Leto LXV
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 12. maja 1937
Štev. 106 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 12C Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/IU
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95. 29-96
— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku —
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.541 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
L) pru va: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Ilustrirana priloga ..Teden v slikah"
Tuj kapital
in taji delavci
Pogosto čujemo z razne strani naše države pritožbe, kako prihajajo tujci k nam in se vedejo kakor, da smo mi kolonija, njihov kapital in njihovo delo pa da ie tisto, ki v resnici pospešuje napredek naše države, naši državljani pa da so manj vredni, približno na stopnji zaostalih plemen v osrčju Indije ali Konga. Tujci, pa naj prihajajo k nam z denarjem ali pa naj prihajajo s svojim »strokovnim« znanjem, nastopujo včasih res preveč samozavestno, da že s svojim nastopom odrinejo vse domačine. Morda je naša osebna skromnost vzrok, da domačini cestokrat rajši molčimo in da se ne ganemo v odpor proti tujim kadar so vsiljivi. Naša tipična slovanska dobrodušnost je dopustila, da smo v prejšnjih dobah naše zgodovine bili zadovoljni z vlogami kmečkih tla-čanov, pastirjev in dninarjev in da smo smatrali že za uspeh, če smo se priborili do položaja kmečkega samostojnega posestnika. Celo nemški Kočevarji so imeli, dasi na naši zemlji tujci, pri sprejemanju v državne in deželne službe več prednosti, kljub temu, da so povprečno manj nadarjeni, kakor Slovenci krog njih in da še celo izredno nadarjeni slovenski ljudje niso uspeli v svojih naporih za eksistenco. Najlepši primer v tem je eksistenčna tekma med Prešernom in pa nekim Scheuchen-stuhlom.
Še slabše je na Hrvatskem, pa tudi na Srbskem. Tujci so tamkaj sedali in sedajo še na pleča hrvatskega in srbskega kmeta, bodisi sefardinski ali aškenaški židje, cincarji ali Kucovlahi, Grki ali Turki in Madjari. Pri nas, kakor po južnih pokrajinah, pa 6e je naselilo vse polno Nemcev, ki so prihajali k nam kot kapitalisti ali kot delavci ali kot kmetje.
To pronicanje tujih narodnih elementov k nam še traja. Na jugu seveda to pronicanje ni tako opazno, ker so tam razmere širše in so pokrajine daleč od meja. Toda v Sloveniji pa s strahom gledamo, kako nemški kapitalisti kupujejo naša kmetska posestva. Naš kmet, ki je včasih raje dal svojo srčno kri iz sebe, kakor pa zemljo, mora danes prodajati v kosih ali pa v celoti svojo domačijo, samo da ee reši prisilne dražbe, ki bi ga uničila.
V zadnjih dveh letih so oblasti stisko kmeta opazile ter ga skušale rešiti. Niso tega počele samo v kmetovem interesu, temveč tudi v državnem in narodnem. Še vedno obstoja »Siid-marka«, še vedno »Schulverein« in še vedno imamo v Sloveniji neračurstvo. Kos za kosom slovenske zemljo je celo v svobodni domovini /po zaslugi tujcev in domačih nemškutarjev prihajal v tuje roke. Uredba o kmečki zaščiti je pomagala predvsem tudi obrambi naše narodne meje, še bolj pa je pomagal zakon o prepovedi prodaje nepremičnin tujcem v obmejnih okrajih, ki velja skoraj za tri četrtine Slovenije. Naši narodni nasprotniki seveda skušajo vse to obiti in zato moramo biti pozorni, da usmerimo narodno obrambni boj tudi v zaščito slovenske zemlje in slovenske domačije. Zakoni nam dajejo dovolj možnosti za to.
Druga naša narodna nevarnost je tuja industrija. Po prevratu smo bili Slovcnci res reven narod, toda občutje smo imeli, da kapital ni samo blagajna zlata in ne zbirka tujih deviz, temveč da je kapital prihranjeno delo in pa ustvarjenje vrednote. Pošteno smo se Slovenci prijeli dela za obnovo naše slovenske industrije, čeprav smo imeli na lastnih slovenskih tleh ostro konkurenco že vrinjenega tujega kapitala in tujih podjetij in čeprav nam tudi nekateri domačini pri naših naporih niso bili naklonjeni. G. Savič, ki je imel glavno besedo, je o razvoju industrije izdal celo knjigo, v "kateri je dokazoval, da se Slovenija ne sme razvijati v industrijsko pokrajino. Pač pa so imeli prednost v Sloveniji razni tujci, ponajvec židovskega porekla. Doživeli smo čudo, da Slovenec ni smel graditi v Sloveniji tovarne, pac pa Žid od nekod iz tujine ali kakšen sedanji vneti pristaš hitlerjevstva iz Libereca. Ze kapitalisti iz zapada so bili vsaj toliko dostojni in uvidevni, da so se zadovoljili pri nas z velikimi dobički, med tem ko so drugi tuji državljani uvažali k nam tujce kot strokovnjake, pred-delavce in mojstre. Pod vsemi mogočimi pretvezami so se zvijali pred zakoni, samo da so mogli nastaviti nekaj svojih miljencev. Se tako izšolani slovenski delavec ali mojster m dobit službe v teh industrijah, njihov sokrvnik pa tako"', če ni imel našega državljanstva :n ne take izobrazbe. kakor jo nudi domačinu recimo tehnična univerza v Ljubljani, srednja 'ehnicna šola v Ljubljani in druge strokovne sole. I nji kapitalist je vsejal v slovensko zemljo nekaj tisočakov, žel je milijone, tuji kapitalist je vložil v domače podjetje milijon dinarjev, pridobil si je desetine milijonov (primer behon-sky v Mariboru!), zaposloval pa je najraje tujce, svoje ožje rojake in. krvne sorodnike 1 u ju industrija je rastla pri nas tako, kakor zraste meseca januarja pri nas jagoda v cvetlični zaprti gredi! škodo ,e trpel narod in nas delavec. Če je tujec potreboval nase«»dela* ca ga je uporabil za najnižja dela za hlapca in težaka, nikdar pa ne na vodilnih mestih.
Tem razmeram smo bili krivi v prvi vrsti sami Tudi naš domač industrijcc se jc rad rjobahal, da ima strokovnjaK, iz Monakovega, [/ Leiniiga ali iz Brna. Kriva je tudi nasa bi rok S še pred d verni let so se nas, okrajni glavarji Ulj brigali kje bodo uje h
kakšnega »protidržavnega punktasa« ali >Ucr.-
kalca«, »učenega« tujca z očal. na nosu pa niso videli in še prosili so ga za pomoč naj pri podrejenih delavcih agitira ob volitvah za vladno listo! Inšpekcija dela v Ljubljani ima najboljšo voljo. Toda kal pomaga, ce moramo skoraj na vsakem delavskem zborovanju čuti pritožbe, da nima na primer zadosti kreditov za potovanja. Inšpektor dela tako rekoč ne more pregledovati niti najmanjše tovarne izven Ljubljane, ker nima na razpolago nobenih potnin, in pa tudi nobenih podrejenih uradnikov, s katerimi bi pregleda delavno razmerje v teh tovarnah. Prav inšpekcija dela pa bi mogla v pravilnem izpolnjevanju svojili
Največji svetovni imperij krona svojega vladarja
Na predvečer kronanja
Ogromne množice ljudstev so zasedle angleško prestolnico Edino Italija se za kronanje ne zanima
London, 11. maja. AA. Reuter: Včeraj sta kralj in kraljica obiskala westminstersko opatijo in sta ugotovila, da je že vse pripravljeno in vse v redu. Vsa cerkev je spremenjena v simfonijo v jasno modri in zlati barvi. Postavljenih je 8000 sedežev.
Kot uvod v svečanosti ob kronanju je bila snoči v buckinghamski palači slavnostna večerja, ki jo je kralj priredil na čast 450 gostom. Na večerji so bili vsi angleški ministri in glavni zastopniki kolonij in dominijoriov. Bili »o še vsi diplomati, ki so akreditirani pri angleškem dvoru in šefi tujih misij. V dveh velikih dvoranah sta bili dve veliki mizi. Mizi, ki je bila določena za člane kraljeve hiše in za člane tujih vladarskih hiš, je predsedoval kralj sam. Ob njeni je sedela kraljiea-mati. Kraljica Elizabeta je predsedovala drugi mizi. Gostje pri kraljevi mizi so jedli iz zlatih krožnikov, gostje pri drugi mizi pa iz srebrnih krožnikov in posod.
Po večerji je bil sprejem pri predsedniku S[x>dnje zbornice. Na sprejem so prišli vsi tuji delegati in člani diplomatskega zbora.
London, 11. maja. AA. Havas: Ogromna množica odličnikov se je snoči udeležila sprejema v westminsterski palači. Hodniki angleškega parlamenta so bili prepolni. Stiska je bila tolika, da včasih nikdo ni mogel notri pa tudi ne ven. Med odličniki so bili tudi vojvode gloucersterski jn kentski s soprogami in kraljevska princesa. Prišla sta tudi nizozemska prestolonaslednica Julijana s soprogom. Naenkrat sta bila v gneči odtrgana od ostale skupine in nista mogla naprej ne nazaj. Član parlamenta VVinston Churchill je tudi obtičal v gneči pred vhodom v parlament in je nazadnje moral prositi redarja, da ga je izvlekel iz gneče.
Dva dni že čakajo pO ulicah
London, 11. maja b. Ze 34 ur pred začetkom kronskih svečanosti so se največji radovedneži ustavili na ulicah, kjer bo šel svečan sprevod s kraljem in kraljico. Veliko število oseb je prineslo s seboj male stolčke, košarice, ternio-steklenice s čajem ter dežnike, ker hočejo do konca vztrajati na svojih mestih. Mesta okrog s|>omenika kraljice Viktorije so brezplačna; zato ga je zasedlo revnejše prebivalstvo, ki bo čakalo na svečanosti dva dni. Vremenska najioved za jutri v Londonu je zelo slaba. Kljub temu pa so prebivalci sklenili, da proslavijo kronanje svojega kralja tako svečano kakor še nikdar doslej, tujci z zanimanjem gledajo skupine ljudi, ki potrpežljivo čakajo svečanega trenutka. Padle so tudi že prve stave, če bodo ljudje, ki so se zasidrali ob ulicah, zares vzdržali do konca.
Vse je pripravljeno
Zadnji povabljeni gostje in delegacije, ki so dobili povabilo za kronske svečanosti, so prišli v London v teku današnje noči in dojx>ldneva. Mesto je v svečanem razpoloženju. Na vseh stavbah visijo zastave, okna pa krasi cvetje. Ponoči je zelo mnogo stavb razsvetljenih z žarnicami in transpe-renti. Priprave na tribunah za občinstvo in odlične goste so dovršene. Tudi v westminsterski opatiji so v teku že zadnji poskusi in električna in radijska napeljava je dovršena. Zbori, ki bodo sodelovali pri svečanostih, imajo zadnje poskuse v sami cerkvi. Vsa svečanost je proučena do pičice natančno, tako da se bodo ceremonije lahko v najlepšem redu razvile.
Na londonskih ulicah je vedno živahnejše. Ljudje križarijo po ulicah na vse strani, kar je zlasti olajšano vsled stavke avtobusnih nameščencev, ki niso pešcem napoti. Zelo močan pa je avtomobilski promet s privatnimi vozili. Iz jiokrajino je prispelo v London okrog 10.000 avtomobilov, za katere pa ne morejo nič več najti mesta v garažah. Tudi ti avtomobili so ostali po ulicah Londona in predmestja ter se nočejo umakniti. Mnogo ljudi je šlo davi po ulicah, kjer se bo peljal kraljevski par, da si poiščejo mesto, kjer bi sprevod lahko najboljše videli. Posamezni člani družin se neprestano menjajo na mestih, ki so jih zasedli, da bi jih kdo ne zasedel.
Policija je storila potrebne varnostne ukrepe, ki se bodo v teku noči še poostrili, kajti ob ulicah, kjer se bo vozil kraljevski par, so zbrane z obeh strani ogromne mase naroda. Nocoj so zasedli svoja inesta tudi avtomobili društva za reševanje, ambulante, zdravniki in bolniško osebje, ki bo v slučaju potrebe takoj na mestu. Promet proti parlamentu, \vestminsterski opatiji in bu-ckimghamskemu dvorcu je silen, ker neprestano
Westminstrska opatija — nekdaj katoliška opatija Benediktincev — kjer bo kralj Jurij VI. maziljen in kronan.
prihajajo avtomobili gostov iz inozemstva. Redarji pokazujejo gostom mesta v cerkvi. Vsi člani britanske aristokracije imajo polne roke dela. Tudi poslaništva vseh držav v Londonu so zelo zafio-slena, ker prihajajo gostje z vseh strani sveta. Najbolj zaposlena pa je britanska vlada, ki sprejema delegacije iz britanskih dominijonov, kolonij in posestev.
Radio bo oddajal potek svečanosti od 10*15 dalje
Vso svečanosti, ki so bile v teku včerajšnjega dne, jo oddajala britanska radijska postaja na kratkih in dolgih valovih. Pr'enos sc prične točno ob 9.15 po krajevnem času, torej ob 10.15 po srednjeevropskem času. Londonske svečanosti so bodo prenašale v vse kraje sveta. Največje zanimanje vlada za nje v Ameriki, od evropskih držav pa sc najbolj zanima Nemčija, ki ho imela največ prenosov iu tudi največ svojih posebnih poročevalcev. Edina država, ki ne bo prenašala niti najmanjšega dela svečanosti je Italija, ki je odpovedala sodelovanje zaradi povabila abesinskega cesarja na svečanosti. Italija jc torej edina iz^-ma na londonskih kronskih svečanostih.
Naval na podzemne železnice (»tube«) je neverjetno močan. Saj je to tudi edina prometna zveza, po kateri se še dokaj hitro pride v mesto
in iz njega. Podzemna železnica dela že od sobote noč in dan, vendar pa ne more zmagovati vsega prometa. Množice čakajo [>o cele ure, da pridejo na vrsto. Enak naval je tudi na železniške proge v predmestjih. Povsod je življenju nevarno vrvenje in čeprav je policija dobila znatne okrepitve, ne more ničesar storiti, da zopet napravi red. Prosila jo za nova ojačenja, ker se boji, da pride do nesreč na železniških progah. Na ulicah je živahno vrvenje. Povsod se vidijo značilne pestre uniforme britanskih vojakov iz dominijonov in kolonij. Tu so zbrani vojaki vsega britanskega cesarstva, ki so prišli, da se udeležijo kronskih svečanosti.
Gneča pred dvorom
Množice nestrpno čakajo v bližini buckimg-hamskega dvorca ter ovirajo promet na ulici. Avtomobili s člani kraljevske družine in visokimi državnimi funkcionarji morajo čakati večkrat po 10, pa tudi več minut, da morejo v dvorec in iz njega. Na ulicah je tudi vedno več cilindrov z montirani m periskopom, ki se ga zlasti poslužujejo manjši ljudje. Trgovci delajo s temi cilindri zelo dobre kupčije.
Dež...
London, 11. maja. c. Danes je v Londonu začelo deževati in dež najx>vedujejo tudi za jutri. Vendar je žc bilo objavljeno, da se bodo vse svečanosti izvršile vkljub vremenu |>o določenem redu. Dosedaj je prišlo v lx>ndon 300.000 inoženi-cev. Iz Anglije pa bo prišlo tekom noči nad on milijonov radovednežev. Po ulicah že hodijo od zjutraj ljudje z odejami pod pazduho iu zložljivimi stoli. Izbirajo si mesta po ulicah, koder bo šel sprevod in se vsedajo na zbrana mesta in redarji jih ne morejo več odstraniti. Tamkaj bodo noč prespali na prostem. Danes pojioldne bi moral min. predsednik Baldvvin prirediti gerden party na čast zastopnikom kolonij in dominijonov. Zaradi dežja pa je bila prireditev odjiovedana.
Dežuje še zmerom. Največ škodo je ilež napravil v delavskih okrajih mesta, kjer so siromašni prebivalci žrtvovali svojo prihranke, da okrase ulice. Pač pa ni dež skoraj nič škodoval vvestminsterskim dekoracijam. V tem delu Londona vlada živahno vrvenje ljudi, ki se nič no zmenijo za dež. No mnogih točkah je vozni promet |>rav tako kakor preteklo dni skoraj popol-noiua onemogočen.
Ploha odlikovanj
London, 11. maja, b. Uradni list je objavil imena vseh odlikovancev oh priliki kronskih svečanosti. Seznam obsega 1400 oseb, na čelu tega seznama pa je sama kraljica, dalje kraljica-niati, dalje bratje in vojvodinje. Posamezne jiolkovnije so (iobile njihova imena. Z najvišjim odlikovanjem zlato podveze je bil odlikovan dvorski maršal vojvoda od Norfolk a (ki je katoličan, op. ured.), ki vodi vse priprave za kronanje. Dalje je bil s tem redom odlikovan kraljičin oče Karel of
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Tuhacevski odžagan
Velike spremembe v rdeči armadi Vojska bo odslej organizirana v „posebnih sovjetih
Moskva, 11. maja. c. Danes je bilo v vseh sovjetskih listih objavljeno, da se bo sovjetska armada jx>r>olnonia reorganizirala. V armado se naj po nekih vesteh vrne komunistični način organizacije. Armada bi naj ne bila čim bolj podobna sami komunistični stranki in režimu, ki ga v sovjetskem državnem življenju zastopa komunistična stranka. Ni izključeno, da so se le spremembe izvršile s poskusom nove ustave v sovjetski Rusiji.
Najvažnejše jioglavje v teli spremembah je pač poglavje, ki so nanaša na ustanovitev posebnih svetov pri vseh vojaških ustanovah in pri vseh vojaških poveljstvih. Vojska naj torej temelji na »sovjetih«, ki se bodo v armadi organizirali na poseben način, vendar na isti način kot je to izve-
funkcij in v zadostnili dotacijah napraviti za naše delavstvo neprecenljive usluge, ki bi se vse drugače izplačale, kakor pa prihranek pri tej velevažni socalni ustanovi. Obžalovati pa moramo tudi, da inšpekcija dela smatra svoje zbrane podatke o zaposlitvi tujcev za nekakšno uradno tajnost, posebno zato. ker je naše časopisje in vsa javnost odločena inšpekciji dola pomagati pri ugotovitvah ali so vsi v Sloveniji bivajoči tujci res tako neobhodno potrebni ali ne, in če se res ne dajo nadomestiti z domačini.
Naši inženirji so v zadnjih letih žc mnogokrat dvignili svoj glas proti zaposlitvi tujih inženirjev. Naši strojniki so prav sedaj v mezdnem gibanju in so soglasni v tem. da naj država in pa domača industrija prepreči zaposlitev tujih strojnikov pri nas. Že Slovcnci sumi
imamo več kot preveč dovolj sposobnih ljudi. A tudi Srbi in Ilrvutje se oglašajo s podobnimi zahtevami.
Sleherni, kdor misli pošteno za slovenskega dclavca in za delavstvo vse Jugoslavije, bo zato z največjim veseljem pozdravil tako težko pričakovano uredbo o zajioslitvi tujih državljanov, ki jo jc izdal prejšnji teden minister za socialno politiko. Uredba je bila objavljena v nedeljo v »Slovcncu« ter je tako jasno stilizi-rana, da ne bo več mogoče nobenemu s tem ali onim trikom obiti njenih določil.
Naš delavec, naš strokovnjak, naš inženir bo v bodoče na domačih tleli menda vendar enkrat bolje zaščiten, kakor pa je bilo to doslej in ne bo imei tujcc nikdar več pri uus prednosti pred njim!
4(
deno v politični organizaciji sovjetskega državnega življenja.
Še važnejši pa je tisti del sprememb, ki so nanaša na osebne premestitve v najvišjih krogih sovjetske vojske. Dosedanji jtoniočnik komisarja za vojsko Vorošilova maršal T u h a č e v s k i je odstavljen in imenovan za poveljnika vseh vojnih sil ob Volgi Načelnik generalnega štaba maršal Je-goro v je, odstavljen kot načelnik sovjetskega generalnega štaba in imenovan za pomočnika vojnemu komisarju Vorošilovu. Za načelnika generalnega štaba je imenovan arinadni general Za-pozuikov. Tudi poveljnik v Ljeningradu je izmenjan in je na to mesto imenovan general J a k i r.
Kakor se je iz mednarodnih odmevov moglo navadno zaključevati je maršal Tuhačevski veljal za zastopnika francoske smeri v sovjetskih vojaških krogih, dočim jo voljni maršal Jegorov za tistega, ki jc šc imel neke vezi z nemškimi vojaškimi krogi. Maršal Jegorov je zadnje čase nekaj dni prebil tudi v ČSR.
