga vendar nobeden ne bi naučil, kar jaz iz lastne skušnje vem.
Ko sem jaz v ljudsko šolo hodil, se je vse v nemškem jeziku učilo, učitelj je bil trd Nemec, učil nas sicer je, mi fantje vendar nismo razumeli njega, on pa nas ne. Učili smo se brati, pisati, rajtati in celo nemški katekizem na pamet, zastopili pa nismo niti besedice. Tri leta sem izgubil v tej šoli, naučil sem se sicer nekotiko brati, pisati in rajtati, nemščine vendar celo nič, še le tedaj, ko sem prišel v nemško mesto, som se počasu naučil nemški. Slovensko ljudstvo se na deželi ne more naučiti nemškega jezika, čepa tedaj 17 let stari fantje, ki ne vedo nemški, dojdejo v celo nemško šolo, ne bodo nič znpopadli, kar se bo učilo in se zato tudi ne bodo mogli nič naučiti. Prvo leto bo tedaj za nje celo izgubljeno in potem še so lo morebiti toliko naučijo, da bodo nekoliko nemške knjigo razumeli.  Če pa bi B9
2121
17
ros slovenski fant prvo leto toliko naučil, tla, l)i že drugo nemško učenje nekoliko z a s t o pi 1, se vendar ne ho naučil toliko nemškega jezika, da Id razumel vse potrebne tehnične izraze, ker teh se ni mogoče naučiti v tako kratkem času, posebno ne za 17 let starega slovenskega fanta, ki j« že privajen slovenskemu jeziku, in slovenski misliti.
V poročilu se dalje nahaja, da bi naj učence o tem. kar se je v vinorejski šoli naučil, tudi druge ljudi doma podučeval. kako se namreč to ali ono bolj in lože pridela. Kako pa bo slovenski učenec to mogel storiti, če nemških izrazov, ktere se je v nemški šoli naučil ljudstvo ne bo razumelo ? Slovenskih besed nima za svoj poduk, ker se je samo nemških naučil, kterih pa slovenski kmet nc razume, praktično bo mu morebiti znal kaj pokazati, razložiti pa mu nikdar ne bo mogel. Sploh je tedaj potrebno, da če se že hoće za Slovence v spodnji Štajarski kaj storiti, se mora vpeljati v vinorejsko šolo slovenski učni jezik, ker drugače smo prisiljeni reči: Za nas, za našo korist se noče nič storiti!
Po 1!». tretji točki osnovnih postav se lebko zahteva, da se pri nas mora po vseh učilnicah učili slovenski ne nemški. Tamo stoji: Vsakemu narodnemu plemenu so morajo dati potrebni pomočki, da so izomika v svojem jeziku, ne da bi bil prisiljen se učiti drugega deželnega jezika: Po tem paragrafu bi mi tedaj imeli pravico zahtevati, da se za nas celo napravi slovensko vseučilišče.
Mi vendar samo zahtevamo slovenski učni jezik v vinorejski Šoli. ktera se bode napravila za vinorejce v spodnjem Štajerji, v kterem so veči del ali skoraj vsi prebivalci Slovenci, in ktero bodo tedaj veči del samo Slovenci obiskovali, če tedaj hoćete da bo ta šola Slovencem kaj koristila, morate vpeljati slovenski učni jezik v to šolo.
Nočem dalje razvijati, kako daleko še bo to segalo, če se Slovencem no bo celo nič dalo, če nas šo nadalje ne hote hoteli pripoznati iu spomo-niti vas vendar moram na to, da se tudi na nas ozirate, da spoznate, da je slovensko ljudstvo v Štajarski postalo množica (faktor), s ktero boste tudi morali rajtati.
Tudi jaz podpiram predlog g. dr. Vošnjaka.
I) o \) i s i.
