Naročnina la toieraltro: četrtletno i Din, polletno IS Din, celoletno SI Din; ti in*> temstfo raten Amerike: četrtletno It Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla, Amerika letno I dolar. - Račun poštne hranilnice, podražslcc T Ljabltui. St. I0.TI1.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Pottnina plačana v gotovini,	Posamezna ftev. Din 1«—
itev. 35.	V Lfubljani, dne 31. avgusta 1933.	Leto XVI.
Polžja modrost
O vnovčevanju in vnovčevalnicah kmetijskih pridelkov Vzroki neuspehov in pot k uspehu
Kakor bajka o kralju Matjažu je stara težnja našega kmeta po zadružnih vnovčevalnicah, ki naj bi mu pomogle do boljših cen za trdo pridelane sadove zemlje. Takšne vnovčevalnice naj bi onemogočile številne prekupce, ki na eni strani zaslužijo z majhnim trudom lep denar, na drugi strani pa gledajo, da spravijo kmetske pridelke po čim nižji ceni trgovcem v roke. Zato trosijo ti prekupci le takšne vesti med kmete, ki so neugodne in ki povzročajo zmedo, olajšajo pa nagel nakup pridelkov. V drugi vrsti naj stremijo vnovčevalnice za tem, da tudi trgovce izpodrinejo in da prodaja kmet preko svojih vnovčevalnic naravnost uporabniku. Mnogo imamo v raznih dtžavah takšnih zadružnih vnovčevalnic, ki so pravi blagoslov za kmeta, ki dobi znatno več za svoje blago, koristijo pa tudi uporabniku, ker dobi tako pristnejše in svežejše blago ceneje kakor pri trgovcu.
Tudi v naši deželi so že poizkušale razne vnovčevalnice kmetijskih pridelkov svojo srečo. Žal nobeno teh podjetij doslej ni vedlo do uspeha. Vsakdo bo vprašal, kje so vzroki za neuspeh. «Po njih delih jih boste spoznali!« je zapisano v svetem pismu o krivih prerokih, velja pa ta izrek za vsako udejstvovanje v javnem, zlasti pa v gospodarskem življenju. Kako so pa pričeli z delom naši vnovčevalci kmetijskih pridelkov? Tako kakor prične povprečni Slovenec sploh. Nekje vidi dobro stvar, se navduši in takoj prične tudi doma oznanjati novo vero. Nič ne presodi, kako je zrasla v tujini tista ustanova, ki ga je navdušila, kakšni so bili njeni temelji, kakšna okolica in kakšna izkustva so kumovala podjetju. Namesto pri glavi začne naš človek dreti kozla pri repku. S širokoustnimi obljubami osnujejo velikopotezne vnovčevalnice, ki naj kmetu odpre takoj deveta nebesa. Ti kmetski odrešeniki pa nimajo ne trga in ne vedo kam z vagoni krompirja, fižola ali celo živine, po navadi jim nedostaja trgovsko izurjenih voditeljev. Velik voz pa potrebuje močne vprege in mnogo mazila, da teče naprej, zato imajo takšne vnovčevalnice tudi tako velike režijske (poslovne) stroške, da le-ti požrejo ves dobiček, ki sta ga shranjevala doslej mešetar in trgovec. Zato ne more takšna vnovčevalnica nuditi ceneje blaga in nima tako ne kmet in ne uporabnik dobička od njih. Ves dragi aparat vnovčevalnice je sam sebi namenjen, zato izgubi kmet v take ustanove zaupanje in, kakor smo doslej videli, so vse te širokopotezne vnovčevalnice propadle in prinesle zadružnikom le nesrečo.
Torej ni nič z vnovčevalnicami kmetskih pridelkov sploh, porečete. Kdo pravi to? Vnovčevalnice kmetskih pridelkov so najvažnejša in tudi najpotrebnejša ustanova za našega kmeta. Treba pa je začeti na pravem koncu in delati previdno in počasi. Voditelji in sodelavci kakor tudi zadružniki morajo delati nekaj časa zastonj in morajo biti pripravljeni še na žrtve. Brez nesebičnosti in brez žrtev se ne da izpodriniti tako močnih nasprotnikov, kakor sta mešetar in trgo-
vec. Delati mora vnovčevalnica po zgledu «roš-dalskih pionirjev*, brezposelnih angleških tkalcev, ki so začeli pred 80 leti svojo zadrugo z eno vrečo riža v zakotni Ribji ulici, danes pa ima njihova zadruga ogromna tovarniška podjetja. Danes se pri nas smejejo tem zadružnikom, vendar skušnja uči, da so oni le tako zmagali, da so delali brez nagrade in so pričeli z malim.
Pri kmetijskih vnovčevalnih zadrugah naj ne bo prvo trgovanje. Najprej je treba zbližati pridelovalca in kupca in tako izpodriniti mešetarja. Zato mora imeti vnovčevalnica dober pregled nad množino blaga pri pridelovalcih, da more kupcu z nasvetom olajšati nakup. Ne sme se spet zgoditi primer s krompirjem v hudi zimi 1928 /29. leta, ko sta dve vnovčevalnici uvažali na pomlad slab krompir iz tujine, domačega žlahtnega, ki ga je kmet s težavo rešil pred mrazom, pa so jedle svinje, ker ni bilo kupca zanj. Uporabnik je plačal drago slabo blago in sta imeli le vnovčevalnici lep dobiček. Vztrajnega in večletnega truda je treba, da najde vnovčevalnica odjemalce.
Šele kadar jih ima, more začeti s posredovanjem prodaje. Vsako predčasno vmešavanje in kupovanje na lasten račun v svrho ustaljenja ali celo dviga cen, pa je nevarna igra, ki kaj naglo požre vso glavnico in naj gre ta tudi v milijone, kakor smo videli to pri češkoslovaški hmeljski prometni prometni družbi, ki je v dveh letih zapravila 100 milijonov češkoslovaških kron državnega denarja, ne da bi koristila hmeljarjem. Kljub nenadnemu koncu hmeljske stiske je morala družba zažgati desettisoče metrskih stotov nepremišljeno kupljenega blaga. Dokler nima vnovčevalnica lastnih trgovskih zvez, stori največ v korist svojih članov in za prodajo kmetijskih pridelkov sploh, da skrbi za tedenska točna poročila o stanju in gibanju cen kmetijskih pridelkov, česar doslej pri nas še nismo doživeli pri nobeni vnov-čevalni zadrugi, izvzemši «Hmeljarsko prodajno zadrugo«, ki skrbi, da je pridelovalec hitro in prav poučen o tržnem položaju. Dve leti je ta tako opravljala brez nakupavanja svojo dolžnost, letos pa prične tudi z vnovčevanjem, ker si je dobila trg z vztrajno potrpežljivostjo.
Vsa skrivnost uspeha vnovčevalnic za kmetijske pridelke je v nesebični požrtvovalnosti vodstva in izkoriščanju modrosti polža, ki je lezel sedem let po kladi in je prekucnivši se s klade dognal: Naglica ni nikoli prida!
Veterinarska razstava in veterinarstvo
Na potujoči kmetijski razstavi je vzbujal j Te moči, ki so vzor delavnosti, so ustvarile skoro
splošno pozornost vseh obiskovalcev vagon, v katerem se poizkušajo javnosti pokazati predvsem nevarnosti prenašanja raznih živalskih kužnih bolezni. Ta vagon obsega vendar samo naj-glavnejše, tudi za človeško zdravje nevarne bo-1 lezni. Prav majhen del je to one ogromne kopice znanosti, katere naloga je, čuvati našega kmeta-živinorejca pred raznimi hudimi izgubami in s tem čuvati naše narodno gospodarstvo. Dognano je, da so izgube, ki jih pretrpi naš kmet vsako leto zbog raznih živalskih nalezljivih bolezni, tako velike, da dosegajo težke milijone. Če bi mogli točno oceniti vsakoletno izgubo, ki jo naše gospodarstvo na ta način utrpi, sem prepričan, da bi presegala vrednost celoletnega izvoza vseh naših živali. To dejstvo daje vsakemu narodnemu gospodarju veliko misliti. Veterinarski (živi-nozdravniški) stan je v tej zadevi na jasnem in odločno trdi, da ni temu stanju kriva državna uprava, ker je država s svojo zakonodajo poizkušala odpomoči temu zlu. Manjkajo seveda še razni pravilniki, ki bi usmerili in uravnali potek raznega podrobnega dela, in pa zakon o ureditvi živinozdravniške službe, ki je bistvene važnosti za veterinarstvo celotne države in za blaginjo našega kmetovalca. Naše veterinarstvo polaga posebno važnost na ta zakon, na katerega že čaka leto dni zastonj, čeprav je veterinarstvo prvo od vseh strok v tem zakonu napravilo korake za podružabljenje (socializacijo) svojega stanu v prid našega živinorejca in narodnega gospodarstva.
Za izobrazbo živinozdravnikov je v Zagrebu posebna visoka šola z izvrstnimi močmi, ki ne štedijo truda za izobrazbo mladih veterinarjev.
iz nič nekaj, kar je lahko v ponos naši državi. Na žalost se morajo stalno boriti za skromne kredite in prostore, kajti prostori ne zadoščajo niti za dva oddelka, četudi jih je dolga vrsta. Krediti za ta edini zavod v državi so preskopo odmerjeni, tako da se zavod komaj prerije in da je nevarnost, da bo sčasoma tudi gorečnost njegovih profesorjev spričo večnih denarnih težkoč in silnega nedostajanja prostorov pojenjala, kar bi bila za naš bodoči naraščaj nepregledna škoda. Samo en zgled: stavba za rontgenološki zavod stoji že dve leti v sirovem stanju, ni pa kredita za njen omet, dasi so oprava zavoda, okna, podi in vrata že za vstavitev pripravljeni.
Glavna krivda za hude izgube našega narodnega gospodarstva je slaba poučenost našega kmetovalca. V zadnjih letih se prirejajo po občinah zimski kmetijski tečaji, ki so precej dobro obiskani, saj so naši kmetovalci prav dovzetni za nadaljnjo strokovno izobrazbo. V njih se opaža, da so vobče najbolj obiskana predavanja, ki se tičejo živinozdravništva. Naš kmet pozna dobro svojega veterinarja, veterinar pa pozna njegove hleve in njegovo živino. Zato kmetovalec živino-zdravniku veliko zaupa in išče pri njem nasvetov ob vsaki priliki. S pogostim premeščanjem ve-terinarjv se je sicer v zadnjih letih temu zaupanju precej škodovalo, ker ni imel veterinar prilike in časa, da bi se dobro upoznal z živinorejci novega kraja. Zato pa je uspeh veterinarskih predavanj tamkaj, kjer kmetovalci svojega veterinarja dobro poznajo, neprimerno večji. Žal manjkajo za ta predavanja veterinarjem demonstracijska sredstva. Mrtva beseda nima nikdar tistega uspeha, kakor ga imajo predavanja, pod-
prta z raznimi demonstracijskimi sredstvi. V veterinarskem vagonu spredaj omenjene potujoče kmetijske razstave smo videli zelo nazorno slike, ki bi morale biti na vsaki osnovni šoli.
