179. Jtnfnra. 1Ljifcljti!, ttonft.7.itnsta LlBfO. .Slovenski Narod" vel]a po pofttli za Avstro-Ogrsko: xa Ncmajo: cdo leto skupaj naprcj . K 30-— I cdo Icto naprej . . . . K 34 — Strtieta Z Z .' ' I 7 50 I " Ameriko in vsc druge dežele: na mesec „ m . * . 2*50 | cdo Icto naprej . . . . K 40.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 0praTnl*tvo (spodaj, dvorišne levo). EnaflOT* ulica *L 5, telefon it 89. Ishafa mk **a ivećer lxvt#«tt aeiel|e 1« »ratnike. Inseratt se računajo po porablHnem prostom in sicer: 1 nm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat pa 8 vln^ d/akrat po 7 vtn., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in za'.w.Vle (ftnak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Na pismena naročita brez istadobns vposlatv? naročnlne se ne ozira. „Naroda* tiskari*" ttUIan it SS. UpravnUtvu na] se pošilja:-) n.iročiine, rekla n.idje, inseratf i. t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja w Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto 'naprej . . . . K 28*— I četrt leta M ..... 7*— pol leta „ .....U*— I na mesec „ . . - . , 2*30 Pdsamezna Stevilka velja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaafton ulica it 5 (v pritličju levo), telefon st 34. Politični položaj. S Dunaj, 6. avgusta. Cakamo z nestrpnostjo poročil iz Krakova o uspehih dvadnevnega zborovanja Kola Polskiego, ončno privabilo iz niše vendar hi^nega ffospodarja. Zo- | pet je odletel raz mojo butico moj klobuk, kakor bi mi ga odnesel veter. Da ne bi razžalil hišnega gospodarja, obdržal sem svoj klobuk kar v ro-kah. Nato so pa zadonele kmetiču iz mojih ust najslajše besede v pozdrav, kakor bi zapele orgije pri veliki maši. Na kratko vam lahko povem, da je bila v pogovoru z njim vsaka druga moja beseda gosnod. Ko sem ga tako častil, me je ošabno meril s svo-jimi krmežljavimi očmi, privoŠčil mi pa ni nobene besede. Govorica tujeg-a človeka pred hi-5o izvabila je iz veže še hišno go-spodinjo. Nič se ne lažem, če vam rečem, da sem se je pošteno ustrašil. Bila je grda in umazana tako, da bi jo bil lahko prestavil kar v proso. Najmanj petdeset let bi ne bilo potem nobenega vrabea več na tisto njivo. Na to se vam zakolnem brez greha! Lepota te ženske me pa ni prav nič motila, da je ne bi pozdravil z najlepšim: Dobro jutro, častita gospa! Hitro sem še pristavil vpraša-nje po njenem zdravju in še po nekaterih takih stvareh, ki jih ženske rade slišijo. Pa nisem nič kal dobro opravil. Ženska me pravzaprav še pogledala ni, ko sem ji dajal najlepše besede. Zarežala se je kar nad svojim možem: »»Kaj pa stika ta tolovaj ciganski okrog naše kašče? Bo že zopet kaj zmanjkalo. če ga ne suneš s škor-njem in ga ne poženeš od nas. Ti mestni postopači se klatijo sedaj vse-povsod po kmetih in kradejo kot sra-ke! Ne vem, zakaj imajo cesarske luknje, če ne pozapro teh lakot. Za sveto maso bi dala, če bi jim kdo za-vdal. da bi čez noč poginile te go-sposke grize U« Tako me je najmanj dobre pol ure za navala pred svojo hišo prijazna hišna gospodmia. Mož je pa podpiral mej tem vežina vrata, me gle-dal zaničljivo, molčal in vlekel svoj vivček, iz katerega pa ni bilo nič dima. Tuđi jaz sem molčal in premiš-Ijeval, kako bi izoeljal to stvar. Mislim na tako. da sem jo dobro. Hišnega satana je moral boleti že jezik, ker je začel loviti sapo. Ko je segel ravno prav globoko po sapo, zavzdihnil sem z najmilejšim glasom: »>VeIikansko prošnjo imam do vas. prisrčna gospa. Slabo mi je, strašansko slabo. Zelodec se mi hoče kar ocrniti. Najmanj umri bom, če ne zaužijem požirka kave.«c Pri nedolžni besedici »kava« je samega veselja Šel ženskemu satanu obraz tako narazen, kakor bi bil iz samega masla, Jaz sem pa milo na-daljeval; »Za božjo voljo vas prosim, prisrčna gospa, skuhajte mi požirek kave. Imam jo kar s seboj. Pa še za vas, če vas ne razžalim s svojo prošnjo. Gospod Porenta mi pa ne bo za-meril, če mu za vaŠo dobroto ponudim par smotk. Vaši mladi gospodični bi pa dal malo bonbončkov in ja-god, če smem.«« Ko sem kmetu omenil smotke, se je mahoma ves spremenil. Tuđi tista ženska pokora, ki me je prva ozmerjala pred hišo, je postala vsa drugačna. Vsi trije so me začeli vabiti prijazno v hišo. Ker nisem za-merčen, stopil sem z njimi v hišo in sedel za mizo. Ko sem izmotal iz svojih žepov in položil na mizo kavo, sladkor, smotke, tobak in še nekaj takih stvari, so postali Porentovi taki kakor maslo. Oče Porenta si je brž nažgal vržinko in začel tako puhati, da je bila skoro zadimljena vsa soba. Kravja hišina je pa začela s tako po-žrešnostjo zobati bonbončke in jagode, da sem se pošteno zbal za njene zobe. Mati je pa metala v peč butare, kakor bi bila obsedena. Kar naravnost naj vam povem, da več nisem poznal teh ljudi. Na-enkrat so bili z menoj tako prijazni, kakor bi jih bil prišel vabit na novo maso. Mislil sem, da je zemlja dovolj pognojena in zrahljana. Zato sem na-peljal svojo besedo previdno na kup-čijo. Komaj je bila beseda izgovorje-na, že je pograbila za njo kravja hišina. Pograbila pa ni samo za besedo, lemveč tuđi mene za rokav in me vlekla v hlev. Tam mi je pokazala tistega volička, ki sem ga mislil zastriči. Zraven ga je pa hvalila na žive in mrtve, kako je krotak, kako rad je, kako jo pozna, da bi ga niti za sveta nebesa ne dala od hiše in Še več takih stvari. Oče Porenta, ki je prišel iz hiše za nama, se je pa na-slanjal na hlevine duri, puhal svojo vržinko, rekel pa nič. Ko smo si zadostno ogledali ži-vinče, vrnili smo se v hišo. Hišna gospodinja je mej tem skuhala kavo in jo prinesla na mizo. Iz sklednika! je vzela nato sklede latvice in natočila v nje kadečo se kavo. Mej tem, ko smo srebali kavo, začel sem pogajanje za volička. Oče Porenta pa je ostal vzlic vržinki in kavi zapet do vratu in trd kakor kamen. Ne vem, če bi bilo prišlo do kupcfje, da mi ništa obe ženske pokori priskočile na pomoč. Hišna gospodinja je začela drezati svojega! moža, da naj da le volička od hiše, ker že primanjkuje klaje in ker se noče prav rediti. (Konec prih.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, one 6. avgusU 1917. 178 stev, oklopnih tozot smo doblH več strojnih pusk. Pri drugih armadah se ie omeje-valo bojno delovanle ćei dan na rax-pršilni ogetii. Zvečer se ie stopnjevaJ med kanalom Le Đassee in Scarpo, ka kor tuđi ob Chemlna des Dame«. Praske na sprednjem polja so potekle ugodno za nas. V zračnem boju ie sestre Hl oo-ročnik Gontonnan svojega 25. nav sprotnika. VZHODNO BOJlSČE. Armadna fronta general-feldmarš. princa Lcopolda Bavarskega. Armadna fronta generil-oberstav. BShm-Ermollija. Vzdolž Zbruča krajevne praske. Med Dnjtestrom in Zbmčem so se Rusi znova postavili na boi Armadna fronta gencral-obersta nadvoj. Jožefa. Jnffovzhodno Črnovic se so-vražnik upira ob rom unski meji. Naš napad se vršL Mi stojimo ob Seretu in smo vzeli Radavec po ljutih bojih. Na obeh straneh Moldave in na vzhodnem bregu Bistrice Je bilo ruskim zaledntm četam iztrganih več visinskih poziclj. Ponovni napadi Ro-munov o^ Caslnului in ob Lepsi seve-rovzhodno doline Putne so se izjalovili z mnogim i izgubamj. Armadna fronta general-feldmarš. von Mackensena. Med gororjem m Donavo }e na nekaterih krajib bojno delo van ie oži-velo. MAKEDONSKO BOJIŠČE. Položai le neizpremenien. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. NEMŠKO VECERNO POROČILO. Berolfn, 6. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 6. avgusta zvečer. Na zapadu nikakih več-i I h bojnih d e J a n i. V Bukovini napredovanje. _________ Jednajsta soška bitka se pripravlja, kakor kažejo bojni dogodki zadnjih dni. Kje v glavnem udarijo Italijani, tega se naravno še ne more reci. Poročila naznanjajo ogenj od Tolmina do morja, kakor vedno pred italijanskimi ofenzivami v goriški de-želi. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča 6. avgusta: Na soški fronti je izredno oživelo artiljerijsko deiovanje. Kraška planota je bila glavni cilj so-vražne artiljerije. Italijani vporabljajo izstrelke s plinom. Artiljerija je ob-streljevala tuđi prostore globoko za našo fronto. Tuđi na Koroškem je bilo bojno deiovanje živahnejše kljub neugodnemu vremenu. Naši let alci so obmetali z bombami včeraj po noči kolodvor in taborišče v Polazzu. Italijanski leta 1 ci nad P u -Jjem. „Agenzia Stefani* poroča: V Cadornovem poročilu 3. t. m. nazna-njeni napad na vojaške naprave v Pulju je izvedlo 36 italijanskih letal. Bomb nišo metala vsa letala, ker ena skupina ni mogla ugotoviti določenih jej ciljev vsled sopare in da ne bi za-dela mesta in provzročila žrtev med prebivalstvom, se je vrnila brez ofen-zivnega dela. To odgovarja stalni normi Italijanov ne pa oni Avstrijcev, ki so metali bombe tuđi zadnje pol-nomesečne noči na mnoge obljudene kraje obrežnega ozemlja in benečan-ske ravnine od izliva Pada do izliva Soče. (Kor. urad opozarja na poročilo mornariskega poveijstva 4. t. m. z dostavkom, da naši letalski napadi so bili naperjeni izključno na vojaške objekte na bregu in na tovarniške naprave ob Padu.) Ko je dospela prva skupina italijanskih letal s podporo kažipotnih motorskih čolnov v Pulj, je zračna obramba v Pulju, alarmirana po motornem ropotu, preiskala zrak s številnimi žarometi. Na to je vrgel eden naših aparatov raketo z napada-lom in sovražni žarometi so takoj vgasnili. Močno sveteča raketa je raz-krila našim vo'aske naprave velikega pomorskoorožnega prostora, arzenal, olivni otok, kjer je baza podmorskih čolnov, in zasidrane ladje. Skupno je bilo vrženih na te cilje s strani dveh zaporednih letalskih skupin 6V» ton bomb z minami po 260 in 162 mili-metrov. Opazili so se razsežni požari v arzenalu in na olivnem otoku. Naši letalci so bili na povratku dolgo časa ob jako visokem rdečkastem ognjenem svitu. Vsa letala so se vrnila kljub skrajno Ijutemu in močnemu ognju števiinih puljskih odbijalnih baterij. Zadnje dni so izgubili Avstrjci v zračnih bojih tri aparate: enega 31. julija, ki je padel na tla zavit v plamen, pri Podgori, drugega, ki je 300 m jugo-vzhodno Tolmina med prvo in drugo crto avslrijskih iarkov gorec padel na tla, tretjega pa kmalu na to par sto metrov od prvoga proč, ki je bil strmoglavljen in na to takoj uničen po italijanski artiljeriji. S prvim si je pti* boril stotnik Đaracca svojo 14. zmago, z drugim major Piccio svojo 8. in 9. usago. Obletnica zivictji Oo rice. Jutri bo leta dni, oakar so Italijani zavojevali Gorico. $. avgusta 1916. popoidne so prikorakali v mcsto prvi italijanski oddolkL Šest groznih bitk &o bili Italijani, predno so as voli 11 Gorico in sartaj ao le tara, ko pričenjajo jedna ifco soško bitko, kakor sledi iz fronmih poroci). Ca-dorna je morda izbral prav obletni-co zavzetja goriškega mesta za novo ofenzivo, da tako a SDomini na zmago pri Gorici podžge duha v ar-madi in požene ogromno silo na bo-jišče v svrho zavojevanja Trsta, Koprnenje po Trstu je veliko pri ita-Hjanskem armadnem vodstvu in ne-strpnem vojnem Časopisju, toda Trst je še vedno tako blizu in še vedno tako daleć. Ako se razvname novo bojevanje, bo brezdvomno ogromno, še hujše kot zadnjič, in prićakovati je posebno ob morju in ob srednji Soči najgroznejših bojev. ITALIJANSKO URADNO POROCFLO. 5. a v g u s t a. Na vsej fronti akcije tuintam, slabotno artiljerijsko deiovanje in omejeno patruljsko. Po noči 3. na 4. so vpadla sovražna letala in obmetala z bombami razna obljudena središča v nizini med Sočo in Taglia-mentom. Zrtev ni bilo, škoda lahka. Neko sovražno pomorsko letalo, katero je zadel naš odbijalni ogenj, je padlo v Pad pri Ponte Logascuro. Letalci so vjeti. Albanija: Dne 4. t. m. je zadel na desnem bregu Vojuše neki ii-vidni oddelek na veliko avstrij&ko pa-truljo in vjel vso. Naša ofenziva v Bukovini ima, kakor se vidi, kratek odmor. Dovoz municije, dopolnilo vojnega materijala in končno tuđi čete zahtevajo počasnejše prodiranje. Rus pa ojačuje svoi odpor in sicer topot ne v gorovju, ampak v nizini med Dnjestrom in Prutom. Ni verjetno, da bi sovražnik nameraval stalno se vpirati v svoji sedanji poziciji. Skoro gotovo si hoče pridobiti časa z obotavljajočim se umikom, da v zaledju pripravljene pozicije nadalje izgradi in nabere tam ojačenja iz ozadja. MogoČe je, ali ni verjetno, da je že dobil ojačenja in se pripravlja na protinapad. O bojih na vzhodu poroča vojnoporočevalski stan: V Bukovini se je nekoliko vtrdil odpor sovražnika. V nizini med Dnjestrom in Prutom kljubuje Rus našim napadom, v gor-skem delu Bukovine pa so pridobile naše junaške in nevtrudliive čete ko-rakoma tal. Za3edle so Radavec, Ha-dikfalvo, Solko in Mardico v sučavski dolini, slojijo pred vrati mesta Sereta in so približno dan hoda oddaljenc od mesta Sučave. Napadi Romunov v dolini Casinu izgrubljajo znatno svojo silo. Wolfiov urad^ poroča: Na vzhodu je bila vzhodno Črnovic dosežena in prekoračena crta, kjer je pričela Bru-silova ofenziva leta 1916. V vzhodni Galiciji je že do 60 km za novo fronto. Rusi so se postavili na nov močan odpor med Dnjestrorn in Prutom kakor tuđi južno Pruta ob romunski meji. V radavški kotlini je bil kot po-sledica uspešnih gorskih bojev zadnjih dni zascden Radavec. Ljut odpor Ru-sov še pred vrati rnesta so zlomile avstroogrske čete z boji velike hrabrosti. Vzhodno so dosegle kraja Te-reMes*ike in Hadikfalvo. Tako je velik del železnice iz Črnovic v Sučavo v rokah zaveznikov. Na višinah vzhodno Moldarovice in Bistrice traja pohod. Ruski protinapadi pri Limgeni v bi-striški dolini so se izjalovili. Tuđi južno Bistrice se umikajo Rusi. Reka Neagra je prekoračena in dosežene visine od Cainoi do doline Saća. Ob Ca^nului se množijo romunske izdube. Ruska 12. kavalerijska divizija je na svojem umiku izvršila polno strašnih grozodejstev. Pri Trumosi se je našlo obilo ženskih trupel razmrcvarjenih. Izpraznjevanje Moldave. Romunski ministri so dospeli v Pe-trograd, da vodijo pogajan;a radi pre-vzetja romunsk'h beguncev v Rusiji. Vsled ruskrga umikR v Bukovini so pričeli izpraznjevati Moldavo. Crnovice, 6. avgusta. (Kor. ur.) Cesar je dospel danes dopoldne v Cmovice ob navdušenju prebival-stva. Stockhohn, 6. avgusta. »Novoe Vremja< javlja, da je prevzel general Kornilov mesto generalislma pod naslednjimi pokoji: I. Odgovoren hočem biti le svoji vest! in ruskemu narodu; 2. nihče se ne sme vtikati v vojaška povelja in imenovanja; 3. V zadnjih dneh na fronti zaukazane odredbe veljajo tuđi za vojaške de-pote v ozadju; 4. je Kornilov odklo-nil, da bi mu bili dodani generali en-tente kot svctovalci. KodanL 6. avgusta. Ruski listi porocajo. da je general Kornilov pod smrtno kaznijo prepovedal vojalka KUW0 URADNO POROČIUX 2.avgusta. Zapadna fronta. Severozapadno Hotina med Zbmčem in Dnfcalrom ao naie Ćete oputtilt svoje policije v okolid Kubrinee in Mihalovkt. Med Dnjeatrom in Prutom razvija aovražnik ivojo ofenzivo naprtj, zbirajoC tvoje glavne sil« vzdoU naštga dnjestmkega brega. PfOti večeru 1. avgusta je napadel aovražnik Pjerje-bitovce, Crni potok, Dobronovcc, Ho-roševec in Kučurmik. Na*e čete so se utnaknii« proti vfhodu. V Karpatih je sovražnik potisnil naše čete upadno Putne ntaaj. V okolici Ruske Molda-viče se prille naše čete potem, ko so odbile avstrijski napad, k protina« padu; vjele so nekaj častnikov in 152 mot ter vplenile 8 strojnih puSk. Na ostali fronti streljanje uvidnih od-delkov in poizvedovalcev. — Ro-munska fronta. V okolici mest Pauch in Lamontelu je zagnal sovražnik naše čete nekoliko proti vzhodu nazaj. Na ostali fronti streljanje m-ianterije. 