Iz Ljubljane. II. oktobra. [Izv. dop.j (Prvi občni zbor narodnega političnega društva; nekaj želj.) Vendar enkrat se je „društvo za hrambo narodnih pravic" oživelo toliko da bode imelo svoj prvi občni zbor, in lo v saboto 17. t. m. zvečer ob 7. uri v dvorani narodne čitalnico ljubljanske. Vrsta razgovor bode vsled razposlanega vabila ta le: 1. sporočilo začasnega odbora, 2. Volitev odbornikov, :i. O zedinjenji slovenskih pokrajin v eno administrativno skupino, 4. o vpe 1 javi slovenskega jezika v šole in Urade, ">. o volitvah za prihodnji mestni zbor. Izreči moram tukaj da je že res bil čas da je sklicalo to društvo, ki ima kakor se čuje že mnogo udov svoj prvi občni zbor, ter da prične svojo delavnost. Sitno je že videti kako so šopiri ter kviško nosi glavo nem-škutarsko tako imenovano konštitucijonelno društvo , kakor da bi ono edino bilo v Ljubljani in ono edino imelo kaj govoriti. Nesramne luži, da še enkrat ponavljani, nesramne laži ktere je ono v svoji zadnji seji bolelo raztresati, ter slepnriti tako nevedoče svoje družbenike morajo nejevoljo zbuditi pri vsakemu pošteno mislečemu človeku. Nuj si bodo nasprotno v svojih glavnih mislih, naj si prizadeva širiti nemškutarijo na Kranjskem, vendar mo ramo zahtevati da se poslužuje poštenega orožja, da ne laže po svojih govornikih na vsa usta, kar je dokazana stvar.
S takimi orodji kakor jih rabi „organ konstitucijonelnega društva „Tagblatt", s takimi lažmi ne bode društvo daleč prišlo. Gotovo mi spoštujemo poštenega nasprotnika, kdor nas pa hoče o tem podreti, da z lažjo slepari nevedne ljudi, tacega človeka moramo le obžalovati, da se je v svoji strasti tako izgubil, daje tako globoko zabredel.
Izreči moram tedaj tukaj nekaj želj, na ktere bi pozorno hetel slo-riti narodno politično društvo. Naj ono z možko besedo razjasni to kar sc je govorilo na nasprotnej strani posebno o vpeljavi slovenskega jezika v šole. Naj ono možko zavrne nesramne laži ktere so se izrekale v društvu ki B6 imenuje politično društvo, naj ono razjasni revni nemškutarski stan istih ki se hote imenovati „konštitucijonalce" pa so naj veči nemškutarski stai'okopit-neži kar se jih nahaja pod božjem solncem. Naj ono zapre široka usta društva, ktero bi tako rado igralo ,.ol>erhaus" ter kritikovalo in skoraj vničovati hotelo sklepe deželnega zbora v tem da se laže kar je lc mogoče. Naj ono pokaže z. djanjem kaj je prav za prav ta napihujoča sc žaba, ki bode od same nemškutarije skoraj počila, z eno besedo naj k dosedanjemu velikemu številu. udov pristopi še mnogo mnogo rodoljubov da so bode videlo očitno kolika razlika mora biti mod ueinškutarskim in narodnim društvom. Ne mudite se tedaj rodoljubi ter pristopajte obilno k novemu društvu.
Od Save. [Izv. dop.j Tujčeva roka je nas Slovenec dokler smo še imeli roke križem zvezane časi na našo večo sramoto še gladila, ali zdaj. ko smo se zbudili in naše prirojene pravice zahtevamo, nas vedno bolj pritiska. Od vseh strani slišimo, kako se prosti narod obdeluje po krivih prerokih, kako se grdo nesramne laži trosijo med ncomikano ljudstvo.
