SO. štev. Tower, >finn., 1(5. septembra, 1892. LiCtnik I. t RUSI V AZIJI. Baski državniki delajo neutrudno na to, da širijo meje ruskemu ozemlju v Evropi, zlasti pa še v Aziji. Njihovo delovanje ima čudovite vspehe. Nobena država se v tem času ni povzdignila toliko, kakor ravno Rusija. V Evropi sedaj ne morejo pridobiti drugje, kakor na Balkanu. Zato pa tudi vedno slišimo novice, da Rusi tukaj ali skrivoma rujejo ali naravnost žugajo, da si le zagotovo kaj koristnega za svojo obširno domovino. Seveda, njihovega ruvanja proti Bolgariji ne-nioremo odobravati. Samostojne ali pol samostojne balkanske državice tako potrebujejo ljubega miru, da mora ljudoljuben človek že naprej obsojati vsak poskus, ki bi one narode vznemirjal in jih enega na druzega ščuval. Ako že silijo, da bi Turka ,,bolnega moža", zapodili iz Evrope v njegovo domačijo Azijo, no, to bi se že dalo samo na sebi opravičiti, ker Turki tako ne morejo osrečiti svojih podložnikov. A pri tem bi so spor-žilo vprašanje: Kaj naredimo z Bulgarijo, s Scrbijo, Crnogoro? Vprašanje je kočljivo, njegova razrešitev težavna. Večje polje se odpira ruski di-plomatiki v Aziji, kjer tudi neprenehoma malo po malem prestavlja svojo mejnike od severa proti jugu. Ruskemu državniku se zdi vsak mesec zgubljen, v katerem se ni lljCgOVa domovina razširila aH na ozemlju ali na ugledu. Rus hoče in vedno dela na to, da postane Rusija prva svetovna moč. VAziji je pridobila v vsaki vojski svoj delež. Na vzhodu si jo osvojila več kitajskih pokrajin, na zapadu podvrgla turkestansko ozemlje, prodirala nadalje čez Taškend v Chivo in Buharo in se polastila turkmenske dežele. Sedaj so se ji začele sline cediti po Afganistanu in nekaterih delih Kitajskega. Rusi pa znajo kaj zvito ravnati. Najprvo odpošljejo,,vojaško znanstveno" družbo po predorih in gorah ono dežele, katero si žele prisvojiti. Nato pošljejo za njo kupcev in trgovcev, ter skrbe, da dobo zanje važnih pravic od vladarja. Koj potem narede želez-nično progo, ,,da zamorejo zakla-dati svoje trgovce z blagom", a po železnici pride kmalu čudno blago za kuci — vojaki, da ,,varujejo ruske interese". Prav tako so ravnali zadnji čas ob meji Afganistana, kjer je sedaj krut boj med rusoljubnimi uporniki in emi-rom (kraljem). Rusi pač nimajo čistih rok pri tem uporu, akoravno trdijo, da se jim afganski nemiri jako nepovoljni. Afganistan se v samostojnosti tako no bode obdržal. Saj Angleži že desetletja željno pričakujejo, kedaj se jim Hudi prilika, da zasade nad afgan-®ko stolico angležko zastavo. Prav istih misli so pa Rusi na severu. Afganistan je nekaka zagozda, ki ^ loči' oba naroda, da že nista davno trčila skupaj. Rusi so se pokazali vsejedno bolj delavno. Ko so sprevideli, da je grozdje v Afganistanu zanje še prekislo, so ga začeli obkoljevati, kakor mačka vrelo kašo. Med Afganistanom in Kitajem se dviga uroti jasnemu nebu s snegom pokrito gorovje Pamir, katerega tudi nazivljejo ,,svetovno streho". Pokrajina je bila prav za prav brez gospodarja, ker je divja in nerodovitna. Le plenaželjne tolpe roparskih Kirgizov so so potepale in potikalo po soteskah ter čakale v zasedah na dohajajoča trgovce. Dasi je Kitajska trdila, da ima ona oblast čez ono gorovje, vendar svoje oblasti ni hotela nikdar pokazati očitno. Kraj pa je jako važen v vojnem oziru. Tu čez polja cesta v Indijo; tu se stekajo meje Indije, Kitaja, Afganistana in ruskega Turkestana. Gospodarju teh višin je možno priti po predorih in ozkih dolinah v vse omenjene dežele. Rusi so takoj sprevideli, koliko bi jim te skaline utegnile koristiti. Takoj so poslali zasebnih oglednikov. da so se seznanili s skrivnimi stezami in potmi. Koj za njimi so jo primahali vojaki in zasedli vse višino. Angležki poslanik v Petro-gradu je ves v skrbeh vprašal pri ruskem dvoru, kaj nameravajo ruski vojaki v Aziji. Zanj so imeli takoj pripravljen tolažilen odgovor, češ, da se hočejo utrditi proti mogočni Kitajski, ki je začela zbirati na svojem zahodu velike množine svojih vojnih čet. Poslanik se je seveda moral zadovoljiti z dvoumnim odgovorom, ker dru zega ni dobil. Angleži dobro vedo, tla bodo z Rusi v Aziji igrali prav resno igro in ako jo zgube, to bo smrten udarec za angležko trgovino po vseh azijskih tržiščih. Sicer pravijo, da imajo v Indiji dobro iz-vežbanih vojakov okolu 70.000 mož, katerim bi pomagalo še ka-cih 250.000 vojakov indijskih podložnih knezov. Zeleznična proga vežo vsa važna mesta angleškega ozemlja in je raztegnjena že po afganski zemlji. Proti Rusom bi se lahko bojevali pri Sa-markandu čez afgansko zemljo in čez boludžistansko pri Mervu. Ko bi jim pa vse to spodletelo, bi pa prepeljali svoje vojake v Kanado in po pacifični železnici do Tihega morja in zopet po morju v Sibirijo. To bi bila malo težavna pot, a mogoča je. Zato pa Rusi tako hite s sibirsko železnico, pri kateri bi lahko Angleže prehiteli in bi jim skušali zabraniti, da bi se v Aziji ne mogli izkrcati. Anglija se ne moro nič pritoževati o ruskem nasilju v Aziji; Rusija dola po istem načrtu, kakor že stoletja ravna Anglija. Saj nam je še v spominu, kako si je prisvojila Zadnjo Indijo, kako so prišle v njeno last Birma in Manipur. Angleži se le strašijo, da bi jim utegnili Rusi odvzeti celo Indijo, kateri se imajo zahvaliti za svoje blagostanje. Ko bi nastala vojqka med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, bi se na bojnem polju najbrže tudi odločilo, ali bo v Aziji gospodar Rus ali Anglež. Domače novice. Tower, Minil. V torek je ubilo v jodneni tukajšnjih železnih rudnikov, rudokopa po imenu Johnson. Kos rude mu je na glavo padel in je na mestu bil mrtev. — Veleč. g. generalni vikar J. F. Buli so odpelje v ponedeljek 19. sept. v Crow-Wing, kjer bode navzoč pri odkopanji Lavtižarja ter ostane do 23. t. m. v Duluthu. Dulutli, Minn. Iz vabila, ki ga nam jo poslal pripravljalni odbor za slovesno prenešenje trupla misijonarja Lorenca Lavtižarja iz crow-winškega pokopališča, povza • memo sledeče: Dne 20. septembra bode truplo odkopano in na Brai-nerd prepeljano. — 21. sept. prepeljano bode po pacifični železnici v Dulutli. — 22. sept. ob 10. uri dop. bodo slovesna črna maša, katero bode bral mil. gosp. škof McGolrick. — Slavnostni govor, govori preč. g. Jakob Trobec. — Nato se bode sprevod pomikal preko novem pokopališču. — Za odbor: Rev. D. Lynch; Rev. F. S. Košmerl; Rev. C. V. Gamache. Faribault, Minn. Demokratski konvent za III. kongresni okraj Minnesote je zboroval v F aribaultu in imenoval jednoglasno zopet dosedanjega okrajnega zastopnika C. Halla. Rochester, Minn. Tukajšnja letna razstava poljskih pridelkov bode odprta 7dnij, t. j. od 12. septembra do 19. septembra. New-York. V mestu New-York jo umrlo v sredo 14. t. m. 5 oseb za p r a v o azijsko kolero. New-York. Parnik ,,Skandia" ki je odplul iz Hamburga 25. avg. je došel v New-York 10.t.m. % 1086 izseljenci. Na poti je umrlo 32 oseb in 2 motroza, katere pokopali v morje; v kvaranten'j je zbolelo 11 oseb, 2 sta umrla. V pristanišču so sedaj parnild: Normania, Moravia, Rugia, Wyo-mig, Wieland, in Skandia. Marquette, Micli. Velika nesreča se je dogodila preteče ni torek okolu 9. ure zjutraj na jezeruLake Superior." Velikanski, popolnoma iz jekla izdelani parnik ,, Western Reserve," ki je bil na potu v Cleveland, se je potopil. Od 27oseb, katere so se peljale z omenjenim parnikom, se je rešil samo H. Stewart iz Alganaca, Mich. —Pripoveduje, da ni bilo druzega čuti o nevarnosti, kakor grozen pok in velik jekleni parnik bil je v 10. minutah pod vodo. Kapitan Minch s svojo družino, častniki in 18 osebami so je podal v jeden čoln, a druzega so imeli matrozjo, toda silni veter je preobrnil tudi ta dva čolna. Council Bluffs, Io. Demokrati so proglasili kot kongresnega poslanca za IX. okraj J. C. F. Gee-a, sodnika pri višjem sodišču. I)es Moines, Io. V začetku tega meseca jo pogorelo tamoš-nje staro državno poslopje, katero je bilo sezidano 1. 