3. avgusta. Zapadna fronta. V pokrajini ob izlivu Zbruča je sovražnik napadel naše pozicije. Po sr-ditem boju so se naše čete mestoma umaknile čez Zbruč. Sovražnik je napadel Latkovce, Trubčin in Volkovce. Med Dnjestrom in Prutom se umikajo naše čete proti vzhodu. V Kar-patih je sovražnik predrl naše pozicije ter se polastil Falkena (?). Severno Kimpolunga se borijo naše čete ob Moldavici. — Romunska fronta. Vsled sovražnega pritiska smo opustili Kimpolung. Naše čete se borijo ob Bistrici. Na ostali fronti streljanje pušk. Barolin, 6. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Prva bitka za flandersko bazo podmomic je končana in za Angleže izgubljena. Tuđi 5. av-gust, Šesti dan napadov, Še ni prine-sel obnovitve prvega poskusa prebitja. Pri Freesenbergu so bile za juriš pripravljene močne angleške Čete v jarkih obsute z uničevalnim ognjem in napad še v začetku zadušen. Na obeh straneh Kanala Hollebeke smo vjeli 4 oficirje in 50 mož ter 4 strojne puške, pri Bixschoten 14 mož in 10 strojnih pušk. Vso noč na dan 6. avgusta so delali Angleži delne napade v boku pri Ypernu. V ognju nemških pušk se je podrl en angleški oddelek za drugim. Ženeva, 5. avgusta. »Matin« javlja iz Pariza; Ofenziva na Flandr-skem je začasno končana. Bila je nekako prvi spopad v boxmatchu, ki ga je ententa dobila, Zdaj pripravlja artiljerija drugi spopad. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 3. avgusta zvečer. Danes so se na§e Čete zopet utrdile v vaši Saint Julien, severno Ypern - Rou-lersa. Nemška infanterijska zbiranja za nov protinapad je na$ artiljerijski ogenj razpršil. Sovražnik ni mogel spraviti svojih naoadov do razvoja. PonoČi smo južno Hollebeka in vzhodno Monchy - le - Preuxa pri-dobili na ozemlju. Sovražnik je zdaj pre^nan skoro z vsega ozemlja, ki ga je pridobil zadnjo noć. Sovražni od-delki za šunke so bili odbiti ponoči severno - vzhodno Oauzeaucourta, južno - zapadno Fontafnes - les-Croi-slllesa. Oddelki naših čet so uspešno sunili v sovražne jarke južno Lom-bartzyda. Dne 31. iulija so aliiranci napravili 6122 nemških vjetnikov, med njimi 132 oficirjev. 4. avgusta zvečer. Vre-me je trajno deževno in viharno. Pridobili smo vnovie tal severozapadno St. Juliena. 5. avgusta. PonoČI smo za-vzeli vnovič ostali del strelskega jarka vzhodno Monchv - le - Preux, v katereffa je bil sovražnik vdrl ponoči 2. avgusta. Naše pozicije v tem okolišu, ki so jih v noči 2. avgusta napadle sovražne, na en bataljon ceniene sile, so zopet popolnoma v naši posesti. Na fronti pri Ypemu so Francnzi napredovali vzhodno Kor-tekcerta. Ponoči je bil mSčan dež. — Francoske čete so prodrle dalje severozapadno Bixschoota. Južno Arleuxa je bila odhita nemška po-izvedovalna četa. Np^e čete so izvršile vzhodno Vermellesa uspeSne poizvedbe. Sovražen napad na portugalsko stražo le bil odbit z izgu-bami za sovražnika. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 4. avgusta popoidne. V Belgiji so naše čete vzlic slabemu vremenu napredovale onkraj Korte-keerta. Naši poizvedovalni oddelki so pregledali pred fronto ležeče dvorce in potisnile sovražne patni-lje nazaj. Na fronti sevemo Aisne je bila noč mirna. Na obeh bregovih Maase obohestransko artiljerijsko deiovanje. Dva poskusa sovražne in-fanterije, se priblliati našim strel-skim jarkom blizu gozda pri Avoco-nrtut sta ponesrečila. Pri nemškem napadu v Argonnah smo vjeli vjet-nike, med njim i nekega oficirja In nekega praporscaka. Z drugih front mj n&**AT nrwr£đik. 4. avgusta zvečer. V Belgiji je tekom dneva zadobii artiljerijski boj neko ljutost, zlasti pri Bix-schotu. NaJi poisvedovalni oddelki. kl so se pomikali zapadno ceste \z Sttenstraeta v Woumet>, so zasedU dvorce pred naltmi iinjjami. Vreme je Ie vedno jako slabo, V okolišu St. Quentin je naša artiljerija obstre-ljevala % uspešnim razdejalnim ognjem sovražne jarke vzhodno Ganchvja. Zapadno Cernvoa sta se v našem ognju ponesrečlla dva nemška napada ob 2. popoidne, predno sta mogla doseči naše linije. Na obeh bregovih Maase znatno artiljerijsko deiovanje v odsekih Avocourt in Douaumont. Z drugih front ni ni-česar poročati. 5. avgusta o b 3. p o p o 1 -d n e. V Belgiji artiljerijsko deiovanje s presledki. Severno Aisne so bili nemški napadalni poskusi na različ-nih točkah fronte. Dva napada s sla-bimi silami na visoki planjavi Kase-mat sta bila lahko odbita. Dalje vzhodno je napravil sovražnik ob pol 1. ponoči resen napad južno Juvincourta. Boj je bil jako živahen, Napadalci so bili iz enega dela strel-skega jarka, v katerega so vdrli, pregnani. Naša linija je popolnoma obnovljena. Na obeh bregovih Maase je artiljerijski ogenj narasel do neke Ijutosti, pred vsem blizu Mrtvega morja in gozda Caurieres. Sicer je bila noč mirna. BOLGARSKO URADNO ' POROClLO. 5. avgusta. Makedonska fronta. Na vsej fronti jako slabotno deiovanje. V loku Crne in na levem Vardarskem bregu od časa do časa artiljerijski ognjeni metež. Na obeh Vardarskih bregovih In ob spodnji Strumi za nas ugodno pote-kajoče izvidno deiovanje. — Romunska fronta. Pri Mahmudiji ogenj pušk, pri Oalacu redek artiljerijski ogenj. 6. avgusta. Makedonska fronta. Živahen artiljerijski ogenj severno Bitolja in med Vardarjem in Dojranskim jezerom. — Romunska fronta. Pri Mahmudiji redek ogenj pušk, pri Isaceji srednji artiljerijski ogenj. KoBteDtradiski kaief na Inki. Petrograd, 5. avgusta. (Kor. ur.) Agentura. Na novem zborovanju, ki se je vršilo dne 4. avgusta, je Ke-renjskij na podlagi uspehov ponoči vršivše se konference u m a k n i 1 svojo demisijo. Petrograd, 5. avgusta, (Kor. ur.) Agentura. Začasni odbor dume je spoznal za neobhodno potrebo, po-veriti Kerenjskemu sestavo ministr-stva in povabiti na sodelovanje vse može, ki jih navdaja misel na blagor Rusije za vsako ceno. Na skupnem zborovanju lzvrševalnih odborov de-lavskega in vofaškega sveta in za-stopnikov kmetov je bil vzlic ugovorom boljševikov s 147 proti 46 glasom — 42 člamov ni glasovalo — sprejet sklepni predlog, s kateiim se pozivljajo vse stranke, kl priznavajo vladno Izjavo z dne 21. julija, naj se ude-leže sestave ministrstva, Kerenfskega novi program. Petrograd, 5. avgusta, (Kor. ur.) Agentura. Ministrski predsednik Ke-renjskij je izdal izjavo, v kateri piše: Konferenca zastopnikov glavnih so-cijalističnih. demokratičnih In liberalnih strank dne 3. avgusta je imela po dolgih razpravah uspeh, da so na tej konferenci zastopane stranke men! poverile premembo ministr-stva. Ker se mi zdi nemogoče, da bi se v sedanjih razmerah umaknil te] dolžnosti, smatram to dolžnost za izrečno povelje dežele, ustvariti v kratkem roku krepko revolucijonar-no silo. Rešitev te naloge mislim zasnovati na neomajnem prepričanju, da zahteva blagor domovine In republike opustitev vseh strankarskih prepirov in samozatajno delo vseh ruskih državljanov pod pogoji in v razmerah, ki jih predpisuje trda potreba, voditi vojno, ohraniti boja-zmožnost'armade In gospodarsko silo države. Smatram za potrebno, podpfrati tuđi pri premembi vlade po njej izrečena načela, obenem pa je potrebno. Izvršiti premembo v redu in v razdelitvi vladnih del. Zapovednlk v Petrograđo. 