če sc mačku na rep stopi, zarenči, ravno tako so zdaj nasprotniki naši srditi kakor gadje, zato, ko si jc Slovence enkrat pogum vzel to tirjati, kar mu je od Boga dano, in kar mu pisane postave zagotavljajo. Naši nasprotniki se jeze nad tem, da mi Slovenci na potu zavođenja krepko napredujemo, in da se pripravljamo njim dozdajno podložnost odpovedati. Gotovo je, da tista sleparija, ktera seje dozdaj tako visoko čez Slovonco vzdignila, hode skoro svoj konec vzela.
Dokaz , kako nemška ošabnost vsnko krotko in pošteno gibanje si,,, venskega naroda s silo iu strastjo /utreti namerava je sledeči dogodek.
Znvskoga tabora sc je tudi rudarska godba iz Hrastnika udeležila
Iz lastne volje, iz domoljubnega čut jaso ti vrli možaki se odpravili tisto nedeljo m pot. Do četrte ure zjutraj so se bili vsi na delu v jami, ob osmih so pa že bili pripravljeni na Zidanem nioMu za sprejem premilib gostov, koji so sc iz Ljubljane v tabor vozili. Na taboru je ta narodna godba večidel slovenske pesmi igrala, d.i j,, bilo veselje jih slišati. Drugo jutro ob 6, uri so bdi ti možje zopet vsak na svojem delu. Nobeden ni tedaj službe zamudil, vse j(> bilo v redu. Ali vendar črez tri dni, ko se jo sijajni izid tabora, kojega naši nasprotniki niso pričakovali, ra/glasil, in globoki vtis, kojega jc ta shod na naš slovenski narod napravil, razznal, začela se je črna strast V tuj-čevih srcih kuhati in razlila se je tudi nad poštenimi godci llrastničkega rudinka. Povedalo se jim je od strani upravit oljslv:i. da so se proti neinštvu pregrešili, in da si hodu m za drugikrat zapamtili, je za vsakega godca, koji so jo tabora vdeložil. bila kazen od ."> for.. odločena, in ta kazen sc bode od krvavega zaslužka tem revežem odtegnila. Nemška kultura jc zopet pokazala, kaj bi slovenski narod vse trpeti mogel, ako bi privrženci te kulture vso oblast v naši domovini v svoje roke dobili.-- Voljni trpijo ti krotki Slovenci grdo krivico, vsaj miio že navajeni, da od tujcev malokdaj k.nj dobrega imamo. Dobra svosi. da se to žrtvo slovenskemu domoljubju in narodnemu napredku darovali jih zdaj tolaži in radi lo kazen trpe za slovenski tabor. Kakor tem vrlini godcem, se tudi drugim godi, kteri so odvisni od naših nasprotnikov. Slovenski narod! vtisni si take dogodke v svoje srce da bodeš vedel kdo so tvoji prijatelji, kdo tvoji zatiralci. Tini več ko nas tujčeva peta pritiska, tim bolj se moramo na obrambo orožati. Le s pogumnim delovanjem bodemo si rešili slovensko domovino iz tujčeve pete.
Iz Koroškega, 13, oktob. [Izv. dop.] Če sc ne motim sem ravno v vašem časopisu enkrat bral, da imamo mi slovenski dopisniki navado, da navdušeno pripovedujemo, kako se tu in tam narodni duh budi, oživlja in širi, tako, da ho bi bilo res vse kakor pravimo, bi bil že ves buden, živ in razširjan, kakor bi ga slovenski pošten rodoljub le želel si. Od mene se nikar ne bojte, da hi preveč hvalil, kajti nimam kaj. Prepotoval sem precej koroških slovenskih pokrajin, pa raje in laglje bi jokal, kakor navdušeno govoril o t eni slovenstvu in o tem narodnem napredku. Nisem rojen koroški Slovenec, pa veselil sem sc vendar prav srčno, ko sem v ..Slov. Nar.' bral. da bodo tukajšnji možje tabor napravili. Ko sem se pa tukaj malo ogledal in malo povprašal, nimam pa še o tem taborovanji, ki bi bilo imelo biti, pa ga ni bilo nič posebno dobre misli, /daj ko zbora ni, bi tabor lebko bil, ker odpade vzrok prepovedi in s,, se priprave (dosti jih tako ni treba) že storile. Da jo letni čas že pozen, to prave rodoljube nikakor ne bi imelo ustavljati, saj tudi vrle Primorce ne ustavlja. Ali zdi se, dasi tttkajšni (ne-kteri vsaj) rodoljubi domišljajo, da je žo nekaj, če so le tabor pripravljali in razznanili.— Pa počakaj mo do spomladi, morda bo potlej kaj. Meni bo veselje, če boni mogel na prsi trkati in reči: motil sem se nad njimi.