Pričeti bi bilo treba z veterinarskim poukom že na osnovnih šolah, kjer bi se moral v te] smeri razširiti kmetijski pouk. Tako bi se sčasoma vzgojil nov rod kmetovalcev, ki bi se znal drugače čuvati kužnih bolezni, kakor se jih zna sedanji rod, ki prav zaradi radovednosti najpogosteje zanese v svoje hleve razne kuge. Seveda bi se moralo v to svrho vzgojiti učiteljstvo. Posebno v zadnjih letih se vedno jasneje kaže potreba, da se uvede Ha učiteljiščih pouk o živalski higieni (preprečenju bolezni), ki pa bi ne smel manjkati na nobeni gospodinjski šoli. Tam, kjer so te šole, je na razpolago dovolj veterinarjev, ki bi ta posel prevzjeli. Uspehi bi se pokazali v nekaj letih. V ta namen naj bi se sčasoma na vseh šolah nabavila potVebna učna sredstva, ki se dobivajo sedaj že vsa doma in jih ni treba naročati v tujini. Najbolji dokaz za to je oprema veterinarskega vagona potujoče kmetijske razstave, ki je vsa doma izdeteha. Tako bi si vzgojili mladino za boj proti živalskim nalezljivim boleznim, ki nam tako silno škodujejo. Tako pomoč si želi ves živinozdravniški stan, ki bi se tako laže opiral na izobražen kmečki stan. Brez sodelovanja javnosti pa je veterinar brez moči, posebno sedaj, ko je na sedežu vsakega sreza samo po ena sama moč, ki ne zmore niti vsega pisarniškega dela,
Kakor je slišati, stojimo v naši banovini pred važnimi občinskimi izpremembami, pred združitvijo manjših občin v velike. Res so v naši banovini občine, ki skoraj niso vredne tega imena, ker imajo le nekaj stotin prebivalstva. Če se več takih občin združi ali spoji po svoji zemljepisni legi, svojih prosvetnih napravah, svojem gospodarskem, prometnem značaju v eno večjo občino, ki bo ustrezala vsem današnjim zahtevam in potrebam, je vse prav. So pa zopet občine z nekaj tisoči prebivalcev, ki imajo vse pogoje za lasten obstoj, so primerno po zemljepisni legi zaokrožene, imajo svojo bolj ali manj znano, če že ne ravno znamenito preteklost, svoj županijski urad ali občinski dom, svojo šolo, kjer so občani,
K. M.	11
Črni mož
Povest iz preteklih dni.
«Naj bo preklet, tisočkrat, milijonkrat! Zemlja naj se pod njim vdre in nebo naj pade nanj. V pekel z njim! Rajko, Rajko, daj mi roko! Ven moram, tja na Poljančev dom, k njemu. Zmleti ga moram, s petami streti v prah. Ven, ven, k njemu, Rajko!*
Iztegnil je roko za sinovo. Toda prestregla jo je druga, manjša, nežnejša roka.
«Potočnik!*
Martine roke so se ga oklenile, kakor bi hotele vzlic vsej slabotnosti preprečiti nesrečo, ki bo uničila njen dom.
«Kaj hočeš? Ali ga hočeš morda rešiti? Ali ti nisem že prej povedal, da mu ne more pomagati ne moč, ne bogastvo in ne prošnje, če mi pride v roke? On je bil moja prva in poslednja misel, podnevi in ponoči. Več mi je vzel, kakor si morete misliti. Mir, smeh, pokoj, srečo, dom, svet z vsem, kar je na njem in z vami vred. Temno je okoli mene in v meni. Ničesar več ne vidim ne z očmi, ne z razumom, ne z duhom. Kar sem poznal, sem pozabil in izgubil. Še drobna sličica vas vseh mi ni ostala. Povejte, ali je mogoče človeku več vzeti? Ali je na svetu kazen, ki bi bila za takega človeka dovolj huda?*
Tedaj je stopila kmetica k njemu in mu dala roko. Poznala je moč svojega milega glasu in rekla mu je:
s katerim je kot sreski poročevalec preobložena. Za prakso ji preostaja premalo časa, tako da je največkrat primorana, zbita od dela, žrtvovati za pisarniško delo še svoje noči. Drugače pa bi imela v pomoč razumnejši rod, s katerega pomočjo bi ji bilo laže ovladati razne kuge. Zato spada pouk o veterinarski higieni na vsako učiteljsko in vsako gospodinsko šolo, kakor se poučuje ta predmet na kmetijskih šolah.
Ker pa zaenkrat še vsega tega ni, se morajo prirejati razstave. O njihovi potrebi se je prepričala med prvimi v Evropi naša država, odnosno njeni veterinarji. V to svrho se je najprej izpopolnila potujoča kmetijska razstava z vagonom za veterinarstvo, ki pa je nudil komaj za prvo silo nekaj pouka. Da se pouči vsaj javnost o važnosti veterinarstva za narodno gospodarstvo in kakor tudi za narodno zdravje, pa bodo priredili letošnjo jesen ob priliki jesenskega velesejma v Ljubljani naši živinozdravniki veliko veterinarsko razstavo. Tam bo videl vsak kmet, ki je obiskoval kmetijski tečaj, vse tisto, kar je na tečaju slišal. Narodni gospodar bo videl nevarnosti raznih izgub na živini za narodno gospodarstvo, vsak izobraženec nevarnosti živalskih kug za človeško zdravje, vsi skupaj pa ogromen razvoj veterinarstva v teku zadnje dobe. Da se omogoči lažji obisk te razstave, bo za vsakega obiskovalca velesejma ta razstava prosta vstopnine.
Dr. Josip Kune.
četudi nekateri nekoliko oddaljeni od vseh teh ustanov, vendar še v primerni razdalji in bližini.
Sodimo, da nikakor ni primerno take občine združevati po dve, tri ali še več v eno ogromno občino, kjer bo imela večina občanov po več ur hoda na občinski urad, marsikje dalje kakor do svojega sodišča in sreskega načelstva. Če so nekatere teh občin pri sedanjih težavnih gospo-razmerah v denarnih stiskah, še ni to povod za združitev, kajti kakor hitro se bo v gospodarskem oziru obrnilo na bolje, bodo našle tudi te občine pot iz stiske. Sploh pa so v podobnem položaju malodane vse države in vse druge podobne korporacije, avtonomna mesta, banovine in srezi. Niso tukaj odločilne sedanje slabe de-
«Pojdi, oče, in sedi! Prva misel ni zmeraj najboljša. In Bog je sodnik! Naj Rajko pove pa Marta tudi. Vse naj povesta, kar vesta. Potem bomo videli, kaj bo treba napraviti.*
«Da, povej, Rajko! Gorim od radovednosti. Povej, kako si ga zasledil?*
«Vse bom povedal. Toda najprej moram zvedeti, kako ga je Marta spoznala. Ali bi povedala, Marta?*
cMora biti tako! Oče je danes dejal, da pojde takoj ob osmih spat. Zato sem se odločila, da pojdem k vam na obisk. Hotela sem iti čez vrt, da me dekla ne bi mogla videti. Tam je namreč najbolj skrita pot na cesto. Tiho sem šla čez dvorišče in mimo kolibe, kjer je suhi vodnjak. V njej je bila luč. Pogledala sem skozi špranjo. In ve^le, kega sem videla v kolibi? Očeta! Misli! je, da smo še vsi pri jedi in zato se je čutil varnega pred izdajstvom. Obut je bil v visoke škornje, okoli trebuha pa je imel pas in svetlo orožje v njem. Prav tedaj, ko sem gledala skozi špranjo, si je dajal lasuljo z dolgimi lasmi na glavo, potem pa si je pritrdil še gosto črno brado. Naposled si je nataknil še črno krinko na obraz in zlezel v vodnjak. Samo to sem opazila, toda vedela sem že dovolj! Obstala sem kakor pribita, kakor bi bila vame udarila strela z jasnega. Noge so mi bile težke kakor svinec, srce pa kakor kamen. Ko sem odbežala, sem se opotekala kakor pijana. Udje me niso hoteli več ubogati.*
«Ubogi otrok!* je dejala sočutno stara potoč-nica. «Zato si bila tako bleda in izmučena, ko si prišla k nam!»
LJUBLJANSKI VELESEJEM
„' jubljana ▼ jeseni" od 2. do 11. septembra 1933.
Kulturna In gospodarska razstava.
Razstavišče obsega 40.000 m2.
Jugoslovenska veterinarska razstava. » Razstave: «Slovenska cerkevs,misijonsko-etnološka in umetnostna <Madone slovenskih likovnih umetnikov*.
Razstave vina, sira, mleka, medu, zelenjave, sadja
in semen. Vrtnarska razstava dalij.
Razstavi goveda montafonske pasme 2. in 3. septembra ter koz in ovac od 5. do 11. septembra. Gospodinjska razstava. Etnološka razstava timoške pokrajine. Industrija, obrt (specialno pohištvo). Konkurenca jugoslovenskih harmonikarjev 8. septembra. Zabavišče. — Variete.
Polovična voznina na železnicah. Popust na parobrodih. Legitimacije se dobivajo pri biletarnah Putnika, vseh večjih denarnih zavodih, žtipnih in občinskih uradih.
narne razmere posameznih občin za združitev v velike občine, češ, denarni položaj take velike občine se bo zboljšal, kar je pa dvomljivo. Kakor se doznava, hočejo nekateri cele doline z več občinami s tremi, štirimi urami prehoda in še več združiti v eno veliko občino s pet do deset tisoč prebivalcev. To se pač lahko zgodi v južnih krajih, v Sremu, Banatu in krajih, kjer ima ena sama vas več tisoč stanovalcev.
Vse drugače pa je v gorskih predelih, kakršni so po večini naši kraji, z raztresenimi naselji in selišč, kjer je od enega naseljenca do drugega četrt ali pol ure hoda in še več, vas pa zavzema velik obseg. Na vsak način je treba upoštevati pri združitvi občin vse okolnosti. Kjer je le mogoče, naj bi se združitev opustila. Upošteva naj se predvsem zemljepisni položaj občine, ozira tudi na mišljenje občanov, preteklost, zgodovino občine, nje starost in pomen v preteklosti, nje gospodarske in kulturne naprave do sedaj, nje prometna sredstva do občinskega urada in drugih občinskih naprav. Pomisli naj se, da je narod tem bolj občutljiv in užaljen, čim preprostejši je,
f Možak ni vreden, da bi poljubil temu nedolžnemu otroku čevelj!* je tiho šepnil starec, ki se mu je kri že malce pomirila. «In praviš, da se je skrival v vodnjaku?*
«V rovu, kjer se končuje vodnjak, oče*, je pojasnil Rajko. «Veš, rov se začenja že tam pri njegovem skednju na travniku. Potem teče pod Poljančevo hišo in se končuje pri gozdu. Tihotapcev je okoli dvajset. V rov hodijo tam, kjer je rudnik malo pred koncem vdrt. Tam dobe blago in ga prenašajo čez mejo. Poznajo pa samo spodnji del rova in tam so tudi stopnice, kjer so tebe oslepili.*
«Ali si bil tam?>
<Da. Zdaj, ko Marta že vse ve, lahko povem resnico!*
Začel je pripovedovati na široko. Kolikokrat sta mati in Marta pograbili njegovo roko, ko je govoril o nevarnostih, ki so mu pretile. Dekle je pozabila očeta in svojo lastno nesrečo ter mislilo samo na strašno predrznost, ki bi bila Rajka lahko stala življenje. Tudi mater so obhajale iste misli. Le stari Potočnik je sedel pri mizi, na videz hladno in pokojno, toda v resnici je kar požiral sinove besede. Časih je globoko zasopel, kakor ne bi mogel pričakati tega, kar še pride. Ali pa je bil morda vsak tak vzdih samo izraz občudovanja in ponosa, da ima takega sina, Rajka, ki bo obnovil blesk starega Potočnikovega rodu?