2cnev«, 5. avgusta. »Matin« javlja iz Petrograda: Za višjega zapo-vednika vojaStva v celem petrograj-skem vojnem okrožju imenovani general kozakov Nasilkovski je Izjavil, da bodo kozaki z vsemi sredstvi temeljito poskrbeli za red In mir v Pe-trogradu. Vofciškl upor. Stockholm, 6. avgusta. Olasom pctrograjskih vesti so posamezni deli 10. ruske annade zapustili stre!-ske jarke. Moštvo se je očitno uprlo in je umorilo mnogo oficirjev. Za-Dovodniloi m WavilL ćm #m nima s prihodnje noben oficir nič ukazovati in da se n© pokore Kerenjskemu, ker je revolucijo izdal. Njegova zadnja povelja so v nasprotju z idejaml revolucije. Moštvo zahteva, naj priđe KerenjskiJ pred vojno sodišče. Za-četkoma Je general poskušal vojake pomiriti, ti pa so izjavili, da se ho-čejo maSčevati v Petrogradu, ker so bili tam njihovi odposlanci aretirani. Kerenjskjj je brzojavno odrcdil, da jo ta upor zadušitl z orožjem. Kmetje z% carstvo. Rotterdam, 6. avgusta, »Daily Mali« poroča o pogovoru njenega petrograjskega dopisnika z bivšim ministrskim predsednikom knezom Lvovom. Ta je rekel, da je vsak dan bolj čutiti približanje protirevolucije. Med kmeti se očitno govori, da je bilo pod vlado carja bolje, kakor je zdaj. Finska in Ukrajina. Stockholm, 6. avgusta. Tri četrtine poslancev razpuščenega fin-skega deželnega zbora so se konstituirali za provizorično vlado Finske. Stockholm, 6. avgusta. V Ukrajini delajo priprave za sklicanje poseb-nega ukrajinskega zakonodajnega zbo-rovanja. Računa se, da bo na jesen uveden maloruski jezik na vseh ljudskih šolah. Besarabski Romuni so skle-nili z Ukrajinci dogovor za skupno delo za avtonomijo Besarabije. V Odesi je bil kongres oficirjev in voja-kov romunsko narodnosti, ki se je iz-rekel za romunski učni jezik na ro-munskemu prebivalstvu v Besarabiji namenjenih §olah. Kitajska vojna napoved Nemčiji in AvstrijL Novi Jork, 6. avgusta. (Kor. u.) »Associated Press« poroča iz Pekinga: Predsednik je odob-ril v četrtek soglasni sklep kabineta, da se napove vojna Nemčiji in Avstro-O g r s k i. Razne vojne vesti. Voja&ka službena pbv#2nost v Kanadi. Rotterdam, 6. avgusta. (Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant" poroča ir Londona: Tuđi kanadski senat je sprejel zakonsko pred-logo o vojaški službeni obveznosti. Japoncl v MandžuHji. Bazileja, 6. avgusta. wBaseler Nationalzeitung" javlja, da je poslanih že pol milijona japonskih vojakov v Mandžurijo. Japonci so že v Vladivo-stoku in v Kirinu in so tam napravili trdnjave, kakor v Mukdenu. Konferenca v Stockholmu. Stockholm, 6. avgusta. Med-narodna socijalistična konferenca je definitivno sklicana na dan 6. septembra. Sooijalisti na Franooskem. Berna, 5. avgusta. (Kor. urad.) »Jonrnal du Peuple* nastopa oštro proti Ribotu, češ, da je socijaliste ii-dal. List pozivlja Thomasa, ki je ostal rainister, naj preskrbi socijalistom potne liste za Stockholm, naj provzroči novo vojaško politiko, novo diplomatično politiko in popolno tiskovno svobodo. Če Thomas v 14 dneh ne doseže ten zahtev, se bodo socijalisti ločili od vlade. Zaptenjeno jeklo. Amsterdam, 6. avgusta. (Kor. urad.) „ Times" porocajo iz New Yorka: Predsednik Wilson je zaplenil vse za izvoz določeno jeklo, ki ni na« menjeno za vojne svrhe aliirancev. Hrvatski sabor. Sobotno sejo hrvatskega sabora je izpolnil govor poslanca Radića (kmečka stranka). Posianec Radić je mož krepke postave in moćnih pljuč. Iz dolgega njegovega govora posnemamo: V taki politični razpra-vi, kakor je indemnitetna, treba položaj razmotrivati najpreje z medna-rodnega stališča, v kolikor se tiče nas direktno ali indirektno. Najprvo se mora spominjati države, katero je zadela katastrofa iz svetovne vojne, vir preporoda vseh narodov, to je Rusija. Po konferenci v Haagu se je reklo s strani dalekovid. Nem-cev, da je bila usodna pogreška nem-ške diplomacije, ko je zavzela proti-mirovno stališče proti paclfičnim predlogom drugih držav in to dejstvo so nazivali oni pričetek strašne vojne. Evropa noče ruske knute, ne nemške birokracije, ne franeoskih Jakobin-ccv in ne pruskega militarizma. Bii-lo\v je prorokovah da se bnstn hVa dva sveta: Slovani in Germani in da morajo ti slednji unićiti Siovuiič. Ncmčija se je ujedinila, ali n a in e-sto Nemčije smo dobili P r u s i j o. Pruska je nastala r> fran-coskim duhom, z angleškim denar-Jetn in slotvanskimi rp'g'^^mi. 7n^rj^ 179. §tcv. .SLOVENSKI NAROD*, dne 7 avgusta 1917. Stran 3. case se je bila Nemčija tako razvila, da je Edvard VII. poskusil napraviti zvezo vsch narodov proti Nemčiji in prava sreča bi bila, ako bi bil mogel prepričati našega pokojnega viadar-ja, daje rešitev monarhije v tem, ako ne bo podložna Hohenzollerncem in ako uvidi, da je Nemčija nevaupost sveta. V tem tuđi tiči temeljni vfrok današnji svetovni vojni, ker monarhija je imela vedno nesposobne državnike. Sturgkhovo mini-s t r s t v o je vodilo najbolj prusko in najbolj protidinastično politiko. Vsi sovrainiki, vsa ententa ne bi bila mogla storiti toliko zla, kolikor ga je storil monarhiji Stiirgkh. S poli-ticnega stališča zastopa ententa da-nes velike principe, katere sta priznavala tuđi pokojni naš kralj in zu-nanji ministri: omejitev ofeoroževa-nja in samoodločevanje narodov. Govornik citira irancoskega pisatelja Fagetta, ki pravi o demokraciji dvaj-setega veka, da bo najmočnejša sila na svetu in da bo ruski mužik prvi nosilec civilizacije. Po ruski revoluciji je aristokracija Izgubila oblast in dobila jo je ruska i n t e 1 i g e n c a. Duševno in kulturno je ruski narod iz-vršil veliko nalcgo, kmečki ruski narod je najboljsi med narodi. Rusi se bore za popoino socijalno politiko, v smislu katere ima biti Belgija vzpostavljena. Gorica, Istra ne moreta biti odtr-gani od nas, kcr sta še bolj zve-zani z nami, kakor Mamci z Belgijo, od katere se ne morejo ločiti: Hrvatje se bodo borili z vso silo proti temu, da bi Italija dobila od-ločilno besedo na Balkanu. Sedaj vidijo vsi, da se bo vpra-sanje balkansko, ako ostane kakor je sedaj, reševalo tako. da bo v monarhiji svobodna in ujedinjena Hrvatska, izven monarhije pa močna Srbija in moćna Bolgarija. Ako pa priđe do radikalnega reševanja, se to vprašanje ne bo reševalo ne s Koburgoni. ne s Karagjorgjevičem. nego s Slovenci, Hrvati, Srbi in Boigari, Rusija je osvobodila Grško, Romunsko in Dol-garsko, ali nieene točke ni na svetu, katero bi bila osvobodila Nemčija in Nemčija ne more dopustiti, da se monarhija razvija sama po sebi, kar sledi že iz Delbriickovih besed, da Nemci potrebujejo ali nemško Avsiri-jo ali pa nikake. Monarhijabrez Slovanstva ne moreobsta-j a t i. Po ruski revoluciji sta đv že več let ni nlhče govoril y angleškem parla- mentu. Buxtona cenijo na Angleškem in v inozemstvu kot avtoriteto v balkanskih zadevah. Poroćilo lista »Morningpost« navaja o njegovein govoru: Mr. Noel Buxton je izjavil, da je nacrt Jugoslovanstva zgolj dok-trinaren. Dvomi, da bi Slovani za-tevali neodvisnost. Misli, da zahte-vajo narodno federacijo s Habsbur-žani. Ustanovitev več neodvisnih držav bi bilo isto kakor da bi ustva-rili več Ulstrov s podporo od zunaj. Nismo šli