Kako je z ljudstvom? Menda v spološnosti nikjer na. Slovenskem slabeje. Gibljejo sc tržaški okoličanje, gibljejo celo Goričanjo, od vas iz atajerja ('•njeni le veselo glasove, na Kranjskom je po deželi vsaj slovenstvo varno — tukaj pa vegetiramo. Oe hoćemo, in boleti moramo, da se stvari zboljšajo, moramo iskati vzrokov te apatije, tega mrtvila in životarenja tjo
v on dan. Zakaj v deželnem zboru nimamo svojih poslancev? zakaj se na-
rod njega življenja, političnega gibanja nikjer kaj prida ue kaže? Kaj so res vsega naši nasprotniki krivi'.-' Nasprotnike imajo tudi Štarjerci, Kranjci, Primorci. Ali rok križem ne drže! Organizirajo se. gibljejo si; in delajo. Korošci pa ne, in koliko vendar, je premalo. Ne rečem, ros je mnogo rodoljubov, ns se menijo o tem in tem med Babo, bero tudi liste, oh da bi narodna društva Bnovali, da bi ro organizirani pripravljali na kako prihodnje volitve, da bi pri vsaki priliki kmeta podučovali: tega sem malo videl. Kako pomagati V Združite so koroški rodoljubi, zbudite Boin zedinite v politično društvo. Dela bi imelo tako društvo mnogo, hasnilo bi neizmerno! Organizacijo je vam treba, da še enkrat ponavljam.   Začeli se mora!
Iz gornje Koroška. (Ilustracije za L9.) To so pojmi! - Kaj hočete Slovenci Se? Ali nimate žo vse, kakor drugi narodi? Tako me je popraŠOVfll minile dni neki gospod okr. sodnik iz prav slovenskega okraja. Da, da, vse imamo, kar le srce poseli; samo. da nam celo v ljudske Šole hočejo vriniti tuji jezik, da nas pogosto imenujejo slovensko neotesanco iu še liuje, kar sem že denes na lastni ušesi slišal, da bo v srednjih šolah pri nas na Korošksm (iu tudi drugod) prav veliko za izobraževanje sloven-a jezika, kteri se n.i pr. na gimnaziji v Celovcu uči v 1. razredih po uri n:i teden, tako da morajo učenci po dve leti v enem iu istem razredu ticati, da ie še tu v 1. in 2. razn du za sloven-ki jezik učni jezile nemški, ker se učo Slovenci in nekteri Nemci vkup, da se nam dajejo v slovensko vlogi; prav stilno gledajo, če ne še kaj več. da se pisma s slovenskimi napisi po gostilnicah zasmehujejo, da se naposled še kazen komu naloži, če tirja slov. odlok itd. itd. — Na to mi ugovarja, da nimamo književnega jezika (! jezikoslovec a la g. Nordl), da sc Korošec in Kranjec — tudi no za-stopi (i tak jezikoslovec!) slovenske pridigarje na Koroškem, tudi g. Majar-ja nc! Da sem ga dobro zavrnil, to si morete misliti. Posebno pa sem povdarjal, kako napreduje družba sv. Mohora. ki šteje letos iz vseh slovenskih pokrajin že nad 10.400 družnikov. Na Koroškem pride na 95—90 duš, 1 družnih, in ti dobivajo ravno tiste knjige, kakor Slovenci