Skoraj istočasno ko so sc izvedle te spremembe, pa poročajo, da jc tudi o d I oi c n veliki proces proti Jagodi. Proces hi se moral začeti le dni. Toda nenadoma je baje Jagoda v ječi začel govoriti in njegove izpovedi so v toliko no običajne, da sedaj tudi on kakor njegovi obsojeni predhodniki počez in navzkriž dolži in o b t o ž u j e razne visoke zastopnike sovjetske držnve. kako so t njim sodelovali pri vseli prevratnih poskusih. Proces proti Jagodi je bil sedaj odložen na j c s o n , čo se bo sploh vršil.
Kronanje Jurija VI.
(Nadaljevanje a l. strani.)
Stralhmore, ki je obenem imenovan tudi za člana lordske zbornice, ker naslov Kari o! Strath-ni ore pripada škotskemu plemstvu, ki doslej ni bilo član lordske zbornice. Razen kraljičinega očeta je imenovanih za člane lordske zbornice še 12 politikov in industrijalcev ter veliki admiral C h a t-field. Naslov grofa so dobili bivši veliki predsednik levičarskih liberalcev sir Erbert Samuel in konzervativni politik sir Robert H o r n e. Vsi ostali so imenovani za barone. Med njimi sta tudi dva član delavske stranke, ir. sicer bivši poljedelski minister sir Christofer Addison in izdajatelj »Daily Heralda« Julius Helias. S tem imenovanjem je izpolnjeno število angleških baronov. Med odlikovanimi gospodarstveniki je na prvem mestu predsednik angleško-iraško petrolsj-
skega društva sir John Cadman. Razen teh je še
sedem oseb dobilo enostavno plemstvo (baroneti). 02 oseb pa je dobilo nededno plemstvo, med temi jo 28 uradnikov in politikov iz dominijonov. Dalje je bilo 12 oseb imenovanih za člane kronskega sveta. Končno so bili odlikovani tudi vsi generahli konzuli in vice-konzuli v Španiji ter vsi članj Angleškega veleposlaništva v Madridu, med njimi tudi neka francoska sobarica in Španec, ki je vratar angleškega poslaništva v Madridu.
Stavka, ki je dobrodošla
London, 11. maja. Upanje, da bo prometne stavke konec do kronanskih svečanosti, se ni izpolnilo. Nameščenci avtobusnih podjetij so sklenili nadaljevati stavko vse dotlej, dokler ne bo njihovim zahtevam v celoti ustreženo. Stavka šoferjev jc vsled kronskih svečanosti takorekoč dobrodošla.
Med kronskimi svečanostmi mrzlično delovanje diplomacije
Španija — Podonavje — Nemčija — Rušila
London, 11. maja. b. Vsled navzočnosti velikega števila državnikov v Londonu bo prišlo do raznih pogajanj z angleškimi državniki. V zvezi s tem piše »Daily Telegraph«, da je angleška vlada sicer zelo zavzeta s špansko meščansko vojno, da pa zato niti malo ne zanemarja dogodke v srednji Evropi. Na angleške ministre je napravilo globok vtis dejstvo, da so se male države v Podonavju pričele zopet ozirati na Anglijo. Prav radi tega bo Delbos porabil priliko, da prepriča državnike v Podonavju, da je Francija danes mnogo močnejša, kakor oni mislijo. Z angleškimi ministri bo Delbos proučil izglede novega zapadnega evropskega sistema, kakor tudi možnost za splošno gospodarsko zbližanje v Evropi.
Londonski dopisnik »L'Oeuvra« posveča posebno pozornost okrepitvi diplomatskega delovanja nemškega poslanika von Riben-tropa v Londonu pri kronskih svečanostih. Jutri na dan kraljevega kronanja bo posvetitev novega nemškega veleposlaništva v Londonu. Angleži se zelo zanimajo za maršala Blomberga, katerega zelo spoštujejo. Vod Ribentrop se je odločil, da na čast maršala Blomberga priredi svečan banket, na katerega sta napovedala svoj prihod tudi Baldwin in Eden. To dejstvo se smatra kot angleška gesta v dokaz temu, da London še vedno visoko ceni zmerne nemške elemente.
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov bo v Londonu nadaljeval pogajanja za okrepitev francosko-ruske pogodbe in sicer s pomočjo r u s k o - a u g I e š k e g a z b I i ž a n j a. V tej smeri bo angleški zunanji minister Eden vodil pogajanja z Litvinovim koncem tega tedna.
Proslava kronanja v Belgradu
Belgrad, 11. maja. m. Ob priliki kronanja angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete bo v tukajšnji anglikanski cerkvi slovesna služba božja, kateri bodo prisostvovali: angleški poslanik na našem dvoru s soprogo in številni Angleži iz notranjosti države. Popoldne priredi angleški poslanik velik sprejem v prostorih angleškega poslaništva. Na sprejem je povabljena vsa Imtan-
ska kolonija in predstavniki odborov angloiilskih društev. Zvečer pa priredi angleški poslanik gala sprejem, za predstavnike naših institucij in za diplomatski zbor. O pomenu kronanja angleških kraljev bo imel jutri v radio predavanje Joca Jovanovič, na Kolarčevi ljudski univerzi pa Vla-deta Popovič. Anglo-amerikansko društvo pa priredi v Oficirskem domu posebno slovesnost dne 15. maja.
Mussolini je sprefel
jugoslovanske novinarje
Rim, 11. maja. AA. Včeraj opoldne je minister za časopisje in propagando Dino Alfieri priredil v kazini »Paladije« kosilo v čast jugoslovanskim novinarjem. Na kosilu so bili razen ministra Alficrija tudi jugoslovanski poslanik v Rimu Dučič z osebjem poslaništva, pooblaščeni minister Rocco, general Bodrero, hivši ital. poslanik v Belgradu grof Viola, predsednik agencije Štefani Morgagni, ravnatelj te agencije Capeletto in druge ugledne osebnosti iz rimskih novinarskih krogov. Med kosilom je Dino Alfieri pozdravil jugoslovanske novinarje z zelo lepo zdravico. Naglašal je pomen obiska jugoslovanski novinarjev, ki je prva praktična izvedba v Belgradu podpisanega dogovora. Nato jc Alfieri podčrtal pomen, ki ga ima časopisje za nadaljni razvoj prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Na kraju svoje zdravice je Alfieri dvignil časo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kr. Vis kneza namestnika Pavla in za napredek in blagostanje Jugoslavije.
Alfieriju je odgovoril v imenu jugoslovanskih novinarjev narodni poslanec in urednik »Pravde« Miloje Sokič, ki se je zahvalil za lepe ministrove želje.
Zvečer ob 18.20 je predsednik italijanske vlade Benito Mussolini sprejel v prisotnosti ministra za časopisje in propagando Dina Alfiera, poobla-šč enca ministra in splošnega ravnatelja za tuje časopisje Rocca in uradnikov Tiberia in Milete, ki sta dodeljena jugoslovanskim gostom, v Beneški palači v salonu, imenovanem »Sala del mapa mon-do«, jugoslovanske novinarje, ki so prišli na povabilo italijanske vlade obiskat Italijo.
Knez-names
Promocija za časinega doktorja s starodavnimi in slavnimi obredi te univerze
London, 11. maja. m. Ob 14 popoldne je bil Nj. Vis. knez namestnik Pavle slovesno promovi-ran v Oxfordu za častnega doktorja državljanskega prava oxfordskega vseučilišča. Knez namestnik se je pripeljal iz Londona v Oxford z Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo z dvornim avtomobilom ob 13 popoldne v spremstvu ministra dvora Milana Antiča in odpravnika poslov Vladimira Milanoviča. Takoj po svojem prihodu v Oxford je obiskal znani oxfordski kolegij »Balliol«, kjer ga je sprejel in pozdravil rektor oxfordskega vseučiiišča in ravnatelj kolegija sir Edward Lindsay. Lindsay jo priredil v svoji hiši na čast knezu namestniku Pavlu in japonskemu princu Cičibuju, ki je bil istotako danes promoviran za doktorja v Oxfordu, intimno kosilo, na katerem sta bili tudi kneginja Olga in princezinja čičibu.
Po kosilu se je ob 14 pred hišo rektorja Lindsaya sestal mal sprevod, v katerem so bili knez namestnik Pavle, princ čičibu, rektor Lind-say in štirje glasniki v črnih logah z zlatimi palicami. Sprevod je šel v slavnostno vseučilišču« dvorano »Divinity Scliook, kjer so opravili pro-moviranje ob navzočnosti profesorjev oxfordske univerze in najuglednejših osebnosti iz Oxforda. Knez Pavle, ki je nosil rdečo doktorsko togo. na glavi pa široko vseučiliško kapo iz temno modrega žameta, je zavzel meslo na malem stopnišču
Jugofašistično junaštvo
V ponedeljek proti večeru so so mirni Ljubljani zopet nudili prizori, ki po obsegu sicer niso bili veliki, so pa vendar v vsej žalostni luči pokazali, kako se neke surove roke stegujejo po naši mladini, da bi jim pomagala do politične oživitve, ali naravnost povedano: do oblasti Vse se je og-igralo nekako mimogrede, ko se srednješolska mladina vrača s tolovadišča proti mestu, koder mora itak iti, potek nenapovedanih in nepričakovanih in nepričakovanih dogodkov pa kaže, da se je nekdo tudi na lo nedolžno priliko skrbno pripravil, da bi jo izrabil in se mestu predstavil, da je še pri življenju in da ima še .poželenje po tiranski nadvladi, zlasti pa, da bi mladini z. batinami in fašističnim nastopom vlil strah pred seboj, kateremu naj bi se pozneje pridružila slepa pokorščina. Toda uštel se je v računu, pokazal je samo svoj pravi obraz, na katerega bi ljudstvo v sicer mirni dobi že 6koro pozabilo, in lako znova oživil odpor proti samemu sebi. Največje sovraštvo pa si je zascjal med mirno mladino, ki ne more razumeti, kako si jo upa nekdo na mirnem povratku po posrečeni prireditvi napadati, dasi ni zakrivila drugega, kakor da ji mrzi žc tolikokrat umazani fašizem nekih ljubljanskih časti in dobičkanosnih položajev lačnih prenapele-žcv.
Silno trda mora presti tistim, ki so včerajšnjo prireditev srednejšolske mladine, ki je bila namenjena najprej njej sami, staršem in vzgojiteljem, potem šele širši javnosti, tisli, ki se more tudi ob delavnikih odtrgati od svojega dela iu iti pogledat, kaj zmore mladina na telovadnem polju brez kakih monopolov — v zmedeni zadregi", in tisti, ki je to nedolžno prireditev izrabil in se lotil zarotništva. Po »Jutrovem« poročilu je bila »v bližini med gledalci večja skupina nacionalnih akademikov, ki so imeli s seboj jugoslovensko trobojko«. »Ju t rov; poročevalec seveda ni pomislil, da bi se komu moglo vzbuditi vprašanje, kaj delajo akademiki na prireditvi srednješolske mladine in čemu hodijo tja z zastavo, saj vendar gimnazije same dovolj skrbe za nacionalno vzgojo in nihče nima pravice, da bi tej vzgoji še kaj dodajal. Tu pa se jo med prosvetno oblast vrinil nov element, fašistična zarota, i<i mu ni dovolj državna himna, ampak ji hoče pri-dejati še svojo himno in nasilno zahteva o<l prisotnih. da jo poslušajo z istim spoštovanjem kot državno. Kdor bi pa simbole države hranil prod temi dodatki zarotnikov, ga je treba uklonili s silo, ■t. batinami; to se je tud izgodilo, ko so se morali srednješolci, ki se s tako vesele in domače prireditve grede niso marali pridružiti fašističnemu sprevodu in rjovenju, ali razkropiti, ker za odpor niso bili organizirani kakor napadalci, ali pa so na lastnih plečih čutili posledice samostojnega mišljenja. Demokratično razpoloženje slovenske mladine jc v ponedeljek dalo prve žrtve fašističnim zarotnikom, sedaj še bolj skromne, ker se naša mladina pač ne pretepa rada, toda kje jc konec žrtev, ako bi sc tako divjanje dovoljevalo naprej in bi se v ljudstvu dvignil organizirani odpor? To trajno rovarjenje proti demokratičnim osnovam, to iskanje žrtev za nenasitni fašizem slovenskih unitaristov je proti-
državno, ker ogroža red in se vriva na mesto oblasti!
»Čudovilo je bilo dobro v naprej vse pripravljeno', nam piše srednješolce, ki jo bil priča vseh dogodkov. Ako bi bilo še za odpor tako »čudovito v naprej vse pripravljeno«:, bi se stvar bila seveda drugače končala. Demokracija pa ima pravico do obrambe! Zarotniški elementi vodijo k razsulu, pa naj »Jutro« tako delo še bolj licemerno imenuje »nacionalno«. Po vzklikih in vsem obnašanju pa ti obupani elementi kažejo čudovito sorodnost z vsem novejšim delovanjem JNS, ki hoče biti demokratična in v Sloveniji celo slovenska; sadovi njene vzgoje in njenih izumetničenih alarmov pa vso to hinavščino postavljajo na laž. Taki-le dogodki znova oživijo zavest, da jc tem ljudem že vedno ostalo vroče hrepenenje po preganjanju in pridobivanju pristašev s silo, saj pa klavern konec in zgražanje po ljubljanskih ulicah tudi kaže, da ti ljudje z demokratičnimi metodami ne morejo nikamor več, v obupu so segli po zadnjem sredstvu — zaroti. Ker pa je ta^ zarota zločinsko nastavila sekiro na korenine države, pri katere ustanavljanju so Slovenci tako enodušno sodelovali, kakor so se enodušno upirali pritisku JNS, ker jc ta zarota obenem protislovenska in v najbolj grobem smislu protiljudska, zato bo splahnela, kakor so splahneli njeni duševni očetje, kakor hitro so izgubili oblast.
Druga .plat zvona pa je komunizem. Fašistični elementi so za to priliko pripravljali svoj zmagoslavni pohod nazaj v mesto žc pred tedni, ko jc bila ta prireditev napovedana, pa pozneje radi dežja dvakrat odpovedana. Ob tej zaroti jc nastala druga, komunistična, ki jc skušala nepriljubljene vzklike fašistov izrabiti, da bi jim zoperstavila svojo demokratične«' krilatici', ki pa so .po dejanski vsebini bolj priljubljene in ki naj bi bile limanice, na katere naj bi sc ujeli pravi slovenski dijaki, zlasti listi, ki sc odkrilo priznavajo h katoliškemu svetovnemu nazoru. V trenju teh dveh skupin, fašistične in slovenske, naj bi se lepo skrila komunistična skupina, ki so na ljubljanskih gimnazijah žc znan pojav. Odločnim katoliškim dijakom, ki so izobraženi v svojem nazoru, sc jc zahvalili, da so pravočasno spoznali to prefrigano igro in liti tudi komunistične krilatice niso pritegnile v boj proti nasilnosti odvratnih fašistov, ki so ob tej priliki na vsak način hoteli Ljubljani pokazali, da so šc živi. — Na vsak način bo In dogodek v vseh svojih podrobnostih vsem listini, ki imajo dolžnost, zanimati se za take pojave med našo srednješolsko mladino, dal dovolj gradiva, da bodo na eni Strani spoznali pogubnost zarotništva potomcev JNS, na drugi strani pa hinavstvo komunizma, ki hi rad protizakonite teroristične metode jugofašistov speljal na svoj mlin, ki naj bi ga gonili srednješolci. Ob tej priliki se niti prvim, niti drugim njihovi načrti niso jio-srečili, le predstavili so se nam, da zopet vemo, da jim z dosedanjimi očitki nismo delali krivice.
Oblast pa, o tem ne dvomimo, bo energično stopila na prste fašističnim rogovilciem in njihovim raznim pomagačem, ki so «c vsi zarotili proti demokratičnim tendencam sedanjega režima.
proti občinstvu in sicer na desni strani rektorja vseučilišča, princ Čičibu pa na desni strani. Najprej je bil promoviran knez-namestnik Pavle, za njim pa japonski princ. Ravnatelj kolegija- Lind-say. ter profesor vseučilišča Bailey sta imela kratke pozdravne govore, v katerih sta poudarjala, da je knez namestnik Pavle eden od najuglednejših članov oxi'ordskega vseučilišča, znan ljubitelj umetnin regent naroda, ki je prijateljsko razjioložen napram britanskemu narodu. Vse-učiliški jirofesor Bailey je nato prebral sklej) vseučilišča, s katerim se knez namestnik Pavle proinovira za častnega doktorja državnega prava na oxfordskem vseučilišču. O. Biiilej- je knezu namestniku izročil tudi doktorsko diplomo. Ker jc Nj. kraljevsko visočanstvo že preje promoviran lia oxfordskein vseučilišču, je dobil zato predpisano doktorsko diplomo, kar se drugače ne podeljuje onim, ki so diplomirali na tujih univerzah. Ti namreč ne dobijo pismene diplome. Rektor in vsi navzoči profesorji so čestitali knezu namestniku, ter ga burno pozdravili.
Nato jc bil promoviran za častnega doktorja japonski princ čičibu. Pred' odhodom' v London, kamor je prišel ob 17.30, sta knez namestnik in kneginja Olga obiskala tudi znani oksfordski muzej, kateremu je knez Pavle svojčas podaril več umetniških del iz svojih zbirk.
Sinočnemu banketu, ki sta ga priredila kralj in kraljica v Buckinghanski palači, sta prisostvoval tudi knez namestnik Pavle in kneginja Olga.
Nocoj ob 18 je knez- namestnik Pavle sprejel v svojih apartmanih v Buckinghanekem dvorcu poljskega zunanjega ministra Becka.
(Glej tudi poročilo na 3. strani)
Sprejema so se udeležili naslednji jugoslovanski novinarji: narodni poslanec in glavni urednik »Pravde« ter vodia jugoslovanskih novinarjev Miloje Sokič, ravnatelj »Samouprave« M. B. Jovanovič, urednik angencije Avale Vukašin Andjelkovič, urednik »Politike« Predrag Milojevič, urednik sarajevske »Pravde« M. B e h m e n , ravnatelj »Jugoslovenskega Lloyda« Jožo Lakatoš, ravnatelj »Morgenblatta« Josip Šleget, urednik »Jutra« Božidar Borko, sotrudnik »Novosti« Djivo Višič, ravnatelj »Jugoslovenskega Kurirja« Gradimir Kozomarič, dopisnik »Vremena« M. Marešič in dopisnik Osrednjega tiskovnega urada v Rimu N Z a j i č i č.
Minister Alfieri je predstavil Mussoliniju naj-prvo poslanca Sokiča, nato mu je pa ta predstavil jstale jugoslovanske novinarje. Koj nato je Miloje Sokič pozdravil Mussolinija z naslednjim govorom:
Ekselenca! Dovolite, da izvršim najprvo naloženo mi nalogo. Prišli smo izročit Vam pozdrave predsednika naše vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. V svojem in v imenu vseh nas se Vam prisrčno zahvaljujem za vabilo, naj bi obiskali Vašo lepo deželo, vabilo, ki nam je omogočilo, da smo mogli prisostvovati včeraj lepi in zgodovinski manifestaciji Vaše vojske in Vašega naroda in občudovati popolno disciplino in napredek, ki ga je dosegla Vaša lepa dežela pod Vašim vodstvom.
V Vaši sredini smo glasniki naše dežele. Tudi mi smo prepričani, da je politika dogovora, ki je bil nedavno tega podpisan v Belgradu, otvorila po vsej priliki novo in veliko dobo naše zgodovine. Podpirali in sodelovali bomo vedno, ker vemo, da je ta dogovor posvečen miru in da izraža željo po miroljubnem sodelovanju med dvema sosednima narodoma in to tem bolj, ker ne posega v mednarodne obveznosti naših dežel.
Njegov največji pomen je pa v tem, da naj odstrani nezaupanje, ki se žal pojavlja ua tako razne načine. Tu čakajo časopisje obeh dežel velike naloge. Časopisje pa pričakuje moralne in zveste podpore s strani svojih vlad. Dovolite mi, ekscelenca, da _se Vam v tem smislu v imenu svojih tovarišev najiskreneje zahvalim za sprejem, ki ste nam ga dovolili.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je pozorno poslušal govor posl. Sokiča, nato se mu pa za pozdrave zahvalil. Jugoslovanskim novinarjem je rekel, da ga njihov obisk v Italiji veseli. Naglašal je pomen tega obiska in velike naloge, ki čakajo časopisje obeh dežel za čimboljši in koristnejši razmah belgrajskega dogovora. V tej zvezi je opozoril na glavne smeri, po katerih naj se v bodoče razvija. Izvedba teh nalog bo močno koristila ne le razmerju in interesom obeh dežel, temveč tudi miru kot takemu in zboljšanju splošnega političnega ozračja.