v vojno, da bi razkosali Avstrijo. Protiavstrijski smo postali Rusiji na ljubo, a to je bila stara Rusija. Ideja o razkosanju Avstrije je iluzija. Znano je, da je izjavil lord Robert Cecil, da se z Buxtonovimi iz-vajanji popolnoma strinja. Važnost te njegove izjave je sele zdaj umljiva. — ltaltjane so te prijaznosti ozlovo-Ijile in upajo, da je minister zunanjih del, Sonnino, ki se mudi zdaj v Londonu, stvar poravnal in dosegel spo-razumljenje med Anglijo in Italijo ^lede vojnih ciljev Italije na stroške Avstrije. Nevtralni Hsti sodijo, da so v angleškem parlamentu izrečene prijazne besede izraz mišljenja tistih mož. ki bi radi dosegli separntni mir med entento in Avstrijo. = Iz življenja češk. časnikarja. Med mnogimi drujarimi slovanskimi ćitsnikarji je bll kmalu pr> izbruhu vojne interniran tndi urednik pozneje ustavljenega čeSkega narodno - so-cfjalnega dnevnika »Ceske Slovo« Kmil Špatny. Nahajal se je v tabori-šču Gollersdort pri Ounaju, odkoder so jra spravili pred dunaisko vojaško sodišče radi zločina veleizdaje in ob-sodili na 14 let težke ječe. Kako je prišlo do tega in kako se je Špatne-mu. ki je sedaj pomiloščen, v ječi godilo, pripovedujejo češki listi (»Narodni Politika« in dn:gi). Povodom petstoletnice smrti Jana Husa so priredili internirana v Gfillersdorfu skromno slavlje, pri katerem se je v češkem in italijanskcm jeziku Rovarilo o pomenu konstanškega mučenika. Tretji dan po slavnosti je neki Dawidowski ovadll Špatnejra, da je govoril prepovedane reci. Spainega so odpeliali v dunajsko vojaško sodi-šče, kjer so ga pod najstrožjo stražo zaprli v celico z napisom: samo za opasne zločince. V oktobru 1915 se je vršila glavna razprava, ki jo je vodil nadporočnik K6nig. Zaman je obtoženec zanfkal. da se ni izjavil tako, kakor je trdil denuncijant. Ugo-tovljeno je bilo, da zna Dawidowski sicer poljsko, ne pa češko, da ne zna sterrografirati, da je ovadbo sestavil sele tri dni po ornenjenem slavlju, da je bil radi goljufije že dvakrat obso-jen v 3 in 2 \n polletno ječo, da je bil šestkrat v preiskavi radi špijonaže, v kajteri je sam priznal. da je bil pod-kupljen od neke tuje države. Zdrav-niki so povrh konstatirali, da je Da-\vido\vs!ci patološki lažnjivec. Vse ni nič pomagalo. Vojaško sodišče je verjelo njemu in ne razbremenilnim pričam (eden višji uradnik c. kr. drž. železnic, en profesor, en učitelj in trlje žurnalisti), ki so kategorično trdi-le, da Spatny inkriminiranih besed sploh ni govoril. Sodisče je prešlo preko izpovedi teh prič z motivacijo, da so »notorični sovražniki Avstrije« ter je obsodilo Špatne^a na 14 let. Vrhovno vojaško sodišče je, opirajoč se zopet le na pričevanje Dawido\v-skega, ničnostno pritožbo odbilo, ka-zen pa znizalo na 12Jet. Pričevanje Hawidowskega je podpiral neki i»a-takar Jannv, o katerem ie pozneje Špatnega zastopnik dognah da pri Husovi slavnosti sploh ni bil navzoč in da je torej po krivem priča!. Prošnja za revizijo procesa pa je bila od vojaSkega sodišča izročena v poro-čevanie istemu nadporočniku Koni-KUn ki je vodil prvi proces proti i>pat-nemu. Prošnja je bila odklonjena, akoravno sta dve priči petrdili. da sta z Jannvem v kritičnem času kuhali v drugem delu poslopja vecerjo. Urednika Spatnega so odpeljali v Mollersdorf ter ga tam zaprli v kamenito celico, ki je bila nizka, mokra, imela kamenita tla in se sploh ni dala kuriti. V enaklh celicah. najstrožje izolirani medsebojno in od ostalih kaznjencev, je bilo v Mollersćoriu zaprtih tuđi 5 izmed sarajevskih atentatorjev. Trije izmed njih so med tem že umrli . . . = Premembe v nemški vladi Na predlog državnega kanclerja ^o se zgodile znatne premembe na me-stih državne vlade in v pruskem miri istrstvu. Odstopili so različni ministri in državni tajnik, med njimi tuđi dr. Helfierich. kateremu pa ostane zastopstvo državnega kanclerja in ki ostane član državnega ministrstva. Na čelo državnemu uradu za notra-nje zadeve priđe nadžupan v Kelmo-rajnu Wallraaf, vodstvo gospodar-skega urada prevzame štrasburški župan dr. Schwander. Za državnega tonika za zunanje zadeve je Imenovan dr. pl. Kuhlmann, la državnega tajnika za pošte železnični predsednik Riidlin, za državnega tajnika Ju-stice tajni svetnik Krause. Vojni urad za prehrano prevzame višji predsednik Waldow, dodeljena pa mu j bott* tevarsU »vetnik Br«m bi UJ. ' nik dr. Mtiller. Pruski justični minister je postai dr. Spahn, minister notranjih del dr. Dreve, učni minister Schmidt, poljedelski minister Eisen-hart Roihe in finančni minister Herght. = Srbija. Rotterdam. 6. uv-gLista. »Times« javlja: Srbska vlada je prosila angleško vlado, naj ji na-znani, kaka jamstva ima Angleška za obnovitev Srbije in kake zahteve misli formulirati za odškodovanje Srbije. = Konferenca v Potsdamu 5. julija 1914. „Times" poročajo : Opomba poslanca Haaseja v nemškem parlamentu, da treba pojasniti konferenco 5. julija 1914., se nanaša na konferenco v Potsdamu, katere so se ude-ležili: nemški cesar, takratni kaneler, Tirpitz, Falkenhavn, Stum, nadvojvoda Friderik, grof Berchtold, grof Tisza in Hotzendort. Najvažnejše točke poznejšega avstrijskega u 11 i-mata Srbiji so se določileta-krat in zjedinili so se o njih. Nemški cesar je šel na Norveško, da nasuje Franciji in Angliji peska v oči. »Times4* spominjajo med drugim na trditev Nemčije, da ni nič vedela o avstroogrski noti Srbiji in da je storila vse, da prepreci vojno. List pravi: Nemčija se kaže kot začetnica komplota, uprizorjenega z najhladnejsim proračunom. Michaelis je rekel, da pričakuje oni dan, ko zgodovina nas razkrinka. Naj prične z razkrinkova-njem, ako ima pogum. Ze dve leti prosimo gospoda Ballina, naj pove, ali je res, da je bil obljubil nemški cesar avstriiskemu cesarju Francu Josipu brezpogojno pomoč, na kar se je Avstro-Ogrska odločila za usode-polni ultimatum. = Sijam v voini. Poročilo, da je azijska država Sijam napovedala Nemčiji vojno, ni napravilo na javnost na Nemškem nobenega utiska. A vendar je stvar resnejsa. Sijam je za-plenil nekaj nemskih ladii. kakih 18.000 ton, kar ni nič posehnega, a šel je še dalje in zaprl in zaolenil vse nemške trgovske naselbine. Zgodilo se je to seveda na pritisk Anglije, kajti nemška trgovina je izvažala v Sijam jako mnogo industrijalnih iz-delkov in bila v tej državi izdatna konkurentinja Angležev. lesli \i mA M. Županstvo obeine Brestov ica okraj Sežana. Primorsko, tačas v Čepljanah, pošta Nemška - Loka pri Kočevju. opozarja ponovno vse ob-cinarje in posestnike (hišne gospo-darje) obeina Brestovica iz vaši Brestovica, Klariči, Mohorini. Vale in Klanz. naj javijo županstvu, v svr-ho lažjega in točnega uradovanja, ne-mudoma svoje sedanje bivališče. Ob enem se naprosi, da dopošljejo vsi oni kateri tega nišo še storili sledeče izkaze: Ime in priimek, tuđi domaće i'iie, kraj bivališča in hiš. štev. od doma, število družinskih članov pred izbruhom vojne, število hlapcev in deke!, koliko in kakšno živino so imeli pred vojno, tuđi perutnino, koliko in kakšne vozove, male, velike, koliko kmetijskih strojev, oral, roč-nega orodja m konečno koliko vin-ske.^ra in kletarskega posadja vr hek-tolitrih. Gb isti priliki naj vsak dru-žinski gospodar tuđi izstavi in upoš-Ije izkaz o prednietih to je od pohi-§tva, obleke itd., ki jo ie pustil doma ob odhodu od doma in naj te predmete prlmerno in vestno ccni.