na Stirskem, Kranjskem itd. Ko bi jih ne zastopili, alibi od leta do leta število družnikov naraščalo? (Vlani je prišel na 122 duš 1 drž.) Ali mislite, da bi kmet, ki mora v sedanjih časih vsaki krajcarčelc desetkrat pogledati, predno ga izda, tako meni nič tebi nič en gold, vsako leto za bukve potrosil, kterih ne ume? In še le hlapec ali dekla?! In menda vsi ti le zato tako težko vsako leto bukev pričakujejo, ker jih — ne zostopijol Tedaj ni na Koroškem samo kakih 5 ali tJ rogovilozev , kakor vi mislite, ki razumejo književni (kranjsko-hrvaško-srbski jezik!!), temuč takih naštejemo že lebko tisoč: in še — tisoč. — Pa kaj bodem šo pravil o našem pričkanji; mondaže to zadosti, da. konstatiram, i ikošne pojme imajo nekteri (\< ina,'j uradniki, ki žive med nami, da bi bili
za nas, <1a l>i I nami v našem jeziku poslovali, da dokažem, kakih sporočil M je od takih nadjati. {e poprašujejo više vlade po naših željah. Zatorej zluidi in oporavi M rodo slovenski in i/govori i a ni po postavni poti svojo tlijatev. tla hoče., da te ia-.tr- kot nc nnjzudi.ji. ne najslabejši narod avstri-janski! Slovenska skupina, slovenska oprav nija. slovenski uradi, slovenske šole  -   nase ge.-do, slovensko ime -   naš ponos!
Iz Dunaja 16, okt. II. O. [lav. dop.] Toplo poletje jc minilo in mraka jesen (kteri se nemško pravi Horbst) sc bliža in pokazuje svojo ostre neusmiljene nohti, ministerska menitev se je bila pokazala iu je zginila. Poljaki so bili zraslli. obe Prcssi so bile zrohneli. Piiuajčaiijc so se že tresli za svoje centralno mesto eislajtanizma. ob enem: mnogo sc je že zgodilo, kar vam nisem pisal. Zdaj pak, ko se za dunajske žurnaliste, pivarnarske politikarjo in tiste „per kafeti" (kakor bi Preširen djal v svoji ljubi gorenj-
-čini' bliža blaženi čas rajbsrata, mi ne da miru, da ne bi svoje drage rojaki; z veseljem no nadlegoval, ki ga bom imel, ko boni zopet slovenske poslance na Diinnji v leseni hiši pred škotskimi vrati gledal z galeriji' od obličja do obličja. Tam (bdi \ desni sredini v zadnji klopi bo dr. Tomanova lepa brada sedela : blizo njega bo zadovoljen sedel g. grof Barbo in vstal redno kedar bo Toinan vstal, sicer pa predsedniku slovenskemu odpadencu nit: hudega prizadjal: pred njima se bode postiral promili gosp. Svetec, ki bo skrbno poslušal pa nobene odgovoril, če se bo ministru Ilasnerju zljubilo v zasmeti navajati, da bi se Slovenci še morda predrznih univerzo tirjati; in gospod Pintar, ki ga nevedni dunajski žurnalisti patra zovejo, bo tukaj za Bukovinei in Tirolci oportuno val; in — — e kaj vse vprek bodo Slovenstvu in Sloveniji na čast iu korist . . .