Ko je Rajko končal, so dolgo vsi v izbi molčali. Oče je prvi izpregovoril:
Pomisleki k združitvi občin
(Dopis z dežele.)
, v ko pndem0 ■
provxda\Po^'k PdeUj dornov,
Irf ,n	pravo dobroto.
>e .velo sra\ pen\o, W Pr°'
So-	e^eovuono
pušča	koze\ovoino.
P ,Q Xa*o \®	n z dob"««
d;h0. peri\o oPran° « do \e p ,„ Jo 8stefl°
ne V***^«***
1	V,sto in 100
Jniie Per"° lU .
d°\ ^ W ,„ vroče WknV*co^o
GAZELA
TERPENTINOVOMILO
GTJ 10^5
PER,LO Č/STO IN
vode, obenem pa se bavi s načrtom vodovoda za Suho Krajino, ki bo brez dvoma največje delo na polju vodne preskrbe, kar jih je doslej doživela kakšna kmetska pokrajina pri nas.
Vodovod bo 110 km dolg. Namera je prera-čunjena na 30 milijonov dinarjev. Higienski za-
vod že izdeluje načrte za to ogromno podjetje,1 ki ga bo moči izvesti seveda samo z izdatno drJ žavno in banovinsko podporo. Minister za social-' no politiko in narodno zdravje je v ta namea' že odobril kredit 15 milijonov dinarjev. Načrt je zasnovan tako, da se bodo zajeli močni studenci
cj se ga zapostavlja v njegovih že starih občinskih pravicah, na katere je ponosen.
Na način, kakor se baje baš pri nas namerava izvesti združitev, se narod ne pridobiva za blaginjo celote in se ne vnema k zdravemu državnemu prepričanju. Izgovor je tudi, če se ustvarijo velike občine, da se s tem zmanjšajo upravni stroški. Težko, da bi to držalo. Čim večja občina, tem več osebja je treba; čim manjša, to se pravi primerna, pa toliko manj. Sploh pa to ne pride v prvi vrsti v poštev, ampak narodove želje in potrebe ter njegova udobnost in preprečitev izgube časa. Preden se kaj določnega sklene, naj se vse dobro pretehta in preudari.
Skrb za zdravje naše vasi
Suha Krajina naj dobi 110 km vodovoda, kar bi veljalo BO milijonov dinarjev. — Letošnja asana-cijska dela.
Ena glavnih nalog Higienskega zavoda je, da skrbi za izboljšanje zdravstvenih pogojev naših krajev povsod, kjer se rade pojavljajo nalezljive bolezni. Le-teh se moramo bati zlasti tam, kjer ni dobre pitne vode, kar se je pokazalo prav sedaj v Cerkljah na Gorenjskem ob pojavu le-garja. V odprto tekočo vodo se vedno lahko zateka vsakovrstna nesnaga, gnojnica itd., s tem pa razne kužne kali, predvsem bacili tifusa in griže, in odtod se potem pojavljujo kužne bolezni. Naj-vzornejša naprava je seveda vodovod. Kjer ga ni moči zgraditi, a se več metrov globoko dobi talna voda, gradi imenovani zavod vodnotesne vodnjake. Na Dolenjskem, zlasti v Suhi Krajini, imamo mnogo krajev, kjer ni niti izvirov za vodovod niti talne vode za vodnjake, ker se v kraškem svetu voda razgubi v razpokah. Tu so prebivalci navezani izključno na nebesno vodo in tu ni drugega izhoda, nego graditi dobre kapnice. Na žalost imajo prebivalci skoro po vsej Dolejski premalo kapnic in še te so največkrat premajhne in nepravilno zgrajene, tako da morajo v suši hoditi po vodo več ur daleč k potokom ali celo rekam. Takšna voda seveda ni zdrava, ker je odprta.
Za zdaj skuša Higienski zavod rešiti vprašanje dobre pitne vode v suhih krajih tako, da gradi kapnice (cisterne), ki drže do 100.000 litrov
«Prav si imel, Rajko! Zanka je nastavljena. Ne more nam več uiti. Še enkrat je treba udariti in takrat moram biti zraven. Sam si rekel, da ni več nevarno, zato mi tega ne smeš braniti. Čeprav ga ne bom videl... Vsaj slišal ga bom, kako se bo zvijal in otepal. Potem pa bom stopil predenj in mu zadal poslednji, nastrašnejši udarec! Jutri zjutraj ga moraš naznaniti četovodji, ta naj obvesti nadporočnika in potem naj se ples začne!>
«Milost!» je poprosila Marta. cUsmilite se mene in matere! Če ga živega ujamejo, ne bo mogla preboleti sramote.*
«Milost? Ali je bil on milosten in usmiljen? Če bi mu bili milostni, bi se nad samim Bogom pregrešili. Njegove zločine bi odobravali. Kaj briga tebe in tvojo mater Črni mož? Poljancu odpustim trpljenje, ki sem ga občutil, zaradi tebe in tvoje matere mu ga odpustim. Toda Črni mož vama je tujec. Vsilil se vama je in njegovi grehi kličejo do neba po maščevanju! Kličejo kakor Ablova kri in nikogar ni, ki bi mu mogel dati zanje odvezo. Nikoli se ne bo mogel zanje dovolj izpokoriti. Vsa vas ve, kako se razumeta s Po-ljancem. Zato tudi nihče na vasi ne bo rekel zle besede o vaju in nihče ne bo trdil, da sta vidve krivi. Vsa vrata se vama bodo odprla, če bosta potrkali. Ali hočeta še dalje hirati pod njegovim bičem? Vrzi ta jarem s sebe! To je vajina dolžnost in hvaležni mi morata biti, da ga strem v prah!*
Potočnik je vstal in krenil v sosednjo sobo. Golijat je dobro poznal svoje srce. Vedel je, da
se nadaljnjim prošnjam ubogega dekleta ne bi mogel več ustavljati. Zato se je ognil.
Marta je jokala. Dosti je že pretrpela na svetu, toda današnji dan je bil njen nastrašnejši.
«Nikar se ne griži!* jo je tolažila Potočnica. «Do jutri je še dolgo in dobro poznam svojega moža. Z Rajkom ga bova že pregovorila ali pa v.aj pomirila.*
<Ali bi ga?* jo ie tiho vprašal Rajko. «0, daj ga, Rajko, daj ga! Samo nate še upam. Samo ti ga lahko pomiriš. Ali boš poizkusil?*
«Bom, Marta. Tebi na ljubo bom storil vse, kar bo v mojih močeh. Govoril bom z očetom. Morda bova našla izhod, ki bo osvobodil deželo Črnega moža, ne da bi kdo zvedel, kdo je bil.* «Rajko, če boš mogel to storiti, ti bom hvaležna, dokler bom živa!* Jela se je odpravljati.
<Ali te smem spremiti, Marta?* jo je vprašal. «Da, prosim te.*
Ko sta šla iz izbe, se je stari Potočnik spel vrnil iz sosednje sobe.
«Zakaj si šel stran, oče?* ga je vprašala žena. «Ker mi je zaradi Marte hudo in ji ne bi bil mogel ničesar odreči. Sodim, da bi me še tako daleč pregovorila, da bi Črnega moža izpustil iz pesti.*
<In tega ne maraš?* «Ne, nikakor ne.»
«Potem ne boš kaznoval samo njega, ampak tudi njegove. Še bolj jih boš kaznoval kakor njega samega. V kaznilnico ga pošljejo. To ni prav za prav nič hudega. Zena in Marta pa bosta
morali poslušati očitke in ljudje bodo za njima kazali.*	i,
«Ne, to se pa ne bo zgodilo, žena! V varstvo Ju vzamem in kdor jima bo rekel le žal besedo, bo čutil mojo moč. Zlata sta vredni in radovedea sem, ali se Rajku ne bodo odprls oči. Marta je dekle, kakršnih je malo!*
Marta in Rajko pa sta šla prav tedaj proti Poljančevi hiši. Tam, kjer sta že enkrat stala,; sta se spet ustavila. Dolgo sta molčala. Potem je Marta šepnila:
«Lahko noč, Rajko!* «Kam se ti tako hudo mudi, Marta?* «Ali nisi čul, kaj je rekel tvoj oče. ,Tisočkrat, milijonkrat naj bo prekleti' Ta kletev teži zdaj tudi mene. Morilčev otrok se ne sme družiti a poštenimi ljudmi. Pusti me, Rajko, da odidem daleč, kamor me bodo nesle nogel*
<Nikar ne bodi huda na očetal Saj ni taki Njegova jeza ne bo večna in kletev bo izginila iz razbolelega srca. Mati ga bo že znala počasi omehčati in stavil bi, da to že poizkuša. Morilčev, otrok nisi! Tega ne smeš verjeti in misliti. Po* ljanec ti je bolj tuj kakor najbolj tuj človek ia niti lasu njegovega ni na tebi!*	k
«Če ga bodo postavili pred sodišče in bo sojen^ bo to materina smrt. In če umre ona, umrent tudi jaz!*
«To bi bilo najstrašnejše, kar bi me moglo zadeti! Tvoje življenje mi je več vredno kakor moje lastno in za tvoje srečo bi dal vse, tudi življenje!*

,v okolici Roba in pri Zagradcu. Od Roba bo tekel cevovod preko Raščice na Videm in do Zagradca. Pri Raščici se bo odcepil poseben vod na Velike Lašče. Pri Zagradcu bodo rezervoarji zajemali v vodo iz studenca Globočca, ki bo pojil Suho Krajino, okolico Ambrusa, Zvirče, Hinje in okoliške vasi. Druga vodovodna proga bo tekla na Žužemberk in Dvor. Z izvedbo tega načrta bo večidel vprašanje za vso Suho Krajino rešeno. Se-fveda bo to ogromno delo, ki ne bo končano prej
Inesro v desetih letih. ' < * * *
Za letos sicer niso določeni večji zneski za :[ dela, ki naj izboljšajo zdravstvene razmere, ven-i dar je Higienskemu zavodu uspelo, da bo izvršil | teh del v znesku 600.000 Din iz državnih, bano-! vinskih in zasebnih sredstev. Ker manjka gotovine, bodo prebivalci prizadetih krajev prispevali svoje deleže le s težaškim delom in dovozom. Letos se bodo še gradili štirje vodovodi, tri cister-■i ne za kapnice, trije vodnjaki in neko vodovodno .[ zajetje s cisterno. Vodovodi se bodo gradili v i Jastroblju (kamniški okraj, za 45.000 Din), na Gorenji Rečici (Laško, za 50.000 Din), v Gore-,, njem Suhadolu (Novo mesto, za 60.000 Din) in v Stranicah (Konjice, za 70.000 Din). Cisterne za kapnice se bodo gradile v Podgradu in Dečjl : vasi (Novo mesto, za po 60.000 Din) in velik rezervoar v Koprivniku (Kočevje, za 80.000 Din). Nadalje se bodo gradili: dva vodnjaka v Št. Lovrencu na Pohorju (oba za 25.000 Din) vodnjak v : Rajicu (Krško, za 27.000 Din), vodovodno zajetje z rezervoarjem v Dolenjem Škrilju (Kočevje, za 106.000 Din). Grade pa se že vodovod v Cerkljah pri Krškem (za 1,000.000 Din), vodovod v Hru-ševem (Ljubljanska okolica, za 27.000 Din) in vodnjaki v Cerkvišču, Stari Lipi in Novi Lipi, Gorenjem Suhorju in Dolenjem Suhorju (črnomaljski okraj, za 80.000 Din).