Ko je Mussolini končal svoj govor, se je obrnil k jugoslovanskim novinarjem in jih vprašal, kako so s svojim potovanjem zadovoljni in kaj bi želeli videti v Italiji. V imenu svojih tovarišev je odgovoril Sokič, da so s svojim potovanjem docela zadovoljni in da se mu zahvaljujejo za pozornost, ki jo izkazuje zastopnikom jugoslovanskih listov',' ■•>iv>A •;
Splošni ravnatelj za tuje časopisje pooblaščeni minister Rocco je nato izročil Mussoliniju razpored o prebivanju jugoslovanskih novinarjev v Italiji, i ki si ga jc predsednik italijanske vlade paziiiyo;-ogledal, pristavil je še nekaj svojih opomb, nakar je stavil na jugoslovanske novinarje še nekaj vprašanj in se nato od njih prisrčno poslovil.
Med avdijenco jugoslovanskih novinarjev so se z Beneškega trga pričeli oglašati vzkliki večtisoč-glave množice, ki se je vrnila z velikih iger vzhod-noafriških bojevnikov in hotela pozdraviti Mussolinija. Ko so jugoslovanski novinarji zapuščali sprejemno dvorano, se je Mussolini napotil na balkon.
Presednik italijanske vlade je pri tej priliki povabil poslanca Miloja Sokiča in urednika »Politike* Predraga M i 1 o j e v i č a , ki sta bila tisti hip ravno med vrati, naj prideta ž njim vred na balkon.
Franco prodira na Bilbao
Salainanca. 11. maja. AA. Ilavas. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno snoči ob 20., pravi:
Na baskovski fronti sc razvija naša sijajna ofenziva južno od Sollube. Zavzeli smo Sanla Cruz-in Derigoilo. Zavzeli smo tudi višine severno od Biscariza. Vas Geigoito so vladni oddelki zažgali, kakor so to storili z Eibarjem in Guernico. Sovražnik jc pustil nn bojišču nad 200 mrtvih in mnogo plena. Ujeli smo 1 17 vojakov. Napad pri Amorebijete smo odbili. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih. Severno od Sollube so naši oddelki napredovali izven vasi Basiga de Baquia. Pri Santandru smo odbili poskus sovražnega napada pri Sillcruelu dc Bricia.
Na madridski fronti iu južno od Tolcda jc so-
Novice z dvora
Belgrad. 11. maja. m. Nj. Vel. kralj Peter II. si je danes popoldne v spremstvu dvornega maršala ter adjutantov ogledal zoološki vrt na Kali-megdanu.
Belgrad, 11. maja. m. Nj. Veličanstvo kraljica Marija je prevzela pokroviteljstvo nad prvim mednarodnim damskih lahkoatletskim mitingom, ki bo 19. in 20. junija v Belgradu.
g Plavalna šola v Ljubljani
Belgrad, 11. maja. m. Po zgledu smučarske skakalne šole v Planici, ki je pokazala letos zelo dobre rezultate sc je minister za lelesno vzgojo odločil ludi za posebne plavalne šole. Za to vprašanje je
Eokazal največ razumevanja športni klub Ilirija v jubljani, ki že od leta 1930, ko je bilo zgrajeno v Ljubljani znano športno kopališče, dela načrtno in z uspehom za širjenje in napredek plavalnega športa v Ljubljani in v Sloveniji sploh. Na ta način je postala Ljubljana v par letih center jugoslovanskega plavalnega športa, ter si je njena plavalna sekcija priborila plavalno prvenstvo. Dr. Rogič je na posredovanje ministra dr. Kreka danes odobril predlog športnega kluba Ilirije, da se v Ljubljani ustanovi plavalna šola. Omenjena šola bo vzgajala tudi tekmovalce in jih tehnično usposabljala za tekme. Plavalna šola športnega kluba Ilirije bo delala pod strokovnim nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo naroda. Novo ustanovljeni plavalni šoli je minister za telesno vzgojo naroda odobril
nn^nnrn T? (lTil ^tmi*,«,, /11	l-»l,l.~ — J . 1._ t_1._;
j-----j • " — — — "	. ,	>uiinu i. Ubiuin ItllVUj
pričela.
vražnik najbrž zalo, da opraviči svojo laži zadnjih dni, prešel v napad po topniškem ognju in s tanki v prvi vrsli. Kljub hudemu topniškemu ognju je bil napad odbit. Jetniki pravijo, da je obležalo nad 2000 mrtvih na vladni strani po tej bitki. Sestrelili smo tudi sovražno letalo. Jetniki pravijo, da v vseh odsekih vladna armada razpada.
London, 11. maja. AA. Reuter poroča iz Sala-lnance, da so po poročilu nacionalistov beli zavzeli Santo Cruz do Rigoitijo. Komunike pravi, da so mesto zažgali rdeči, prav tako, kakor so vladne čete na umiku zažgale Durango, Eibar in Guernico.
Komunike pravi dalje, da so nacionalisti napad rdečih čet na Toledo po kratkem uspehu napadalcev zavrnili.
Osebne vesti
Belgrad, 11. maja. AA. Sodnik Karel Novak, doslej v 4. skupini 1. slopnje, je s kraljevim ukazom jiostavljcn za starešino sodišča v Ratečah v 3. skupini 2. stopnje.
Belgrad, 11. maja, ni. Gradbeni minister je odobril ing. Borisu Hribarju iz Ljubljane izvrševanje javne prakse na vsem področju kraljevine iz strojne stroke.
Beigrafslie vesti
Belgrad, II. maja. m. Danes je bila na igrišču i ašmajdanu tenis tekma med Romunija in Jugoslavijo. Jutri se tekme nadaljujejo.. Danes je bil tale rezultat: 1:1; podrobni rezultati pa so sledeči: Punčec : Šmid 0:3. 6:3, 6:4; Karalulis : Ristič 6:3, 6:3, 6:4, 7:9 Igralca sta dodala navzlic temu, da jc Romunija po treh igrah zmagala, še čelrto igro, ki jo je dobila Jugoslavija.
Belgrad, 11. maja. m. V četrtek bo podpisana nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Romunijo. Novo pogodbo med obema državama bosta podpisala oba trgovinska ministra dr. Vrbanič in dr. Pop.
Belgrad, 11. maja. m. Davi je prispel semkaj velik prijatelj našega naroda g. Paul Labbe.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno, vendar pa je pričakovati lokalnih neviht.
Dunajska vrem. napoved: Povečanje oblačnosti, nevihte.
Zemunska vremenska napoved: Prevladoval«
1k> jasno vreme po vsej kraljevini, le na Primorju in v zapadnih krajih bo oblačnost nekoliko večja. Mogoče so krajevne nevihte s plohami. Temperatura se bo še dvignila.
JVf. Vis. knez namestnik Pavel častni doktor oksiordske univerze
London, 11. maja. Danes ob 6. popoldne fe bil na okstordski univerzi na slovesen način promoviran za častnega doktorja Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel.
Velika Britanija je država tradicije, nepisanih zakonov. Zaradi svoje visoke kulture in civilizacije so Angleži v ocenjevanju vrednot in zmožnosti zelo rezervirani. Mentaliteta Albiona ne dovoljuje presenetljivih skokov ali novotarij. Te tradicije niso omejene samo na kulturo; te posegajo globoko v intimno življenje vsakega Angleža. Toliko bolj še vseučilišči v Oksfordu in Cambridgeu, ki sta dali Veliki Britaniji največje državnike, sijajne književnike in odlične reformatorje. Do tujca tako rezervirani Angleži izkazujejo izjemno pozornost samo onim, za katere so prepričani, da njihov standart kulture odgovarja britanskemu stan-dartu. Slovita izoliranost Anglije, o kateri se širijo legende v Evropi in drugje, je posledica gotove samozavesti o lastni moči, o visoki vrednosti svoje kulture in civilizacije. Čeprav so le redkokdaj po-klonjeni gotovi privilegiji ali redke počastitve tujcem, pomenja to, da imajo ti gotov kontakt z angleško kulturo, to je, da so dosegli v svojem življenju kaj, kar jih veže z vso Anglijo.
Tradicionalna ceremonija izročitve častnega doktorata Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu je bila izvršena v okviru strogih tradicij oksfordske univerze in je predstavljala priznanje ne samo izredni državniški modrosti kneza-namestnika Pavla, temveč tudi intimni stik tradicionalnega Oksforda z nekdanjim dijakom Christ Church Collega, v katerem je knez-namestnik dobil svojo višjo izobrazbo. Od zaključka svojih študij v Oksfordu pa vse do danes visoki doktor oksfordskega vseučilišča ni prenehal delovati za napredek kulturnih vrednot svojega naroda in ni nikoli pozabil, da je vzgojen pod svobodnimi stolpi tega Oksforda, ki je imel med svojimi dijaki najvišje angleške osebnosti, to pa tudi tedaj, ko je bil poklican, da svoje vsestranske izkušnje, pridobljene v inozemstvu, izkoristi za napredek svoje domovine.
Počastitev, ki je bila izkazana Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu od strani univerzitetnega sveta v Oksfordu, je prišla prav tedaj, ko slavi Anglija velike dneve kronanja Nj. Vel. kralja Jurija VI.,
vladarja Velike Britanije, dominijonov in kolonij. Tudi v svečani promociji jugoslovanskega kneza-namestnika Pavla za častnega doktorja, ne vidimo samo dejanja kartuazije, temveč simbol, ki kaže na tesne zveze med Jugoslavijo in angleško vlado. Nekdanji dijak najstarejših kolegijev v Oksfordu in današnji jugoslovanski knez-namestnik bo s sprejemom odlikovanja, ki mu ga daje ena najstarejših univerz na svetu, nedvomno čutil radost in zadovoljstvo, ker daje jk> njegovi osebnosti Anglija priznanje vsej Jugoslaviji in njenemu ljudstvu.
Oksfordska univerza s svojimi strogimi predpisi in selekcijo se v marsičem razlikuje od univerz na kontinentu Na čelu ji je kancler, ki je vedno najbolj ugledna osebnost Velike Britanije. Eden od kanclerjev oksfordske univerze je bil Cromuell v 17. stoletju in pozneje pa so prišle na
vodstvo univerze same vodilne osebnosti Anglije. Med zadnjimi so bili tudi lord Carson, lord Reausburr in dr. To vseučilišče ima važno vlogo tudi v f>olitičnem življenju Velike Britanije in |x>-šilja v angleški parlament iz svoje srede tudi dva zastopnika. V tem vseučilišču so delali, študirali in plodno delovali veliki možje kakor Koger Bacon, Duns Scotus in VVicliff, pa tudi Erazem Roterdam-ski je imel tam predavanje. Biti član oksfordskega vseučilišča ni samo privilegij; za angleško javnost pomeni to tudi gotove specialne, moralne in intelektualne sj)osobnosli. Doktorati pa se podelujejo samo po naj)ornem delu, gotovim sj>osobnim možem, o katerih se je univerzitetni svet prepričal, da so to s svojim delom v resnici zaslužili.
S prejemom visokih znakov doktorskega dostojanstva stopa Nj. Vis. knez-namestnik Pavle v vrste onih visokih državnikov, ki so vodili britanski imperij cela stoletja. Toda ne glede na to bo knez Pavel občutil radost, ker je po njegovi osebnosti počaščena tudi Jugoslavija in njeno ljudstvo, ki je vedno občutilo največje simpatije za jx>nosni Albion. S svojim delom na prosvetnem, umetniškem in kulturnem polju, v zadnjem času pa tudi kot državnik je knez-namestnik zbudil občudovanje v Veliki Britaniji. Tudi če mora ta izredna i>o-zornost oksfordske univerze demonstrirati priznanje knezu-namestniku, vendar hkrati kaže, kako visoko nadarjeni angleški narod ceni njegove napore za kulturni in gmotni napredek Jugoslavije.
Naše ljudstvo je že imelo priliko, da spozna plemenite napore angleških državnikov za ohranitev tradicij, ki vodijo h konsolidaciji miru in splošnega blagostanja. Tudi pri tej novi manifestaciji angleško-jugoslovanskega prijateljstva vidi dokaz, da je njegov knez-namestnik enako sjiošto-van v inozemstvu kakor v domovini. Kakor je posijala iz tradicionalnega Oksforda svetloba izobrazbe in znanosti, tako se iz istega Oksforda porajajo nove zveze, novi Impulzi za ožje kulturno in poli-tično sodelovanje med Anglijo in Jugoslavijo. V visoki časti, ki je izkazana Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, vidi Jugoslavija jamstvo, da se bo še v bodoče krepila zveza med državama Veliko Britanijo in Jugoslavijo v interesu splošnega člove-čanskega sodelovanja in onih visokih idealov, katere so zastopali angleški dijaki Oksforda, sedaj veliki državniki največjega imj>erija na svetu.
JAPONKA
pije za zajutrek skodelico čaja,
a mi jemo naše
M
BONBONE
Bodi kjerkoli
M
povsodi!
Obsežno delo Muzejskega društva
V ponedeljek je bil občni zbor Muzejskega št v a za Slovenijo in sicer v prostorih Narod-
društv
Slovenske čipke v Bukarešti
Moti se, kdor misli, da bo domačih obrtov skoraj konec in da se bodo brezčutni stroji polastili izdelovanja vsega, kar zamišlja predsodkov prosta duša in ustvarjajo pridne roke, ki dobe z delom najskromnejši košček kruha. Kdor ne r>°zna po-manja v naših vaseh, naj vsaj hote ne zavira dela v korisl našega podeželja.
V	raznih državah jx«večajo oblasti veliko skrbi organizacijam, ki se bavijo v domačimi obrti, jih podpirajo in žrtvujejo včasih naravnost ogrom-tia sredstva za propagando. Za vzor nam lahko 6luži mala Madžarska, ki ne zamudi prav nobene prilike, da pokaže 6voja dela inozemstvu in opozori potom njih na sebe in vzbuja s tem mnogo pozornosti. K njim naj bi šli v šolo do(ični. ki jim je žal vsakega izdatka za propagando naših izdelkov — zlasti pa oni, ki so mnenja, da dovolj lepo ponarejajo stroji ročne izdelke. Vedno jjov-darjamo, da je velike moralne vrednosti ohraniti našim ljudem veselje do dela, ker se s tem krepi delavolinost, na drugi strani pa prinaša to delo manikujoči dohodek za najskromnejše življenje.
V	mednarodnem svetu se ročna dela še vedno visoko cenijo in tujci, ki prihajajo v goste v druge države, iščejo navadno nekaj tipičnega, kar se iz; deluje tamkaj. V mednarodni svet je pošiljal doslej naše izdelke na razstave Trgovski muzej ministra
. industrije in trgovine, za kar ima največ zaslug njegov direktor g. Jaša Grgaševič. Letos, ko je zavladala svetovna moda čipk, je treba posvetiti posebno pozornost inozemstvu, da spozna naše solidne izdelke. Uspešni propagandi, ki jo vodi za naše čipke Drž. osrdnji zavod za ž. d. obrt v Ljubljani, se imamo zahvaliti, da je vedno več dela in da bodo naše čipke dosegle zopet svoj renome. ka-koršnega so imele svoj čas v svetu. Zato je potrebno tudi razumevanje oblasti. Za razstavo naših čipk v Romuniji je odobril letos podporo g. ban
dravske banovine dr. Marko Natlačen in s tem pokazal svojo skrb zlasti za naše obmejne kraje. Poročali smo že svoj čas, da je letošnja razstava v Pragi vzbudila toliko jjozornosti med romunskimi damami, da je odbor Lige rom. žen v Bukarešti povabil Drž. osred. zavod na veliko razstavo ročnih del, ki ie te dni v Bukarešti. Vsa organizacija je v rokah agilne predsednice g. Pije Ali-manisteano. roj. Bratianu, ki ji ]X>maga cela vrsla arhitektov, umetnikov in zlasti organizatorjev domačih obrtov. Razstavišče je izpremenjeno v romunsko vas s tipično, zelo učinkovito arhitekturo, ki izgleda kakor osvežujoča oaza sredi ogromnih skladov premočrtnih modernih objektov. Vsakogar prevzame jrogled na to lepo razstavišče, ki je polno etnografsih zanimivosti, pestrega cvetja in bojra-tih narodnih noš. Tu ni ropotanja mrtvih kovinskih strojev in motorjev, na stotine pridnih rok se giblje in usvarja pred očmi občudovalcev z ljubeznijo, česar stroji nikoli ne bodo zmogli. Iz raznih krajev so prišli razstavljala', kar nam povedo napisi nad številnimi koiami; Kanal. Vlasca, Brasov, Mene-dinti, Bihor. Tarnava Mare, Cluj, Hemedoara, La-pusna Prahova, Nasaud, Muscel, Mu res, Bukovi-na itd.
Med najelegantnejše damske toalete so pomešane pestre noše kmetic in kmetov, ki spominjajo deloma na srbske, deloma tudi na bolgarske nose.
Drž. osrednji zavod je dobi! častno mesto poleg paviljona, v katerem je od jutra do večera zaposlena soproga min. predsednika g. Tatareseu. Lahko smo ponosni, da smo razstavili prvovrstna dela ki vzbujajo splošno zanimanje in prizname. Povdariti pa moramo, da je šla uprava razstave jugoslovanskemu oddelku z izrednim razumevanjem na roke in s tem. dokumentirala tudi, da naše prijateljstvo z Romunijo ni le na papirju, ampak gre res iz srca.
Hude posledice deževja
Št. Vid pri Stični, 11. maja.
Dolgotrajno deževje je prenehalo, a posledice so 6e šele 6edaj f>okazale. Pri mnogih vaseh so ob-sejane njive i»od vodo, tako Podborštom, v občini Št. Vid, v Dobravini v občini Veliki gaber, v Velikih dolih, občina Veliki gaber. Nekaterim posestnikom je voda zalila njive, na katerih imajo do 20 mernikov žita vsjanega. Ker bo voda stala več tednov, bo setev popolnoma uničena. Zopet bo pomanjkanje živeža pri mnogih kmetovalcih.
Nujno potrebno je, da bi vlada pomagala ti: stim, ki jim je voda setev uničila. Treba bi pa tudi bilo napraviti več požiralnikov, da bi se voda ob nalivih hitreje odtekla.
nega muzeja. Otvoril ga je predsednik društva prof. dr. Milko Kos ter se v svoji uvodni besedi zahvalil vsem, ki so z razumevanjem spremljali in podpirali društvene težnje. Pred vsem je izrekel zahvalo kr. banski upravi, mestni občini ljubljanski ter časopisju.
Nato so posamezni društveni odborniki dali svoja poročila, ki so- izpričala obsežno znanstveno in kulturno delo tega društva ter pokazala okolnosti, v katerih se to delo razvija in vrši. V prvi vrsti gre za gospodarsko. finančno stran društvene opore, ki prav tako kakor povsod drugod odločilno pospešuje ali zavira sleherno udejstvovanje. Muzejsko društvo nima danes ugodnih pogojev za razvoj v tistem obsegu in višini, kakor ga takšna važna kulturna ustanova potrebuje. Subvencij ni, število članov pa se je občutno zmanjšalo in z njim tudi dohodek, ki ga prinaša članarina. Gmotno vprašanje zadeva seveda znanstveno delo in njegove uspehe, ki se izkazujejo v publikacijah, kakršna je Glasnik MD za Slovenijo. Zato ni čuda. da je v svojem jioročilu močno povdaril gmotno stran glede Glasnika njegov urednik dr. Josip Mal, ki se mora brigati za to, kdaj, v kakšnem obsegu in s kakšno opremo bo Glasnik lahko izšel, in nihče ne more zameriti, če avtorji oddajajo svoje rokojiise tja, kjer jih more urednik ne le bolje honorirati, marveč kjer je dana finančna možnost, da njihovi spisi izidejo tudi bolje in lepše opremljeni. Preteklo leto je izšel 17 letnik Glasnika, zdaj pa je v tisku prvi snopič 18. letnika, kjer bodo arheološki članki za naše razmere bogato ilustrirani. Slike so namreč zlasti pri arheoloških in umetnostno-zgodovinskih razpravah silno važne in često bolj povedne kakor tekst sam. Po-^gj sebno so pomembne za Glasnik, ki gre s svojimi zamenjalnimi zvezami v tuji svet, kateremu služijo ilustracije v dohrodošlo izpojiolnilo slovenskega teksta. Zato tudi teži urednik za tem. da bi bil ilustrativni del prvovrsten. Društvo dobiva v zameno za Glasnik 190 publikacij, ki bi jih sicer v Ljubljani ne imeli, ter je tako v zvezi s 143 drugimi društvi in korporacijami.
Mnogo se je društvo zavzemrlo za izročitev arhivalij, ki mu od Avstrije pripadajo jx> S. Ger-mainski pogodbi, vendar vkljub večletnim prizadevanjem in naporom ni doslej uspelo.
Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen ves dosedanji odbor, ki ga sestavljajo dr. Milko Kos kot predsednik, dr. Josip Mal kot podpredsednik in urednik Glasnika, dr. Balduin Saria kot blagajnik in dr. Hajko Dolar kot knjižničar in arhivar. Brez jiosebnega mandata so odborniki: dr. Jakob Kcle-niina. prof. Silvo Kranjc, dr. Mirko Rupel, dr. Me-lita Pivcc-Stcle in dr. Josip Turk.
Za napredek kmetijstva v mariborski okolici
Skupščini kmetijskih odborov za okraja Maribor levi in desni breg
Maribor, 11. maja.
V kratkem razdobju sta imela oba kmetijska odbora okrajev Maribor desni in levi breg svoji letni skupščini, ki sta bili jiotrebni predvsem zaradi tega, da pridejo v odbore novi možje, pravi predstavniki našega kmeta. Prvi je zboroval kmetijski odbor okraja Maribor desni breg. Delovanje tega odbora je bilo v preteklem letu zelo plodo-nosno. Imel je 105.413 Din izdatkov za licencira-nje bikov, izvajanje mlečne kontrole, nakup plemenskih bikov in mrjascev. rodovniško premova-nje, za prispevek za cepljenje svinj, za nakup trierjev, za gospodarske tečaje in pouk, za nakup sadnih škropilnic itd. Skupščina je sklenila, da bo upoštevala pri podelitvi podi>or samo naprave, ki pridejo v prid splošnosti, kakor so to trierji, travniške brane, plugi, sadne škropilnice. Pri debati se je pokazalo, da so potrebe podeželja silno velike, da pa so sredstva okrajnega odbora premajhna. Sklenilo se je tudi, da morajo občine stroje in orodje, nabavljeno iz sredstev kmetijskega odbora, nadzorovali in da naj se po možnosti zgrade skupna skladišča za tako orodje. Skupščina se je zaključila z volitvami. Za predsednika je bil izvoljen oskrbnik Vetrinjskega dvora Miha Zidanšek, podpredsednik je Hauptman Ivan iz Poljčan. Delegata za oblastni kmetijski odbor sta Zidanšek in Hauptman, namestnik Jalšek Franc.
Te dni je bila redna skupščina kmetijskega odbora za okraj Maribor levi breg. Skupščina je odobrila obračun za 1. 1936 in proračun za tekoče leto. Zanimivo je bilo poročilo o izdatkih za napredek kmetijstva v teku sedem let, odkar obstoja odbor. 7.a kmetijske stroje je odbor izdal v tem času 130.000 Din, za nakup bikov lOo.OOO, za sadne škropilnice 75.000, za nagrade biko-rejcem 78.000, za cepljenje svinj 78.000, za nakup mrjascev 20.000, za pospeševanje kurjereje 13.000, za zatiranje sadnih škodljivcev (nabava zaščitnih sredstev^ 40.000. za travna semena 30.000 Din itd. Okrajni odbor je pripomogel k nakupu 65 trier-
jev, od tega 6 najmodernejših, 96 sadnih škropil-nikov, 86 travniških bran in mnogo drugih kmetijskih strojev. Skupščina je sklenila, da se bo v bodoče često sestajala, da se tako obdfžiJimvečji kontakt med zastopniki posameznih občin. Razpravljalo se je tudi o izvozu sadja ter se je ugotovilo, da morajo imeti kontrolorji pravico označiti kvalifikacijo sadja tudi na tovornem listu, da se na ta način prepreči, da bi brezvestni izvozniki deklarirali krastavo in pomanjkljivo sadje, ki je primerno samo za industrijsko predelavo, kot dobro namizno blago. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika župan občine Košaki min. v p. Ivan Vesenjak, podpredsednik je najstarejši član odbora Vračko od Sv. Jurija ob Pesnici. Delegata za oblastno skupščino sta prof. Vesenjak in Zu-panič Alojz, v ožjem odboru pa so Zupanič Alojz, Mračič Matija, Muršak Ivan in Perko Ivan
Oglase ja
binkoštno izdajo
»Slovenca"
sprejema naš og'asni oddelek v Ljubljani. Mariboru in Celju do sobote opoldne, vendar bo pa mogoče željam cenj. inserentov v polni meri ustreči le tedaj, ako nam oddajo svoja cenjena naročila za nedelisko veliko izdajo že v četrtek ali petek.
L<ep razvoj tu$she$$a prometa
Ljubljana, 11. maja.
Ob živahnem zanimanju vseh tujskoprometnih činiteljev in ob udeležbi številnih zastopnikov posameznih tujskoprometnih organizacij je bil danes redni občni zbor Zveze za tujski promet v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik, g. načelnik dr. Marn, ki je predlagal udanostno brzojavko kralju Petru II. in .pozdravni pismi ministru dr. Vrba niču ter banu dr. N a 11 a č e n u. — V svojem govoru je dr. Marn dalje pozdravil zastopnika g. bana in banske uprave gosp. svetnika Vel ikon jo, zaslopnika železnice g. Gregor-ko, zastopnika poštne uprave g. K i t e k a, oba zastopnika mestne občine, mestnega župana in tujskoprometnega sveta dr. S teleta in dr. B r l-1 e j a, zastopnika Zveze kopališč msgr. R a d i c e-viča iz Zagreba, zastopnika Zbornice za 101 podpredsednika g. M a j c n a, ki je zastopal tudi Zvezo gostilničarjev, in pa tajnika g. M o h o r i č a, zastopnika osrednjega »Putnika« dr. Š t e r a, zastopnika Avtokluba dr. Pavlina, zastopnika mariborske tu jskoproinetne zveze dr. Š u b i c a in dr.
Dr. Marn je v nadaljnjem govoru naglasal, da je tujski promet dobil lani zakonito organizacijo z uredbo o turizmu, ki pomenja važen napredek. Zveza je dobila tudi razne materijalne ugodnosti, za kar se je zahvalila g. trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču. Predsednik se je 6poninil pokojnih zaslužnih sodelavcev gg. prof. Jarca in Vargazona. (Navzoči so spomin obeh primerno počastili.) 1 red-sednik je pohvalno omenja! podporo tako mate-rijalno kakor moralno s strani banske uprave, Zbornice za TOI in mnogih občin tor tujskpromet-nih ustanov, zlasti pa složno in stalno sodelovanje s tujskoprometno zvezo v Mariboru. Posebno toplo je naglasil hvaležnost tujskoprometnih ustanov 111 Zveze same našemu dnevnemu časopisju, ki kaze za napredek tujskega prometa polno razumevanje. Izrekel je ludi zahvalo g. trgovinskemu svetniku v ministrstvu za trgovino in dustrijo g. Jasi Grga-
ševiču.	r, j,* -i , • •
Za njim so govorili: msgr. Radicevič, ki je sporočil pozdrave tujskoprometnih delavcev iz Hrvatske in je izrekel priznanje Slovencem, da so pijonirji na tujskoprometnem polju. I)r. Subic je sporočil pozdrave v imenu Zveze za tujski promet v Mariboru, dr. Šler v imenu centrale »Putnika«.
Zelo obsežno poročilo je podal g. ravnate j dr. C. Z i ž e k o poslovanju Zvezo za tujski promet. K temu poročilu se bomo še povrnili, ker obseua važne podatke o našem gospodarstvu, čigar tehtna panoga je tudi tujski promet.
V imenu nadzorstva je predlagal g. R u s raz-rešnico odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Soglasno je bilo tudi odobreno, da ostane članarina ista kakor dosedaj. V debato so posegli številni govorniki, ki so obravnavali različna vprašanja našega železniškega in tujskega prometa. Tehten govor je imel g. Majcen, ki je naglasal potrebo, da bi bilo sedaj potrebno odpreti gorenjsko cesto vsaj za delni promet in da bi bilo dopustno zaprtje lo na odseku po 300 m. Tako pa nam utegne sedanja praksa, ko morajo avtomobilisti voziti po stranskih cestah, zapreti dotok tujih avtomobili-stov za letos in prihodnje leto. Zastopniki posameznih krajevnih društev so govorili tudi o boljši organizaciji železniškega prometa m o raznih
ugodnostih, do katerih imajo jiosainezni tujsko-prometni kraji pravico.
Župnik g. Fr. Krašnja od Sv. Križa nad Jesenicami je v toplih besedah omenjal zasluge, ki si jih je pridobil g. načelnik dr. Rudolf Marn za razvoj obrti, trgovine in industrije, zlasti pa tujskega prometa v Sloveniji, ter mu izrekel, ko sedaj odhaja kot dolgoletni načelnik banske uprave v pokoj, toplo zahvalo za njegove zaslugo in za naklonjenost Zvezi za tujski promet.
V splošnem je občni zbor pokazal, da so naši tujskoprometni činitelji zadovoljni z razvojem tujskega prometa v Sloveniji, ila se pa bore še vedno proti raznim pomanjkljivostim.
Otvoritev sezone
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd.
so odprte od 1. aprila Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča, jNova uprava)
Stara jahalnica izgine
Ljubljana, U. maja.
Bilo je že mnogo kritičnih opazk proti stari jahalnici, ležeči ob Bleivveisovi cesti v bližini banske palače. Mnogi so zahtevali, naj se ta stara zgradba odstrani in naj se prostor primerno zazida. Svet, na katerem stoji ta podrtija, obstoja iz dveh zemljiških parcel št. 247 in št. 214 kat. obč. Kapucinsko predmestje v 6kupni izmeri 2117 m2. V zemljiški knjigi fungira že od I. 1885 naprej kot lastnik »Laibacher Reitschulverein«. ki sc je z odlokom velikega župana 1. 1025 prekrstil v »Ljubljansko jahalno društvo«. Toda šele letos 9. marca je društvo predlagalo pri okrajnem sodišču, da se vpiše v zemljiško knjigo slovensko društveno ime pod gornjim naslovom.
Poštna hranilnica v Belgradu, po svojem zastopniku direktorju ljubljanske [podružnice dr. Vlad. Vidmarju, je sedaj koncem aprila kupila od Ljubljanskega jahalnega društva, ki' so ga pri p°K°dbi zastopali načelnik, odvetnik dr. Friderik Lukman, in odbornika Fmerik Maver in dr. Erili Zeschko, omenjeni svet za 1.200.000 Din, tako da pride m-nad 565 Din. V pogodbi se je društvo obvezalo, da ima najkasneje do 1. avgusta letos podreti staro zgradbo, jahalnico, očistiti stavbišče in materijal odstraniti. Določeno je dalje, da se imajo vse starinske stvari, ki predstavljajo kako vrednost in ki se bodo slučajno pri odkopavanju našle, izročiti mestnemu magistratu za mestni muzej, kajti mnogi računajo, da bodo pri kopanju temelja naleteli na kake zgodovinske ostanke.
Poštna hranilnica namerava na tem svetu zgraditi moderno, veliko stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Baje prično z graditvijo poslopja že letos v avgustu. Na ta način bo odstranjena stara zgradba, ki pač ni napravljala na tujce ob tako veliki avtomobilskooromefni cesti naiboMše^a vtisa..
Drobne novice
Koledar
Sreda, 12. maja: Pankracij in tovariši, mučen-ci; Nerij, mučenec.
1Sovi grobovi
-J- V Slav. Požegi je umrl v 78. letu 6tarosti veleugledni in zelo priljubljeni finančni svetnik v pokoju g. Anton Soča n in. Za njim žalujejo poleg številnih sorodnikov soproga Ljubica iu dva sinova, Franjo, apelacijski sodnik, in Krunoslav, peh. stotnik I. razr. Večna luč naj 6veti blago-jK>kojnemu! Žalujočim naše najiekrenejše sožalje!
Kupujte le domače Izdelke!
PERION
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga I
—	Brinjeva gora zopet vabi! Na binkoštni ponedeljek je velik shod. Že na predvečer pridiga in pete litanije. Drugi dan sv. maše ob 5., 6. in 10. Vsega bo dovolj za dušo in telo. Častilci Marijini pridite na male Višarje v Zreče. Prav tako bo shod z. istim sporedom na god sv. Antona Padovan-skega dne 13. junija. Na svidenje.
—	Za hrvatski tujski promet. V Delnicah v hrvatskem Gorskem kotoru je bila te dni važna konferenca, ki ji je prisostvoval tudi ban dr. Ružič. Konferenca je obravnavala vprašanje, kako pomagati s pritokom tujcev gospodarskemu napredku revnega Gorskega kotora, ki ima polno naravnih krasot, pripravnih za vabo tujih turistov. Ban dr. Ružič je izjavil, da bo banovina takoj začela z organizacijo posebnega tečaja za vzgojo prebivalstva, z gradnjo kopališč itd. Slovenci kot najožji sosedje Gorskega kotora bomo tudi imeli korist od napredka te lepe hrvatske pokrajine in želimo Hrvatom pri njihovem de!u čim več uspeha.
—	Rinkoštnega romanja na Trsat, združenega ■/. izletom na prekrasni otok Rab, ee še lahko udeležite, če plačate do petka opoldne 175 Din in pridete osebno po podrobna navodila v pisarno »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Vremenska napoved. Evropa : Depresija Z oblačnim vremenom tu in tam in ima za posledico dež nad srednjo in zahodno Evropo. Visok pritisk z vedrim vremenom v ostalih delih. — Jugoslavija: Vedro po vsej kraljevini, samo v zgornjem Primorju in v dravski banovini je nekoliko oblačno, temperatura se je zvišala. Najnižja je zabeležena v Plevljah —3, najvišja pa v Jaša Tomiču +29. — Napoved za danes: Vedro po vsej kraljevini. Nekoliko oblačno v Primorju in na zahodu. Ponekod lokalne nevihle s kratkimi nalivi. Temperatura se bo zvišala.
—	Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joseiova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakoi tudi otrocih.
Eo«. po min. soc. pol. ln nar. idr. S-br 15485. 23. V. 85
—	Novi slovenski pravopis, ki sta ga sestavila leta 1935 dr Breznik in dr. Ramovš, izdalo Znanstveno društvo na univerzi, v prodajo .pa ga je prevzela Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, je vsa slovenska javnost sprejela z velikim zadovoljstvom, ker je s tem dokončno rešeno vprašanje enotnega pravopisa. Vsak kulturen narod teži za tem, da dobi enotno slovnico ter svoj enoten, povsod priznani pravopis. To smo Slovenci po precej dolgem času dosegli in moramo biti sestavijalcema le hvaležni za veliko kulturno delo. Zato je neobhodno potrebno, da si knjigo naroče predvsem vse ljudske, srednje, učiteljske, meščanske ter tem primerne šole, kjer se poučuje slovenski jezik, da ee na ta način čimprej doseže enoten pouk v pravopisju. Pozdravljamo zalo najnovejšo odredbo kr. banslce uprave dravske banovine z dne 28. januarja 1937, ki odreja vsem šolani obvezno uporabo dr. Breznik Ramovševega slovenskega pravopisa že v šolskem letu 1937-38. Sličen poziv so prejeli že ljubljanski mestni uradi, samoupravni banovinski ter občinski uradi. Potreben je dalje vsaki trgovski, privatni pisarni, pisateljem, časnikarjem ter vsakemu, ki hoče pravilno pisati in lepo pravilno govoriti. — Breznik-Ramovšev pravopis ni le pravopisni, ampak ludi istočasno pravorečni slovar. — Ker je kritika opozorila na nekatere pomanjkljivosti, sta sestavljalca knjigo vnovič pregledala in izdala seznam popravkov, ki je vsem, ki so knjigo že kupili — brezplačno — na razpolago. Knjigo prodaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani je 60 Din.
—	Zvonimir Rogoz je gostoval v Zagrebu.
Znani hrvatski esejist in kritik dr. Ivan Esih pri-občuje v zagrebškem »Jutarnjeni listu*: obširno poročilo o Zvonimiru Rogozu, ki bo te dni gostoval v zagrebškem narodnem gledališču. Dr. Esih naglasa njegove zasluge za slovensko, češko in hrvatsko gledališko umetnost ter navaja njegove znamenite nastope. Dr. Esih seveda naglaša, da je Rogoz po rodu Zagrebčan, pozablja pa, da je Uogoza dala gledališki umetnosti prav za prav Ljubljana. Vendar se veselimo tega priznanja, ki ga je Rogoz dosegel v svoji pravi domovini — na Hrvatskem.
—	Pregled zagrebških hotelskih sob. V Zagrebu najbrž ni vse v redu v tamkajšnjih hotelih in prenočiščih. Poleg tega so cene sobam neenakomerne. Zagrebška policija in druge oblasli so se odločile, da bodo pregledale prav vse sobe, ki služijo za prenočišča, ler da bodo določile cene, po katerih naj se sobe oddajajo, obenem bodo poskušale odstraniti vse pomanjkljivosti v teh sobah.
—	Za proslavo majniške deklaracije. Letos poteče 2(1 let, kar je bil izvršen eden največjih dogodkov naše zgodovine: podpis majniške deklaracije. Prosvetna in druga društva liodo ta spomin gotovo slovesno praznovala. Kot zaključek ostalega sporeda bi bil primeren tudi krajši dramatski prizor, bodisi na odru, bodisi na prostem. >Mladi oder« ima v rokopisu igro enodejanko, spisano prav za to priliko, z naslovom Naša pravda-'. Če bo zadostno število naročil, jo bo izda! v strojnem rokopisu. Društva, ki reflektirajo na to igro. naj jo torej takoj naroče, najkasneje pa do 20. maja t. 1. Naročila po 20 maju ne pridejo več v poštev. Naroča se na naslov >MIadi oderr, Ljubljana ali Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Naročeno Igro prejmejo društva 21. in 22. maja t. 1. Plača ee po povzetju (po prejemu). — Istočasno opozarjamo odre, da ima »Mladi oder< v zalogi tudi zbirko Iger, primernih za uprizoritev ob kresovanju, z naslovom ;-0 b kresu?. Naroča se tetotam.
—	Zagrebški športniki med seboj. Zaradi slabe organizacije izleta zagrebških »kibicev« v Budimpešto ob priliki meddržavne tekme med Jugoslavijo in Madžarsko je prišlo med zagrebškimi športniki do hudega spora. Zagrebški navijalci so bili namreč močno presenečeni, ko so jih pripeljali v Budimpešto, pa so bili tam skoraj brez hrane in pa brez primernega prenočišča. Zbobnati je bilo te navijalci prav lahko, toda nihče ni imel med zagrebškimi športniki kakšnega smisla za pravilno organizacijo tega športnega izleta.
—	V domžalski železniški čakalnici je bila pozabljena v ponedeljek ženska srebrna ura z verižico. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi Kač Frančiški, Gosposka 24, Celje.
—	Prihranite sebi poznejša očitanja ako svoje otroke pravočasno navadite na nego ust in zob z Odolom L83. Antiseptično delovanje te od zdravnika strokovnjaka priporočene vode za usta obvaruje otroke pred gnilobo zob in njenih posledicah ter daje čist in zdrav duh. Odol L83 znači izvor zdravja in veselja v življenju oiroka! Moč je v vsaki kapljici.
—	Pri zaprtju, motnfab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
V sredo, dne 12. maja 1937.
Gledališče
Drama. Sreda, 12. maja: Peter in Aleksej. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 13. maja: Rivala Red Četrtek. — Petek, 14. maja: Peter in Aleksej. Red A. — Sobota, 15. maja: Rivala. Red B.
Opora. Sreda, 12. maja: Veseli studenček. Red Sreda. — Četrtek, 13. maja: Plamen. Red C. — Petek, 14. maja: Zaprto. — Sobola, 15. maja: Car Kalojan. Premiera. Premierski abonma.
Sestanki
Znanstveno društvo v Ljubljani bo imelo svoj letošnji občni zbor v petek, dne 21. maja ob 17. v slovanskem institutu na univerzi.
Prireditve in zabave
Jugoslovanska-češkoslovaška liga v Ljubljani
priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 17. v mali filhar-monični dvorani zaključek tečajev češkega jezika obenem s proslavo 100 letnice Kollarjeve Vzajemnosti. JČ liga vabi na to prireditev razen čeških tečajnikov tudi vse svoje članstvo in vse .prijatelje češkoslovaškega naroda. Vstop je prost. — Odbor JČ lige.
Spored javne produkcije komorne šole ljubljanskega državnega konservatorija. 1. Tarlini: Sonata v g-molu za violino in klavir. 2. Corelli: Sonata v d-duru za violino in klavir. 3. Beethoven: Sonata v a-duru (Kreutzerjeva) za violino in klavir. Spored izvajajo violinista Prevoršek in Burger ter pianista Osterčeva in Adamič. Nastop komorne šole prof. Jana Šlaisa se vrši v počastitev spomina ravnatelja Mateja Hubada. Produkcija bo v petek, dne 14. t. m. ob četrt na 7. zvečer v veliki filhar-monični dvorani. Spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima
drevi ob 20. svoj zadnji letošnji sestanek; zato vabim vse tovariše, da se ga udeleže. — Prefekt.