1856. in je kot kapitol služilo do leta 1884. New-Orleans. Na tisoče in tisoče radovednih gledalcev je prišlo 7. t. m. v New-Orleans, da bi bili prisotni, kako se bode izšlo pestenje med slavnim rokoborcem bostonskim, Sulivanom in kalifornijskem mladeničem, James Cor-bettom. Gledalci med sabo so stavili po $10-20.000, da bode zmagal dosedaj prvi junaški pestilec Snlivan. Spoprijela sta so 20krat. Sulivan jo bil že utrujen; a žlkrat-no je udaril Sulivan z levico po Corbettu in ta Sulivana z desnico tako po nosu, da je slednji popolnoma onemogel in Corbott imel ga je v svoji oblasti. Z veliko častjo je prejel Corbett za to določeno nagrado $10.000. Sulivan se je večkrat rad izrazil, da še ni rojen, ki bi so mogel ž njim meriti. Amerikanski listi zasmehujejo sedaj zmaganega Sulivana in hvalijo kalifornijskega mladeniča Jamesa Corbetta. Pittsburg, Pa. Štrajk je večinoma končan; povrnil se jo red. Aberdeen, S. Dak. Na mestu mrtev obležal jo sklenjač železnice Milwaukee, ko je sklepal dva vozova: Zapustil je mlado ženo in stariše, kateri ostanejo brez pomoči. Ashland, Wis. Pohištvo Eau Claire v Iron Riverju je pokončal ogenj. Pogorelo je tudi Schambe-ckerjevo skladišče modnega blaga, škode je $6000; zavarovalnina obeta polovico. Zunanje države. Avstrija. (Kranjsko.) Deželni zbor kranjski so je sešel 9. septembra. — V Ljubljani je župno ©skrbništvo frančiškanske cerkve podrlo visoke in strme stopnice pred velikim uhodom ter bode namesto teh zgradilo nove, trdnejše. — Dne IS. p. m. to je v cesarjev rojstni dan, ni v Ljubljani nihče umrl^To je pač redek slučaj! - ijutii 71etni A. Dovjak |r/.iČ. Mrtvega so na-r>>. V Lnpinci i je je -pogorelo 6 hiš; pet arjev je bilo zavarovanih, todn zavarovalnina je neznatna proti škodi. Zgorel jim je poleg pohištva tudi ves letošnji pridelek in precej obleke. — Vdova gospa Sinuk, bivajoča na Dunaju, je volila 120.000 goldinarjev metliškemu mestu za dijaške ustanove. — Zasulo jo delavca Martina Vaj-detiča iz Podgore, ko je v neki jami ilovico kopal. (Koroško.) Po Koroškem se je prikazal takozvani metulj ,,Non-ue" v prav velikem številu. Pravijo, da je omenjeni metulj posebno škodljiv gozdom. — Blizu Celovca se je smrtno ponesrečil kočijaž, ki je bil menda nekoliko vinjen. v (btajersko.) Prošnjo za dvojezične napise v Celji pridno pod-pisujejo. Nadejati se je, da dobe zadostno število podpisov. — V Repišah je strela udarila v poslopje Drevenšeka. Le viničarijo so rešil i. — V tunelu Bishofshofen so je vsled sneženega viharja nabralo toliko ledu na železničnih Črtali, da so morali za nekaj dnij promet ustaviti. (Primorsko.) Neznani zločinci vrgli so pred poslopje tržaškega namestništva dve petardi. Zdrobljenih je bilo več šip vsled silnega poka. Ravno ob istem času pa se je razletela petarda pred vojaš nico. — Okolu Ročinja so imeli dlje časa sušo. (Na Dunaju) se je silno naglo vreme spremenilo. Pred jednim tednom so imeli Dunajčanje pravo afrikansko vročino, a sedaj jo hladno in skoro mraz. Moravske gore so pokrite s snegom. — V Mielnu je padel termometer v 18. urah z 90 na 39 stopinj. Rusija. St. Petersburgški uradni list. navaja do 5. septembra na koleri umrle z natančnimi številkami ter dokazuje, da je pobrala kolera v tem kratkem času 150,-000 ljudi. Gotovo pa je, da je še nekaj tisoč več ljudi za kolero pomrlo, za katere uradi niti ne vedo. Nemci i a. Kolera še vedno gospodari v Hamburgu in okolici; sliši se, da je samo v Hamburgu na koleri umrlo okrog 2.500 oseb. Vendar pa sedaj nekoliko poje-njuje, odkar jo postalo hladneje vreme. Izseljencem je pot iz Hamburga k nam zaprta; tudi se-vero nemški Lloyd v Bremenu ne sprejemlje potnikov za medkrovje CZwischendeck.) Parniki severo-nemškega Llovda v Bremnu ne bodo za časa kolere prevažali drugih izseljencev, kakor one, ki se EST" peljajo v 1. ali II. kajiti. (V Monakovem) je vodil nadškof dr. Thoma z .10.000 ljudmi procesijo za odvrnitev kolere. Spanjsko. Mavriški pirati (morski razbojniki) so napadli španj-sko ladijo ,,Jakob" ter pobrali vse blago. Seboj so odpeljali tudi mornarje v sužnost; le 5 mornarje pobegnilo z malim čolnom. Anglija. V Bridgcnt, Wales, ponesrečilo se je mnogo delavcev pri kopanju rude. 107 jih jo bilo usmrtenih; ostali so bili več ali manj poškodovani. O koleri. ('asniški upohij&M so večinoma s poročili o koleri, ki razsaja po Evropi in ■/. nasveti, kako ustaviti razširjevanje bolezni in kako pomagati bolnikom. Naše zavezne, državne in okrajne urad-nije ne držo križem rok, temveč si resno prizadevajo, da bi sovražnico odpodili od naših vrat. Tukajšnji zdravniki razširjajo po časopisih navodila glede hrane in čistote in komisija za javna dela si prizadeva, da se ohranijo naša pota snažna. Njih vodila se vestno spolnjujejo, kajti naše cesto in javni prostori niso bili še nikdar tako snažni, kakor sedaj. Da bi zmiroin tako ostalo! Prihod pamika ,,Moravia" v new-yorškem zalivu proVzročil je po celi Ameriki velik strah, ker je umrlo med vožnjo 22 oseb za kolero. Vendar stvar ni tako nevarna, kakor so si jo časnikarji naslikali, kajti že večkrat so priplule v now-yorški zaliv okužene ladijo, ne, da bi bile razširile bolezen. Ob času prihoda imenovanega parnika mudil se je v Now-Yorku ravno predsednik Harrison. Nemudoma povrnil se je v Washington, sklical kabinet in odločil za vsako ladijo, ki pripelje potnike iz Evropo, 20dnevno kvaranteno. Ta odlok bode za vseljence neprijeten, kajti ostati morajo ali v Evropi, dokler traje kontumacija, ali pa morajo nekaj tednov na kakem otoku zvunaj new-yorškega zaliva čakati odrešenja. — Zdravstvene oprezne naredbe so tako izvrstne, da se ni treba bati, da bi stopila na amerikanska tla, zlasti sedaj ne, ko je nastopilo hladno, jesensko vreme. Posamezen slučaj, ki ni ravno nemogoč, bil -bi pogu-bonosen, če bi se zdravniške na-retfbe ne spolnovale. "V" STOHE Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts. Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,, Pridi in oglej si! Spoznal bodeš, da prodajamo po najnižjih cenah. Glavna zaloga sukna. N aj važneje : !nr£in.i dolar! Dobro shraniš dolarje, če kupiš stenskih in žepnih ur, prstanov in družili dragocenosti pri zlatarju A. Jewel er - S to im-. Tu dobiš vedno izvrstno blago in po najnižjih cenah. Razun tega so na prodaj vsakovrstne hranilne omarico od $20-— naprej. Porok smo, tla boš zadovoljen z ameri-kanskimi in švicarskimi urami. a ceneno, reelno in garan-tovano izvršitev pooblastil (Vollmachten) veljavna v vseh krajih Evrope, dalje za vožne listke (Tickete), namenjenim v Evropo in iz Evrope, kakor tudi za pošiljanje denarjev v Evropo, se obrni na Jos. J. Sokliča in W. T. Jamesa blagajnika elyške baii ko v Ely, Minn. Entered at the Post Office at lower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. Yabilo na narorbo AMERIKAN. SLOVENCA. Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Ameriko izhaja vsak Potek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združeno države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $ 3.00 (tri dolarje) ali G gld. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj so z na-ročbo vred v pismu pod tem-le naslovom: V. Rev. JOS. F. BUH Amerikanski Slovenec Tower St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika. AMERIKAN. SLOVENEC. The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada. 12-50; for Europe $3-00. Cena naznanil in oglasov: Jedna vrstica 10 cts.; jeden palec na visočino mesečno § 1*— ali letno $10-—. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. Advertising- Rates. Per line 10 cts,; per inch §1-— per month or $10-— per year All advertisements must bo paid strictly in advance. Jos. F. Buh, Editor and Publisher. Cerkveni koledar. Sobota, 17. sept.: Lambert, Sle.; Hil. Nedelja, 18. ,, 15. pobink.; Tomaž Evang.: Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. Ponedelj. li). Torek, 20. Sreda, 21. Četrtek, 22. Petek, 23*. Januarij, šk. muč. Kvstnhij, m.; Agp'ti f K v a t r e. Matž. Mavricij, m.: Ema. f K vat. r e. Tekla, Petnajsta nedelja po binkoštili. Evangelij sv. Lukpža 7,11 — 1C. Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki so imenuje Naj m, in ž njim so šli njegovi učenci in velika množica. Ivo se je pa mostnini vratom približal,* glej! so mrliča uesli, edinega sili a svoje matere, in ta je bila vdova; in ž njo je bilo veliko ljudi iz mesta. In kadar jo je Gospod vidil, so mu je v srce smilila in ji reče: Ne jokaj! In ju pristopil, in se par dotaknil, (kateri so pa no sili, so obstali) in je rekel: Mladenič, rečem ti, vstani! In mrlič je sedel, in začel govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vse pa je strah obšel, in so Boga hvalili rekoč; Velik prerok j a med nami vstal, in 33og je obiskal svojo ljudstvo. Današnji evangelij nam popisuje dogodbo o vdovi in o njenem mrtvem sinu, katerega je k življenju obudil. Celo mesto Naj m žalovalo je z zapuščeno vdovo po mladeniču. Tudi našega Gospoda je jok matere ganil. Ukazal je mrliču vstati in dal ga jo živega materi. Ko je ljudstvo to videlo, hvalilo je Boga in vpilo: ,, Velik prerok je vstal mod nami, in Bog je obiskal svoje ljudstvo!" Pri več priložnostih pokazal je Jezus Kristus svojo sočutje nasproti žalostnim ljudem. Danes se mu jo smilila vdova, in da bi jo potolažil, obudil je njenega sina od smrti. Ozdravil je že prej nekega bolnika, izgnal je iz ljudi hudobne duhove, obudil je več ljudi od »mirti,kratko rečeno, kaderkoli je bilo potreba tolažbe žalostnemu očetu, materi, bratu ali sestri, vselej jim jo prišel na pomoč. Pa ne čudimo se, saj on sam jo postavil družinsko življenje in kjer je je postavil, vzel je je v svoje varstvo. Njegovo prvo čudo je bilo na že-nitnini v Kani Galileji, ko je posvetil družinsko življenje. Ker jo prišel na žonitnino z Jožefom in Marijo, hotel jo dokazati vsem rodovom, kako morajo biti otroci pokorni starišem in kake dolžnosti imajo nasprotno stariši za svoje otroke. V starem zakonu je bilo že zapovedano, da morajo stariši skrbeti za svoje otroke, a otroci morajo svoje stariše spoštovati. Obrnimo danes oči k zakramentu sv. resnega Telesa in videli bomo, da vsa sreča v družini obstoji v sv. obhajilu. Kaj bi bilo z družino brez božjega blagoslova? Taka družina bi bila nesrečna in svojim otrokom bi stariši zapustili za dediščino nesrečo. Alco ni božjega blagoslova v hiši, zastonj jo ves trud, zastonj vse trpljenje. P red no stopi kdo v sveti zakon, gre k spovedi in prejme sv. obhajio. Tudi maše se molijo za zakonsko osebo, da bi jih Bog blagoslovil v novem stanu. Pride čas, ko ima postati krščanska žena mati novega zaroda. V takem položaju ne sme opustiti sv. zakramentov. Spomniti so mora, da sad njenega telesa je odrešen s krvjo Jezusa Kristusa. In ko otrok doraste, pod uče vati ga morajo stariši ter pripravljati z vso skrbjo za sv. obhajilo. Ali pač more biti za družino lepši dan v življenju, kakor dan, ko pristopi otrok k Gospodovi mizi! Ta dan jo dan veselja v hiši. Otrok se vrne iz cerk- ve nedolžen, s seboj nosi nebesa in samega Boga. Pa ne le sv. obhajilo, ampak vsak trenutek, ki se ga obrne v čast največjega zakramenta, donaša družini blagoslov v hišo. Mir božji vlada v taki družini, kakor je bilo nekdaj v sv. družini v Nazaretu. Pa pogosto se zgodi, da otroci kmalu v mladosti zapravijo svojo angeljsko nedolžnost. Kmalu pride dan, ko se krščanski mladeniči, krščanske mladenko odtegujejo od Gospodovo mize. A kazen jim je koj za petami, kajti sreča in blagoslov božji izgineta iz hiše prej ali slej. v .... Žalost vdove iz Najina bila je neizrekljiva, ko je izgubila svojega sina. Se več ja pa bi morala biti žalost matere, ko njen otrok zabrede na krivo pot in dere slepo v gotovo pogubo. Grenke solze jo morajo oljl.i.1 i, alio se spomni dneva, ko je njen otrok bil čist in nedolžen, podoben nebeškim angeljem. Pa če hočejo krščanski stariši dobro svoje otroke vzrediti v češčOnju sv. obhajila, morajo jim biti sami v tem najlepši izgled. Takim starišem, ki časte najsvetejši znkramet, rečeno: ,,Potolažite se in upajte!" Spomnite se vdove iz Najina. Ko jo je videl naš Gospod v žalosti, bil je ganjen in pomagal ji je. Ali ni on dobri Odrešenik, ki je blagoslovi' otročiče in rekel žalostnim: ,,Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in trpite in jaz vas bom poživil?" Oh, vemo, da je blagoslovil vaše otročiče v mladosti; bil je čas, ko je prišel stanovat v njih srce, a vprli so se mu, zavrgli so njegovo milost. Molite za nje, o stariši, molite za nje pri sv. maši, po obhajilu, molite za nje in uslišani boste. Nekateri utegnejo reči: ,,Saj smo molili pa nismo bili uslišani." Molite in molite šo nadalje in prepričani bodite, da ne boste zastonj molili. Spomnite so, ,, vstal je velik prerok med nami in Bog je obiskal svoje ljudstvo." Blizu imamo v sv. odliftjihj Jezusa Kristusa, očeta oozih in tolažnika žalostnih. Pošiljajte svoje otrbko pridno k Gospodovi mizi; dokler boste tako delali, ostane v vaši hiši blagoslov božji. Ako pa zaide kdo vaših otrok na krivo pot, ne obupajte. Molite goreče za take otroke in videli boste, da jim Bog omeči srca, da zapuste žalostne