Župan-stvo občine Brestovica, Janez Čeh, župan. „Slovenska Matica1'. Izkaz čianov »Slovenske Matice«, ki so od 22, do 31. dne julija 1917 plaćali članarino ali naklonili društvu kakšno darilo povodom pričet-ka novega njegovega delovanja: Oton Doktorič v Ljubljani, Klobučar Marija v Ljubljani in Rocnik Fran v Zavodnji za 1914. leto po 4 K članarine: Ksaver Meško na Žili za 1914. in 1917. leto 8 K, Anton Ranta-ša v Usori za 1914., 15., 16., 17., 18. leto 20 K. Terbuhović Evgen v Veliki Loki, Podkrajšek Fran v Ljubljani, Župan Matej (vojna pošta), Bevc Ladislav (vojna pošta), Pretnar Ru-dolf v Podgradu, dr. Ovidon Sajovic v Ljubljani. Mara iMikuluševa pri Sv. Jakobu v Rožu, Peter Romauch pl. v Beljaku in Poček Ivan v KHovčah po 4 K za 1917. leto. Neimenovan ustanovnik je poklonil Matici, vese-leč se njeneg"a vstajenja, 100 K. — Pripomnja: Članarina znaša 4 K na ieto, ustanovnina (k? jo je plaćati ali naenkrat ali vsaj v petih enakih letu. obrokih) za posameznika 100 K, za juristične osebe 200 K. — Dne 27. jalfla 1917 je prejela »SI. M. iz Celja s poštnitn nakazilom 5 K 30 v brez vsakega pristavka, čemu je denar namenjen. Ker ni moči čitati imena pošiljateljevega, tem potom prosimo blagohotnega obvestila v obeh smereh. V L j u b 1 j a n !, 3. avgusta 1917. Opozorilo. Cenjene naše naročnike, ki še nišo poslali zapadle naročnine, prijazno vabimo, da pošljejo pravočasno naročnino. Čeki romajo iz vseh post čez Dunaj v Ljubljano, kar potrebuje časa 8 do 10 dni. Prosimo, da se to vpošteva. Z ozirom na povišano naroČnino so prejeli vsi naročniki brez izjerne dne 24. julija t. 1. položnice. List 8* bode usta vi Jal vsem zakasnelcoat dne 21. averasta in prosimo točne vpošiljatve, da prejmo redovito list. Zbog ogromnoga dela v upravništvu je vsaka pismena opozoritev nemogoča in reldai^acife rsled nstavljanja brezpredmetne. Sedan'a naročnina po pošti: Gelo lefo . . • K 30'— pol leta ... u 15-— detri leta . . . „ 7a50 s&esedno . - - „ 2*50 Dnevne vesti. — Tretjlč s srebrno svetinjo dru-gef»a razreda odlikovani. Cetovodja Alojzij Vovk, desetnik Josip Grzetič, Ivan Saftič, poddesetnik Jakob Mi-lok, pešca Josip Antonao, Anton Ben-čič, Fran Zoru, Ivan Zenkovič, Fran Mušič, Fran Trček, vsi 97. pešpolka, Josip Rajnosek podlovec. patmljski vodja Alojzij LoSak, oba lovsk. bat. št. 5., rač. podčastnik 1. razreda Martin Gostiša. četovodji Boris Šepeta-vec in Fran Gržina, desetnika Peter Vasič in Juri] Orlič, poddesetnikl Jakob Vižintin, Petcr Dobrila, Andrej Cenčič, pešca Ivan Kovačič in Ivan Skala, desetnika Fran Kohnanič in Alojzij Zemljak, pešci Fran Ouštin, Ignacij Černec, Ignacij Roškar in Josip Stronič, vsi 87. pe.^p. — Gostovanje članov kraljev-skega hrvatskega gledalieča iz Zagreba v deželnem gledaliŠču se j€ vršilo v četrtek in petek po sporedu, kateregra smo priobčili v »Slov. Na^-rodu«. Naš list k predstavam ni po-slal poročevalca, ker nismo imel! vstopnice. Kakor se je sedaj dognalo, prirediteljev pri tem ne zadem krivda. Gledališki sluga, ki je imei nalogo nesti vstopnico v uredništva je na to pozabil. Zađeva je s ten uravnana. Gostje iz Zagreba naj bodo prepričani, da so bili nam vseo dragi, kar je pričalo do zadnjega ko« tička razprodano srledališče. Gdč Vilharjeva in Jovanovičeva ter gg Borštnik, Badalić in Griinhut so pri pravili našemu občinstvu izredei umetniški užitek. Upamo, cfa nam bc še večkrat mogo<5e beležiti gostova nje Zagrebčanov. Kot nndaljna za grebška gosta nastopfta dne 10. av gusta v našem grledali?SČi! odlična so-listinja zagrebške opere Mira K o -roščeva in novi bariton kraljev hrvatskega gledališča tržaški Slove* nec Robert P r i m o ž i č. — Vzgledna C. M. podružnica Trojanska podružnica najbrž nima vrstnic niti po naših mestih in trgih Le par rodoljubnih oseb je ostalo doma v krogu nekdanje^a odbora, to da nišo obupale, nišo uklonile duha; temveč s podvojenimi močmi rešuje-jo svojo narodno nalogo. Duša a/ tem krogu, gdč. Cika Konškova, U nedavno sporočila glavni Družbi, da šteje njihova podružnica že Čez 120 članov. S trdno voljo in neomahljivc vztrairiostjo bi se torej dalo tuđi dru-god doseći podobne ali še večje uspehe. V Podutiku pri Sinkovem tumu je neki posestnik odganjal tatove, kl so mu kradli nezrelo sadje. Našli se ga — obstreljenega. Izgubljena denarnfea. Neka gospa je pustila v franciškanski cerkvi v ponedeljek zjutraj okoli 8. ure v klopi denarnico. Kdor jo je dobil, naj jo odda v Knaflievi ulici §t. 4/1. Najden ,ie b& zlat ženski prstan v Mižini Hceja. Dobi se Mala Čolnar-ska ulica št. 12 v Ljubljani. Sprejme se v službo 40 perle fu neka] šivHJ. Poiasnila daje Posredo-valnica za goriške begunce v Ljubljani. Dunajska cesta št. 38/1. -f- Iz seje mestnega aprovizaO* nega odseka 3. avgusta. Mestni aprovizaciji je došla ovadba, da je pekarija Drobtinova na Olincah pro-dajala moko privatnim strankam. Krivca odsek oštro posvari. Ako se bo pritožba ponovila, se mu takoj od-vzame peko kruha. Organizacija za nakupsadja je gotova, Aprovi-zacija si je pridobila 24 zaupnikov po deželi, ki bodo nakupovali sadje za Ljubljano. Pričakovati i© velikih do-bav in se računa, Ua bo prišlo v Ljubljano do 150 vagonov raznega sadja. Sadje bo aprovizacija prodala na trgu, dostopno vsemu prebivafstvu. Sadje se bo pa tuđi v posebnih zato pripravljenih skladiščih sveže shra-nilo. Najveeje množine sadja name rava mestna aprovizacija posuši!' oziroma že posušenega nakupiti, ribo prebivalstvu na razpoJago v onih Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 7. avgusta 1917. 179. Stev. mesecih, ko bo največje pomanjkanje živil. Nakupiti se namerava večje množine jabolk, hrušk, češpelj, ote-bov in koštanja. — Trnovčani se pritožujejo, da nimajo gnoja in je s tem pridelovanje razne zelenjave posebno v teh časih še bolj otežkoče-no. Potrebni gnoj bi lahko oddajala v zadostnih množinah vojaška oblast. Mestna aprovizacija bo pri njej intervenirala, da se stvar uredi. — Pripravlja se državna akcija za razdelitev oblek med potrebne. Namen nove akcije je pa tuđi, da se za nakup neobhodno potrebnih oblek in perila uvedejo posebna na-kazila, brez katerih nihče obleke ne bo mogel kupiti. Posebno zato dolo-čeni referent bo aprovtzačnemu od-seku o tozadevnih predlogih v pri-hodnjih sejah poročal, na kar bo od-sek o predmetu sklepal. — Centrala na kavo bo izročila prihodnje tedne v promet mešano kavo. Kavo razdeli aprovizacija trgovcem v nadrobno prodajo in jo dobe le oni trgovci, ki prodajajo sladkor. Prodajo se bo najstrožje nadzorovalo, tako da bo vsaka nedopustna manipulacija s kavo nemogoca. — Na zahtevo urada za ljudsko prehrano se pritegne mestni aprovizaciji v Ljubljani brezplačne z a u p n i k e . katerih naloga bo podpirati mestno aproviza-cijo pri nadzorstvu izvrševanja raznih predpisov in določil. Zaupniki konsumentov naj bi bili obenem naj-Sirši tohnač želj in pritožb prebival-stva, ki bi se potem izročila aprovi-začnemn odseku v razmotrivanje. — Aprovizacija namerava prihodnjo pomlad nasaditi veliko polje na IJubljanskem Barfu z zelenjavo. Svet je že določen in se prične z ob-delavo še jeseni. — Privatno urad-ništvo je vložilo na mestno aproviza-cijo prošnjo, da se jih pri raznih raz-delitvah živil posebno upošteva. Aprovizacija prav rada upošteva težko stališče pridatnega uradništva, vendar pa ne more drugače postopa-ti, kot z ostalim mešcanstvom, ki je tuđi v veliki stiski in potrebi. Posebnih bonitet se privatnemu uradništvu ne srne in ne more daiati. 