Stojmo! .Morda pa ne bo tako. Poljaki so bili med tem doma. Tam bo glasovali za resolucijo, ki ni posebno prijazna taceniu dualizmu, kakor ga zdaj imamo. Tam so culi svojega moža dr. Smolko iu druge kterim gospodarstvo Nemcev v rajhsralu ni bilo všeči. Poljaki bodo tedaj v rajbsratu drugi možje, kakor so bili. Kaj ko bi se torej tudi naši Slovenci na nagloma spremenili, ko bi Svetce več za Ustavo ne sanjaril, ktere >j. H* okolo naših šol in okolo naših sodni j, kakor vi in vsi slov. listi povedujete vedno zastonj potuje, trka. pa sc mu ne odpre; ko bi Toinan nehal zaupati llerbstu in (iiskri. da sta prava in iskrena prijatelja nas Slovencev! Bo, bo tako. V prvih sejah bode prišla ministerska naredba „izvenredna" na Ceskom na vrsto. In gospoda Toman iu Svetec se bosta s Poljaki vred vzdignila in bosta glasno pred vsem svetom in pred Pogoni in pred («iskrom povedala svojo misel kot Slovana, povedala kakošna mora Avstrija biti, da tega ne bo treba kar je zdaj na C-cskem, povedala, da se Slovanje s papirnato svobodo ne damo zadovoljiti, da svojih pravic kot narodi ne damo za kako komisijo, da se smemo civilno ženiti, daje v vsaki svobodi prvi del na-narodna svoboda iu pravica samodoločhe itd. itd. Saj so gospodje izvedeni in stari polilikarji in dobri, za našo dobro slovansko bodočim.I vneli rodoljubi, torej bodo vse prav in dobro storili - - menda.
hiiiiiciii razgled.
Državni zbor je bil sklenil neko popravo tiskovne postave, ki jo nekoliko menj ostra, kakor dosedanja. Ali ta postava 5e do denes ni sank-cijonimna, ker je menda liberalen g. Ilerbsl ni predložil. Znano je. koliko je češko časopisje letos trpelo in kaže se, da se bode seglo še po druzeni slovanskem. Dozdaj ni noben liberalen dunajski list glasu povzdignil za to postavo, ker so sc menda bali, da ne bi Cehom na dobro prišla. Zdaj se le, ko se Cehom usta zaprta, ko je „izjemno stanje" iu strogi gospod Koler v Pragi, vpije ,,N. IV. P." svoj ipiousipie tandem (ne Catilini lemuči llerbstu in tiskovni postavi!
Iz Dunaja se poroča, da je deželni poslanec Steudel (kakor znano v svoji politiki federalist) povabljen bil k sodniji, da bi se opravičil zarad necib prenapetosti pri ljudskem shodu v juliji, ki je sodil in zametaval papeževo alokucijo m pri kterem je Steudel predsedoval.
.,\Yieii. Abdpst." zatrjuje da s.) e. k. uradniki na Ceskem zvesti in jej vse moči žrtvujejo. Dunajski listi, ki bi radi vse uradnike odpravili ki nosijo češko ali slovansko ime. tega ne verujejo. Mi pa verujemo da so „vladi zvesti". Popred so bili Palm, potem Snierlingu, potem lielkrediju, zdaj (iiskri in - komu bodo še zvesti predno bo konec sveta! Pri nas na Slovenskem imamo lepe eksemplare še prezvestih, ki več store, kakor je treba v nemškovanji.
Ker pišejo da od m i n i s t e r s k e ga pr vos e dni š t v a odstopivšega Karla Auersperga brat Adolf noče tega mesta prevzeti, ugibljc se. da bi (_ii-skra utegnil biti prvosednik.
.Minister za Hrvaško bo, ako se pogodba v Pešti popolno dokonča, znani Josip Z u v i č. Vsaj tako se iz dobro podučenih krogov iz Pešte poroča.
Odsek poštanske ga zbora, ki ima v rokah izdelavo načrta za postavo o ravnopravnosti nemagjarskib narodov na Ogrskem, bode začel 17. okt, meritorična posvetovanja. Pričakujejo se viharne seje. Slovanje in Romanje hočejo i/, odbora stopiti, ako se za podlogo posvetovanja iu sklepanje nc vzame Horvatov predlog.