Kako velika potreba po zdravi pitni vodi je pri nas, dokazuje dejstvo, da je pri Higienskem zavodu še približno 400 nerešenih prošenj za vodne naprave iz krajev, kjer so ugotovili, da je sedanji način preskrbe z vodo nedostaten ali celo v vezi s pojavi nalezljivih bolezni. Poleg vsega navedenega dela, ki ga vrši Higienski zavod za zdravstveno povzdigo naših krajev, pa zavod brezplačno dela tudi načrte za vsa taka dela, za higiensko ureditev gospodarstev, za jav-
Prijel jo je za roko in čutila je po rahlem drhtenju njegovega glasu, da so prišle te besede iz dna srca.
«Nikar ne govori tako. Saj te ne smem biti vredna, Rajko !>
«Kdo ti more prepovedati, če hočeš biti?* s i «Ti samb
«Jaz? Če bi bil slednji kamen v gorah dejanje, ki tlači vest Črnega moža, če bi bilo sled-1 nje drevo v gozdu znak zločina, ki ga je on zagrešil, mi vendar kaj takega ne bi prišlo na f misel. In če bi ves svet kazal s prstom nate in če te ne bi hotel nihče pogledati zaradi njega, j bi te častil bolj kakor samega sebe in te branil s pestjo proti vsaki žalitvi, ki bi se jo kdo upal izreči.>
Stisnil jo je k sebi na prsi, da je vzdrhtela, kakor bi jo bilo nekaj streslo in zazeblo v srce.
«Marta, ljubim te, tako te ljubim, da ti tega ne morem povedati. Ko sem te prvič videl, sem f že vedel, da je moja duša tvoja, za zmeraj, do smrti. Ti si najdražje, kar poznam, najčudovitejše, kar si želim, in vse življenje bi ti hotel samo kazati, kako sveta in draga si mi. Prosim te, Marta, povej mi, ali hočeš biti moja?>
Nekaj neznanega ji je stisnilo grlo. Ni vedela, kaj se godi v njej in okoli nje. Samo plašno se je z rokama oklenila njegovega vratu in naslonila glavico na mogočne prsi, odkoder je gorela njegova ljubezen. Sklonil se je k njej in ji pogledal v velike, jasne oči.
«Nikar tako tiho, Marta! Povej tisto besedo, samo eno besedo! Ali me imaš rada!> <Da!>
na kopališča, izolirnice itd Med drugim bo skoro dograjen Zdravstveni dom v Dolnji Lendavi za pol milijona dinarjev in bo še letos pričel poslovati.
Politični pregled
Pretekli teden ni prinesel nobenih važnejših političnih dogodkov, dasi vznemirjajo narode dan za dnem poročila o raznih ultimatih.
Tako je stavila Italija nedavno Albaniji ulti-mativno noto, v kateri je zahtevala razne koncesije zase v škodo albanski samostojnosti, hoteč zmanjšati francoski vpliv v deželi. Ker Albanija ni povsem ugodila italijanskim zahtevam, vlada v tem kotu Balkana kaj napeto ozračje.
Prav tako je vložila Japonska oster ugovor proti oboroževanju Zedinjenih držav in zagrozila z nasprotnimi ukrepi.
Nemčija govori očitno o povratku raznih delov drugih držav (Švice, Belgije, Poljske, Francije in Češkoslovaške) k nemški državi, kar seveda tudi ne vpliva pomirljivo na razrvani svet.
DOPISI
GOrSušE V B0HH1NJ li. JNase mlado sokoi-sko društvo priredi dne 17. septembra prvi telovadni nastop s sodelovanjem okoliškega sokolstva. Po nastopu bo narodna veselica pri br. Ce-netu. — V zadnjem času se mnogo govori o grad-bi ceste iz Bohinjske Bele preko Gorjuš in Ko-privnika do Jereke. Kako velikega pomena za naše gospodarstvo bi bila cesta, utegne razumeti samo tisti, ki dodobra pozna naše razmere. Sedanji kolovoz je v tako slabem stanju, da se skoro ne more z vozom v dolino. Kako neki naj naš kmet gospodari, ko mu pridelkov, ki mu preostajajo, in lesa skoro ni moči spraviti do trgovcev in na postajo, četudi se mu jih je posrečilo prodati. Velik pomen bi imela cesta tudi za tujski promet. Kako krasne ture bi se dale napraviti z Bleda preko Gorjuš in Koprivnika do Bohinjskega jezera. Saj bi se vila cesta po narav-
Bolj slutil je to besedo, kakor čul. In vendar je bil srečen, tako srečen, da bi svet objel tisti trenutek.
«Tako boš ostala na mojem srcu, dokier oo utripalo in občutilo vse tisto tolažbo, ki preganja trpljenje in ga izpreminja v srečo in blaženost* Še dolgo sta stala drug ob drugem brez besede. Roka je stiskala roko, oko se je utapljalo v očesu in ko je naposled prišel čas za ločitev, se jima je zdelo, da se ne bosta mogla drug od drugega odtrgati.
cDobro spi, Marta, in verjemi, da se bo vse srečno končalo.*
«Dobro spi, Rajko. Zaupam tebi in Bogu, ki ti bo v pomoč!*
Ko je prišel Rajko domov, sta bila oče in mati še pokoncu. čakala sta ga.
«Dolgo te ni bilo nazaj, Rajko*, je rekla mati. cMarta te je hotela najbrž pregovoriti, da ne bi njenega očeta zasledoval. Ali ue'*
cNe, mati. Nekaj drugega je; toda zdaj vama še ne morem povedati.*
«Nekaj sem opazila, Rajko*, se je nasmehnila mati. <Zdi se mi, da se rada vidita.*
Rajko je zardel. Potem pa je naglo dejal: «Da, mati. Še več. Vidiva, da sva drug za drugega ustvarjena. Nikoli več se ne bova ločila.* «Kaj praviš, fant?* je vprašal oče. «Ali je to res?*
«Da, Marta bo moja vzlic Poljancu in Črnemu možu. Ali vama bo prav?*
«Iz vsega srca!* sta dejala oba v en glas in ga prijela za roko. Oče pa je še rekel: «Večjega veselja mi ne bi bil mogel napraviti! In Polja-
nost romantičnem svetu. Za smučarstvo pa imam<j tu tako lep svet, da se niti Kranjska gora ne more ponašati z lepšim. Gorjušci nujno prosimo odločujoče gospode, naj se zavzamejo za omenjeno cesto, s katero bo dan pogoj za procvit gospodarstva celotnega Bohinja.
LOKA PRI ŽUSMU. Dne 15. avgusta je spremilo mnogo ljudi k poslednjemu počitku 731et-nega Martina Doboviška, gostilničarja in peka. Kako priljubljen je bil pokojnik vsem Ločanom, je pokazal njegov pogreb. Ostalim domačim iz-ekamo srčno sožalje, blagemu rajniku pa bodi žemljica lahka! — Letos se vinogradniki solzijo, ko hodijo po vinogradu. Grozdje kaže na slabo trgatev. Kako bo kmet dobil denar za davek in obresti. Gospodinje žalujejo po tistih časih, ko so bila jajca še po dva dinarja, zakaj, takrat si je vsaka lahko privoščila kavo s sladkorjem za zajtrk; sedaj ko so jajca po 5** nar, pa je komaj za sol in petrolej.
MULJAVA. Vsakomur, ki je že čital Jurčičeve knjige, je znano krajevno ime Muljava. Da so Muljavci dobri narodnjaki, ni treba poudarjati. Da so dobri kristjani, so pa tudi dejanski in gmotno pokazali, ko so zgradili v letih 1931. in 1932. lično enonadstropno hišo, namenjeno za stanovanje duhovniku, ki so ga dobili dne 1. septembra lani. Vsa dela je vodil ter dal tudi prostor za stavbo in vrt v izmeri polovice orala po zamenjavi v vrednosti 10.000 Din brezplačno g. Anton Lampret, posestnik na Muljavi št. 17. Pomagala pa mu je pri gradnji vsa soseska. Toliko ugotavljamo resnici na ljubo.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na vseh zadnjih sejmih se je opažala precejšna ponudba živine zaradi suše, vendar pa so ostale cene neizpremenjene.