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob 20.15 redni sestanek. Iskreno vabljeni!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Na dijaški prireditvi 10. maja na vojaškem vežbališču se je izgubila srebrna zapestna ura z jermenčkom. Pošfen najditelj se naproša, da jo izroči proti nagradi na naslov Kocjan Alojzij, Ljubljana, Sv. Petra c. 67-1.
Novo lice Frančiškanske ulice
Še pred leti je veljala ozka Frančiškanska ulica za postransko prometno pot. čeprav je ta ulica 6redi Ljubljane. Ljubljana pač ni imela takega voznega prometa in ne prometa pešcev in zato nihče ni zabavljal čez to ozko prometno zvezo. V novejšem času pa se je skazalo, da je Prešernova ulica največkrat preobljudena in pretesna in da bo Frančiškanska ulica sčasoma postala ena najbolj važnih prometnih žil v osrčju Ljubljane. Oo. frančiškani so pokazali smisel za napredek Ljubljane ter so del zidu v Frančiškanski ulici že podrli in lani zgradili moderen konvikt s trgovskimi lokali v pritličju in z udobno dvorana v osrčju poslopja. Frančiškani pa nameravajo še nadaljevati s to modernizacijo osrčja mesta, v katerem sloji njihov samostan s še vedno prostranim vrtom. Tako 60 sedaj pričeli delavci podirati visoki zid nied kapelicami frančiškanske cerkve od Miklošičeve cesie vzdolž Frančiškanske ulice do konvikta. Na tem mestu bo zrastla enonadslropna nova stavba, v kateri bo v pritličju 9 trgovskih lokalov, pa (udi v I. nadstropju bodo poslovni lokali, en proslor pa bo oddan za karitativno pisarno. Dosedanji vogalni prostor, ki je ograjen že z železno ograjo bo od-kopan. Tja pride ličen spomenik, ki bo izpolnil ta vogal. Posebni zvezni hodnik bo vezal kolegij s samostanom, prostori pa bodo urejeni tako. da bo omogočen prevoz z vozmi na ostanek dosedanjega frančiškanskega vrta. Vsa dozidava bo urejena skladno s cerkvijo in bo imela pomen resne arhitekture. Načrte za to novo delo je napravil ing. Lado Kham, delo pa ie že pričela stavbna tvrdka g. Miroslava Zupana. Do septembra t. 1. bodo prostori najbrže že vporabni za trgovine.
*
1 Mestna počitniška kolonija. Mestni socialno-politični urad bo sprejemal prijave za mestne počitniške kolonije do 30. maja t. 1. Prosila naj se zglase med uradnimi urami v mladinskem oddelku socialnega urada. Mestni dom, soba št. 5, da izpolnijo prijavno tiskovino.
1 Občni zbor Slavističnega društva v Ljubljani je bil dne 8. t. ni. v Slovenski Matici. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je društvo v preteklem poslovnem letu priredilo več javnih strokovnih predavanj, zlasti pa usmerilo svoje delo v zbiranje sredstev za ustanovitev lastnega strokovnega glasila. Pri volitvah je bil izvoljen nov upravni odiior. ki ga tvorijo: predsednik dr. Mirko Rupel, odborniki: prof. Vida Vrtovčeva, prof. Marja Borštnikova, prof. Alfonz Gspan, dipl. phil. Kraigher Uroš. prof. Fr. Parheiner, dr. Anion Slodnjnk, prof. Jakob šolar, ravn. Janko Glaser in prof. Janez Logar.
Zemljepis slovenskega
Koroianat Nezadostno!
Iz Borovelj, znanega puškarskega mesta v slovenskem delu Koroške dežele, smo prejeli pod tem naslovom daljši dopis oziroma »popravek«; iz njega povzamemo samo nekaj stavkov.
V Ljubljani izhaja v ponedeljkih, ki smo jih v boljših časih mi »borovski pilejk praznovali kot »Blau-Montag«, tednik »Življenje in svete. V njem piše neki dr. Anton Debeljak o Baškem jezeru in njegovi prelepi okolici. To je vse lepo, ker 6e s tem budi tudi zanimanje za nas koroške Slovence, ki tudi v staroslavnih Borovljah še nismo izumrli. Mi »borovski pilejk izdelujemo svetovnoznane pušike; naše glavno orodje je pila; zato beseda apilej« ni nobena psovka ali kaj običnega, temveč
grist n a domača, slovenska beseda. Iz priprostih ovačnic, ki so nekoč stale ob ljubeljski Borovnici sredi »borovja«, se je razvilo naše puškareko mesto »Borovljane«, ki šteje sedaj več tisoč prebivalcev. Pri nas stoje velike tovarne; poleg meščanske šole imamo strokovno šolo za puškarstvo. Celi ljubi dan slišiš pri nas streljanje s puškami, ki jih na državni preiskuševalnici preiskušajo. Tudi okr. sodišče in druge urade imamo. Naše »Borovljane« so mesto, in sicer tako značilno po legi, po prebivalcih in po njihovem poklicu, da jih ni mogoče zamenjati s kakim drugim mestom; še manj pa s kako va6jo. Oni gospod dr. Anton Debeljak pa poluje okoli Baškega jezera in popisuje to potovanje na čudne »viže«. Tam blizu Baškega jezera je kmetska vasica, ki ima slično ime, kakor naše mesto; pa niti trg, niti župna vas ni. Menda je gospod doktor tam videl velike tovarne, velike šole, velika poslopja, kakršna stoje pri nas v Borovljah; morebiti je v onih »Borovljah« slišal tudi šklemfanje s puškami. Prekrasno je tudi ono »vas Borovlje« fotografiral. Pa čudo čudno! V tistem »potopisu« v »Življenju in svetu« je objavljena slika »Pogled na Borovlje«. Pa to ni nobena vas, lo je meslo, to so naše »Borovljane«, pilensko središče celega Sp. Roža. Povabili bi g. doktorja, ker že potuje okoli Baškega jezera, naj pride tudi v naše Borovljane med nas pileje; potem bo morebili znal ločiti selo »Zg. Borovlje« od »Borovljan«, mesta slovenskih pilejev na Koroškem. — Trije borovski pileji.
Maribor
m Letovanje otrok na Pohorju. Na počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, v tem najlepšem našem mladinskem letovišču, se bodo vrstile tudi letos tri skupine. Prva skupina bo letovala od 14. junija do 13. julija, druga skupina od 14. julija do 12. avgusta in tretja skupina od 13. avgusta do 11 oktobra. Vse informacije za sprejem otrok daje društveno tajništvo v Mariboru, Strossmajerjeva 30, Banov, dečji dom.
m Smrt je pokosila dve starki. Skoraj istočasno sta umrli dve stari ženici, ki sta spadali v.najsta-rejšo mariborsko generacijo. Na Aleksandrovi cesti 71 je umrla v mali hišici 90-letna bivša hišna posestnica Magdalena Šerk. Pokojnica je bila v Mariboru znana kot velika dobrotnica revežev in frančiškanske cerkve. — V Slovenski ulici 40 je umrla v starosti 86 let Marija Bračko, bivša popularna gospodinja pri gostilničarju Siterju na Koroški cesti, kjer je bila 29 let v službi. Težki časi so zadeli njo in njanega gospodarja, da sta morala iskati na starost oba zavetja v mestni oskrbnišnici. Kljub revščini pa je njen bivši poslodavec sedaj ob smrti svoje zveste služabnice spravil toliko sredstev skupaj, da ji je oskrbel lep pogreb. — Naj počivata v miru!
m Kopališče na Otoku se pripravlja sedaj s podvojeno naglico, da bo že v soboto 15. t. m. odrto. Kopališko restavracijo je prevzel znani stro-ovnjak g. Majcen, lastnik kavarne Orient.
m Na mestnem gradbenem uradu se počenši od 12. maja sprejemajo stranke samo od 10. do 12. dopoldne.
m Opozorilo fotografom za birmo. Mestno poglavarstvo opozarja fotografe ob priliki birme v Mariboru, da je po zakonu o pobijanju nelojalne konkurence najstrožje prepovedano privabljati stranke v svrho fotografiranja z nedopustnimi obljubami in nagradami, kakor z brezplačnimi avtomobilskimi vožnjami, s sladoledom, vinom, z dodatnimi slikami, zastojnskimi povečavami itd. Proti vsem takim prestopkom bo mestno poglavarstvo strogo nastopalo.
m Tombola krščanske ženske zveze je izpadla v zadovoljstvo prirediteljiv in udeležencev. Sreča se je nasmehnila pravično predvsem takim, ki so je bili res potrebni. Šivalni stroj je zadel Jančar Simon, žensko kolo Vrečko Ivan. žensko kolo Van-ramin Vojteh, otomano Florjan Franc, žensko kolo Unterlehner Antonija, moško kolo Blažič Fric, moško kolo Franc Farič, 2 odeji Graber Karol, hu-bertus plašč Elznik Jožefa, 1000 kg premoga Ša-beder Alojzija, jedilni servis Godina Karolina, prehrano za 4 os^be za 1 mesec Sušnik Ana, 2 m3 bukovih drv Bratušek Anton, jedilno orodje Osterž Ana. Krščanska ženska zveza se najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je ta dobrodelna prireditev zaključila s tako lepim uspehom.
m Naslednja dramska premiera bo zanimiva drama »Bela bolezen« od slovitega češkega pisatelja Karla Čapka. Režira Malec, igrajo pa v glavnih vlogah Nakrst, Grom in P. Kovič.
m Preselitev konskrlpcijskega urada. Mestni konskripcijski urad se bo kmalu preselil v nove, večje in udobnejše prostore na Slomškovem trgu 6.
m Letne majice, jopiči, obleke, sandali najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor.
m Nadaljna aretacija v Stanekovi aleri. Sedaj se nahaja že vsa dična družba proslulega vlomilca Staneka pod ključem. Policiji se je posrečilo izslediti znanega tihotapca Šuma. Šum je obdolžen, da je pomagal Staneku pri razpečavanju zlatnine, vplenjene ob priliki tatvine v Bizjakov! draguljarni.
m Obsojen zaradi požiga. Pred malim senatom je bil v ponedeljek sojen 46-letni tesar Anton Re-cek iz Večeslavcev v Prekmurju radi požiga. Recek se je pred nekaj leti vrnil iz Kanade, zaradi svoje nasilne narave pa se je začel prepirati z vsemi svojimi sosedi. Kmalu po teh prepirih pa so začeli sosedje prejemati grozilna pisma, v katerih se jim obeta maščevanje s požigi. Obdolžili so Receka, da je ta pisma pisal. Recekovemu sosedu Madjru je bilo v resnici trikrat zažgano, enkrat kopica slame, drugič skedenj, tretjič pa gospodarsko poslopje. Vsi trije požari so bili napovedani vnaprej. Orožniki so zbrali proti Receku toliko obtežilnega materiala, da je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, četudi ie vse odločno tajil.
m Ure. zlatnino za hirmance po najnižjih cenah dobite pri R Bizjak, Gosposka 16.
Med drugimi nalogami si je nadel odbor zlasti izdajanje glasila, ki naj bi začelo izhajati že letošnjo jesen.
I Poštna hranilnica razpisuje licitacijo za dobavo steklenih blagajniških pregrad. Načrt in po-
1 Jutri zadnji dan prijave za posebni vlak v Trst in Postojno Cena samo Din 100 Informacije pri bHjetarnicah »Putnik«-a. Ljubljana in Izletui pisarni »Okorn«.

Celic
c Na binkoštni ponedeljek na Goro Oljko. Na
binkoštni ponedeljek prav radi romajo Savinjčani in Celjani na Goro Oljko. Tudi letos bo ob 10 na Gori Oljki sv. maša s pridigo, popoldne pa lepa
šmarnična pobožnost. V slučaju lepega vremena pridejo na Goro Oljko delavci iz Velenja s 6vojo godbo.
c Z delovnega trga. število brezposelnih, prijavljenih pri tukajšnji ekspozituri Borze dela je znašalo dne 10. t. m. 600. Delo dobijo: 2 hlapca,
1	stavb, ključavničar, 2 kleparja, 1 elektro- varilec,
2	kovača za kompresorje, 1 krojač, 2 soboslikarja, 1 mizar, 6 dekel, 5 kuharic, 1 hotel, kuharica, 2 servirki, 4 služkinje in 1 postrežnica.
c Frizerski in brivski saloni bodo v Celju za bmkožtne praznike, to je 16. in 17. t. m. ves dan zaprti.
c Kanalizacija na Spodnji Hudinji končana.
Mestna občina je končala na Spodnji Hudinji kanalizacijo, katero je tamkajšnje ljudstvo že težko pričakovalo. Stroški te kanalizacije so znašali 48.000 Din. Nujno potrebna je še ureditev kanalizacije na Mariborski cesti. Lejjo urejene vrtove zaliva namreč cestna voda, tako da je ob zadnjem deževju zelo trpela privatna last. Prizadeti apelirajo na merodajne faktorje, da vzamejo resno v pretres ureditev kanalizacije na Mariborski cesti ah vsaj uredijo obcestne jarke in speljejo delne odtočne kanale na mestno kanalizacijo.
Gostovanje ljubljanske opere. Kdor želi poslušati operi »Cavalleria rusticana« in »Glumače« naj se takoj javi v Slomškovi tiskovani zadrugi. Operi se bosta namreč peli v Celjskem mestnem gledališču samo v slučaju če se javi do 18. maja zadostno število poslušalcev.
c Nesreče. Hochkrautu Alojzu, delavcu pri III. progovni sekciji, je padla tračnica na levo nogo in mu zmečkala prste. — Kaintz Jožef. 27 letni uradnik v Celju, doma iz Žalca, je na izletu padel in si zlomil desno roko. — Zičkar Janez, posestnik iz Podvina pri Planini, je doma padel po stopnicah in si zlomil desno roko.
c Umrla je v Komenskega ulici št. 8. Voh Marija 81 letna občinska reva. N. v m. p.
c V prostorih tehničnega razdelka okrajnega načelstva v Celju bo dne 24. maja t. 1. javna licitacija za dobavo 800 m3 kamna lomljenca za vsoto 56.8C0 Din za regulacijska dela na Savinji pri Orli vasi. Pogoji so na pogled pri tehničnem razdelku okrajnega načelstva celjskega.
c Kino Metronol. Danes ob 16.15. 18.15, 20.30 »Ej uhniem« (Brodarji z Volge).
c Ribarsko društvo v Celju bo imelo v p>efek dne 28. maja ob pol 20 zvečer v klubovi sobi Celjskega doma svoj redni občni zbor z v pravilih predvidenim' dnevnim redom.
Jesenice
Zadnji tovarniški kamen padel. Zadnjo soboto popoldne je bil na Blejski Dobravi dogodek, ki je IJrivabil veliko gledalcev. Podrli so visoki in ponosni dimnik razrušene tvornice elektrod, ki je obstala lansko leto. Dimnik je bij viden po vsej dolini in so njegov padec opazovali ludi od daleč. Podiranje dimnikov je zanimivo 6amo po sebi s tehniške strani, zato se je na Dobravi zbralo veliko Jeseničanov in okoličanov. Dimnik so izpodpokopali na eni strani, nato podkurili lesene podstavke in visoki kamin, ki je tu kraljeval dobrih 20 let, je zlezel na zemljo. Najprej se je orjak nagnil, počil po sredini, se zavalil na zemljo v prah, kakor zadnji klic industrije, ki ji je nekoč kraljeval, nato pa se razletel v brezštevilne puste kose opeke. Značilno je bilo ravnanje gledalcev, ki so k padlemu kaminu kar pridrveli ih stopali po njem. knkor bi hoteli reči, sedaj pa si na tleh in smo mi na tebi.
Gasilski praznik. Jeseniška tovarniška gasilska čefa ie znana kot ena najbolj vzornih v armadi gasilskih edinic j>o širni naši domovini. Na Flor-janovo nedeljo je praznovala svoj pražnik v tovarniški cerkvi na Savi. Sv. mašo za umrle gasilce je daroval g. kaplan Križman. Udeležili so se ie vsi gasilci s poveljnikom g. Lukmanom in s Krekovo godbo. Po cerkvenem opravilu je tovarna priredila gasilskim četam malo zakusko, ki eo se je udeležili člani v uniformah. Poveljnik Lukman je imel na goste in prijatelje lep nagovor, v katerem je povdarja! važnost in poslanstvo gasilskega tovarištva. ki razumeva v svojem programu vzvišenost pomoč do bližnjega.
Natečaj
za napravo idejnih načrtov mestnega zavetišča na Jesenicah.
Občina Jesenice razpisuje nagradni natečaj za napravo idejnih načrtov za novogradnjo mestnega zavetišča na Jesenicah in to po naslednjih pogojih:
1.	Natečaja se lahko udeleži vsak državljan kraljevine Jugoslavije.
2.	Ocenjevalna komisija se sestavi iz 6 članov, ki jih odobri uprava občine Jesenice.
3.	Za ta tečaj se določajo naslednje nagrade: prva nagrada 2500 Din, druga nagrada 1500 Din, tretja nagrada 1000 Din. — Nagrajeni načrti ostanejo izkijučna last občine, nenagrajeni načrti se pa vrnejo lastnikom.
4.	Nagrade se izplačajo nagrajencem v roku 10 dni.
5.	Skrajni rok za predložitev idejnih načrtov v občinski pisarni je 15. junij 1937.
6.	Vsa pojasnila, kakor tudi situacijski načrt 1 :500 se dobi ined uradnimi urami pri občinskem tehničnem oddelku na Jesenicah.
Jesenice, dne 10. maja 1937.
UPRAVA OBČINE JESENICE.
Stari trg pri Loža
l'o odhodu gosp. župnika Hafnerja v Moravče, kateri si je po dvajsetih letih župnikovanja pri nas pridobil zlasti na gospodarskem polju nevenljivih zaslug, smo z velikim navdušenjem pozdravili in sprejeli njegovega naslednika g. Franca Preset-nika, doslej kaplana v Dobrem polju. Prvi sprejem je bil na Bloški polici kjer so vrala v župnijo, drugi v Ložu. ki je bil ves v zastavah. Med zvonjenjem in pokanjem topičev je prispel novi gospod župnik v Stari trg, kjer ga je pozdravil starotrški občinski odbor, dalje gasilci, sokoli, odborniki Kmetijske hranilnice in posojilnice ler Kmetijske zadruge, Prosveta, tretji red, Marijine družbe in šole. Pred cerkvijo so pozdravili novega župnika ključarji vseh 21 jiodružnic, pred cerkvenimi vrati pa 14 ministrantov. Ko je novi župnik stopil v cerkev, je s kora zadonela pesem v pozdrav. Zvečer se je kljub dežju zbralo pred župni-ščem ogromno ljudstva, ko je prosvetno-cerkveni pevski zbor med čarobno razsvetljavo in streljanjem priredil krasno podoknico in zapel v pozdrav par izbranih pesmi. Novemu gospodu župniku želimo vsi farani veliko sreče in blagoslova božjega v njegovi naporni in odgovorni službi.
Kar koli j« treba očistiti - Vlm čisti vse: boljše in navadnejše I Vim vsebuje drobno zmlete substance, ki posebno delujejo in razkrajajo. Ta omehčajo nečistočo, tako da ie jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bi se pred- (frjy., mat poškodoval. Vim je zelo tov* varčen v uporabi in zares vreden svoja cene.
V*
cisti vse
Kdaj bo višek zaposlenosti
V zadnji številki revije »Glasnik Združenja »ktuarjev kralj. Jugoslavije« je objavil vodja statističnega oddelka GUZD v Ljubljani, g. Ivo Lah, svoje poročilo o kongresu aktuarjev (zavarovalnih tehnikov) v Rimu. V tem svojem poročilu pa prinaša g. Lah tudi nekatera svoja opažanja glede gibanja konjunkture pri nas, ki utegnejo zanimati tudi širšo javnost in jo zato opozarjamo, da vidi mnenje znanega strokovnjaka.
G Lah prinaša najprej grafični prikaz gibanja zavarovanih delavcev za dobo od 1893 do 1913 na bivšem Kranjskem ter za dobo od 1919—1937 pri OUZD v Ljubljani. Grafikon je sestavljen po mesečnih statistikah urada ter kaže, da je bil višek zaposlenosti pri ras dosežen po vojni sredi leta 1930, ko je število zavarovancev preseglo 100.000. Do začetka leta 1933 je zaposlenost stalno padala, nato pa je zopet začela naraščati. Iz grafikona se vidi stalno sezonsko gibanje zaposlenosti,
pa tudi konjunkturne vale Ti vali trajajo po 7 let, od tega traja vzgon 4 leto in pol. kriza pa dve leti in pol. Konjuklurrii valovi so pri nas po vojni bolj izraziti kot pred vojno. Na podlagi regularnosti konjunkturnega valovanja je začel Okr. urad za zavarovanje deiavcev v Ljubljani sestavljati razne gospodarske progrioze. Tako je 1. 1931 napovedal za prelom I. 1932 in 1933 konec zmanjševanja zaposlenosti. Sedaj pa sklepa, da je analogno treba pričakovati začetek bodoče krize zaposlenosti v sredini teta 1937, ki pa ne ho tako huda kot zadnja leta od srede leta 1930 do konca 1932. Ni pa izključeno, da se bodoča kriza zaposlenosti radi vojne in splošnega oboroževalnega razpoloženja nekoliko zakasni.