zmote. Pošlje jim svojo milost in spokorili se bodo. Iz otrok tega sveta, napravil bode jih zopet otroke nebeškega Očeta. Gorečim prošnjam do Jezusa Kristusa v sv. obhajilu nikar ne zabite .dodati prošnjo do presv. Device Marije. Tudi njeno srce bilo je žalostno pod lesom sv. križa. Srca ji ni težil samo pogled na svojega ljubega umirajočega Sina, ampak tudi grehi, vesoljnega človeštva. Molite, krščanski stariši prav goreče do Matere božje za svoje otroke in uslišani boste. Amen. - Narava in človek. Vse stvarstvo oznanuje slavo božjo, na vesoljnem stvarstvu je je utisnjen pečht božje vsemogočnosti, modrosti in ljubezni. Da, človek, ki ne spozna Stvarnika po delih njegovih, mora biti v resnici zaslepljen. Kako ne bi vendar razumel on, krona stvarjenja, neprestano molitev vesoljne narave do Gospoda?! Kako ne bi razumel vsa naravna čudesa, nonehoma hvaleča počotnika svojega? Res, vsa narava priča o veli-častvu božjem; iz nje uči se človek moliti. Kako krasna je narava v rajskej pomladi,ko divna Vesna hiplje cvetje po livadah. Toda, vsa ta krasota kliče z rosnim glasom, da je nad njo nekdo, ki jo je vstva-ril. Pevci po gozdih inlogih, lilije po polji, vse hvali ime Gospodovo. In človeka, občudujočega delo Stvarnika svojega, prešine tih trepet pred Vsemogočnim, davsklik-ne, spoznavajoč ničnost svojo: Svet, svet si Gospod, Bog voj-skinih trum. Republikanski grehi. ,,Demokracija so nikdar ne zagovarja; v teku sedanjega rodu ni ničesa storila, kar bi mogla zagovarjati." S temi besedami pričel jo svoj govor nekdanji govornik Reed na ljudskem shodu v Port-landu; g. Reed jo jo dobro pogodil. Ravno v tem se razlikujejo demokrati od republikancev; demokrati niso storili ničesa, kar bi morali zagovarjati, pač pa so republikanci učinili marsikaj, kar bi morali zagovarjati, pa ne morejo. V dveh letih zapravili so jeden bilijon dolarjev. Opravičiti so hočejo, češ, da ni bil prejšnji kongres v tem oziru prav nič boljši. Gospodje republikanci pa bi morali. vedeti, da je bil demokratski kongres prisiljen privoliti tako visoko s.voto denarja zaradi postav prejšnje republikanske vhule. Republikanci povišali so vojaški davek in dovolili samotržcem, da smejo določiti svojo lastno carino, da bi jih ti ob času volitev z denarjem podpirali. Republikanci spremenili so §100,000.000 prebitka v skoro ravno tako velik primanjkljaj. V poslanski zbornici vpeljali so neznosno samosilno gospodarstvo, ki se ne zlaga s prostimi napravami naše dežele. Ljudi, katerim se je dokazala podkupljivost, branili so pred kaznijo in si popolnoma podvrgli sodnij-štvo, katero se jim je moralo uklanjati in plesti, kakor so gospodje republikanci godli. G.Rood ima prav, tisočkrat prav; demokrati niso ničesa ukrenili, kar bi morali zagovarjati—: republikanci morajo dajati odgovft' i,.. v:«eni, kar so sklenili v zb<;m5t« .---•to .i" razloček med dcm^kHv^^ttV Mej narod ni shod «a uravipv0 srebrne vrednost/. • Združene države so povabile pred nenaj meseci zastopnike drugih dežel, da bi se sešli v skupen dogovor o srebrni veljavi. V začetku so dvomili, da bi bilo povabilo iz novega sveta uspešno, a sedaj slišimo, da se je večina držav vsejedno sporazumela, da odpošlje svoje može na shod v Draždane na Nemško. Prejšnja angleška vlada jo v shod volila same take poslance, od katerih je vedela, da bodo nasprotovali denarni urav navi Združenih držav. Vlada se je sicer spremenila, poslanci pf ostanejo. Iz tega sklepajo razumni možje, da iz shoda najbrže ne bode nič. Kaj pa potem? Združene države se bodo težko odpovedale dvojid denarni vrednoti, ker imajo preveč srebra nakopičenega v državni blagajnici. Javno mnenje jo tudi tako odločno za dvojno denarno vrednoto, da bi se gotovo upiralo 'samo- zlati veljavi. Dosedaj je vsaka stranka v državi preslaba, da bi stavila predlog in ga toliko priporočevala, da bi bil vsprejet. Ker se mora pa le nekaj narediti, da pride med ljudi srebrni denar iz državne blagajuice, zato jo na-svetoval pomožni blagajnični tajnik dve poti, da se izmotamo iK zaprek. On namreč misli, da se nakupi zlato za državno blagaj-nico. Denarnemu ministru ni treba zato nobenega pooblastila, ker m11 dovoljuje postava od leta 1875. pomnožiti denarni zaklad za sto milijonov zlate veljave proti šfiri-'odstotnih obveznicah (obligacijah). Drugi njegov predlog svetuje, da naj bi papirnate dolarje, ki se glase na srebro, izplačevali jedino le s srebrnimi dolarji in ne z zlatom, kakor dosodaj. Ta način bi bil najjednostavneji in ob enem tudi najpravičneji, samo, da nikdar ne bodo zanj glasovali lastniki srebrnih rudnikov. In, ko bi tudi kongres sklenil kaj jednakega, bi bil oškodovan ugled naše države. Srebrni dolar bi ne imel jednake veljave z zlatim, zato bi vsak hitel, da bi izdal svoj srebrni denar, zlatega bi pa shranjeval in to ni namen upeljave dvojne vrednote. Ko bi srebrn dolar izplačevali le s srebrom in se branili zanj dajati zlato, tedaj bi nasprotniki našo države rekali: Glejte, tudi bogate Združene državo so toliko ubožale, da jim zmanjkuje zlata. Kljub naporom lastnikov Srebrnih rudnikov in kongresa se ne bo dalo preprečiti, da ne bi padala vrednost srebra, zlasti, če evropske vlade ne bodo podpirale naše Iržave. Prihodnji kongres so bode pečal z uravnavo denarne vrednote. Za nas je dobro, naj že no-vembersko volitve izpadejo tako ali tako: Cleveland iu Harrison, oba sta za pošteno plačevanje, državnih papirjev. ----------,——» •< 31--------- Komu dati potni list? Obče važnosti so nekatera pravila za osebe, katere hote dobiti potni list. Nova določba nasprotuje nekoliko splošnemu mnenju, da ima namreč vsak Amerikanec, ki zahteva potni list, tudi popolno pravico do njega. Temu pa ni tako. Vso to zadevo prepusti zakon v premislek državnemu tajniku. Ali so ima komu dati potni list, ali ne, to je njegova stvar, in nikdo drugi nima odločilne besede pri tem. Potni list je dokaz, da ima oseba sklicati se na varstvo države. Če se todaj vpraša po potnem listu, mora se dotična oseba skazati ž njim, kajti s samo besedo bi se izrezal ravno tako oni, ki ga nibia, kakor oni, ki ima potni list. Na vadno pa dobe potni list le take osebo, ki se mislijo vrniti v Združene države v teku 2 let. Kdor namerava ostati zunaj naše podkupljivost ni v sedanjih okolj-šinali nobenega pomena, ker obe politični stranki ste enaki z ozirom na denar,katerega imati na razpolaganje za volitve, toraj ,,bode jedna podkupila približno ravno toliko volilcev kot druga. Na drugi strani pa,,barabe" velikih mest najraje vzamejo denar od obeh strank, in potem volijo po svojem prepričanju, kdo bode vedel komu so oddali svoj glas pri volitvah po avstralskem sistemu. Vsekako pa jo zanimivo zvedeti,kolika je podkupljivost v Zjedinjenih državah. selbin, prvih trinajsterih držav. Vstanovljenje velike ljudovlade. Državna zveza radostni pozdravi okraje. Hod proti zahodu. Veleum iznajdbe. Uporaba raznih parov, elektriko in električnih strojev. Vojna v podobah posebne hrabrosti, žrtvovanja, moči, smrti in razdejanja. Mir v podobah