HMELJ. Obiranje je končano. Pridelek 11.000 metrskih stotov je prav dober v barvi in kakovosti. Cene so se naglo dvignile in so dosegle v torek 29. t. m. že 95, z napitnino celo 100 Din.
nec?--Kaj bo zdaj z njim? Ali smem lastnega tasta spraviti v ječo? Kaj praviš na to, Rajko?*
«Oče, kar je nam storil, mu lahko odpustimo, toda mi nismo edini in če bo ostal na prostem, bo še mnogim nevaren. Skoraj da se mi zdi zločin, če ga pustimo pobegniti, in vendar se ne upam Marte užaliti in njene matere tudi ne. K njemu pojdem in se z njim odkrito pomenim. Če se bo hotel izpreobrniti, je prav. Če pa se ne bo maral, bo naša dolžnost, da ga s silo uničimo.* cPrav tako govoriš, kakor sem jaz sam mislil, Rajko! Vse bom potrpel, če ne bo šlo drugače, in odpustil mu bom krivice, ki mi jih je bil prizadejal. Če se bo hotel poboljšati, ti ne more nihče braniti, da ga ne bi vzel za tasta. Če pa nebo šlo, si dolžan Bogu in vsemu svetu, da ga napraviš neškodljivega. A k njemu ne pojdeš ti, ampak jaz sam. Če se bom moral odreči maščevanju, ki sem po njem dolgo hrepenel vse dni, kar hodim slep po svetu, hočem biti vsaj tisti, ki ga bo na Poljančevini vprašal, ali se hoče poboljšati, ali ne.*
«Ti, oče? Ne, to ne pojde!* se je uprl Rajko in tudi Potočnica mu je začela na vse kriplje braniti. Toda ni ju hotel poslušati. Odmahnil je z roko in vstal.
cDobro, vse vem, kar mi hočeta povedati, toda svoje zahteve ne maram opustiti. Še zmeraj sem Golijat, to morata vedeti, in ne vem, zakaj naj bi se bal Črnega moža, če bo stopil pred me. Zdaj pojdem. Pri tem ostane, kar sem vama rekel, in lahko noč!*
Sejmi
4.	septembra: Sv. Lovrenc pri Prožinu, Planina (srez Črnomelj), Bogojina, Mozirje, Dolenja vas, Zreče, Kranj, Murska Sobota, Ormož, Slovenj-gradec, Tinsko, Nedeljišče;
5.	septembra: Cušperk. Sv. Lenart v Slovenskih goricah;
6.	septembra: Vojnik, Dobje;
7.	septembra: Sv. Jurij ob Taboru, Črnomelj, To-polovec, Šmarjeta, Tišina, Zagradec, Sv. Gora pri Sv. Petru pod Svetimi gorami;
8.	septembra: Negova (samo za blago);
9.	septembra: Gradec, Turnišče, Lukoviea, Velike Lašče, Bušeča vas, Vrh, Spodnja Polskava.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem naj se prišteje še premija 28.5%): 1 nizozemski goldinar za 23.10 do 23.28 Din; 1 nemško marko za 13.60 do 13.70 Din; 1 ameriški dolar za 39.19 do 39.47 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 304 do 305 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8 75 Din. Dolar se prodaja po 47 Din s premijo vred.
Vojna škoda se je trgovala po 231 do 232 Din, investicijsko posojilo pa po 49 do 53 Din.
potrebe. Naša zadruga je slabotna in šele v povojih, zato jo podprimo izdatno in pokažimo s tem, da je med savinjskimi hmeljarji tudi nekaj zadružne zavesti in smisla za samopomoč! Pridite na sejem in vstooite v zadrugo, kajti čim več nas bo, tem prej bomo dosegli naš končni cilj. Zadruga je zadnji čas v resnih pogajanjih z eno največjih inozemskih tvrdk zaradi direktne dobave hmelja. Prav verjetno je, da bo zadruga že v kratkem lahko prevzela od članov ves hmelj proti takojšnjemu plačilu in nad dnevno ceno. V korist vsake ga zadružnika je zato da čim prej dostavi vzorec na zadružni vzorčni sejem, kajti le po teh vzorcih se bo hmelj prevzemal. Seveda mora vsak vzorec točno ustrezati pridelku in mora zato, kdor ima hmelja več vrst, prinesti od vsake vrste poseben vzorec. Hmeljarji zadružniki, udeležite se v lastno korist prav vsi vzorčnega sejma in prinesite vzorce čimprej!
DOMAČE NOVOSTI
Kratke vesti
= Hmeljski vzročni sejem v Žalcu priredi Hmeljarska prodajna zadruga tudi letos, in sicer v svojem novem lokalu v Zužovi hiši poleg Savinjske posojilnice. Vzorci po najmanj 1 kg hmelja se sprejemajo dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. ure v sejemskem lokalu. Oddajo se pa lahko tudi pri g. Janiču in v zadružni pisarni v Celju, Vodnikova ulica št. 2, kjer se dobe tudi potrebne vrečice. Vzorec mora prinesti vsak sam, da tedaj tudi izpolni in podpiše izjavo ter dobi vsa potrebna pojasnila. Hmeljarska prodajna zadruga je navezana sama nase in nima nobega pravega vira dohodkov ter letos tudi ni deležna nobenih podpor. Podprite jo na ta način, da pri nesete čim večje vzorce, da z izkupičkom zanje dobi zadruga vsaj nekaj sredstev za najnujnejše
NE ODLAŠAJTE
s plačilom naročnine! Jesen se bliža, pridelki bodo kmalu pospravljeni, zato ne pozabite na naročnino, List, h katerega vse leto zajemate pouk in Vam dela kratek čas, kliče po hrani, po plačilu, da Vas bo lahko še nadalje učil in zabaval. Zato storite svojo dolžnost in poravnajte naroč-čnino do konca leta. Kdor nima več položnice, naj piše na upravo, da mu pošlje drugo.
Upravništvo »DOMOVINE«.
*	Kralj je podelil štipendijo sinu ponesrečenega letalca. Kakor znano, se je nedavno ponesrečil blagajnik zagrebškega aerokluba I. Hekl, ki je zapustil nepreskrbljeno ženo in sina, ki je slušatel prava. Kralj se je osebno zanimal za rodbino pokojnega Hekla ter je sinu za dobo študi-ranja iz lastnih sredstev naklonil štipendijo.
*	Sklicanje banovinskega sveta. Banska uprava dravske banovine razglaša, da se banovinski svet dravske banovine sestane 4. septembra t. 1. ob 10. dopoldne k izrednemu zasedanju. Predmet zasedanje bo: 1.) sklepanje o uredbi glede sestave kandidatnih list, glede sestave in poslovanja volilnih odborov in glede ravnanja pri glasova-
nju pri občinskih volitvah v smislučlena 31. ob« činskega zakona; 2.) razprava o cUredbi o zavarovanju žitaric in plodov proti toči* in 3.) razpra» va o načinu uporabe in porazdelitve dohodkov, cBednostnega sklada* dravske banovine 1933./34*
*	Kmetski praznik na Bledu na Malega Šmar* nadan, to je 8. septembra, za katerega je tudi letos d o. voljena polovična v o ž- i nja, se bo vršil po temle sporedu: Ob 9. bo po sprejemu gg. zastopnikov vlade, banske uprave-in drugih gostov na prireditvenem prostoru Zaki razstava gorenjske (pincgavske) živine. Ob'l 13. se zbero vsi udeleženci v narodnih nošah, na*j dalje okrašeni vozovi in konjeniki na cesti pred-Blejskim domom za slavnostni sprevod. Po spre* vodu bo javno zborovanje, na katerem bodo po* ročali o političnem, mednarodnem in gospodar-? skem položaju gg. ministra Ivan Pucelj, dr. Albert Kramer, ban dr. Drago Marušič in sreski poslanec Ivan Mohorič. Govorilo bo še več senatorjem in poslancev iz naše in drugih banovin. Govore bodo prenašali zvočniki, da jih bodo lahko čuli vsi udeleženci. Ob 16. se bodo vršile velike konj-> ske dirke ameriških dirkačev in tudi domačih ahkih in težkih kmečkih konj, katerih podrobni' spored smo že objavili. S totalizatorjem bo nude-na prilika za stave in tekmovanje v presojanju-konj. Po dirkah bo velika ljudska veselica na prostem v zeleni Zaki. Ta kmetski praznik bod kakor vsako leto, tudi letos javna in odločna pri-] reditev slovenskega kmeta za jugoslovensko na-*j rodno edinstvo in za pospešen kmečko-gospodar-ij ski napredek
*	Mirko Neudorfer žrtev zločina. Dne 24. avgu-e sta okoli treh popoldne je bil ustreljen na svojenfc posestvu nedaleč od Zlatarja (savskabanovina) narodni poslanec in bivši minister Mirko Neudor* fer. Umoril ga je neki mladenič, ki je prosil Neu-dorferja, ko ga je našel, naj ga sprejme v službo; na posestvu. Ko je Neudorfer zahteval izkazil©^ je neznanec potegnil revolver in dvakrat ustrelil.] Neudorfer se je zgrudil in obležal na mestu, mrtev. Zločinec je pobegnil v gozd. Na kraj zloči*j na sta prišla kmalu upravnik policije iz Zagrebaj s policijskimi agenti in poveljnik orožniške postaje z svojimi ljudmi. Ukrenjeno je bilo takoj vse potrenbo, da morilca izslede. Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado v znesku 10.000 Din-za izsleditev morilca.
*	Nenadna smrt odličnega politika. Preteklo-2 nedeljo je v Rogaški Slatini nenadno umrl zadeij
Soteščan:
11
Tajnosti gorske vasice
Povest izprošlega stoletja.
Na račun prijaznih gospodov je pilo skoro pol Rovišja do ranega jutra. Potem so se odpeljali s čudovitim strojem, ki so ga našli z zvijačo. Zato so bili tako dobre volje.
Šimenka in Babnica sta se onezavestili, ko sta izvedeli, kaj sta naredili. Druga drugi sta očitali krivdo, a vsaka se je delala nedolžno. Med hišama, kjer je cvetelo prej prijateljstvo, je nastalo sovraštvo, ki je trajalo dolga leta.
Minka je izgubila slednje upanje v ženinovo vrnitev. Prej se je še nekoliko tolažila, a zdaj je podpisana njegova obsodba. Kazen bo dolga in huda. Kdaj ji bo kanila na dušo milost svetega zakona? Tudi ona je črtila sosedo. Videla je, kako je dregnila s komolcem mater takrat, ko bi jo bila morala podpirati v molčanju.
Šimenka se ni mogla ubraniti krivde celo sama je izprevidela, da se je dala prehitro zapeljati. Roviški župnik pa je trdil na prižnici: cZemlja je že tako ustvarjena, da se vsaka krivica maščuje sama od sebe.. .>
8. Dnevi pokore.
Obsojeni ponarejevalci denarja so se pokorili v mračnih zaporih na ljubljanskem gradu. Od tam se je videlo na roviške hribe, dočim je ležalo Bukovje zadaj za gričem, a Potočje niže v dolini.
Sodba je bila izrečena, čim so jetniki priznali svojo krivdo. Tajili sc dokaj časa ter se
zagovarjali tako spretno, da jih je sodišče že nameravalo izpustiti iz zapora. Šele ko so jim pokazali stroj iz votline pod Grčo, so izpovedali resnico. Poštar Vintar je celo izdal skrivališče, kamor je shranil denar iz poštne blagajne. To mu je znižalo kazen na petnajstletno ječo.
Bukovčani so odlagali krivdo na pobeglega Škorca. Dasi je sodišče upoštevalo nekatere olajšave, je vzlic temu izreklo ostro sodbo. Babnik, Šimenc, Gorjanc in Potokarjev Lojze so bili kaznovani s po desetletnim zaporom. Samo Rjav-ka je imela srečo — sodišče ji je prisodilo le pet let pokore.