Na Ceskem se bodo tista okrajna zastopništva j ki so prvosednike kteri od cesarja niso bili potrjeni zopet volila, razpustila in bo posloval 068. komisar.
Pražki uradni list prinaša določilo, kako morajo vojaki obnašati se pri zatiranji ljudskih hrupov.
Ker pogodba med M a g j a rs k o in Hrvatsko nima prej veljave kot zakon, dokler se ne reši vprašanje, kam pripada Reka, poklicani so v Pešto (trije niaža'onje) Zuvič, Šubaj in grof Pejačevič, da se še enkrat izditelj in odgovorni vreiloik Anion Tomiii-. Lastniki:
posvetujejo z inagjarskim odborom. Tudi v Reko so jn telegrafovalo naj pošlje svojega poverjenika.
Poljska „fiazota Narodova1- pravi, da je izjemni strni v Pragi živ dokaz, slabosti sisteme nemške nadvlade, ktero centralizem podpira.
Iz Carigrada e piše. dajo storjena med kuje/mu Karlom v Ro-mauiji in ruskim čarom oska zveza. Po tej bi imela llusija pomoči, da se romansko kraljestvo osnuje iz Valabijc in Moldavijc, pa tudi iz avstrijskega Krdeljska, Bukovine in Besarabijo. Romanija pa ima nasproti v vsem pomagati , dokler se oni namen doseže. Sosednji Slovanije hi imeli federativno v zvezo stopiti z Romanijo pod ruskim vrhovnim varstvom.
Iz Pariza se piše, da hoče francoski cesar izdati manitest, v kterem hoče nekaj svoboščin narodu povrniti. Tudi sc govori o neki karti, ki ima dokazati, da francoska ni bila od leta 181"). nikoli veča, kakor je zdaj.
Kako državno obliko bode imela Španija odslej, ko je kraljica spodena, ne more se še določiti iz raznih poročil, ktere iz Španije vsi časopisi prinašajo. Veliko upanja je, da bi se kraljestvo spremenilo v federativno republiko, kteri bi na čelu stal Prim, Serano in Olozaga. 16, oktobra so stopili Kortez (izbrani narodni poslanci) skupaj; ti imajo določiti pri-hodno osodo Španije. — Italiji in Prusiji je prekucija in prenaredba v Španiji, kakor se iz vsega vidi, prav po godi prišla; ravno narobe pa francoskemu Napoleonu, ki je mislil Italijo in Španijo podse dobiti v „zvezo latinskih narodov", kar se je zdaj ravno narobe obrnilo, tako da bode imel francoski cesar ne samo v Prusiji sovražnika temuč tudi v Italiji in Španiji.
Kazne novico.
(Slovstvene stvari.) „Nauk o telovadili". Prvi del to knjige kterega je še izdal bi med tem lazpuščeni „Južni Sokol", začel so je prodajati. Prevzelo je tc knjige , ktere je skoraj poldrugo leto pokrival urad-nijski inah, z drugo zapuščino „Južnoga Sokola" vred novo društvo „Sokolovo", in misli nadaljevati delo, brž ko se bode kaj dosti razprodalo omenjenega prvega zvezka. Ta obsega (na l3/, pole vidike osmerke): „Proste vaje (Freiiibuiigen) z nekterimi rednimi vajami (Ordnuugsiibiuigen)". Po kratkem uvodu so najprej razložene „posebne vaje" (z glavo, s trupom, z rokama, z nogama), in potem so popisane „nektere izmed prostih vaj" v sledeči vrsti: n) vajo z rokama; h) z nogama; o) v napadu; č) strupom; d) v oprtejleži; c) z inedsebno (vzajemno) podporo ali vaje, pri kterih se združi po več telovadcev, po dva ali trije; sem spada tudi borba (ltingen); f) vaje v hoji; h) v tekanji; i) v