4- Razdelitev mesa na rumene izkaznice B. V sredo, dne 8. avgusta 1917 popoludne bo mestna aprovizacija razdeljevala v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice, zaznamovane s Črko B, goveje meso po 2 kroni kg. Določa se naslednji red: od pol 2. do 2. ure št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do konca. Družine do 3 oseb dobe lh kg, s 4 in 5 osebami *U kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 o-ebami l!/4 kg. Prinesti je s seboj nakaznice ta meso. 4- Razdelitev mesa na rmene In rdeče A izkaznice. V sredo, dne H, avgusta popoldne bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi iv. Jožefa oddajala od 5. do 6. ure goveje meso za vse one rmene in rdeče izkaznice, ki so zaznamovane s !^rko A. Družine do 3. oseb dobe Vj kg, s 4. in 5. osebami 3,'< kg, s •>. in 7. osebami 1 kg. z več kot 7. Dsebami 1 '/< kg. Prinesti je^s seboj nakaznice za meso. + Peki se opozarjajo, da pri-dejo po moko sele v četrtek in ne v «redo. -f Srečna Ogrska. Iz Budimpešte poročajo 6. avgusta: Zetev je skoro opravljena in kaže, da je zraslo v deželi skoro petdeset milljonov meterskih stoto v žita. torej Četrtino več kafkor lani, povprek na vsakem oralu se-dem meterskih stotov pšenice in pet in pol meterskih stotov rži. Tuđi ko-ruza bo dobra, krme pa bo nekoliko manj. Nova. že v promet dana maka, je izborna. -f O železničarski aprovizaciji prihajajo vedno večje pritožbe. 2e-lezničarji se posebno pritožujejo, da je brez vsake kontrole, kar je tem hujše, ker so neredi in krivice, ki se dogajajo delavskim slojem, neznos-ne. Marsikaj bi bilo našteti, za sedaj le vprašamo, kam izginja sladkor, ki ga prištedi železniška aprovizacija pri prodaji 5 kg škatelj. Bilo je vendar pojašnjeno, da slađkor v škatljah tehta čistih 4s/4 kg in se mora temu V4 kg dodati ali pa odracunati. Pri nas pa je tako, da dobiva vsaka stranka tisto četrtlnko manj, a plaćati pa mora c e 1 i h 5 kg. M e s t n a aprovizacija, vsa čast Jej, je odredila nakaznice po Številu družinsklh čla-nov; vsak dobi svoj del. Kaj pa ml? Rodbini s 5 osebami se skoro isto količino deli, kakor rodbini z dvema osebama. To se dogaja pri razdelje-vanju kave, Jtfimena, kaše, pšenič-nega zdroba, moke za kuho in koruz> nega zdroba. O pšeničnem zdrobu bodi še posebno povedano. da je tega mestna aprovizacija odredila le za otroke pod 4 leti. a železničarska 'crrcvizacija ga je razdelila vsaki družini po pol fotograma ne glede na se sploh niti ni pobrinila. V teh časih, ko vsega primanjkuje, kaj naj se kuha otrokom? Kruh je bil pred par dnevi naravnost grozen. — Zelezni-čarska aprovizacija naj tuđi vpošte-va veliko potrebo mila, kar je dose-daj skoro prezrla. Dobili smo ga le dvakrat odkar je vojna in še to se je krivično razdelilo. Poteci pa izdajajo razglase, da bo vsak oštro kaznovan, ako kaj kupuje na deželi. Saj je prav! — apravizacija ne skrbi, na trgu se ne dobi, doma se ne pridela, zalog e ni, kaj nam torej preostaja? -r Najvisje cene za nadrobno prodajo svežih češpelj in sliv na Kraniskem. Pri nadrobni prodaji sve-2ih češpelj in sliv tuzemskega doho-da, to je pri prodaji v množinah pod 5 kg porabnikom, ne smejo preseči naslednje najvisje cene; 1. cespelj (domaćih sliv): a) obranega namiz-nega blaga 1 K 28 vin. v Ljubljani, oziroma 1 K 10 vin. na Kranjskem razun Ljubljane; b) potre^gnega blaga 78 vin. v Ljubljani, ozir. 6S vin. na Kranjskem razun Ljubljane; 2. sliv 1 K 46 vin. v Ljubljani, ozir. 1 K 30 vin. na Kranjskem razun Ljubljane; 3. ringlojev 1 K 40 vin., ozir. 1 K 30 vin. na Kranjskem razun Ljubljane; 4. mirabel 1 K SS vin., ozir. 1 K 70 vin. na Kranjskem razun Ljubljane. Te cene se raztimevajo za 1 kg zdravega, za trg sposobnega blaga. -f* Najvisje cene za nadrobno prodajo svežih jabolk na Kranjskem. Na podstavi § 6 ukaza c. kr. urada za prehranjevanje ljudi z dne 22. ju-lija 1917, drž. zak. št. 303. o določitvi najvišjih cen za sveza jaholka se določa: § 1. Pri nadrobni prodaji svežih jabolk tuzemskega dohoda. to je pri prodaji v množinah pod 5 kg porabnikom, se ne smejo preseći naslednje najvisje cene: 1. namiznih jabolk in sicer: a) brezmadežnih večjih koma-dov (v zabojih, kosih ali nezioženih) 1 K 50 vin. (v Ljubljani), 1 K 30 vin. (izven Ljubljane; b) brezmadežnih manjših komadov (v zabojih, kosih ali nezioženih) 1 K 35 vin., ozir. 1 K 10 vin.; 2. jabolk za gospodinjstvo, vključno jabolka za mezgo, za kompot ali povitek (v sodih ali nerlože-nih 1 K 02 vin., ozir. 90 vin.; 3. jabolk za mošt 56 vin., ozir. 46 vin. Za raz-košnostne vrste ne veljajo te najvisje cene; pač pa veljajo za sadeže teh vrst z rnočnimi odtiski, ali ki so črvi-vi, pokvečeni, glivasti ali ne popol-noma zreli, pri nadrobn! prodaji naslednje najvisje cene za 1 kg: v Ljubljani 1 K 28 vin., na Kranjskem razun Ljubljane 1 K 10 vin. Pri nadrobni prodaji srednje velikih dobrih ali le z 1 erotičnim i nrmakami obloženih sa-dežev teh vrst (posebno v trgovini običajnih zavojih I. b in II. blago v zabojih) veljajo za 1 kg naslednje naj-višje cene: v Ljubljani 1 K 70 vin.. na Kranjskem razun Ljubljane 1 K 60 v. * Papež za mir, »Messagero« na-znailja, da izda papež encikliko o vojni in o miru in da je ta enciklika naj-brž v zvezi z namerami nemške^a centruma, zlasti poslanca Erzber-gerja. " Nevama hnjiga. V Svici je iz-šel nemški ro^an >Das Verbrechen«. Ta knjiga ne sine v Nemčijo. V knjigi so popisane razne vodilne osebnosti iz Neničije, ki so odločilno vplivale na izbruh vojne. V vodilnih nemških kro^ih so menda jako hudi na to knjigo. * Originalni vojni denar. »Franf. Ztg.« poroča, da je mesto Nieder-lahmstein izdalo denar 50 pfenigov, ki se ima po trimesečni porabi vrniti mestni blagajni. Na eni strani je naslikana težka svinjska gnjat, na drugi tri sočne repe. Nad gnatjo je napis »O, sladek naš up«, nad repo pa »tako mi živimo«. Zbiralci vojnih redkosti gotovo ne pozabijo na ta originalni denar. * Hotelski ravnatelj, kl vara svoje natakarice. Deželno sodišče v Celovcu je obsodilo na štiri mesece ječe ravnatelja hotela »Pri avstrij-skem cesarju« v Celovcu Jakoba Heissenbergerja. Ta je bil leta 1914. zakupnik gostilne »Deutsches Haus« v Ptuju in je od tod prišel v Celovec. V obeh krajih je znal svoje nataka- rice tako spretno goljufati, da je imela vsaka pri obračunu izgubo. Eno samo natakarico je ogoljufal za več kakor 600 kron. * »Sofinitiii treba glavo odrezati.« V Milanu je stal te dni pred sod-nijo župnik don Antonio Videmari, ki je bil obtožen, da je v nekem pri-vatnem pogovoru rekel, da treba zu-nanjemu ministru Sonninu in njegovim pristašem glavo odrezati, ker hujskajo na vojno. Dalje je bil obtožen, da je starše pri krstu nagovar-jal. naj imenujeio deklice »Pače«, noben otrok pa naj se ne imenuje Vittorio ali Vittoria. Da bi bil stre-gel Sonninu po glavi, tega se župniku Videmariju ni moglo dokazati, drugo pa. Obsojen je radi prestopka proti patrijotizmu na 7o lir globe. * To so starši! V Berolinu so v nekem, že več tednov nerabljenem železniškem vagonu našli dva mrtva dečka. Kdo da sta in kako sta prišla v voz, se ni dalo še dognati. Pri pre-iskavi pa se je dognalo, da je v enem samem berolinskem okraju 14 star-šev, ki že štiri do šest tednov po-grešajo svoje otroke. a se nišo oglasili niti pri kaki oblasti, niti se snloh zmenili, kaj je z otroci. Iztaknili so tuđi žensko, ki je zatrjevala, da sta najdena mrliča njena otroka, ki jih je bila poslala na počitnice v vzhodno Prusko, a ko je vprašala, kam v vzhodni Pruski sta bila poslana otroka, pa žena tega ni vedela povedati. Dania. %* Šlepa vc-ake. Mesto venca na krsto pokojni g. Mariji Pnvlič je darovala ga. Ana Bučar, vrtova v Ljubljani, 15 K v sklad za na-meravani dcželni zavod za slepe. A^rovizačnemu zakladu za prehrano uboŽnih slojcv ljubljanskih podari! je gospod Adolf Lorant, trgovce v Ljubljani, 200 K n neimenovan dobrotnik, kakor že opetovano vnovič 100 K. Umrli so v Liubliani: Dne 2. avgusta: Avguština Kristan, šivilja 23 1., Radeckega cesta 9. — Slavko Kink, sin trgov. sotrudnika, 2 1., Cerkvena ulica 1. Dne 3. avgusta: Avg. Čibei, sin železniš. usluž. 