Obsojenci so sprejeli kazen ter jo takoj nastopili. Pokorili pa se niso sami za zamreženimi okni, marveč pokorile so se tudi njihove žene z otroki vred. Dom brez gospodarja je kakor dežela brez vladarja. Dobra gospodinja podpira sicer tri vogale hiše, toda če se podira četrti, ki sloni na možu, jame razpadati vsa stavba. Taki domovi nimajo trdnih tal ter so zapisani propadu.
Nazadovanje pri gospodarstvu se je v Bukovju čedalje bolj opazovalo. Polje, površno obdelano, je vsako leto slabeje rodilo. Po senožetih sta rasla trnje in grmovje. Dvorišča so bila zanemarjena; polomnjeno orodje je ležalo povsod razmetano. Poti skozi vas ni nihče več redno posipal. Po globoko zajedenih kolesnicah se je pretakala gnojnica, v kateri so se kopali prašiči.
Bukovje je sličilo pokopališču, kjer sta lahkomiselnost in pohlep po denarju pokopala srečo in zadovoljstvo. Belili so se le še pobeljeni zidovi
kakor spomeniki prejšnjega blagostanja. Sffieh^ se je umaknil solzam in vzdihovanju.	|
Babnikova Minka je morala izpiti grenko čaštri trpljenja. Roka pravice jo je iztrgala ljubečemu; ženinu, prav ko jo je hotel povesti pred oltar vjj dosmrtno zvezo. Tedaj bi bile pozabljene vse ne? rodnosti mladega življenja. Kar bodo skoro ime* novali izrodek greha, bi veljalo kot sad zakonske*; ga blagoslova. Lahko bi bila vzor poštenim ma-«. teram; tako pa bo mladini v pohujšanje in spod* tiko.
Njen strah je bil upravičen. Na svet je prW jokalo nežno dete — živa podoba nesrečnega oČe+ ta. Minka je želela, naj bi ga krstili za Lojzka* Župnik na Rovišju pa se je temu zgovorno upiraL «Alojzij je cvet nedolžnosti*, se je prepiral; z botrom. «Ne spodobi se, da bi krstili na njegov«? ime otroka, rojenega v nečistosti.*
«Kakšno ime pa naj mu damo?* je stokatj boter.	.'i
cTakšni otroci pridejo nepoklicani na svet,-< zato ne spadajo v pošteno družbo. — Krstil ga bom na ime kakega judovskega svetnika...» ] «Kaj?* Boter je menil, da ga ni prav razumel«!
«Zaradi mene naj bo Izak ali David.. .* "cTisto pa že ne, tisto!* je porasel boter. cMi smo kristjani, ne pa judje... In naposled otrok je nedolžen.. *
Župnik se je moral vdati. Z nejevoljo na obrazu je stopil pred krstni kamen. Tukaj ni pogledal otroka, ko mu je brisal madež izvirnega greha. Ve? čas je mižal z očmi, kadar je kr&čeval nezakonsk^-a otroka.
od kapi senator g. dr. Emil Gavrila. Kosil je v neki okoliški restavraciji, po kosilu pa je v večji družbi igral domino. Nenadno je omahnil in izdihnil na mestu. Pokojnik je bil doma iz Velikega Bečkereka in je mnogo delal in trpel za svoj narod že pod Madžari in je posvetil po zedinjenju vse svoje moči blagru domovine.
*	Smrt metliškega sreskega načelnika. Preteklo nedeljo je zadela kap metliškega sreskega načelnika g. Ernesta Karlavarisa. Istran po rodu si je pridobil s svojim delom v Metliki med narodom največjo priljubljenost. Ima pa tudi velike zasluge za utrjevanje in razširjanje naše jugoslovenske misli v vseh k.ajih, kjer je služboval. Naj mu bo lahka zemlja!
*	3000 prošenj. Naše Prosvetno ministrstvo je ustavilo sprejemanje, odnosno vpisovanje v prvi razred učiteljišč, in sicer zato, ker leži pri njem nad 3000 prošenj, ki se tičejo imenovanj učiteljev. Praznih mest je samo 200 in se hranijo za učitelje, ki so morali k vojakom.
*	Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto ob začetku meseca novembra. Šola ima dva oddelka: letno šolo in zimsko šolo. Prva traja eno leto, druga pa dve zimi po pet mesecev, in sicer bo prihodnjo zimo prvi tečaj, drugo pa drugi. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer so povsem oskrbovani. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki ostanejo po končanem šolanju na kmetiji. Svojeročno spisane prošnje za obe šoli, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: krstni list, domov-nico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti tistih prosilcev, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, ijavo staršev, odnosno varuha (kolek za 2 dinarja), potom katere se zavežejo plačevati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek za 2 dinarja), ki želijo banovinsko ali kako drugo šitepndijo (podporo) iz javnih sredstev, da bo njihov sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let in vsaj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo morajo opraviti učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske
V tistih časih so bile nezakonske matere prave mučenice. Dekleta jih niso marale in med žene se niso smele prikazati. Ljudje so kazali s prstom za njimi ter jih očitno zasramovali. Ako so se zatekle v spovednico, niso dobile odveze.
Vse to je Minko silno bolelo. A mučile so jo še druge bolečine. Stari Potokar je tisto leto popolnoma opešal. Z gospodarstvom se ni mogel več ukvarjati. Čutil je, da sinove vrnitve ne bo več dočakal. Zato je izročil posestvo svojemu nečaku. Lojzetu je izgovoril skromno doto, ker se je bal, da mu bo še to zaplenilo oblastvo. Z zaporom je bila združena tudi občutna denarna kazen.
Čim je Minka nekoliko okrevala, se je namenila obiskati Lojzeta in očeta. S seboj je vzela vse bridkosti, katere je prebila, in tudi skrbi za bodočnost. Odšla je s srcem, hrepenečim po tolažbi. Po Lojzetu se ji je zahotelo.
Paznik ga je privedel v posebno celico, Ki je bila določena za obiske. Tam ga je čakala z vsem koprnjenjem ljubeče duše. Dolgo se že nista videla.
«Lojze, ali si bolan?> Ustrašila se je, ko ga je zagledala.
«Nič mi ni; zdrav sem, ko riba>, je trdil, ko 6ta si segla v roko.
«Pa si tako bled in prepaden...»
«Morda me je prevzelo zidovje.. .«
Potem mu je začela pripovedovati svoje težave. Vsaka malenkost ga je zanimala iz domačega kraja.
šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati preišče njihovo zdravstveno stanje zavodov zdravnik. Oskrbnina znaša do preklica na mesec od 25 do 300 Din po prosilčevih premoženjskih razmerah in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo predložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer
*	Zveza absolventov kmetijskih šol dravske banovine bo imela svojo člansko skupščino v nedeljo dne 10. septembra ob 11. v Ljubljani, v mali dvorani hotela «Uniona».
*	Kmečkega praznika na Cvenu 3. septembra pod pokroviteljstvom g. senatorja drja, Miroslava Ploja se udeleže gg. minister Pucelj, ban dr. Marušič in več narodnih poslancev. Na praznik pa vabimo tudi vse sosede, prijatelje in znance. Vse bomo gostoljubno spreje'.i in pogostili poleg drugih dobrot tudi z gibanicami in krapci. Tega pa marsikdo ne pozna. Je to naša narodna jed, ki se vsakemu tujcu dopade in slovi prav tako kakor naša žlahtna ljutomerska kapljica.
*	Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, bo otvor-jen 8. septembra. Opozarjamo starše in varuhe, da se še sprejemajo vajenci, ki se žele izučiti obrti v Ljubljani. V domu bodo vajenci popolnoma oskrbovani ter bodo dobivali pravilno vzgojo. Pojasnila, pismena ali ustna, daje uprava doma v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 2, telefon št. 35-23.
*	Veterinarska razstava, ki bo prirejena v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. septembra, bo prav za vsakogar zelo zanimiva in poučna. To razstavo bo priredila dravska sekcija jugoslovanskega veterinarskega udruženja, kar nam jamči, da bo razstava obsežna in verna slika sodobnega živinozdravstva ali veterine, kakršne do sedaj tudi v visokokultur-nem tujezemstvu še niso videli. Na razstavi bodo prišli v poštev: Pogoji in pomen živinoreje v naši državi. Embrijologija, porodništvo. Nega in hranjenje mladih živali. Razvojne in vzgojne bolezni. Higijena nege živali. Higijena prehrane. Anatomija in fiziologija. Pasme. (Konj, govedo, svinja, ovca, koza, perutnina, kuncereja, čebele ribe.) Kužne bolezni. Zatiranje infekcijskih in parazi-tarnih bolezni. Druge bolezni Forenzična veterina. Bolezni kopita in parkljev. Veterinarska praksa. Mazaštvo. Higijena živil animalskega izvora. Živalski promet. Živalske sirovine. Vsak-
«Kaj pa Lojzek ?> ji je nenadno segel v besedo.
«Srčkan je ko angelček in lepo se razvija. Ves ti je podoben.*
«Zakaj ga nisi prinesla s seboj?* se je zadovoljno nasmehnil. Ob misli na otroka je pozabil, da je ubogi jetnik brez svobodne volje.
«Saj veš, da je nerodno prenašati otroka .. .* Zal ji je bilo, ker mu ni napravila veselja.
«In oče?* jo je vprašal z neko tiho bojaznijo. <Že dolgo nisem prejel od doma nobenega poročila ...*
^Oslabeli so, da je groza... Odložili so gospodarstvo ... Niso mogli drugače.. .*
<Komu so dali posestvo?* Lojzeta je zabolelo, kakor bi mu bil kdo iztrgal srce iz prsi. cNečaku*, je dahnila in zaihtela. Oba sta molčala nekaj časa. Lojze se je vdal v usodo. Sprejeti je moral novo žrtev. Nič ni mogel pomagati.
Mladenka je jokala: «Tedaj je prazno vsako upanje, da bi se kdaj poročila .. .*
«Minka, še bodo nastopili boljši časi. Vse bo minilo ... Tudi trpljenje bo končano... Ako pogori hiša, jo je treba na novo sezidati. Nikdar ne bom pozabil tebe in otroka.*
Resne besede so Minko čudežno potolažile. «Kaj pa Jože?* se je Lojze spomnil soseda. <Pri Čotarju je kuhan in pečen ...» «Ali bo kaj?* je bil radoveden. <Pravijo*, je odvrnila kratko. Ni ii bilo prijetno o tem govoriti.
«Pa Murn nič ne brani?>
danje ukoriščanje živali. Druge male živali za šport in ukoriščanje, njih higijena in bolezen. Veterinarski pouk in literatura. Šematizem veterinarjev Jugoslavije. — Že ta kratko naveden spored kaže, kako važna bo prireditev za vsakogar, ne le za našega kmetskega gospodarja. Razstava bo obsezala dva razstavna paviljona v približni izmeri 2000 m* razstavnega prostora.
*	Vinska razstava na ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra t. 1. bo obsegala prodajo namiznega in buteljčnega vina ter bo nudila obiskovalcem priliko, da se pouče o kakovosti naših prvovrstnih domačih vin. Zastopana bodo vina iz najvažnejših vinskih okolišev. Vina se bodo točila v malih kozarcih in tudi kupčije se bodo lahko sklepale. Razstavo organizira kmetijski odbor velesejma.