poskoku (Hiipfen); j) v skakanji. Sestavil jo bil gradivo najprej izurjeni prvosokol g. Viktor Koloreto, in sicer nemški, ker telovadsko terminologije v slovenskem ni bilo; poslovenil je nemški spis g. Franjo Levstik, kterega sta v tem podpirala gg. Luka Svetec in prof. Vavru. Koliko težave je prizadevala ta prestava, tega se bode preveril vsak, kdor to knjigo pazljivo prečita, razvidno pa je najbolj iz tega, da jo trebalo vselotnega če-ščenja in premišljevanja, predno je bil rokopis za tisek prirejen. Pa kakor je bila težavna iu ostra naloga, vendar je izvrstno rešena in v resnici se sme ponašati s tem delom slovenska literatura. Gotovo pa bode tudi dobro došlo vsem prijateljem tolovadjn in najbolj ustrezalo učiteljem ljudskih šol. Za praktično rabo priporoča se knjižica še posebno zarad tega, ker ima pridju-nib 50 prav ličnih podob v kamnotisku, s kteriini so nektere vaje zarad boljšega in lažega razumljenja razjasnjene. Vnanja oblika je prav lepa in okusna, cena pa po vsem tem gotovo prav nizka. Kn iztis velja 10 kr. Dobiva se knjiga v Ljubljani pri g. Ed. Ilohnu. bukvarju na starem trgu in pri eitalni-činem strežaji Tomažiču. Kdor si hoče naročiti kaj več iztisov skupaj, obrne se tudi lahko naravnost na odbor sokolov. Želeti je, da bi se ta knjiga razširila kar največ: mogoče med ljudstvom in posebno med ukaželjno mladino.
(„Posel z Prahy") pravi: „Skrbimo za obrtnijske in zemlje-deljske šole, ustanavljajmo praktična društva, čitalnice iu besede, kjer jih še ni, brigajmo se za razširjenje časopisov, podpirajmo literaturo in širimo med narodom omiko iu kulturo ter ga ob enem podnčujnio o naših pravicah. S tem delom so pecajmo med ..izjemnim stanjem". S tem bomo svoj materi-jaleii blagor poboljšali, podpirali in razširili in s tem ob ugodnejem času svoje pravice in svobodo . ki jo hočemo, dosegli". Te zlate besede veljajo tudi nam Slovencem, da, morda nam je vestno izpolnjevanje tega sveta še živeje treba nego Cehom.
* (Sušno jesen in toplo zimo prorokuje) za letos znani prerok vremenski v Pragi Zajček.
* (Pri novi organizaciji na Kranjskem hoje misli (Jiskra zdanjega prvega še mladega c. k. nainestnijskega svetovalca knjeza Mettornicha v „dobro zaslužen" pokoj deti.
Društvo u brambo narodnih pravic
napravi svoj prvi občni zbor v saboto 17. dne t. ni. zvečer ob 7. uri v čitalnični  dvorani , v kterega se družbeniki uljudno vabijo.
V r s t a r a z g o v o r o v :
1. Sporočilo začasnega odbora.
2. Volitev odbornikov.
8.   O zedinjenji slovenskih pokrajin v eno administrativno skupino. •1.   O vpeljavi slovenskega jezika v šolo in urade. 5,   0 volitvah za prihodnji mestni zbor.
Začasni odbor.
B>unajsk.il bor/.a od 10. oktobra.
5% metnliko   ">7 (I. 20 kr. Kreditno akcija 209 fl. (10 kr.
(■)•/„ mctiilike 7. obresti v maji in nov. .r»7 fl, 00 London   UC fl. B6 kr.
6V« narod, i>osoiilo   03 II. '— kr. Srebro   113 fl. 50 kr.
18G0 drž. posojilo   83 II. 60 kr. Cekini   & 11. i.2'/,, kr. Akcije lmrod. unuke   l'u fl. — kr.
Dr. .lože \ ošfijnk in drugi. Tinkar I al um d Jnnžič.
81