13 mes., Vodovodna c. 203. Dne 4. avgusta: Viljem. Stupica, gojenka, 5 m^s., Streli^ka ul. 15 — Jos. Bešter, hčl t^snjar. pom., poltretje leto, Sv. Petra c. 52. — Ant. Munho, dninar, hiralec, 52 let, Rndeckega ces 9 — Srečko Mizerit, rejenec, 2 meseca Streli^ka ulica 15. Dne 5. avgusta: Marjeta Pureber, mestna uboga, 73 L, Japljeva ul. 2. Dne 6. avgusta: Julijana Šerjak, kontor. 19 1., Sv. Florijana ul 11. V deželni bolnišnicl: Dne I. avf^usta: Mar. Prime, delav. žena, 74 1. — Mar. Primožič. užitkarica 61 1. Dne 2. avgusta: Fr. Novak, posest. sin. 2 dn:. — Ant. Zdešar, posest. 58 let. Dne 3. avgusta: Marija Ličen, vdova že-lezni^kega delavca, M let. Izdajatelj *n odgovorni uredn-k: Valentin Kop?tar. Lastnina \n ttek »Narodne tlsksrne« le z ozirom na sedanje Čaše, ko je ljud-' stvo vseh jezikov rastreseno križem vseh avstrijsl-ih dežeti, CjOtOTO na|bolj praktična beleinlca za vojalie In civiliste, ker vsebuje hesednjak \n kra*!;p pcjrcvorp v Š6St!h ;e?ik'h: nem£kei9t ntađlarskem, slovea-skem, češkem, polfs^em In I tali-janskem. OMHIBUS-HOTES je tišti pripomoček, s katerim se bo Žamogel takoj vsakdo sporazumeti z ljudmi gornjih jezikov. :-: Cena K 1*20. :•: Prrprcdajalci dobijo 25% popusta. Naroča se edino-1p pri tvrdki: J. STOKA, Trst, ulica Molino piceolo 19. ■V M\n » i net tatipred ii parjiicai. Potrti ncizmernc žalosti naznanjarno, da nam je umrla po zelo kratkem mučnem trpljenju v deželni bolnici niša mila hčerka, ozirom* sestrica in vnukinja BOGUMILA previđena s sv. zakramenti za umirmjoče v nežni dobi 9 let. Pogreb nepozabnega otroka bo v sredo dne 8. avgusta t 1. ob 5. uri popoldne iz pokopa I iškc kapele v Dra vijah pri Ljubljani, na poko-pališče istotam, kjer se položi v rodbinski grob k zadnjemu poCitku. V Dravljah, dne 7. avpifta 1917. •van BafenHc, trgovec in posestnik, oče. — Marffa ■abatk roj. IUJw, učiteljica, mati. — Vlacflarir B2bai!:, brat. ^ HeSona R?«er, batica. Bitak ntt|« ralk*, Mi« prts«ra« stanovanje s hrano ia toUkt Uto 1S17/18. 2475 Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda«. Ekonoma kl m razara« v hletarstvn sprejme Andrej Oset p. GuStanj, Koroifco. 2544 T* O 2Z O R2 100 K nafradO dam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje za takoj. Obstojati mora z 2—3 sob s kuhinjo, prazno ali meblovano. 2552 Kdo pove uprava. »Stov. Naroda«. Ugodna prilika! Posestvo, ugodno za vpokoience, begunce, privatnike in ljubitelje ljubljanskega polja, na idiličnem kraju, oddaljeno 10 minut od južnega kolodvori, obstoječe iz nove hi5e z 11 stanovanji, lepo urejenih svinjskih hlevov, sadnega vrta, velikega vrta za /e-lenjad, rodovitnih, okoli hiše ležečih njiv, napeljanega vodovoda in dveh cistern za škropljenje zeleniadi itd,. se zaradi boleh-nosti pod ugodnimi pogoji takof proda. Poizve se ▼ trgovini !▼* Mari ina cesta st. 8. 2553 Pfrfnl11 Ffftlln ™]c' sredn'e in tfUAlUI lUllIU velike škatl ice Dlana franeosko zcanje SSS Sukanec, fcvirn), črn in bel. Otro£]3 nogavice (Patent), št. l. 24 K. št. 2. 28 K. št. 3 32 K za duc. Razglednice ter volne dopisnice dobavlja ftvrdka Osvald Oobelc, Mubliana, Martinova cesta Stev. 15. Na debelo. 2462 Na drobno. Zastonj dobi vsakdo na željo me i glavni katalog o urah, zlatninah in sre-brnfnah fer gTasbenih orodjih. Violine po K 14.— 90— 25*—, dobre harmonike po K 16*— 25*— 35*— 50—. Dvovrstne du-natske harmonike po K 7O— 80*— 100"— 120-—, trovrstne po K 180— 200-— 240*— 280*—. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti vposlatvi zneska ali po povzetju tvrdka JAIf KONRAS, c. kr. tivoroi dobavKel], Most <3ribQ štev. 1666, Čežko. Rabim kratko dobo Vaš creme VUNONE in morem ga s popolnim prepričanjem vroče priporočati vsaki dami, kajti učinkuje zelo dobro. Polt postane ne-Žna in brez kvare prežna. | Hsana Benoniova em. članica dežel. Narod. gled. v Pragi. Izdeluje: Laboratorl] Hera, Praga-Vršovice, BaleH. nL 35« teL 0443. Veliki ionček 3 K, srednji K l'5O, za poskušnjo 60 vin. — Pošilja se po | pošti proti vposlatvi zneska z dodat- | kom 60 vinarjev za porto. ! Zaloga v Ljubljani: Lakama 0, Pl. Trnkoczy. 3084-V. _______________________________________________________j Vllhiriri spretna, srednje starosti, SO ilUHllUl sprelme takof. 2573 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. lifla vila ali iiiiita z vrtom )najljubše z dvemi stanovanji) V Ltvblfaol ali kliinjl okolici, se knpl. Ponudbe pod ,,Majhnfi vila 3388" na uprav. »SI. Nar«. Trgovski pomoinik zmožen slovenskega in nemSkega jezika v govoru in pisavi, se sprejme tako] pri Soninmnem dnstvu v l>ropi, kasnor so nasloviti tozađevne proime. 2580 Lepo meblovana soba za 1 ali 2 dami, katere se čez dan ne naha-jata doma, se tako) odda. Ponudbe pod „M. S. 258614 na uprav. »Slov. Naroda«, CUhah^hia ss i**e M november jianOVdelJC z eno ali dvema sobama in kuhinjo. — Naslov pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 2587 tabla (Stecksc-ildi, Židovska steza št. 4 II. nadstr. Ljubljana. 2b93 Proda se okoli 12 vagonov $^^Mmm 20 cm debelega m tistega itB%iw* Cena po dogovoru Vprašanja na Josipa Renko, posestnik, Brdce St. 6, pošta Trnovo, na Notranjskem. 2592 Sfdnovsnio ^3is lillillVl UIIJU Si rodbini, pod stru- gim nadzorstvom. — Ponudbe pod „A. A,/ 2S79'* na upravništvo ,Slov. Naroda« ■l*v so proda, s s vin jakom U|flft in vrtom v prometnem illifl kra*u na SP" Slajerskem. IllllU Naslov pove upravništvo "*o »siovenskega Naroda«. 2576 IH i onema, kl preskrbi lili Imfttil stranki brez otrok lili EJ IIIII banovanje i 1 ali 2 £111 Sli lili sobama !d kuhinjo. tU |1| UH Ponudbe na uprav. ■ W IHVU »Slov. Naroda«. 2577 ^i^Ji^Jim H *et s^ar> slovenskih starišev •V6C6&C iz ^rsta» krepak ter govori slovensko nemško in italijansko, bi te rad izučil kljufavniSarsko obrti (mehanik), prednost tam kjer bi zahajal v obrtno solo. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2591 gajp- Enplm vsako mnoilno ""^(B — SODOV =* vseh vellkosti od vina, igaafa ali rasna. Ponudbe je poslati na MiHAEL OMAHEN, Višnja gora. 252h tnpanstvo Radovlfica, Laacevo, liče ▼e&čega RoresgoDdoata ali korespandeetlnio. Natančnejša pojasnila daje tukajšna posredovalnlca za gorl&ke begunce v Linbljani, Dnnajska cesta 38/L nadstr. dvonadstrorna, % leplm vrtom, pripravna za vsako obrt, v Postofni na Vilhar-levem trgn, se pod ngodolml pogoft proda. Pojasnila daje Oitela Vodoplvec, Posto f na. 2513 Kupi se takoj od zanesijivih oseb vei! pflsalutli strojem I že rabHenih in tuđi pokvarienih ter vlasce in zračna čreva sa dvcliolesa ter si valna in druge stroje. 2451 F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg Stev. 28. Potrebuje se mesečno kakah 50 IH DRV (trd lesl s Kranjske, proti takoiinjeimi pla(i!u. Ponudbe naj se vpošljejo v uajbližnjem Čaau na S. IL k. Zontral-arteUrtedepot la Feldpoit 339. 2549 Jriesim trg št tO. ^