*	Pazite pri sprejemanju srebrnega denarja. Ze ponovno so oblastva in časopisje opozarjali občinstvo, naj bo previdno pri menjavanju večjega denarja ter sprejemanju srebrnega in ostalega drobiža glede na vedno bolj pogoste pojave bolj ali manj posrečenih ponarejenih novcev. Pred kratkim je ljubljanska policija spet zaplenila razmeroma dobro ponarejen dvajsetdinar-ski srebrnik, ki izvira najbrž iz ponarejevalskih delavnic v Celju ali pa v Dravogradu, ki so ju oblastva nedavno razkrila.
*	Ustanovitev Jugoslovenske narodne raunfal-ne stranke ni bila dovoljena. Minister za notranje posle je odklonil ustanovitev Jugoslovenske narodne radikalne stranke, ki so jo prijavili upokojeni minister dr. Slavko Miletič, državni pod-tajnik v pokoju Ranko Trifunovič in inž. Miloš Bobič, vsi iz Beograda, ker ima naslov Jugoslovenska narodna radikalna stranka vse prvine iz imena nekdanje, razpuščene Narodne radikalne stranke, ki je imela po poreklu kakor tudi po ozemlju, na katerem je razvijala svojo politično delavnost, predvsem plemensko obeležje ali jo je tako vsaj razumel velik del našega naroda.
*	Razstava Marijinih podob slovenskih umetnikov. Umetnostne razstave na ljubljanskem velesejmu so že dobro poznane. Tudi na letošnjem jesenskem velesejmu bomo imeli umetnostno razstavo, in sicer razstavo Marijinih podob slovenskih likovnih umetnikov. Vsak obiskovalec te razstave bo z listkom volil sliko ali kip, ki se mu najbolj dopade. Izvoljene umetnine bodo odlikovane.
«Menda so ga pregovorili... Sprevidel je, da denar ni vse, da je v bogastvu — nesreča.. .*
«V denarju je prekletstvo!? je poudaril Lojze. «Koliko gorja smo si nakopali!
Tedaj ju je opozoril paznik, da je potekel čas, odmerjen za obiske. Kako naglo je minilo! Mladenič, ki je bil v duhu doma, se je zopet zavedel svoje strašne usode. Zopet bo moral nazaj v tesno celico, kjer mu bodo dnevi tako pusti in dolgi. Pogledal je deset let naprej in vzdihnil sam pri sebi: «Oh, kdaj bodo minila!* Sestanek z njegovo zaročenko, je bil kratek ...
«In kmalu zopet pridi in Lojzka pozdravi*, mu je uhajalo na jok ob razstanku. Minka je močila njegovo desnico z vročimi solzami.
Paznik je zarožljal s kluči, nabranimi na železnem obročku, in odšel z jetnikom. Dekle je zrlo za njim po mračnem hodniku. Srce se ji je krčilo od žalosti in bolesti.
Spet so se začuli votli koraki. Paznik ji je privedel očeta. Po obsodbi se še nista videla; silno se je izpremenil.
«Oče!* Hči se ga je oklenila krog vratu ter ga poljubila. Vsa objokana mu je potožila svoje nadloge. Pripovedovala mu je, kako občutno ga pogrešajo pri gospodarstvu.
«Minka, vse se bo podrlo!* je tarnal starec. Zaradi Lojzeta ji ni rekel žale besede.
Med Lojzetom in očetom je opazilo dekle veliko razliko. Lojze je bil poln poguma, ko je govoril o bodočn osti, oče pa je obupal nad življenjem. Njegov glas je bil otožen; obraz mu je razodeval telesne in duševne muke.
•	Poslednje poizvedbe o Andreju Maliju. Zadeva Andreja Malija se bliža svojemu koncu. Sodišče poizveduje še o samomoru iz leta 1927., ko se je v Malijevi hiši na Golniku ustrelil tihotapec Stare. Vse priče so takrat izpovedale, da se je sam ustrelil, le vdova je trdila, da je to izključeno. Sedaj zahteva vdova obnovitev preiskave, češ, da je Andrej Mali tudi s tem v zvezi, ker so bile neke denarne zadeve prav čudno zapletene: Mali bi moral odšteti Staretu neki denar za saharin. Nadalje se še vedno poizvedujejo podrobnosti glede pastirja Tomažiča, ki so ga našli na Korošici mrtvega. Dobili so pri njem prav vse, samo ne denarja, ki ga je imel pri sebi okrog 2000 Din. Malijeva hiša na Golniku, ki je bila letos le napol dozidana, je že prodana. Prebivalstvo tržiške okolice napeto pričakuje sodne obravnave.
•	Škoda po neurju v Beli krajini. Prejšnji torek je prihrumela nad Belo Krajino huda nevihta, ki je povzročila po nasadih, vinogradih in njivah veliko škodo ter nekatere kraje močno prizadela. Med deževjem je pričela padati najprej drobna, potem pa ko orehi in jajca debela toča v oglatih kosih, ki so posamezni tehtali po 7 dkg. Največ škode je toča napravila v občini Božakovu, kjer jo cenijo na 400.000 Din. Hudo so prizadeti metliški vinogradi, posebno na znani Vaselici. Neurje je uničilo popolnoma ajdo, polovico koruznih polj in 40 do 50 odstotkov vinogradov. Mnoga cest v Metliki je zelo razrukalo, ker so se kanali zamašili, razbite pa je tudi mnogo strešne opeke, ki jo je vihar pometal z njih. Nevihta je trajala dobro uro. Prizadeti so obvestili poslanca g. Makarja, ki se je mudil v Rogaški Slatini, prav tako pa je bila preko sreskega načelstva obveščena banska uprava, da preceni povprečno škodo in priskoči hudo prezadetim krajem na pomoč.
*	Odkrito tihotapstvo. Organi ljubljanskega dohodarstvenega urada so prišli te dni na sled zanimivi tihotapski aferi. Na mestni meji so ustavili sladoledarja, ki je kakor sto drugih nedolžnih sladoledarjev rinil svoj voziček po cesti. Bistremu očesu zelenih mestnih čuvajev pa se je vendarle zazdel sumljiv. Ko so pogledali v voziček, so na svoje nemalo začudenje zagledali, da tovori dobri mož v svojem nedolžnem, sicer otroški radosti namenjenemu vozičku, šampanjec in saharin.
*	Nov vodovod. Predpreteklo nedeljo so otvo-rili na Koroški Beli slovesno vodovod, ki je sad
dolgoletnega varčevanja in dobrega gospodarstva občinskega odbora. Največ zaslug za dograditev prepotrebnega vodovoda imata občinski predstojnik Erlah in bivši vodovodni odsek, ki mu je načeloval župnik g. Matevž Zbontar.
*	Smrtna nesreča romarja. Posestnik Andrej Knez, po domače Kranc, trda kmečka korenina iz Št. Vida nad Zavodnjo, dober gospodar in skrben oče petih otrok, je na Veliki Šmaren po-romal na Urško goro. Po maši se je podal na vrh, da malo pogleda pod seboj prelepi koroški svet in se naužije planinskega solnca. Med ogledovanjem se je pa preveč približal robu. Gotovo ga je prevzela hipna omotica. Izgubil je ravnotežje, strmoglavil v 100 metrov globok žleb in obležal v popolni nezavesti na produ, kjer je kmalu izdihnil.
*	Nočni napad. 301etni posestnikov sin Ivan Gamež od Sv. Barbare v Slovenskih goricah se je vračal nedavno z Vinice dom.Dv. Nenadno se je v temi pojavil neki neznanec in ustrelil proti njemu iz browninga, nato pa brez sledu izginil. Krogla je zadela Gameža v levo nogo tako, da je moral poiskati potrebno pomoč v mariborski bolnišnici.
*	Oblak se je utrgal. V noči od prejšnjega lor-ka na prejšnjo sredo je besnelo nad Turjakom silovito neurje. Bliskalo in grmelo je, da so se ljudje prestrašeni stiskali v bajtah. Okoli enajstih se je naliv mahoma izpremenil v hudo ploho. Nad graščinskim gozdom, ki je ob cesti med Turjakom in Rašico, pa se je utrgal oblak. V tem času se je mudil na cesti posestnik Bavdek iz Slivnice, ki se je vračal z dvema paroma konj s sejma proti domu. Svet, ki se dviga nad cesto v graščinske njive, se je v nekaj minutah izpremenil v pogubonosen hudournik. Deroča voda je zalila cesto tako, da je odplavila voz in konja v kotanjo, kjer se je zbirala voda. V trenutku so bili voz in konja do vratu v vodi. Prestrašeni posestnik se je komaj izkobacal iz vode in hitel na bližnjo turjaško pošto po pomoč. G. Herman Peterlin je pohitel na kraj nesreče in z veliko težavo rešil konja iz tolmuna. Pri reševanju so mu vneto pomagali turjaški kovaški mojster gospod šušteršič z dvema sinovoma kakor tudi graščinski lovec g. Gradišar. Njim gre hvala, da ni bil ubogi kmet ob oba konja. Vode so proti jutru odtekle. Zanimivo pri vsem tem je to, da cesta niti ni preveč poškodovana, dasi je prav ona služila kot struga deročemu hudourniku.
*	Vlom v cerkev. V viharni noči od prejšnjega torka na prejšnjo sredo je bilo vlomljeno v župno cerkev na Studencu pri Sevnici. Vlomilci so prišli pri velikih vratih v cerkev, poskušali so najprej udreti v tabernakelj. Nato so odšli v zakristijo, odkoder so odnesli dva keliha, vredna krog 2000 dinarjev. Za vlomilci ni nikakega sledu.
*	Vlom v glavno zalogo tobaka. Vlomilci so se prikradli nedavno na dvorišče trgovine Jožeta Hrastelja v Gornji Radgoni ter vlomili v skladišče glavne zaloge tobaka. Nevihta z bliskom in gromom je pripomogla, da so delali neovirano. Odnesli so raznih cigaret, tobaka, vžigalic in cigaretnega papirja v vrednosti nad 25.000 Din. Značilno je, da so poleg drugega odnesli skoro vso zalogo luksuznih cigaret, dočim so zaboj cigaret «Drava* pusti odprt na cesti kakih 50 korakov od skladišča. Zaboj s cigaretami so našle zarana ženske, ki so šle v cerkev. Tudi na raznih drugih krajih so našli raztresene zavojčke tobaka in cigaret, kar priča, da so bili vlomilci iz bližnje okolice. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo.