Dodatno k izvajanjem g. Laha priobčujemo še njegov grafikon o gibanju zaposlenosti v Sloveniji po vojni in pred vojno. Za predvojna leta je vzel samo statistike okrajnih bolniških blagajn.
rHkll it ("V/isciO
pped iu po suetoDTii vojni
43.velesejmska prireditev
Spomladanski velesejem v Ljubljani je vsakoletna najpomebnejša gospodarska manifestacija ne samo Slovenije, marveč vse države, ki služi zlasti razmahu našega celokupnega gospodarstva in medsebojnemu spoznavanju jugoslovanskih in inozemskih producentov in konzumentov.
Ljubljanski velesejem nazorno dokumentira potrebo sodelovanja vseh gospodarskih panog, potrebo harmonije in solidarnosti vseh gospodarskih strok. S tem, da razvijamo industrijo, trgovino in obrt, koristimo kmetu in delavcu. Složno sodelovanje vseh gospodarskih sil našega naroda je zlasti v teh časih neminovno potrebno. Zavest te solidarnosti mora pojačiti čut socialne pravičnosti, ki je prvi predpogoj za skladen razvoj vseh gospodarskih panog.
Ljubljanski velesejem nam dokazuje, kako nam je lastna država potrebna, da se lahko gospodarsko izživljamo in v njenih širokih mejah, izmenjavamo svoje dobrine, ki jih je ustvaril naš um in zgradila domača roka.
Naj bi tudi letošnji ljubljanski velesejem rodil najboljše in najplodnejše uspehe.
Velike ugodnosti za posetnike ljubljanskega velesejma,
50 popust na jugoslovanskih železnicah:
Potovanje v Ljubljano od 31. maja do 14. junija, Povratek od 5. do 19. junija. Ko odhajate na velesejem. zahtevajte pri postajni blagajni ali biljetarnah Putnika poleg cele vozne karte še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 Din. Na velesejmu Vam potrdijo obisk na rumeni železniški izkaznici in vozna karta Vam velja za brezplačen povratek. Pri odhodu pustite na ljubljanskem kolodvoru žigosati Vašo vozno karto. Ve-lesejemsko legitimacijo dobite ob vstopu na velesejem pri blagajni.
Železniški popusti na inozemskih železnicah: Avstrija 25—33%, Poljska 33%. Bolgrija 50%, Italija 30%, Nemčija, Francija. Grčija, Madjarska, Romunija, Češkoslovaška in Švica 25%.
Vozni popusti na parnikih jugoslovanskih paroplovnih družb.
Na podlagi veleseiemske legitimacije ste deležni I ugodnosti potovanja v višjem razredu za vozno ceno ' nižjega razreda.
Ugoden razvoj naših financ. Od 1. aprila 1930 do 31. marca 1937 so znašali državni dohodki 10.252.7 mili j. din (proračun za lo dobo 10.323.5 mili j. din) izdatki so dosegli 9.424.4 milij. (proračun 10.323.5 milij), tako da je izkazan presežek v znesku 828.5 milij. din. kar je izredno znatno. Toda upoštevati je treba, da traja računsko leto še 5 mesecev do 31. avgusta, v kateri dobi so dohodki majhni, pa se še nadalje izvršujejo izdatki iz presežka ob koncu marca 1937. V 6amem marcu 1937 so znašali dohodki 943.3, izdatki pa 911.2 milij. din.
Insolvence v aprilu. Po podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo v vsej državi aprila razglašenih 13 konkurzov (lani aprila 12), od tega v naši banovini rekordno število 8 (lani samo 1), nadalje je bilo v vsej državi razglašenih 19 poravnav (lani 24), od tega v Sloveniji 2 (lani aprila 5)
Zveza gostilničarskih združenj ima 4. redni občni zbor v četrtek 20. maja ob 9 dopoldne v dvorani Narodnega doma v Kranju. Na dnevnem •redu je poleg običajnih točk tudi volitev nadzorstva, poročila o gostinstvu in tujskem prometu, gostinskem šolstvu ter o davčni politiki.
I. kongres diplomiranih ekonomistov iz vse države bo v Zagrebu 19.—21. junija, katerega se udeleži tudi ljubljansko društvo.
Kontrolni urad mestne občine ljubljanske. V odlični zagrebški gospodarski reviji »Ekonomiste, ki jo izdaja zagrebško društvo diplomiranih ekonomistov, objavlja gosp. Vladimir Kamenecky članek z naslovom ^Kontrolni odbor in kontrolni urad ljubljanske mestne občine«. Pisec razpravlja uvodno o komunalnem gospodarstvu, nato pa pohvali Ljubljano, ki si je med mesti prva osnovala kontrolni odbor in kontrolni urad. Navaja doslovno pravilnik kontrolnega odbora ljubljanske mestne občine ter ga postavlja za vzgled drugim občinam, posebno za Zagreb.
Kupon stabilizacijskega posojila. Kupon št. 12 stabilizacijskega posojila zapade 1. junija 1937 ter je žo zagotovljena potrebna vsota za izplačilo jugoslovanske transe, kar znaša 0.02 milij. din na 77,304.000 francoskih frankov nominale.
Perforiranje obveznic 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije v zlatu iz leta 1931 — jugoslovanske transe. Lastnike obveznic 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije v zlatu iz leta 1931 — jugoslovanske tranše — ponovno opozarjamo, da izroče svoje obveznice radi perforiranja z označbo »Plačljivo v dinarjihc Glavni podružnici Državno hipotekarne banke v Ljubljani najkasneje do 15. t. m. Kuponi se bodo v bodoče izplačevali samo, če bodo obveznice perforirane.
Licitacija: — Dne 13. maja bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer-talna licitacija za dobavo 12.000 kg svinjske masti.
Prepoved uvoza semena kulturnih rastlin certifikatov modre barve iz Romunije. Kmetijski minister je prepovedal uvoz semena kulturnih rastlin s certifikati modre barve iz Romunije v našo državo. Dovoljen je samo uvoz semen s certifikati rumene barve.
Borza
Dne 11. maja 1937.
Denar
V zasebnem kllringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani malo popustil na 8.0S—8^18, v Zagrebu na 8.07—8.17, v Belgradu na 8.0837—8.1837.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.42- 32.12, v Belgradu 31.90 32.60.
Italijanske lire so nudili v Belgradu po 2.05.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12-02 do 12.22, v Zagrebu na 12.0550—12 2550, za konec maja so beležili 12.15 denar. V Belgradu so beležili 12.0406- 12.2466.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4.142.411 dinarjev, v Belgradu 2.879.000 Din. Efektni promet je bil v Zugrobu slab, dočim ju v Belgradu dosegel 1.827.000 Din.
Ljubljana. — Tečaji s p r i in o m.
Amsterdam 100 h .golcl..... 2392.16—2406.70
Berlin 100 mark...... 1750.02—1763.90
Bruselj 100 belg...... 735.19— 740.20
Curih 100 frankov...... 990.45—1003.52
London 1 funt.......214.71— 216.7«
No\v Vork 100 dolarjev .... 4323.51—4359.82
Pariz 100 frankov...... 195.07— 196.51
Praga 100 kron......151.73— 152.83
Trst 100 lir........ 228.65— 231.73
Curih, 11. maja. Belgrad 10, Pariz 19.55, London 21.5775, New Vork 43075, Bruselj 73.725, Milan 23.02, Amsterdam 239.975. Berlin 175.70, Dunai 81.80 (81.70), Stockholm 111.25, Oslo 108.40, Ko penhagen 96.30, Praga 15.23. Varšava 82 90, Budimpešta 86. Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, tlelsingfors 9.54, Buenos-Aires 133.
Vrednostni napirji
Ljubljana. 1% investicijsko pos. 87.25 - 88.25, acr. 25—85, vojna škoda prompt. 405—407, begi. obv. 76—77, 4% sev. agr. 51.50— 53, 8% Bler. pos. 93-94, 7% Bler pos. 85—86, 7% pos. DI1B 98.50 do 99, Trboveljska 240—260.
Zagreb. Državni papirji: agr. 52—52.75, vojna škoda prompt. 404—405.50, dalin. agr. 73.50 den., 8% Bler. j>os. 93.25—93.50 (93.50), 7% Bler. pos. 84.50—85.50 Delnice: NB 7.180—7.280, Priv. agr. banka 191—197, Trboveljska 250—280, Našicc 550 den., Isis Osj. liv. 175—190. Osj. sladk. tov. 200 bi., Dubrovačka 380 bi., Jadr. plov. 420 den., Oceania 300 den.
Bol^rad. Državni papirji: 1% invest. pos. 88 bi. (88). ao;r. 52.50 den. (52.50), vojna škoda prompt. 405—406 (405.50, 405), begi. obv. 76—76.25 (76), dalm. agr. 74 -74.25 (74), 8% Bler. |H>s. 95.50 bi., 7% Bler. pos. 86.25 1)1., 7% pos. DHB 99 den. Delnice: NB 7.200—7.250 (7.220), Priv. agr. banka 188.50—,197.25 (197.25, 190.75).
Dunaj. U. maja. Danes je borza potekala neenotna pri slabih poslih. V začetku je bila brez | pravega razpoloženja in so tečaji začoli notirati slabejc kot včeraj, kasneje pa se jo položaj izboljšal in je veliko tečajev naraslo. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jn-dranske obligacije 03.90 (62.70), delnico: Liinder-bank 86, Narodna banka 158, Donavsko-savsko-ja-dranska 18.55, Ferdinandova severna železnica 1.100, Steg 28.25 (28.20), Siemens-Schuckert 143 (148), Steweag 29.85 (29.50), Magnesit 95 (95.50), Trboveljska 30.55 (30.16), Alpine 44.75 (44.30), Berg-Hiiten «43, Rima Murany 94 denar, Steyr-Daimler-Puch 217 (219), Leykam 70 (70), Sem-perit 64.50 (65).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč potiska 177—179, slav. srem. ban. 172—174, bč. 173—175. — Vse ostalo neizprem. — Tendenca mirna. — Promet srednji.
Sonihor. Pšenica: bč.. okolica Sombor 171—173, gornja bč. srem. slav. ban. 172—174, gornja ban. 175—177, bč ladja Begej 177—179, bč. ban. potiska šlep 177—179. — Koruza: bč. garant, kval. in srem. 93 —95. bč .bela 2% 90—98. — Moka: bč št. 8 115—120. — Otrobi: bč. srem. 92—94. — Vse ostalo neizprem. — Tendenca neizprem. — Promet 32 vagonov.
Živina
Dunajski prašičji sojem 11. maja. Prignanih jo bilo 8265 pršularjev in 3779 špeharjev, skupno 12.044 glav, od tega iz Avstrije 557C, iz inozemstva 6108. Sejem je bil zelo živahen, v poteku so so 1 lahki pršutarji podražili vkljub znatni ponudbi za ! 3—4 groše, srednji zn 4—5 grošev, težki poljski za 3 groše, dočim so madjarski veleposestniški bele-I žili le cene preteklega tedna. Kmečki špeharji so I narasli za 1—2 groša. banatski za 2—3, dočim so madjarski veleposestniški popustili za 2—4 groše. Beležili so: I a špeharji 1.64, srednjetežki špeharji 1.53—1.58, stari špeharji 1.64—1.69, kmetski 1.60 do 1.69, križani 1.62—1.70, pršutarji 1.52—1.50 šil. za kg žive teže.
Hmelj
Poročilo Hmeljarskega društva za dravsko banovino v Žalcu o stanju hmeljskih nasadov.
Zaradi skrajno neugodnega, hladnega in deževnega vremena meseca marca, aprila in v začetku maja se je rez hmeljske korenike nenavadno zavlekla in je bila šele pred nekaj dnevi končana. Hmeljarji so trenotno zaposleni s postavljanjem hmeljskih drogov, katero delo se zaradi slabega vremena doslej ni moglo izvršiti v veeh nasadih.
Hmeljijka korenika je dobro prezimila ter jo krepka in zdrava. Vendar se lahko trdi, da je hmeljska kultura 2—3 tedne v zaostanku. Le v nekaterih nasadih — zlasti v višjih legah — eo poganjki nekaj centimetrov visoki.
Od letnika 1936 je le še kakih 300 kvintalov neprodanih, za katere se je pred kratkim pokazalo nekaj zanimanja.
V Žalcu, dne 6. maja 1937.
Društveno vodstvo.
Kulturm obzornik
Druga pomladanska razstava
društva slovenskih likovnih umetnikov.
II.
Udeležbo na razstavi moramo imenovati še ne-glede na vse naše uvodne pripombe slabo. Nova važna dela kažejo samo nekateri. Vzrok za ta pojav leži deloma v tem, da se nekateri trenutno zaposleni z deli za skupščino in jih na razstavi sploh ni, drugi se najbrž pripravljajo za razstave v Belgradu, nekatera imena pa 6ploh manjkajo in to je dokaj čudno. Inventar bomo skušali na kratko pregledati po onih grupah, ki jih v razstavi vidimo.
Starejša grupa. Ivan Vavpotič razstavlja troje portretov, ki so po stilu med seboj zelo neenaki; najboljši je oni pod št. 118. Reči je seveda treba, da pri nas za tak portretni stil ni adekvatne družbe. M. G as p a r i že ima svoje ime kot folkrorist. tu ne kaže največjih de; njegovo ka-rikaturno umetnost pa značilno predstavljata dve karikaturi (5, 6). S a š a Š a n t e 1 prinaša troje krajin, ena predstavlja Logarsko dolino (99), dve ostali pa krajine iz okolice Cerkniškega jezera. Manj raz-vesljiva so s slikarskega stališča dela Auguste in Henrike Santel. Akvareli A u g u s t e San t love eo topot čudno iz forme, malo boljši je samo Vrbnik (96) H e n r i k a Š. ima študijo Ob oknu (98). ki je boljša nego ostalo, toda tudi ta v starinskem stilu, Gralika Hinka Smreka rja zbuja mnogo smeha in pozornosti raui satiričnosti sižcja. .zme~ kiparjev sodelujejo Ivan Zajec in Ivan Sa-
je v i c. Zajec razstavlja plastiko v pripovednem žanru; uspela bi. če bi zasledovala pogoje drobne bronaste plastike. Sicer pa so bili te vrste kipi in komoozicije (na pr Ursus in Lidija) značilni za plastiko iz začetka stoletja; odrekati jim ni poetičnosti snovi.
P re h o d n i rod. Troje večjih platen kaze Fran Tratnik. Vse v nekem optično nepri-jemljivem rdečkastem barvnem nastroju. ki je neskončno zasanjan; čeprav Tratnik zadnji čas išče plastično telo. se mu plastična lorina izmika. Človek ima vtis barvne filozofije ki se pcsltižujc resničnosti zato, da lahko vstvaria občutje neresničnosti in i realnosti. O- A. Kos ima troje novih del; dober je portret njegove žene (37) in radi linearnega in formnega harmoniranja s ploskovitostjo njegovih barv Votnarjeva hči (36). Kos sicer je nekoliko hladen v barvah toda eruptiven in močan. Pekle z vrčem je v koloritu ospredja morda preveč komplicirana v primeri z ozaetjem. A. Zupanec-Sodnikova je boljša na Pericah (130) nego na ostalem Dober, svojstveno impresiven osnutek. Naj pa ne zamolčim. da so njena dela primer, kjer človek pogreši one stvaritvene tradicije, o kateri sem govorif B. J a k a c kaže paštete in grafiko, Fran Zupan troje krajin. Najboljša je Ourmitor (12a): Sporazumeti se ne morem s čudno kvadratičnimi formati njegovih slik in s sliko Kamniških planin, ki je izven kataloga.
4. generacija in sorodni krog. m več imen manjka. Svoja dela razstavljajo France Košin. Janez Mežan. Anica Preglejeva in Niko Pirnat. Košir je še danes v napeti borbi z nekimi problemi slikanja, ki zaenkrat še ni obrodila popolnoma zadovoljivih rezultatov Izdelaneiše ie njegovo slikanje vode. njenih refleksov ter prostor-
nega učinkovanja istih, manj pri upodabljanju listja in drevja. Slike razodevajo mnogo iskrenosti, vztrajnosti in resnega prizadevanja
Mežan razstavlja nekaj akvarelov, M i r a Pregljeva olje, risbo in sliko na steklo. Velik smisel za ploskovno razdeljevanje in učinkovanje barv, ki ga P. ima, bi se moral pri tej 6likarici že davno dopolniti tudi z večjo izštudiranostjo form in notranjščine, pa s ni. Zato so vse slike M. P. že nekaj časa sem skice. Skice so ali izraz nekakšnega preobilja ali pa pomanjkanja. V tem primeru gre za poslednja N i k o P i r n a t ima dva portreta za literarno zgodovinsko juhilejnost. Čeprav Puškin ni slab, plastika kot taka s takimi jubilarnimi spora-dičnimi tvorbami prav nič ne pridobi.
Izmed 4. generacij sorodnik imen stoji J i r a k Karel na prvem mestu. Slikarsko zanimivo je Po-prsje (št. 24), vendar ne povsodi dobro izdelano; dalmatinska krajina (24) je nekoliko premalo vnanje ali svobodno prostrana, čeprav v barvah dobra. Prostorni učinek je boljši na Plesu (22). I v a n K os ima 33 akvarele. Spontanejša drža modelov slikam ne bi škodovala, v barvnem nasnutju je dober po-lakt (41), ne pa tudi v formalnem in v proporcijah. Izmed kiparjev kaže France Gor še več primerov dobre drobne plastike.
Najmlajši rod. Med slikarji je najmočnejši Maks i m Sede j. Perice, slika ki je m bilo v katalogu in je ni več na razstavi, je najbolj izdelana. Sveža, ter tako v celoti kot v detajlu dobro zamišljena in iznajdljiva je kompozicija (74). Sedej lahko še dolgo časa slika te monotone figure in grupe, pa zato njegove slike ne bodo monotone. Ključ tiči v njegovem razmerju do osnovnih oso-bitosti in zakonitosti slike. Njegovim podobam sem-tertje nalikujejejo one II i n k a O m e r z e, ki topot
prvič nastopa z oljem in grafiko. V barvnem pojmovanju že rahlo pod vplivom Tartaglie, kaže dober Avtoportret (52) simpatičen pa je kolorit na Ciganki (53). Slike razodevajo dokaj umirjen, a resen naturel. Rajko SI a p e r n i k se sodeč po teli slikah ni samo premaknil dalje; zašel je celo pod izrazit vpliv Pavlovca. Izmed kiparjev kaže Zdenko K a I i n dober potrtret očeta m pogumno zasnovan ter obvladan ženski akt. Karel Putrili duševno močno poživljen potrtret E. S. (69). ter žensko po-prsje, ki je pa boljše v partiji glave. Obravnavanje forme je pri njem kot pri Ž. Ka!inovili portretih prijetno neshematično. K o g o v še k ima samo v marmorju izvedeno žensko portretno glavo (35).
Ostali razstavljajo. Izmed imen, ki jih tu srečujemo, omenimo na prvem mestu Brun a Vavpotiča. ki razstavlja več barvnosvežih in motivično dobro zadetih akvarelov. Pogled na nebotičnik (116), Na Vodnikovem trgu (117) ter Senl-peter (115) nam odkrivajo prostor Ljubljane, ki ga človek dejansko opazi šele iz teli akvarelov. V barvi je B. V. svoj in prijetno različen od drugih na raz-tavi pokazanih akvarelov. Albert Sirk ima zopet marine; ta morja 6c nam pa zde vendarle slikana nekoliko preveč po spominu, Ka-li. Akvareli R a j k .i Su bi ca so zanimivejši v motivu, v skrajšavah, nego sicer. Mirko S u b i c razstavlja portret gospoda (102). ki je boljši nego portret dame. O 6tilu poslednjega velja isto kot o št. 118 Ivana Vavpotiča. Eli d a Piščanec se v svojih slikali še vedno ne znajde. Razstavljajo še: Kralj Mara. Rudolf Marčič, Elko Justin, Ivan Klein, Pipo Peteln. I. Modic. Franc škodler (slike in akvarele), Bori6 Kalin. Stane Drcmelj ter Radoje Hudoklin (kipe, plakete, sohice). Razstava je deležna precej dobrega obiska.	R. L>
Najmogočnejši kralj sveta kronan
Zgode in nerode pri nekdanjih kronanjih
Slovesnosti kronanja angleškega kralja, ki po dednem pravu organizira vedno norfolški knez, ki je za kraljem najvišji plemenitaš v imperiju (nor-folška rodovina je katoliška), bodo stale 690.000 funtov sterlingov (170 milijonov dinarjev), in sicer za kraljevsko družino 100.000 funtov, 204.000 za zgradbo tribun in za olepšanje vvestminstrske opatije, 218.000 za vojaške in civilne parade ter 32.000 (13 milijonov dinarjev) za pogostitev inozemskih gostov. Delavska stranka je sicer v parlamentu protestirala proti takšnemu pompu, s katerim hočejo obdati angleško krono.