pokoja, varnosti, blagostanja in zadovolj-nosti. Kmetištvo in rudarstvo. Znanosti, umetnosti in slovstvo. Pobratenje človeštva — jednako pravo vsem, gospodstvo zakona, zlata sloboda razsvitljuje svet. Na podlagi preiskav našli so, da Petek, 21. dan meseca oktobra je mej 1000 volilci 113 podkup- pozdravijo kot dan odkritja Ame-Ijonih, in, da je mej 1000 podkup-| rike. Zgodaj zjutraj, pri sol Snem Ijenih volilci 556 Amerikancev, J vzhodu zagrome topovi. Predsed-309 Ircev, 71 Nemcev, (M drugih nik Združenih držav, njegova via-' narodnosti. Tudi so zračunili, ka- da, soudje starešinstva in hiše, košen upi i v ima pijača na volitve 1 inoz-imski gostje, names! niki držav in našli so , da mej 1000 pijanci j in okrajev s svojim čelstvoin poj-najnižje ali prve vrste je 999 pod- dejo nato v družbi spremljevalne kupljivili, mej pijanci iz navade 790, mej pijanci tretje vrste 510, mej onimi,ki sploh ničesar ne pijo 340, mej onimi pa, ki zmerno pijo straže narodnih brambovcev v po-: slopje tovarništva in prostih ume-toljnosti, kjer so prične ob jedni uri popoldne slavnosts tem vspore- samo — 45 procentov. (Vsekako dom. Kolumbova koračnica,vglas- i mi nismo porok za to statistiko, i bil za .Kolumbovo slavnosl; profe-ker se zdi, da je bolj hvalospev na isor John K. Paine. Molitev Ka- — zmerno pijačo kot statistika, niti nima dovolj opazovanja za podlago.) Čim dalje greš proti zahodu, tem več ti je plačati za Y # glas. Oim slabša in nerodovitnejša je zemlja, tem ceneje so glasovi y na prodaj. Cirri dalje od velikih mest, tem lažje je kupiti glasove. Na podlagi to statistiko trdi prof. Cook, da bodo v državi Connecticut 26.39-1 glasov plačanih za volitve v septembru. Pri nas v Min-nesoti pa bodo, upamo i radi pre-rodovitne zemlje in dobre letine i radi prepričanja in možatosti Min-nesočauov glasovi v ceni tako poskočili, da se kolovodjem strank niti ne bode splačalo glasove kupovati; niti ne bodo kupljeni glasovi na izid volitev nobenega upli-va imeli. ;; Kolumbovi razstavi. Dolgo so se posvetovali, kako bi otvorili,kolikor mogoče slavno, v resnici d<> sedaj največjo svetov- no razstavo. Brez majhnih izpre-države nad 2 leti, ne dobi potnega memb) }<{ bi se vtegnile kasneje lista. Izvzeti so le trgovci, pa ti morajo imeti zvezo v kupčiji z Ameriko. N- Pr- imata dva trgovca skupno kupčijo in Če je jeden od nju v Ameriki, drugi pa v Evropi, podaljšajo mu list tudi za več let. Ako se pa nastani kdo v Evropi brez kake zveze z Ameriko, izteče se mu pravica po dveh letih. Kdor hoče dobiti torej potni list, zavezati se mora s prisego, da se vrne v 2 letih v Ameriko. Tudi poslanci v inozemju zahtevajo od tacih oseb verojetna potrdila in osebe, ki nimajo stalnega doma v Ameriki, nimajo pravne zahtevati potni list. Pri vsem tem pa nikdo 110 izgubi amerikanskega državnega prava, naj bo še tako dolgo iz dežele, dotičnik si mora samo na novo zavarovati to državljansko pravico s tem, da se oglasi pri oblastvu za nov potni list. -------«Q- • ------- Podkupljivi volilci. Profesor J. J. McCook, ima v Uartfordu, Conn, nalogo nadzirati mestno reveže, postopače, lenulio-yiSo in druge ljudi to vrste, ki se živo od tega, kar dobe od dobrih ljudi. JSfi dolgo tega, kar jeimeno-vani uradnik opazil, da te vrste 1 j udje, kateri so leto in dan ,,suhi," za časa volitev dobro jedo in pijo po jedilnicah in ,,salonih" in kar je glavna reč: jed in pijačo tudi plačajo. Posledica tega opazovanja bila jo preiskava, iw pri preiskavi našli g0) (]a si ti Delaniči in drugi mestni Nobodijihtrebe, stem denarja prislužijo, da svoje glasove prodajo za prihodnjo volitev. Ta rola II. Fowlerja, vladike kalifor-niškega. Slavnostni govor, zložila gospodična Ilariet Monroe iz Chicago; besede vglasbil O. W. Chad-vvick iz Bostona. Predstava stav-barjev in podatek njih del. Poročilo glavnega ravnatelja pri po-verjenstvu svetovne razstave. Predsednik razstavinega društva odda poslopja predsedniku razstavinega povorjonstva. Petje: ,,Neb6 slavi mogočnost božjo" — Ilaydn. Predsednik razstavinega poverjen-stva izroči poslopja predsedniku Združenih držav. Petje: ,,K časti božji" — Beethoven. Posvečen je poslopij po predsedniku Združenih držav. Petje-: ,, AJeluja," iz ora-torija ,, Mesija" — Handel. Slav nostni govor pri posvečenju, govori zastopnik Wm. C. P. Breckinridge iz Kentukija. Petje in godba: ,,The Star Spangled Banner" in ,,IIail Columbia." Kolumbov govor, M. Depew iz Novega Jorka. Narodni pozdrav: Velikansk umeteljni ogenj, kakor-šnega baje še ni bilo nikdar do sedaj. Med tem ponove še jeden-krat prizor prejšnjega večera, namreč ,,sprevod stoletij." Nedelja bode odložena za vojaštvo. Poveličevali bodo slavnostni dan s paradami, z rozličnimi vojaškimi vajami in s skrajno zanimljivimi prizori. Za večer pa so določili še posebne zabave pri umetelj-nom ognju. Razun navedenega vspo-reda bode še dovolj druzega videti. Kdor so ne bodo mogel vdeležiti jedne zabave, vdeleži se druge. Pri tako obsežnem vsporodu se ni bati obiskovalcu, da bi so dolgočasil. Najstarejše mesto Zjedinjenih držav. Razno slavnosti, katere se bodo obhajale tekoče in prihodnje leto, spominjale bodo na odkritje Amerike po Krištofu Kolumbu 1. 1-192. Pri tej priliki bo prišlo mnogo zanimivih drobtinic na dan, kajti pisalo se bode veliko o najstarejših dogodkih, ko so prihajali še prvi evropojski izseljenci na ,,novi svet.'' V tem oziru se sme ponašati posebno mesto St. Avguštin, kaj stara naselbina v Floridi, koje ustanovitev sega v sredo šestnajstega stoletja. Po Julijami Ralfu pa, ki piše o kolumbovein veku, tekmujejo prebivalci iz Santa Fc v Novi Meksiki z St. Avguštinovci, in trdijo, da je bila Santa F® mnogo prej mesto,nego so ustanovili Španjci svojo prvo naselbino vrniti, ostane vspored pri otvoritvi razstave z naslednimi točkami: Sijajna slavnostotveriso 19. oktobra zvečer. Otvoritev se bode vršila z vsprejemom predsednika,minister-stva, starašinstva, poslancev in z vsprejemom dovabljenih go3tor v dvorani. Drugi dan, 20. oktobra pa bode velika parada meščansko vredbe vpričo predsednika, kabineta in zbora. Zvočer bodo predstavljali pri svitu milijonov električnih luči v Jackson Parku sijajni prizor iz raznih dob: ,,Sprevod stoletij" z živimi podobami nane-brojnih ladijah, zibal se bode mimo občinstva. Posamezne skupine tega prizora bodo naslednje: Najstarejša doba: Indijanci v svojih surovih čolničih. Kamenena doba: Prebivalci v zemeljskih r mh in votlinah in orodje teh podzemlja-nov. Brončena doba: slike iz nabožnega, javnega in družinskega življenja Astekov. Krištof Kolumb na Ferdinandovem in Izabelinem dvoru. Kolumb odrine iz Pala. Odkritje Ameriko. Kolumb poklanja Ferdinandu in Izabeli Indijance in pridelke novega sveta. Angleški vitezi in prva naselbina v Jamcstownu. Ilendrick Hudso-novo odkritje po njem imenovane reke in prva holandska naselbina v Novem Amsterdamu. Naselbina romarjev in slike iz življenja puritancev. Ferdinand do Seto iti odkritje Misisipija. Francoski preiskovalci Pierre Marquette, Chevalier La