Delavska stranka je bolj navdušena za tip
»kralja kolesarja«,
ki je zelo priljubljen v skandinavskih kraljevinah, toda tudi ta opozicija je sedaj popolnoma ponehala, ko so uvidelirda je sijaj angleške krone neobhodno potreben, da drži skupaj ogromni angleški imperij. Vendar pa so v posebni spomenici izrazili željo, da se mora tudi angleški kralj obnašati po teh smernicah: Naj živi urejeno družinsko življenje, naj vestno izpolnjuje svojo kraljevsko vlogo, nosi uniforme, ki so za vsako okoliščino potrebne in naj vedno govori tako, kakor zahtevajo razmere, da ne bo zadovoljna samo višja angleška družba, ampak ljudske množice vsega imperija.
Ti veliki izdatki za organizacijo slovesnosti pa bodo na drugi strani imeli tudi svoje dobro. Gospodarji so že izračunali, da se bo v prihodnjih 14 dneh pretakalo po Londonu
50 milijonov funtov
(12 milijard Din), ki jih bodo tja prinesli inozemci, katerih število računajo na 250.000. Samo 250.000. sedežev, pripravljenih na tribunah, bo vrglo 1 milijon funtov (250 milijonov dinarjev). Danes ni več nobenega kotička praznega v Londonu. 12.000 ino-zemcev bo moralo prenočevati na krovu velikih oceanskih ladij, ki so vsidrane na Temzi. Parki bodo ostali odprti vse noči, In tujci, ki so ostali brez postelje, bodo lahko tam našli prenočišče pod šotori. 25.000 vojakov že tabori v šotorih v Hyde parku. Ravno tako tudi 25.000 policijskih stražnikov, ki bodo vdrževali red in kanalizirali množice. 10.000 bolniških strežnikov in strežnic je pripravljenih za nego obolelih. Ob 6. zjutraj do 5. popoldne se bodo valile ogromne množice ljudi po ulicah in kogar bodo zajele, na noben način ne bo mogel iz gneče ven.
Nastal je seveda tudi velik problem, kako pre-hraniti to milijonsko ljudstvo. Po cestah, koder pride kraljevski sprevod, je zaenkrat že postavljenih 60 gostiln. Tudi v vvestminstrski opatiji, kamor bodo imeli dostop seveda samo najvišji tuji in domači predstavniki, je tudi že postavljena gostilna.
Hrenovke med kronanjem
Upajo, da letos ne bo prišlo do takšnih neredov, kakršni so se pri kronanju kraljice Viktorije dogodili v vvestminstrski opatiji. Takrat so namreč odprli pravcato gostilno v kapelici sv. Edu-arda in je bil oltar te stare kapelice prenapolnjen z buteljkami vina in piva in celimi grmadami krušnih obložkov z gnatjo, klobasami in ribami. Drugi visoki gostje pa so posedli po grobnih spomenikih opatije in tam razprostrli svoje male južine, ki so jih prinesli s seboj. Kraljica Viktorija se je silno razsrdila, ko je opazila to razdejanje in videla vso opatijo kar postlano z mastnimi papirji, klobas-snimi olupki in razbitimi steklenicami. Tega nereda bi niti ne bila opazila, ko bi ne bil 80-letni lord Rolles, ko je pristopil k prestolu, da kraljici čestita, stopil na hrenovko, na njej spodrsnil ter se v vsej svoji dolžini položil na trebuh pred vladarico, Nesreče pa še ni bilo konec. Tudi angleški primas, to je anglikanski nadškof, je »prav nerodno nataknil kraljevski prstan na nepravi prst kraljičine roke, ker je bil vsled živežnih vonjev preveč omamljen, »tako da sem morala prstan z največjo težavo in .muko sama pretakniti na drugi prst«, piše kraljica Viktorija v svojem dnevniku.
Neprijeten spomin
Največja nesreča pa se je zgodila v trenotku, ko so ob kronanju kralja Edvarda VII. kralju posadili krono na glavo. Obred zahteva, da morajo pri tej priliki vsi visoki dostojanstveniki, ki so do tega trenotka bili v opatiji razkritih glav, istočasno posaditi na svoje glave razna pokrivala, ki spadajo k uniformam njihovih častnih činov. Neki vojvoda, ki je bil tako previden, da je vzel s seboj v opatijo tudi malo južino, jo je lepo skril v globino svoje vojvodske krone. Iz nje je od časa do časa zajemal okrepčila. Ko pa je prišel trenotek, da je bilo treba s kraljem vred posaditi na glavo vojvodsko krono, je stari gospod pozabil, kaj ima v njej in ko si jo je poveznil na glavo, je priletel iz nje cel plaz gnjati, sira, rib, hrenovk in gorčice ter kislih kumare, ki se je razlil po tleh okrog za-prepraščenega plemenitaša, medtem ko mu je gorčica pokrila obraz in so mu razni soki dostojan-
stveno kapali po hermelinskem plašču, na splošno zabavo vseh prisotnih. Tudi kralj Edvard VII. sam, ki je to nezgodo opazil, se ni mogel vzdržati smeha.
Spričo teh spominov je vrhovni ceremonijar vojvoda norfolški baje izdal vse potrebne ukrepe, da visoki odličniki pri letošnjih slovesnostih ne bodo smeli nositi s seboj nobenih okrepčil in nobenih pijač, ampak bo zanje v skritem kotičku opatije postavljena okrepčevalnica.
Generalna vaja za kronanje
Preteklo nedeljo so se začele generalne vaje za kraljevo kronanje. Predvsem so nastopili tisti sodelavci pri kronanju, ki bodo oblečeni v zgodovinske kostume in se bodo udeležili sprevoda od kraljeve palače do vvestminstrske opatije. Že to generalno vajo je prihitelo gledat več kakor pol milijona ljudi, čeprav je bilo vreme slabo in je bila vaja zgodaj zjutraj. Londončani so morali zgoHaj zjutraj vstajati, nekateri pa sploh spat niso šli, Samo da bi bili ob pravem času na mestu in da bi jim nihče ne mogel vzeti prostora. Med tem pa so v teku noči posebni vlaki s podeželja pripeljali še na deset tisoče gledalcev.
Za marsikaterega gledalca je bil nedeljski sprevod vse, kar bo videl od kraljevskih slovesnosti, ker na dan kronanja sploh večina radovednežev ne bo mogla blizu. Da omogočijo gledanje tudi tem, ki na dan kronanja ne bodo mogli zraven, so v ne-
deljo razprodajah sedeže na tribunah za majhen denar, po 3 pence. To je le majhen delček tega, kar bo veljal sedež na tribuni 12. majnika. Zato ni čudno, da so bili sedeži na vseh tribunah od kraljeve palače do westminstrske opatije zasedeni in da se je pred sedeži gnetla silna množica ljudstva. Nič manj kakor 50.000 ljudi pa je čakalo sprevoda v stranskih ulicah.
Kralj in kraljica si ogledujeta naprave
Tudi kralj in kraljica sta morala prestati generalno vajo, kakor nam kaže današnja slika. Razume se, da je taka slovesnost zelo naporna, ker traja ves dan. Zato si tudi lahko mislimo, da ni prijetno sedeti v težkih ornatih s težkimi kronami na glavah tako nekaj ur med samimi natančnimi ceremo» nijami. Utrujenost obeh vladarjev se pozna že na slikah.
Dne 10. t. m. sta kralj in kraljica obiskala west-minstrsko opatijo ter sta videla, da je v njej že vse do zadnje podrobnosti pripravljeno. Velikanski prostor je že ves v barvah, ki se prelivajo iz modrine v rumeno, sivo in zlato. Na obeh straneh silne cerkve se dviga na vsaki strani 8000 sedežev, ki segajo skoro do stropa. Na desni strani oltarja je kraljeva loža, ki je vsa siva. V njej bo sedela kraljica-mati Mary, ki bo gledala kraljevo kronanje. Zraven nje bosta sedeli obe princesi Elizabeta in Margareta skupaj z drugimi člani kraljevske hiše.
Preiskava o nesreči „Hindenburga"
Polnite zrakoplove s helijem!
Tako zahtevajo ameriški strokovnjaki
Vse nemško in ameriško časopisje se te dni peča samo z vprašanjem zakaj Hindenburg ni bil polnjen s plinom helij, ki ne eksplodira. Zato časopisje naglasa, da se bo nemška preiskovalna komisija v Ameriki ukvarjala ne le s to nesrečo, marveč se bo z ameriškimi oblastmi tudi pogajala zaradi izvora helija. Ameriški viri trde, da se je vpričo sedanje katastrofe ameriška vlada začela pečati i mislijo, da bi dovolili izvažati helij za take namene.
Ameriški krogi so sploh soglasnega prepričanja, da bi katastrole ne bilo, ko bi bil Hindenburg polnjen s helijem. Eden izmed ameriških listov piše, da se je treba na glas vprašati, zakaj tak zrakoplov ni bil polnjen s helijem.
Poveljnik letališča v Lakehurstu Rosendahl je povedal svoje mneje o vzrokih Hindenburgove nesreče: Dejal je: »Hindenburg je svojo skušnjo
ObUtuica ustanovitve rimskega imperija v Rimu. Italij. kolinijalne čet« v paradi pred Mussolinijem.
dobro prestal. Če bi bil polnjen s helijem, bi se nesreča nikdar ne bila zgodila. Ta katastrofa je dokazala, da je v zrakoplovstvu sedaj samo ena stvar še nevarna, in ta edina je plin. Če se bomo hoteli učiti iz te nesreče«, je dejal poveljnik, »potem tile mrliči niso zastonj umrli,«
Od povsod
Stavka avtobusov v Londonu traja dalje, kakor so sklenili zastopniki delavcev na svojem zborovanju. Pač pa je gotovo, da se za sedaj stavka ne bo razširila na druga prometna sredstva.
Omejeno število judovskih odvetnikov bo poslej na Poljskem dovoljeno. Doslej znaša odstotek judovskih odvetnikov na Poljskem 53%, poslej pa jih na novo ne bo smelo biti več dopuščenih kakor 10%.
Abesinski podkralj Graziani je na dan obletnice imperija prvič zopet nastopil javno ter je nagovoril italijanske vojake ter italijanske koloniste. Dejal je, da se ne smejo udajati prevelikemu optimizmu, ker je Abesinija bila sicer naglo osvojena, da pa bo trajalo zelo dolgo, preden bodo razmere v njej urejene in italijanska posest zavarovana. Vendar bodo morali kolonisti biti najboljši ljudje, da bodo svojo nalogo dovršili. Vsakdo, ki se bo temu upiral, bo neusmiljeno zadet.
Francoski letalec Rene Paulhan, sin slovečega predvojnega francoskega letalca, se je 10. t. m. na pariškem letališču smrtno ponesrečil, ko je preskušal novo letalo.
9000 italijanskih županov je 9. t, m. prišlo v Rim, kjer so se na trgu Venezia poklonili Mussoli-niju. Udeležili so se slavnosti ustanovitve italijanskega imperija.
Križanka „ Krogi
Črke: a, a, a, a, a, a, a, a, b, b, c, e, e, e, e, e. e, g, h, i, i, i, j, j, j, k, k, 1, i, I, m, m, n, n, n, n, n, o, o, o, o, o, o, o, o, r, r, r, r, r, r, r, r, s, s, s, s, t, t, t, u, u, u, v, z — vstavi v gornje kroge tako, da boš dobil naslednje besede:
1—2 izletniška točka v štajerskem Zasavju, 2—3 nemški učenjak, na čigar spise se je oziral Linhart pri pisanju svoje zgodovine; tudi moško ime, 4—5 Pogačarjev sodelavec, urednik Zgodnje Danice, nabožni pesnik in pisatelj, 5—6 rimski cesar, znan po svojem odločnem preganjanju kristjanov, 7—8 veliko mongolsko mesto, 8—9 rusko pristanišče ob istoimenskem morju, 10—11 znani francoski filmski igralec, 11—12 skrajšano ime južnoameriškega mesta; tudi ljubljanski buffet, 13—14 svetopisemska oseba, 14—15 naslovna oseba iz znane mladinske povesti, 16—17 kratica športne zveze; tudi kratica znane jugoslovanske politične grupacije, 17—18 kraj v nekdaj našem Korotanu, 19—20 vzhodni krivoverec, 20—21 znamka dvoko-les; tudi ljubljanska tvrdka, 22—23 egipčanski kapitan, ki je baje prvi objadral Afriko, 23—24 Agat memnonov sin, znan iz gršk. leposlovja, 25—26 slovenski pisatelj, avtor Zlatoroga, 26—27 sodobni slovenski jezikoslovec, ki živi na Češkoslovaškem.
Zadnja črka prve besede je vselej prva črka druge besede.
Če si dobil pravilne besede, dobiš: I—II prestolnica Slovenije, III—IV gorenjski kraj, glavno izhodišče za triglavske ture, V—VI dolenjska metropola ob Krki.
Rešitev križanke „Metulj"
Vodoravno: 1. P(uškin) A(leksander), 3. Bairr,
4.	Ana, 7. Bori, 10. Belen, 12. Arij, 15a. Dom, 17. Mala Savica, 19. Oka, 20. Alma, 21. Skala, 23. Ig, 24. Cankar.
Navpično: 1. Pan, 2. Ahab, 3. B(ohorič) A(dam),
5.	Breda, 6. Drama, 8. Ob, 9. Ilova, 11. Emil, 13. Ra, 14. Ilok, 15. Jakac, 16. Haag, 17a. Sala, 18. Cmir, 22. A(nton) N(ovačan).
Helij pa je predrag!
Tako pravi švicarski letalec Mittelholzer, hi se je med tem v planinah ubil
Preteklo nedeljo se je v avstrijskih gorah na Hochschwabu smrtno ponesrečil sloveči švicarski letalec Mittelholzer, ki je, preden je odšel v planine, listom dal tole izjavo o Hindenburgovi nesreči:
Dosedanja poročila kažejo, da prav za prav ni bila strela prvi vzrok nesreče. Iz tega pa seveda še ne sledi, da ne bi bila strela nekako v zvezi z nesrečo zrakoplova, ki je bil polnjen z vodikom. Saj je znano, da so letala in zrakoplovi še dolgo polni elektrike, če so enkrat morala letiti skozi kako nevihto. Zato je potem še dolgo nevarno, kadar se letalo bliža zemlji, da bi se v zvezi z zemljo sprožila elektrika ter povzročila strelo.
Zdi se mi, da je tudi Hindenburg postal taka žrtev. Ko se je zrakoplov približal jamboru, ki naj bi ga nanj privezali, se je morda kje utrnila električna iskra ter povzročila eksplozijo plina. Nevarnost takih isker smo že večkrat opazovali pri navadnih letalih. Zato so letalom napravili gumijasta kolesa, da se prepreči taka nesreča. Če pa sicer pri letalih lahko govorimo, da nevarnost ni posebno velika, ker so vsa iz kovine, je pa nevarnost toliko večja pri zrakoplovih, če niso polnjeni s plini, ki ne eksplodirajo.
Popolnoma je varen plin helij, ki ga je pa tako malo in njegova priprava za zrakoplove tako draga, da skoro ne prihaja v poštev. Že itak se moramo vprašati, ali se promet s zeppelini med Evropo in Ameriko gospodarsko izplača. Nikakor pa bi se nikdar ne mogel izplačati, če bi zrakoplove polnili s helijem. Ker je helij pretežak, bi bilo treba graditi težje zrakoplove in zaradi tega še dražje, zraven tega pa je helij sam na sebi tako drag, da bi se s tem tak promet še manj izplačal. Tako bi bili stroški še( trikrat dražji kakor so bili doslej.
Nemci so s svojimi sijajnimi zrakoplovi zadivili ves svet tet so prav gotovo vse storili, kar se je storiti dalo, Ja Di bila vožnja z njihovimi zrako-
plovi čim bolj varna. Zato je ta nesreča dvakrat tragična in jo moramo dvakrat obžalovati, ..
Nemška preiskovalna komisija, ki je odpotovala v Ameriko. Od desne na levo stoje: dr. Eckener, dr. Diirr, podpolkovnik Breithaput od nemškega zrako-plovnega ministrstva.
Materinska akademija na III. realni gimnaziji
Društvo »Dom ln šola« na III. realni gimnaziji v Ljubljani zvesto služi svojim velikim namenom, tesnejši združitvi doma s šolo in podpiranju revnih dijakov. Istemu nainenu naj bi služila tudi akademija, ki jo je za materinski dan v tihoti pripravila staršem svojih dijakov. Četudi je bila mišljena akademija predvsem kot lepa domača slovesnost, vendar je ban gosp. dr. Marko Natlačen, ki ima največ zaslug za novo gimnazijo, rad prevzel pokroviteljstvo nad akademijo, ki se je tako spremenila v elitno dobrodelno prireditev dne 8. maja zvečer v gimnazijski dvorani. Okrog pokrovitelja bana dr. Natlačena z gospo soprogo 90 se ta večer zbrali še drugi odlični gostje kot general T o n i č, zastopnik knezoškofa kanonik dr. Gregor Žerjav, ljubljanski župan dr. J. A d 1 e š i č s soprogo, podban dr. Majcen, prosvetni inšpektor I. Dolenc in prof. Ferjan, bežigrajski župnik p. Zakrajšek, ginin. direktor Hočevar z gospo, profesorski zbor in mnogo gostov Vse je iskreno uvodoma pozdravil predsednik društva prof. F. Sto par.
Program akademije je bil živahen in ni utrujal. Domači mladinski zbor je nastopil pod vodstvom profesorja V. Schweigerja najprej s »Himno HI. realne«, nato pa 7. Adamičevimi belokranjskimi kolednicatni. »Našim mamicam« je govoril prof. E. Boje, ki je lepo označil poslanstvo, žrtev in pomembnost slovensko matere, ki ji nikdar dovolj hvaležni biti ne moremo.
Osmošolec B. VVeiss jo občuteno na klavirju zaigral Adamičev »Spominski list«. Sledila je nato izredno posrečena H. Sachsova farsa »Dijak na poti v paradiž«, ki jo je zrežiral prof. N i k o K u -r e t. Sjx>znali smo ob tej priliki dragocenost gimnazijskega odra, pa tudi potrebe, ki jih še ima. Harmonikarji prof. Schweigerja so nato nastopili v živih narodnih nošah in nam igrali same narodne. Tudi Premrlove in Adamičeve pesmice, ki jih je potem izvajal mladinski zbor, so bile vse iz duše naroda vzete in zapete.
»Pesnik in kmet« je naslov Suppejevi skladbi za violino in klavir, ki sta jo lepo podala dijaka K a j f e ž in \V e i s s. Zopet je nastopila skupina harmonikarjev, ki so navdušeno pokazali, kaj znajo.
Nato smo culi težko pričakovani gimnazijski moški zbor, s katerim je prof. Schvvei-ger lepo naštudiral štiri narodne pesmi. Kot po-sebnost tega večera je bila Alexova iPodoknica«, ki jo je na klavirski harmoniki dovršeno predvajal sedmošolec Pogelšek in žel zanjo zasluženo odobravanje. P. Krizostomova »Maniičina roka«, deklamacija drugošolca Suhadolnika nas je zopet sjiomnila tople materinske roke, ki nam zdravi vse rane in odganja vse skrbi.
Za sklep je moški zbor zapel težko Griegovo skladbo »Nova zemlja« ob spremljavi klavirja, za katerim je sedel prof. Marjan Lipovšek.
Domača materinska proslava na III. realni gimnaziji je lejx> uspela. Ideja, naj se s tako akademijo počastijo matere dijakov in obenem dš prilika premožnejšim staršem, da podpirajo revnejše, je tako lepa in j>otrebna, da bi jo bilo treba vstaviti v stalni letni program gimnazijskega življenja.	—a
Mijtltoesto pledallSte
5fStta,.ll maja: Zaprto.
Četrtek, 13. maja ob 20; Dolarska princesa. Rod B.
Spctt

Pred lahkoatletskim srečanjem
med Češkoslovaško in Jugoslavijo
Nacionalni mceting ASK Primorjo na binkoštno soboto in nedeljo ob 18 in ob 15.30.