Salle. Washington in na floridskem obrežji. Neopravi-njegovi generali. Potrdilo pri pro- čena pa je trditev Santa Fe-janov, glasu neodvisnosti. Združitev na-j da bi bili zidarji prvega mesta Evropejci — Span j škili naselbin še ni bilo ondu do leta 1605 — ampak ko so Špajnci prestopili ta prostor, našli so zidano mesto, katero je pa stalo že stoletja, predno so prvi Evropejci stopili na kontinent. Potrjevala so to znamenja iprvotnega sloga. Vsekako so zidali •Azteki ali Tolteki mesto Santa Fe mnogo let prej, nego je začel staviti Menendez s tovariši svojimi St. Avguštin. Vendar pa, ako bi bilo tudi priznano to dejstvo, to ne jemlje nikake slave poznejšemu mestu kot najstarejši evropski naselbini, ustanovljeni na bregovih vzhodne Floride, niti je ne krati katoliškim izselnikom, ustanoviteljem mesta St. Avguštin. Vedno verno mesto St. Avguštin ustanovil je Pedro Menendez, rojen v Avilezu na Spanjskem,kateri je plul v Florido deloma, da bi našel sina, ki se je baje ponesrečil na njenem obrežju, deloma pa, da bi se maščeval nad Francozi, ki so oropali španjske ladije. o. Mihael de Aunon v Fernandini, in še prej nego ti trije redovniki, umrl je domikan o. Luis Cancel de Barbastro, 1. 1541. kot žrtva gorečnosti, katera ga je bila privedla v Florido iskat duš za odrešenje. Cerkev sv. Avguština, zdaj škofijska katedrala, bila je urejena isto leto kot mestna ustava, in njena občina je zato jedna najstarejših, kar jili je bilo imenovanih v tej deželi. Prodno se je Florida iznebila španjske nadoblasti,imela je ta cerkev celo kopo župnijskih zapisnikov, clatovanih nazaj do 1. 159-1. Ko jo St. Avguštin z ostalo Florido pripadel 1. "1763. Angliji, vrnili so se redovniki, ki so vodili uprav cerkve, nazaj v svoje samostane v Ilavano. Mnogo župljanov se jim jo pridružilo, ker niso bo- let jedina evropska naselbina v sedanjem obsegu Zjedinjenih držav. Njegov viteški ustanovitelj bil je poklican na povelje kraljevo na Španjsko, da bi z brodovjem odplul proti Angliji, toda smrt ga je prehitela in pozvala v boljšo bodočnost 17. sept.1574. v 55 tem letu svoje starosti. Njegovo telo so položili k počitku pod cerkev sv. Nikolaja, v njegovem rojstve-nem mestu. Tam toraj počiva katoliški ustanovitelj najstarejšega mesta v Zjedinjenih državah. Svetovna razstava v Chicagi. Zadnjo dneve so začeli kopati in pripravljati prostore, kjer bode stala velika ledenice, (ki bo oskrb-ljevala colo razstavo z ledom) turška vas in minareta. Iz različnih teli biti angleški podložniki. Vzeli 'predmestij grade prav marljivo so s sabo občinske zapisnike in od takrat so so ohranile knjige v Ilavani. Sedanja stolna cerkev z mavre-tansko fasado in zvonikom po-OdriniL je z ekspedicijo 2600 mož j ,j0bna je španjskemu mejniku in hi dospel v Florido z manj kot jasVio kaže, kako ljudstvo jo je zi- jedno tretjino onega števila, ker je grozen vihar pokončal nekaj ladij. Bilo je ua praznik rojstva Mariji- dalo. Datovana je z 1. I793tim in je stala 16.000 dolarjev. Zidana iz kokvine postala jo vsled starosti nega, 8. sopt. 1565, ko so je iz j Sperehnela. Nad glavnim vhodom krcal in začel zidati trdnjavo, kjer okrašenim stolpom jo ura, nad •stoji sedanja naselbina. Ko je Me- njo pa okroglo okno. Stolp ima Hendez srečno odgnan od obrežja lnfamo niSko. tri no vrsti in in uničil francoske morske roparje, dal jo na dan svojega prihoda či-tati sveto mašo, potem pa je začel zidati cerkvi sv. Avguština in sv. Mateja. Poznejši nasledniki pa so dozidavah in pospeševali blagor •začete kolonije. Zgodovina St. Avguština pa je v kratkem ta-le: L. 1586. napadli so staro mesto Angleži pod Francem D rake jem, ki je mesto oropal in požgal. L. 1628. pridrli so sosedni Indijani v naselbino, a bili so odbiti z velikimi zgubami. L. 1712. vladala je velika sila, ker hi došlo nikake podpore iz Španije: SOlet pozneje požgal je governor More iz Južno Karoline mesto, katero je bombardoval tudi 1. 1740. governor Oglethorpe iz Georgije. L. 1763. pripadlo je mesto z ostalo Florido Angležem, toda prišlo zopet 1. 1784. v španjske roke pri zameni z Bahamo, in 1. 1819. se jo začela kupčija, vsled katere je stopila Florida v zvezo Zjedinjenih držav. Med zadnjo državljansko Vojsko menjalo je mesto trikrat svojo stranko. Ustanovitev tega katoliškega ^nesta in njegova utrjonja se niso vršila brez prelivanja misijonske krvi. Poldrugo miljo na severu od St. Avguština stavili so prvi misijonarji kapelo Nuestra Senhorade la Leche in proti koncu šestnaj-stga stoletja oskrbovala sta kapelo frančiškana, De Montoz in Korpa. Bil je 1597. indijanski aiisijon, ko so se vzdignili prvot-°iki (Indijanci) radi domišljevane krivice, in ubili so v cerkvi Karpo potem drli k o. De Montezu, ki jti pridigoval v drugem delu kapelo. Posvečeni redovnik je žolol jedenkrat maševati in je prosil divjake za dovoljenje, katero so tudi dali. Toda ko je stopal od °harja, da bi sklonil slovesnost, °batopili so ga Indijanci in ga potolkli do smrti. Potem 30 odnesli njegovo truplo na polje, odkoder 'So ga vzeli kristijauski Indijani in ■ga sežgali v bližnjem gozdu. V Političnih bojih, ki so nastopili zatem v Floridi, bila je porušena ta kapela. Zadnji škof Nerot pa je '°dkril njeno lego, na sredi pokopališča pri cesti Talamato, in jo sezidal ondu malo cerkvico, katero ie pa žal tudi podrl vihar, orkan. V ravno isti ustaji, v kateri sta zgubila žvljenjo redovnika, pretrpel je za vero muČeniško smrt štiri ločene niške, tri po jodno zgoraj; jeden zvonov, posvečen sv. Jožefu, je star nad 200 let. Uredba zvonov in ura je nenavadna in podobna križu. Notranja cerkev je kaj temna; cerkveni stoli so iz temnega lesa in sploh celo lice nosi vtis preteklih dnij. Svetišče ima tri oltarje,in v nadstropji pri orgijah so urejeni stoli kot v kaki gledališki galeriji. Prvi misijonarji, oznanjevalci svete vere v Floridi, niso bili zadovoljni ostati v utrjenih mestih, ampak šli so v gozde in gorske vasi iskat spreobrnjencev. ,,L. 1597." piše neki pisatelj o tej zadevi, bile so postavljene tri kapele Naši Gospej na floridskih tleli-joden misijon so imeli pri St. M aru j s Bay Virginski Algonkvinci drugi pa je vabil Mecheos - in Ca-tawbas-Indijance vsredi smrekovih goščav gorate Karoline. Obiskovana so bila tudi plamena Cherokee, Natchez inMobilian. Indijanci in Španjei so poklekovali k nogam vzvišene podobe Naše Gospe, ko j o senca jo padala na luko Pensakole. Toda bili so vsi oprani s krvjo. Tomahavk (bojne sekire Indijancev) in sulice divjakov pomorilo so nad trideset jezujitov, dominikanov in frančiškanov. Cesar niso storili Indijanci, dovršili so angleški vojaki. Katoliški Indijani, ki so se kar gnjetli okoli španjskega St. Avguština, onemogli so vsled krutosti in razsa-janja Angležev naslednikov španj-skili. Odpotovali so, da bi se skrili v svojih, gosto zelenih gozdnih planjavah, in so se imenovali. Se-minoles, t. j. potniki. Okoli 1. 