Še tri tedne imamo do meddržavnega lahko-atletskega dvoboja s Češkoslovaško v Zagrebu 29. do 80. maja, pa nismo doslej imeli nobene večje lahkoatletske prireditve. Da zamorejo lahkoutlet-ski forumi JLAZ in Zveze pregledati vrste lahko-atletov v dravski banovini in ugotoviti njihovo kondicijo sta obe nadrejeni organizaciji določili nacionalni miting ASK Priinorja kot izbirni za določitev atletov dravske banovine v državno reprezentanco.
Ker je nacionalni miting ASK .Priinorja pripravljen kot prvi v večjem obsegu v letošnji sezoni in z ozirom na njegovo važnost za dosedanje.
Smuk za bukov poka!
V nedeljo se je vršila na Rožci tekma za bukov pokal. Za ta pokal se borijo vsako leto neverifi-cirani tekmovalci in pa seniorji, ki se čutijo prestari za mlado gardo. Zmago in pokal si pribori trojica najboljših od enega kluba. Tekmovalec, ki je dosegel najboljši čas, pa dobi naslov »Prvak Gorenjske«. Tekma se je vršila v krasnem sončnem vremenu na pobočju Klcka. Start na višini 1650 m, cilj pa na višini 1500 ni. Dolžina proge ca 600 m. Prvenstvo so odnesli jeseniški Skalaši izmed konkurence 15 tekni, iz raznih strani Gorenjsko in iz Ljubljane.
1. Honiovec Bogo 0.43 4 deset., 2. Korenini Drago 0.46 8 desetink, 3. Sega Boris 0.47 2 deset.. 4. Inž. Seebacher 0.49 2 desetinki, 5. Voiko Vili 0.53 2 desetinki.
Borba je bila izredno ostra, kar se vidi iz časov ter 60 pokazali zlasti prvi 4 tekmovalci dobro tehniko in dober stil.
Za seniorji 60 startali naši juniorji, ki so močno nadkrilili seniorje. Posebno se je izkazal 15 letni Stimpfl Tone z najboljšim časom v konkurenci. Progo jo presmučal v izrednem stilu v času 0.36, 2 Baš Martin 0.47, 3. Čop Franc 0.50. Startalo je 8 juniorjev.
.i -^ndel^ll
_. (kh^ M
155
ol
Radio
Dragi programi t
državne reprezentance iz dravske banovine kakor tudi za nove kandidate, pričakujemo potnoštevilno udeležbo najboljših labkoatletskih moči dravske banovine, na čelu vsein državnih reprezentantov in rekorderjev: Krevsa, Bručana, Srakar Ivana, Gor-šeka, Czurde, Gabršeka, Pleterška, SkuSekn, Zu-pnnčiča.
Sodelovanje mnogih novih talentov iz vse dravske banovine bo nudilo športnemu občinstvu obilo zanimivih in dramatičnih borbenih momentov, kateremu se bo pridružila še dobra tehnična izvedba tekmovanja.
Ker bo poleg omenjenega tudi vstopnina propagandno nizka, računamo zanesljivo, da bo športno občinstvo s polnim obiskom kvitiralo idealna stremljenja naših lubkoatletskib pionirjev.
Izven konkurence pa je postavil rekordni čas dneva 18 letni senior Koblar Stane 0.34 8 desetink. Proga je bila smuk in slalom obenem, prvi del smuk, ki je prešel v slalom, kateri je imel 8 vrat«, katere so bile postavljene s precejšnjim obzirom na zmožnosti naše starejše »artilerije«. Vodstvo tekme so imeli Novak, Praček in Čop Jaka, ki so se pokazali tudi kot uporabni organizatorji tekem. Popoldne sc je vršila pri koči razdelitev plaket prvini treni in izročitev pokala ter razdelitev nagrad juniorjem.
Nujno! Članstvu Moto-sckeijc Horme» in njih gostje za motocikl. izlet v Italijo se morajo prijaviti pismeno tajništvu Ljubljana, Aleksandrova cesta 5. Vsaka oseba: Ime iu priimek, rojstni dan in kraj poklic.. točno bivališče in prispevek a Din 20 Vsako
vozilo: Ime vozniku vozniški izkaznica štev .....
izdanu od.......dne . . .. znamka motorja ccm
cvid. štev. ... Prometna kujižieu štev......du
motorju tovarniška štev.....šlev okvirja.....
HP štev. sedežev .... dimenzija pnevmatike.....
teža vozila kg...... barva vozila, premer bata
nim......dvig buta mm......prispevek Din 500.
Vstopnina v Postonjsko jamo Lit. li Odhod skupen v nedeljo zjutraj, povratek vozilu poljuben tekom treh dni. liok kompletne prijave četrtek do 11 dopoldne. Plačajte članarino za leto 19371
TiRdi kratkega roka brez posebnega obvestila.
Po možnosti ogled motocikl. dirke v Trstu. — Odbor.
Sreda, u. maja: 12.00 Po čeških iogih in gajih (plošče) — 12.30 Vreme, poročila — 12.45 Cus, spored, obvestila — 13.00 Kepurtužu o kronunju uugi. kralju Jurija VI. (prenos iz Londona) — 14.00 Vreme, liorzu
—	16.00 Naši hrošči (g. Peter Ullly) — 1S.20 O počitniški zvezi — ferijaluu zveza (g. Drušček Stojan) — 18.40 Občine, skrbite za otroke (sr. Vojko Jagodič) — 19.00 Cas, vreiua, poročila, spored obvestilu — 19,311 Nuo. ura: Naša ..zuuunju politiku |Krunjo Kalundič) Belgrad — 10.50 Obletnic« »mrti maršala Pllsudskega (g. dr. ltudolf Mote) — 20.00 Prenos iz Londona: Govor kralja Jurija VI. — 20.10 Koncert. Sodelujeta g. Julij Bctetto in liadijbki orkester — 22.00 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Za zabavo in za ples (Cimcr-mnnov trio).
Programi Radio Ljubljanai
Sreda. 12. maja: Belgrad: 20.00 Prenos i/. Londona. 20.20 Angleške pesmi. 20.50 Vesela uro. — Zagreb: 20.00 Prenos nagovora angleškega kralju. 20.1*) Prenos iz Ljubljane - Dunaj: ll'.lt) Prenos iz Londonu. 20.35 Poster spored. 21.05 Verdijevo ura. 22.20 Plesna glasim.
—	Milan-Trst: 21.00 Gotlliu nn pihalu. 22.00 PosOii in okrstr. koncert. - Ki»» Unri: 211.40 Pestra glasba. 21.00 Gledališki večer 23.20 Plesna glasba. — Praga• 19.20 Plošče. 19.30 London — l aršava: 20.40 Poljska glasba. 22.20 Chopinove skladbe. — Berlin: 20.10 Zal), koncert.
—	1 ratislava: 20.10 Lumpacij Vagabund. - Hamburg Frani; f url: 20.15 Ur« mlade generacije. — Kolu: 20.10 Plesna glasba. 21.00 Plošče. — KSnigsberg: 20.10 Itudij. orkester. — (Apskn 20.10 Konigsberg. — Mnnakaro: 20.15 l'rn mlade generacije. 20.45 Pester »porod. — Sluti gart: 19.ini Vesel večerni koncert. 21.15 Mozartov kom;.
IMEDIA JE ODOBRENA PO M1NISTARSTVU NARODNEGA ZDRAVJA STEV. 209P2 OD 16. XI. 1
EDINSTVENO PRILIKO VAM NUDI
IZREDNA PRODAJA
PRIBLIŽNO 3000 PAROV
PRVOVRSTNIH
ČEVLJEV - JARA
PO SILNO ZNIŽANIH CENAH
JARA ČEVLJI: Ljubljana: Sv. Petra c, 20
Zagreb: Ilica štev, 19
favna zahvala
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem primariju g. dr. Lavriču, šefu II. kirurg, odd. sploš. drž. bolnice v Ljubljani, za spretno operacijo, s katero me je rešil sigurne smrti in mi obenem vrnil preljubo zdravje. — Enako se zahvaljujem tudi zdravnikom istega oddelka za ves mihov trud m požrtvovalnost.
S hvaležnim spoštovanjem
Gaberc Jože, Ljubljana poštni zvaničnik
ZA ŠPORT
Nahrbtniki, telovadne majce, skavtske srajce, dokolenice, aluminijaste garniture, palice, termos steklenice
najceneje
pn Peteline, Ljubljana
ob vodi hlizu Prešernovega spomenika.
RABIM DENAR
zato bom prodala
približno 2000 parov prvovrstnih
ČEVLJEV
DELOMA IZPOD NABAVNE CENE
FRANJA SNOJ
Prešernova ulica št. 32

TRGOVINA ČEVLJEV
Rudolf Timtuermans:	43
Junaki iz Alcazarja
To, česar svet ne ve, je pa očetoska skrb, ki z njo branilci čuvajo ženske in otroke. Niti ena krogla ni dosegla ne ene ženske in ne enega otroka. Življenje vseh teh je še nedotaknjeno, le dve starki, ena sedemdesetletna, druga dva in sedemdsetleliia sta umrli naravne smrti.
Česar svet prav nič ne ve, je ganljiva brezskrb-nost, s katero prenašajo otroci strahote obleganja.
In česar slednjič svet prav nič ne vč, to je nepopisna hrabrost žensk v Aleazarju, ki sc ne izraža s poedinimi junaškimi čini. marveč z vztrajno, liho pripravljenostjo, da vsak dan iznova sprejemajo bremena,in težkoče nase, ki jim jih nalaga življenje v temi in umaznosti kleti in trpeča junaška sila in moč, da vztrajajo z moškimi vred. Ne slabijo jim njih dejavnosti z žensko onemoglostjo in s pritožbami, marveč jih še krepijo in bodrijo z močno, vztrajno silo žene. Rajši so pripravljene z možmi vred umreti, če bo treba, ko pa živeti brez njih.
O vsem tem pa svet prav malo ve!
Drugi dan po razpravi z majorjem Rojem se spet oglasi megaton oblegovalcev.
Iz neke ulice, skozi vmesne hiši, prihaja glas:
»Ekscelcnca. filenski poslanik v Madridu, želi govoriti s poveljnikom!
Moseardo zasliši besede v svojo pisarno. Kaj bi to pomenilo? Poslanik iz Čileja pred Ale^zarjem?
Potem so oglasi drugačen glas: »Polkovnik Moseardo! Po naročilu diplomatskega zbora sem jaz, čilenski poslanik v Madridu, prevzel posredovanje. Madridska vlada zagotavlja varnost in življenje ženskam in otrokom. Dajte, da odidejo!: Ze spet isto: predaja, oddaja! Ali ni Moseardo včeraj jasno in odločno odgovoril majorju Raju na vsa ta vprašanja?
Kaj naj pomeni to trajno nadlegovanje posredovalcev? Ali nas bi radi omehčali? — Ali pa se mogoče rdeči oblegovalci norčujejo? Saj — kako pa naj bi bil čilenski poslanik kar iznenada posredovalec? Pa tukaj in ob tej uril In ne, da bi se prej napovedal!
Gospod stolnik. ali morele odtod videti parlamentarca? Kakšen pa je?«
j,Na povelje, gospod polkovnik! Tu ni nikogar. Glasniki so bržkone kje v kaki bližnji ulici.<
Moseardo za hip okleva. Besedam, ki jih jo bil včeraj povedal stotniku, nima kaj dodati. Nadalnje obravnavanje je brez pomena In še. kdo ve, kdo je ta dozdevni parlamentarec! Mogoče je vso skupaj lo komedija rdečih?
»Ali se vam vsa la stvar ne zdi malo čudna, gospod stotnik?«
»Odkrito rečeno: zares, gospod polkovnik! Toda, če je to zares čilski poslanik, ali bi ne bilo najbolje da ga napotimo do naše vlado v Burgosu? Razprava z inozemskimi oblastmi je vendar njena in ne naša zadeva.«
Izvrstna misel. Povejte jim to! Če je zares čilski poslanik tu. potem ga s tem odgovorom ne moremo užaliti. Če je pa vse le igra rdečih, tedaj so se opeharili za končni efekt.«
Duhovnik.
S prvo svetlobo dneva se 12. septembra oglasi morilsko bobnenje lopov. Udar za udarom prifrčijo granate in zamolklo prodira grmenje prav v globino kleti. Za ženske je to skoraj odrešenje, saj v nočni tišini prav razločno slišijo strahotno vrtanje v skalo. Spočetka je bilo le nedoločno, trajno buČanje, ki se je počasi večalo. Tedaj so se oglašala prva vprašanja in častniki so se izogibali odgovorom, dokler so se mogli. Potem pa so pritrdili: Res je. sovražnik vrla rov v skalo. A še ni prišel zadosti daleč Kakor zmo-rej, tako bo tudi glede lega vse pravočasno odrejeno, da bo življenje žensk in otrok na vsak način zavarovano.
To potolaži prvo, nervozno vzburjenje, toda ostane pa vendarle neki notranji, mučni nemir, ki ne pojenja zaradi brnenja v skali, ki jo preveva ko nekakšno drhtenje.
To leži ko jarem na ženah, ki živijo v temi kleti, koder vpliva sleherna nevarnost, predvsem pa takšna nevidna in podzemska, še enkrat tako močno in težkč.
A danes. 12. septembra, so vsi obrazi lako jasni in vse oči se tako radostno svetijo!
Duhovnik bo prišel: pa čeprav samo za tri uro. Zakaj, več madridska vlada ni dovolila. Toda prišel bo. Danes.
Iz Callcja de la Soledad izstopi človek v lomni civilni obleki, držeč križ v desnici: To jo Comarasa. pridgar madridsko katedrale, duhovniki
Častniki Alcazarja ga pričakujejo pri Puerli de carros Obveza mu leže na oči. poleni vstopi v trdnjavo. Vodijo ga po isti (»oti ko majorja Roja, v pisarno poveljnika.
NNr
V O- n 5 •o
"" 2 o o 2. o
5.8-3 £.g°
JJ.5
I*
cr-o £7
« »S
J3 ca S- B.
n » K-O
« ra M rr . a
O
t o
io
s
e
o o
C « « ;
$ 2 S 5
čssi
> » • 5-G 2. S g
g a |
S ..3
Ji I
~ o O °
O OD?
y b B'b • • •
>im
Botri in botrice! Obiščite gotovo tvrdko
F. M. ScHmitt
Pred Škofijo 2, Ljubljana, Llngarjeva 4
Največja izbira birmanskih darili Globoko znižane cenel
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'— i ženi tovanjski oglasi Din 3'—. Najmanjši inesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega enačaja se ra iuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Dia 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
* KINO *
UNION
Premiera Filmske zgodbe lz življenja malega dečka
Ulica do rafa
Eans Moser
TE l. 27-30
Peter Boese
SLOGA
Prekrasna ljubezenska romanca
Demon ljubezni
Loretta Joung
P.obert Taylor
TEl.
21-24
MATICA
Premiera vesele filmske komedije
DvoiChe v eni osebi
Adea Sandrock
Kalph, Artur Roberta
- <?WitoML 06: 16.,19."m2V!^
Službe iičejo
Dobra kuharica
starejša, išče službo na deželi. Naslov v upravi ^Slovenca« pod 7494. (a)
tluzbodobc
Dva mizarska pomočnika
za šperano in fornirano pohištvo, samostojna delavca - sprejme Krže F., pohištvo, Vrhnika, Idrijska c. 2.	(b)
Mesarskega pomočnika
Izvežbanega sekača, vojaščine prostega ln ne-oženjenega, sprejmem — Ivan Javornlk, Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Prvovrstnega delavca
za žensko galanterijsko delo takoj sprejme Produktivna zadruga čevljarjev v Trbovljah. (b)
Mlad mesarski pomočnik
dobi službo. - Peternelj Ivan, mesar, Begunje pri Lescah.	* (b)
Hišnik
mlajši, oženjen, dobi brezplačno stanovanje. -Vprašati v trgovini Anton škof, Ljubljana, Pred škofijo 16.	(b)
Pekovski pomočnik
ki bi tudi raznašal kruh, in vajenec, ki ima veselje do te obrti, se takoj sprejmeta. - Andrej Kro-šelj, Skofja Loka; (b)
Služkinjo
za vsa hišna dela, pošteno, takoj sprejme Musar Jože, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. (b)
Krojaškega pomočnika
Išče za takoj Cvar Jože, Vidovdanska c. 2. (b)
Vzgojiteljico
za osemletno deklico se Išče za Maribor. Nemščine zmožne, pridne, zanesljive reflektantinje brez telesnih napak naj pošljejo ponudbe z navedbo zaželjene plačo upravi »Slovenca« v Mariboru pod »300« 7504.	(b)
m\
Pridno vajenko
le Iz LJubljane, sprejme takoj Antonija Pintarič. damsko krojaštvo, Ljubljana, Povšetova c. 4. (v
Špargeljni!
Vsak dan sveže domače špargeljne nudi gostilna pri Kmetu v Šiški. (1)
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Kre' ov trg 10, tel. 37-62.
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov, delnice ln vrednostne papirje - nakup ln prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj koncesijonirana tvrdka Al. Planin-šek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1., telef. 35-10
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
vara v n o v č 1
VLOGE
vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk.
M
VMMKUKn
Otroški voziček
rabljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju.
Registrirno blagajno
kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Trgovec«.	(k)
Sidro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem do najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar
Utiblfana, Miklošičeva 14
Drva
bukova, hrastova, gabro-va, brestova, več vagonov za eksport, kupimo. Ponuditi: »Exportles« — Ljubljana, Tyrševa 15. k
Avtomatično tehtnico
»Cito« tovarniško novo. se ugodno proda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tehtnica«.	(i)
Trenchcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.	(I)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Lfnbtfani •• priporoča bledim in slabotnim osebam.
ZA
BINKOSTI
k novi obleki nove čevlje
45302-4804
Da omogočimo vsakomur, da se dobro in poceni obuje, smo izdelali le platnene čevlje z elastičnim gumijastim podplatom. Stanejo po velikosti od 15—29 dinarjev.
1405-00
Lahke copate za dom iz finega mehkega usnja. Najpripravnejši na potovanju.
Isto za moške 40'— dinarjev.
1437-2727
Elegantni letni moški ievlji is sivega platna, kombiniranega z lakom. Pri-stojajo k vsaki obleki in so za poletje ugodni. Stanejo samo 69'— dinarjev.
45422-1103
Za deklice lepi čeveljčki iz močnega belega platna z elastičnim podplatom in z zaponko.
2405-23425
Ugodni platneni polčevlji na zapono z gumijastim podplatom in z nizko peto. Izdelani v drap, sivi in beli barvi.
68895-8195
Čeveljčki za lepe dneve iz močnega lanenega platna, drap barve z belimi paspulami. Stanejo 49'— dinarjev.
4975—40547
Močni in lahki troter čevlji iz boksa z usnjenim podplatom, nizko peto in zaponko. Stanejo samo 69'— dinarjev.
5847-4400
Za poletje ugodne, trajne in cenene moške sandale iz močnega platna z gumijastim podplatom. Stanejo samo 35'— dinarjev.
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Liubliani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
DRVA PREMO<
IV. JCHUM
DOL E HI > K A c t i ta
Ure za birmo
nudi najcenejše PAKIJS IVAN, Ljubljana, Pred škofijo 15.	(1)
Moško kolo
dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Vprašati: Gledališka ulica 16/1. d. (1)
Poljske tračnice
in kip vagončke prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 7512.	(i)
Zaradi selitve naprodaj
lepa salonska garnitura, omaro, postelje, žimnlce, umivalniki z marmorjem, razne mize, tudi pisalna, In mizice, več raznih stolov Itd. Naslov v upr. »Slovenca« pod 7478. (1)
Lepe stavbne parcele
v bližini Sv. Jožefa naprodaj. Vprašati: Fanln-ger, Celje, Glavni trg 8.
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra 6. telefon 37-38 • tmu naprodaj večje število parcel. Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih tliš ln vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago	4p)
V Brežicah
Naročajte in širite »SLOVENCA«
ln okolici bo naprodaj hiše. krasna stavbišča. vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Atte.msovega vele-posestvH - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Stanovanja
ODDAJO: Trisob. stanovanje
s kopalnico v Dalmatinovi ulici takoj oddam.
Trisob. stanovanje
s kopalnico na Opekarski
cesti takoj oddam. Poizvedbe: Gradbena pisarna, Rimska cesta 2/1.
Trisobno stanovanje
solnčno, ln enosobno stanovanje se poceni odda-sta na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) št. 23. (č)
m
Prazno sobo
parketlrano, s posebnim vhodom, v centru, takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7411. (s)
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk In monograme hitro Izvrši Matek A Ml-Iteš, LJubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
I
Glasba
i
Za mal dnarla doti muzke I
Plošče, gramofone,radio gramorone radio aparate itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi n« obroke
Opozorilo!
Gospoda J. Svetle in Ed. Matschnigg z današnjim dnem nista več .upravičena izvrševati v mojem Imenu kakršnokoli delo. T. Kom, Ljubljana, (o);
Zs Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakov«
Urednik: Viktor Cenčič