1793. popustili so vsi mestno okolico, kjer so se mirno naselili in bili podučevani v veri Kristovi in čednostih oliko, blizu žrtvenika st. Marije Device. Menendez, ustanovitelj našega najstarejšega mesta, bil jo tudi oče prve evropske naselbine v Vir-giniji, dasi ji je bil odločen le kratek obstanek. L. 1570, pregovoril je jezuite, da so misijonarili v po-kraini Aksakan, kakor so imenovali Virginijo. Posledica misijona bila je ustanovitev kapela Matere Božje v Indijanski vasi bilizu Rap-panhanocka. Potem, ko so divjaki izdajalsko umorili nekoliko očetov, med drugimi o. Leguro, glavarja jezuitov v Floridi, in o. Ouira, ponehal je misijon, in St. Avguštin je bil več nego trideset železnično progo do uhoda k razstavi. ...... V zanimajočih se krogih pro-vdarjajo sedaj, kako da bi spravili velikanski kakt iz južne Cali-fornije v vrtnarski oddelek. — Ta drevesa (kakti) _ dosežejo visokost 70" čevljev. Tacega korenjaka imajo že pripravljenega za odpošiljate v ter tehta 8 ton. Njegova vožnja iz C al if orni je v Chicago bode stala okrog §25.000, kakor so preračunih. ...... California bo poslala za park v razstavi tudi 10 mandelnovih dreves s sadovi vred. Gospej Vrench-Scheldon, poto-valki po Afriki, se je dovolilo, da razstavi v ženskem poslopji zbirko predmetov, katere je nabrala na znanstvenem potovanji po Afriki. Prinesla jo baje več stvarij iz krajev, kamor še ni dospel noben olikan človek. Colorado, svetovnoznana radi svojih naravnih lepot, zlasti radi Tudi kuga. Današnji časniški predali napolnjeni so s poročili o koleri in kar nam poročajo, je dosti žalostno. Ljudstvo se boji kolere, ker je nevarna človeškemu življenju; priden opazovalec in skrben čitatelj naših časopisov pa bi lahko preračuni!, da ne pobere strast za stave nič manj ljudi, kakor nevarna bolezen — kolera. Komaj preide dan, da bi časniki no poročali o kakem samomoru — posledici velike izgube pri stavah. Desetkrat boljše bi bilo, da bi bila pobrala samomorilca kaka kužna bolezen, kajti žrtvi bolezni sledi v grob pomilovanje prijateljev in sorodnikov, zločinskemu igralcu pa sramota. Najhujše jo, da ss zlo od dne do dno vodno bolj razširja. Na jedili strani trudijo se veščaki, da bi ukrotili nevarno sovražnico kolero in jo omejili, na drugi strani pa se vednost zlorabi in daje potuho strastnemu igranju v vsakovrstnih boznicah, mosto, da bi jo skušala v korenini zatreti. Vsled zb >ijša-n i h električnih priprav daje se lahkomiselnemu ljudstvu prilika, da se iz svojega rojstnega mosta lahko udeleži vseli stav po deželi. Ni treba mnogo modrovati, da se sprevidi vsa beda' katero provzro-čuje dan za dnevom naraščajoča strast. Družinsko življenje se vni-čuje, stariši tirajo v pogin svojo otroke, otroci svoje stariše. Res je, tla so take igralnice postavno prepovedane, toda strasti ne more priti postava v okom; kolikor Časa so bode zljubilo ljudem igrati, toliko časa tudi igralnic ne bode primanjkovalo. Človekoljubi skušali so strast za stave zatreti. Poskušali so na različne načine, toda ostalo je samo pri poskusu. Postavam zoper igranje godi se kakor nekaterim zdravilom: ako preženo kal bolezni s površine, prodre to- Opomki. Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki poslali denar, ki ne znaša okrogle svote. Naznanjamo jim tem potom, da lahko \ in tudi dolarja v markah (stamps) pošljejo. Ob jednom pa prosimo č. naročnike, kateri svoje stanovanje spremene, da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in tudi prejšnjo blagovolijo nam naznačiti. Uredništvo in upravništvo ,,Amerik. Slovenca." Pojdi k J. D. Murphy po zabavno gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National-Bank." ■ i pod nadzorstvom sester sv. Benedikta Duluth, Minn. Zavod ji' pod posebnim nadzorstvom: Tilil. James McGolricka, Škofa v JHiluthn. Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Pred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev. P 1 a č i 1 a : Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivali je, pranje in kuho je plačati vsa cili^.5 mesecev $80-—. Ce so hoče katera učiti umetne godbo in slikarstva, plača posebej. Zunanje učenke plačajo po starosti od na mesec. Ml ada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejemajo. Za nadaljna pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico. ■ Augii si* "ti Flower55 Kako se počuti? — Počuti se čmernoga in poskuša vsakovrstne reči: zdržuje se jedil, ravna se po čudnih nasvetih, menjava kuho, jedila, uro in navado pri jedi — A u g u s t F 1 o w e r jo z d r a v i I o. R ako s e ]> o čuti; — Včasih ima pereč, neutolažljiv in nenasit-ljiv tek, ki je popolno nerazložl jiv, nenavaden in nezdrav — A u gust Flower je z d r a v i 1 o. Kako se počuti? — Jed mu ne diši, zhirčen je in siten in graja vse, kar mu na mizo pri-neso. — A i z d r a v i 1 o. ust F lower je Kako se u o čuti Ž — Malo po tem nenavadnem teku se mu jo popolno upre; začne mu smrdeti in se studiti, kakor bi ga hotela um »piti žlica hrane. — August Flower je z d r a v i 1 o. K a k o s c i> o č u ti? -— Zaprt je, po črevih pa ga trga. A u-g.us t F 1 o w e r je zdravilo. G. G. GREEN, jeclini. izdelovatelj Woodbury, N. J. Na prodaj pri P. E. Dowling-u, lekarnarju. ' V 111-1 dobi oni, ki izve kaj o Ignacu ILudakn in isto naznani meni. Omenjeni je srednje postavo in črnih očij. Naslov: Mr. Joseph Papa, Ma-nistique, Bx 471; Mich. krasnih divjih cvetlic, poslala'bo lik« ^Sbočeje v sestavo organov, Ok fjnBSw nevarnejši. Jedi no sredstvo zoper to je vzgoja; stariši, š^^lll^^fdobro časnikarstvo morajo ' dilovuti skupno, da izru-jcjoJP^K kljubuje vsem postavnim naporom. razne suhe cvetlice in zelišča. , Anglo-amerikanska kuhinja. Izvrstni anglo-amerikanski komik Wilbur Olin Atvvator, kateri je svojo zdravniško vzgojo v Lip-skem in v Brlinn spopolnil in katerega glavna naloga je, kemično preiskavati amerikansko hrano, postal je ravno zaradi tega pre-iskavanja najhujši nasprotnik ame-rikanske kuhinje. V svojem zadnjem spisu najodločnejše obsoja Amerikance in zlasti Amerikanke, da preveč jedo in sicer najnepre-bavljiše reči, in silno naglo vrh vsega tega. Pri nakupu živeža se v Ameriki ne gleda na redilno snov, najredivnejše snovi pšenice n. pr. že v mlinu odstranijo in ob-drže le.najokusnejše. Amerikanec je na sladkarije kot muha na med. Mej tem ko v Evropi vse meso porabljajo na najrazličnejše načine porabljajo tukaj le najinehkejše dele, pripravljajo jih na prav pri-miteven način, in vržejo drugo na cesto. Juha gre mej pomive. Zelenjava pride na mizo brez vse pripravo, kakoršno iz lonca vzamejo. Takale je amerikanska kuhinja ob kratkem. Zjutraj: krvav beafsteak z različnimi sladkarijami. Opoldne: na pol pečeno meso z piškoti, tortami in drugimi sladčicami. Zvečer: na pol surovo meso z ob-ligatnimi sladčicami. Profesor At-water sklicuje se koncem svojega spisa tudi na druge opazovalce amerikansko kuhinje in konečni sklep jo, da v Ameriki veliko lju-dij zgubi svoje zdravje s tem, dr se preobjedo Škodljivih in slabo pripravljenih jedil, kot z pitjem pivo, vina in žganja. Slaba kuhi nja jo tudi vzrok, da imajo Ame-rikanei silno pretrpeti od bolezni, katera je v Evropi skoro neznana, namreč — ueprebavljosti. Y ^(5. narodni tabor. Velika armada našo ljudovlade V WAS II ING TONU 1). C., 01)^0—20. SEPTEMBRA 1802. Razne vesti. * Ognjenik Etna začel je zopet bruhati; kostanjev drevored na vznožji gore je lava že porušila, a vedno se še vali iz žrela v vovih kepali. * Skupne železnice celoga sveta se cenijo na $30,000,000.000. * Popožnost j udov peša. Vsled tega poslal je predsednik dunajske vsem drugim judovskim občinam okrožno pismo, v ktorem vabi predstojnike k posvetovanji na Dunaj. Namen posvetovanja je najti sredstva, da bi preprečili rastočo mlač-nost vernikov. * Misijonsko poročilo pretočenega lota poroča o velikem na- aščaju spreobrnjencev med Kitajci - vikarijatu Schantong. občin se je ustanovilo 40, cev še živečih je 3301, nejeverccv je bilo krščenih v pretočenem letu 775, nejeverskih otrok v smrtni nevarnosti 1 1.770, katehumonov, to so taki, ki se šo podučujejo v verskih resnicah, je 16.458, bogoslovcev 31, šol 135 s I910timi učenci in 338 sirotami. t Vsak po svojo. Gospo d in j a k zidarju, ki ravno kuhinjo boli: ,,S čim pa belite pri vas?" Zidar: ,,Z apnom." Gospodinja: ■ Wisconsin Central in Baltimore & Ohio železnici sli' odbrani kot ,,ui?udna proga" med St. Pan lopi, Minneapolom in Washing-lonom II. (I. Vsi, ki se žel(5 okoristiti v. ,,znižanimi cenami", naj pazijo, da se oskrbe z vozli jimi listki ž a (o ,,'progo" in se takoj zagotovi' ugodnosti njenih spalnic. Za nadaljna pojasnila se obrni na (i F. McNEItiL, Citv P. in T. Agt. lil Nicollet House Block. Minneapolis. Minn. C K. STONE, Citv I'. in T. Agi. 102 East Third St., St. Paul, Minn. Novih krščen -odraslih Nasvet poletnim izletnikom. Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za colo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseli glavnih železničnih postajah Združenih držav in Kanado via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-cifičuem obrežju in Alaski. Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanovih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Minneapola proti Montani in I'aci-fičnein obrežju brez menjavo mod potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Minnea- C )bleke za ta čas najbolj primerne!! JSP™ V tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške obleke po $6-— in višjo. THE BOSTON. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, line srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mostu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To da le on zniža cene- in ponienpi tako pomaga ljudem. Mnogo uličnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri J. D. Murphy. Hlače vsakdanjo noše po 65 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON. Okusnega sadja in raznih shid- T:ic (Candy) Murphy. se dobi pri D. Tako? Pri nas pa z maslom slanino." Platili so sledeči gg.: Amerika: J. Benz . . .$1.85 M. Panian.il. 00 J.Corne...§2.00 J.Tratnik .$2.50 Evr m ropa: M.Korpnikftl.OO F. Drobnič$2.50 J. Agnič. .$2.50 F.Šveiger. $2.50 Čit. Kamnik 1.80 A. Potokar$1.50 pola v Yellowstone Park, Slavnosten venec izleta v Se-verozaton je vsekako obisk gel-lowstone Parka, dežele gorkili vrelcev, naravnih (geysers) in krasnih sotesk, in Alaske ž njeniimi brezkončnimi morskimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi vasmi in velikanskimi ledniki, Prizori med potjo sonajdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjavo se vrste prav hitro jeden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki se hoče zanimali za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki so nahajajo v obširnem Sovero-zatonu. Ako se želi kodo natančneje poučiti o toni nasvetu, mu lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. It. R. St. Paul, Minn, z "lično knjižico s podobami ,,Woonderland" in brošuričami o Yellowstone Parku M. WEINZIERL & CO., Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Tie Boston Mil House. Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb se dobi pri: Čit. Semič. fl0.00|F. JančigarllG. 00 j in Alaski. Overalls! Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri THE BOSTON. Dr.Kingova nova iznajdba. Y vsaki hiši bi moralo biti. J. B. Wilson, 871 Clay St.., Sharpsburg Pa., ho je izrekel, ^a noče biti nikdar brez dr. Kingo.>h zdravil /.oper jetiko, kašelj in pre-blajenje; kajti ozdravila so njegovo ženo, ki je zbolela na bripi in potem dobila plačnico. — Robert Barber iz Cooksport Pa., pa trdi, da mu je jedi.no dr. Kingova nova iznajdba toliko pomagala, ko je bolehal na pljučah, da je sedaj popolnoma zdrav. Odločno pa še jedenkrat trdim, da ga ni zdravila, ki bi prekosilo dr. Kingovo novo iznajdbo. Steklenko za poskuŠnjo se dobe zastonj v Nels & Benso-novej lekarni. Velike steklenke po 50 ct. in ELECTRIC BITTERS. Vspešno sredstvo. To zdravilo je postalo med ljudstvom tako priljubljeno, da ne potrebuje posebnega priporočila. Electric Bitters ozdravi vse bolezni na jetrali in obistih ter zaceli vse ture in mozole, ki izhajajo iz spridene krvi. Vso napade prežene in te varuje zoper mrzlico. Vspešno sred stvo zoper glavobol in za želodec. Da bi bil poskus zastonj,povrnemo denar. Cena steklenke samo 50 cts. Nels J. Benson, lekarničar. Zdravilna Bucklinova arnica. Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spahnenje. mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokane roko, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts. Na prodaj pri Nels J. Benson. Dulutli and Iron Range ŽELEZNICA. op. čas pop. Postajo 'Stations' 12:00 prih.. Dulutli odli. 3:15 10:54 Two Harbors 4:25 9:10 " Mesaba (i:0-t 8:32 " Tower 0:52 7:10 odli. Ely prili. 8:05 ELY MINN. & prodaja vse vrste železnino, peči, cinlcove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. FIRST NATIONAL BANK. Towi'r, tišini. Glavnica, - - - - $50,000. II. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. D. H. Bacon, L. Mendenhnil, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. 3:15 Ravnatelji: 4:35 J Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo so vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razuu tega prodaja tudi sloven-sko-anglesko slovnico za sarno-pouk v angleščini po 4-0 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost^ da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi !'>.:','" Tudi denar pošiljam v Evropo po- najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. tST" žm SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI! raznovrstnih zelen j av, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig TOWER MINN. Največjo zalogo v mestu ima Anderson B.RICK BLOCK, ELY - - MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr. WQT na MEAT: MARKET Na prodaj Mšno, soljeno 111 sulio meso in knretna po nizkih cenah pri M« Grnbe Tower - - EI^Y J. B. NOBLE, M. D., X 1> R AV TV I K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, - MINN. TOWER, MINN. ' bilo že v več, kot 100.001) jednukih slučajih. Vevj^a.jte tiili minuto s takimi bolezni. T\rrr\r7 A rrr 1*>s'pW