*	Aretacija drznega tatu. Franc \Volgemut iz Spodnjega Bitnja pri Kranju je potegnil za nos gostilničarja in mesarja g. Marinška iz Nakla. Izvabil je od njega 30 kg slanine in ročni voziček, češ, da prihaja po naročilu mesarja Hafnerja iz Zgornjega Bitnja. Z vozom in slanino jo je nato popihal nekam. Podobno je ogoljufal tudi trgovca Kapušina v Kranju. Naložil je precej blaga, ki ga pa seveda ni plačal. Orožniki so ga začeli iskati. Zasledujeta ga pa tudi okrožno sodišče in uprava policije v Ljubljani. Menda ima na vesti precejšen kup večjih in manjših tatvin. Kljub temu da se je iz strahu pred orožniki skrival, so ga pred dnevi v Podhr°-'" —in odvedli k sodišču v Kranju.
*	Uboj z vilami v pijanosu. i\euavno se je mudil v hiši studenčnega mojstra Leopolda Kavčiča v Orehovcih 241etni delavec Ivan Vogrin, ki je bil pri Kavčiču že štiri leta zaposlen. Kavčič se je spri z viničarjem Leopoldom Javšovcem. V spor se je vmešal tudi delavec Vogrin. Ko je namreč omenjenega dne šel Leopold Javšovec mimo Kavčičeve hiše, je navalil Vogrin nanj, ga udaril za tilnik in pobil na tla. V Janšovčevem spremstvu sta bili tudi mali nečakinji, katerih se je nato Vogrin lotjl in jih pretepal. Javšovec se je pobral in skočil domov po vile, dočim se je Vogrin oborožil z motiko in znova navalil na Jav-; šovca, ki je zamahnil z vilami in zabodel Vogri-
Hči ga je tolažila: «Očc, deset let bo kmalu minilo ... Doma bomo že kako prerili... Tinče in Poldek sta vsak dan krepkejša ...»
♦ Minka, jaz ne bom dočakal prostosti*, je za-ječal Babnik. cCutim, kako mi pešajo moči... Doma bi morda še okreval... Tukaj pa.. .* Mož je pogledal paznika v skrbi zaradi besede, katere še ni bil izpregovoril.
Dekle se je naslonilo na njegovo ramo. Oče je dihal enakomerno in v sapniku mu je hre-ščalo. «Umrl bom kot jetnik*, je napovedal z bridkim glasom. «0, nesrečni denar, kam si me pri vedel!*
«Oče, kako ui nam bno lahko prijetno!* Hči se ga je še tesneje oklenila.
« Vsega smo imeli v izobilju ... Tudi denarja je bilo dovolj, ni ga bilo treba ponarejati.*
«Prepozno.» Izprevidela je, da ne pomaga nobeno kesanje. Tudi starec je obupal.
«Kaj, če bi se obrnili na cesarja za pomilostitev?* je spomnila očeta.
Starec ni odgovoril besedice. V njegovem srcu je bilo edino upanje — smrt, ki bi ga rešila muk in težav življenja.
Minka je odhajala potrta z ljubljanskega gradu. Nade, ki so ji vstale pri Lojzetu, so ji podrle očetove besede. Srce se ji je zvijalo ob misli, da oče ne bo prenesel hude kazni. Morda ga ne bo nikdar več videla v življenju.
Hodila je ves dan do trdega večera. Mati jo je željno pričakovala. Ko jo je videla, da prihaja, ji je hitela naproti. Tako silno je bila radovedna.
Minka ji je mnogo povedala, a marsikaj je tudi zamolčala. Da oče boleha, tega mati ni smela izvedeti. Preveč bi jo žalostilo.
«Ali je doma kaj novega?* Hčeri se je videlo dolgo, ker je bila ves dan odsotna.
Mati je imela že na jeziku :'«Pri Čotarju so se ženili... V nedeljo bosta na oklicih .. .*
Minka je omagovala. V čašo trpljenja ji je kanila nova kapljica bridkosti. Hudo je gledati veselje, kadar je srce zamotano v črno žalost. — Kako pravičen je izrek ljubezni, ki pravi: «Vese-
lite se z veselimi, a jokajočimi jokajte!* *
Deset let je dolga doba, če človek nekaj pričakuje. Veselje je navadno kratko, a dnevi trpljenja se vlečejo brez konca in kraja.
Naši jetniki so to resnico bridko občutili. Babnik ni več dočakal prostosti; shiral je v bolnišnici, vdan v usodo. Zgodilo se je tako, kakor je bil napovedal.
Šimenc se je bn v kaznilnici jako izpremenil. Po prebiti kazni se je vrnil domov ves porasel in postaran. Niti domači ga niso več poznali. Zredil se je le Gorjanc in Rjavka se je kar pomladila, ki se je pa vrnila že pred petimi leti.
Lojze je držal zvesto svojo obljubo. Prva pot ga je vodila v Bukovje, kjer je pozdravil Minko in Lojzka, ki je dorasel v krepkega dečka. «Atek!> Prvič je čul od njega to besedo.
Ob pogledu na Potočje mu je bilo . »auu pri srcu. Oče ga je zavrgel — edinega sina... Tam doli se je rodil, a kdo ve, kje bo umrl...
«Kar pri nas ostani!* mu je rekla mati. «Kam boš hodil zdaj na zimo!*
«Rad bi se izognil jezikom ... Pomladi bom poiskal kako službo .. .*
Nastanil se je pri Babniku in pomagal pri delu. Mladi ljudje se v zaporih navadno pokvarijo; pri Lojzetu pa je bila edina izprememba, da je bil deset let starejši.
Kmalu po njegovem prihodu ga je obiskal bratranec, ki je gospodaril v Potočju na njegovem domu. «To-le sem ti prinesel*, mu je rekel in položil predenj lepo vsoto denarja.
Lojze se je začudil. Mladi Potokar mu je razložil: «Ta denar mi je izročil stric, preden je umrl. Dejal mi je, naj ga shranim zate. Zato, ker te ni mogel čakati s posestvom. Odpusti mu — stric ni imel slabega namena. Tudi mene ne smeš sovražiti. Nikdar te nisem izpodrival. Ako meniš, da si prikrajšan pri cloti. bom na še jaz, nekaj primaknil.*
Mladenič ni ničesar zahteval. Ob spominu na skrbnega očeta se mu je utrnila solza. Znesek, ki mu ga je zapustil, je olajšal sinu mnogo skrbi za bodočnost. Kupil si je pripravno kmetijo, kamor je povedel Lojzka in Minko, katero je tako prisrčno ljubil.
V Bukovju se je od takrat mnogo izpremenilo. Sinovi nekdanjih očetov so osiveli v svoji starosti ter imajo dorasle naslednike. Rovišje je pogorelo ter ima dandanes povsem drugačno obliko. Grča pa je ostala takšna, kakršna je bila takrat, ko je skrivala v svoji votlini tajnosti gorske vasice.
Konec.
na v prsi. Zamah je bil tako silen, da je Vogrinu zlomil rebro in je bila načeta srčna mrena. Vogri-na, ki je odšel nato še sam tfomov, so našli ponoči mrtveg
*	Čudno razdejanje po streli. V Novem mestu je udarila strela v enonadstropno Šalijevo hišo na Ljubljanski cesti, kjer stanaje več strank. Ognjena kača je napravila čudovito pot. Ob silnem poku je razbila streho, potem strop, odkoder je švignila skozi okno, odskočila v hišni vodovod, nato pa izginila v zemljo. Najbolj je prizadeto stanovanje strojevodje g. Franca Tesarja v prvem nadstropju. Strela je rodbino iznenadila v kuhinji. Popolnoma je razbila strop, poškodovala stene, strojevodji samemu pa užgala na hrbtu srajco. Razbila je tudi dva stropa v sobah, kjer leže sedaj po tleh kupi stropnega ometa. Zračni pritisk je bil tolik, da so popokale vse šipe. Kuhinjska oprava je uničena in deloma poškodovana tudi sobna oprava. Poleg gmotne škode obstoji resna nevarnost, da dogoaek, ki je porazno deloval na živce družine, re zapusti zdravju škodljivih posledic. G. Tešar je poslal zategadelj k sorodnikom v Ljubljano svoje tri mladoletne otroke. Lastnik hiše ima približno 30.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino.
*	Strela ubila živino. Pretekli teden je med nevihto udarila strela v hišo posestnika in gostilničarja Josipa Severja v Malih Lipljenah ter ubila v hlevu kravo in volička. Strela je šinila tudi skozi strop in steno sobe, v kateri je spala gostilničarjeva hčerka, ki pa se ji ni ničesar zgodilo. Strela je vnela tudi hlev. K sreči pa se je baš tedaj vsula huda ploha in pogasila ogenj.
*	Padec z vozečega vlaka. Na postaji Rače-Fram je padla iz vlaka služkinja Antonija Gojčič, ki se je pripeljala s ptujskim vlakom iz Hajdine. Priletela je z glavo na tirnico ter obležala nezavestna. Pretresla si je možcrnne. Ponesrečenka je ostala v domači oskrbi.
*	Draga ljubezen. Pred dnevi se je neki posestnik v kavarni «Leon> v Ljubljani seznanil z nekim moškim in neko žensko, ki sta mu znala tako dobro pihati na dušo, da je postal mehak in jel dajati za pijačo, da je kar teklo od mize. Ko je bil že precej okajen, sta ga neznanec in njegova spremljevalka zvabila s seboj v Zgornjo Šiško, kjer sta mu v gozdu pripravila udobno ležišče. Na odeji so vsi trije zaspali. Ko se je pa zjutraj posestnik zbudil, je videl, da leži kraj njega samo spremljevalka, dočim je njen znanec izginil. To se mu je kaj čudno zdelo, a še bolj se mu je posvetilo v glavi, ko je opazil, da je izpraznjena listnica, v kateri je bilo 1450 Din in 100 lir, prav tako pa je manjkal nadalje še telovnik s srebrno uro in verižico v vrednosti 1000 dinarjev. Posestnik je zadevo prijavil policiji, ki je prijela žensko in izsledila tudi njenega tovariša. Pri preiskavi na niso našli nri njem več ne denarja ne ure.
*	Zločin ljubosumncza. Pred malim senatom v Ljubljani se je te dni zaključila razprava proti Branku Kuvenkaloviču, bivšemu orožniku-novin-cu na Jesenicah, ki je bil obtožen poskušenega umora Marije Pretnarjeve iz Dvorske vasi pri Begunjah na Gorenjskem. Zastavni Branko se je bil pred dvema ietoma zaljubil v imenovano <iekle, a od dne do dne je postajal ljubosumnejši. 28. maja je prispel z Jesenic v Dvorsko vas. Dekleta ni našel doma, pač pa pri Tereziji Hro-vatovi. S Pretnarjevo in njeno prijateljico Slavko, ki je vodila kolo, je nato odšel od Hrovatove. Ze tam ji je grozil, da ji bo naredil «komedijo>. Na cesti skozi gozd je prišlo do prepira. Branko je najprej z bajonetom prerezal Slavki pnevmatiko, nato pa iz samokresa oddal dva strela, ki nista iadela. Marija se je začela ruvati z Brankom za revolver, katerega pa ji je on izvil in oddal proti
1 njej tretji strel, ki jo je zadel v prsi. V ljubljanski bolnišnici, kjer se je borila s smrtjo, so Pretnarjevi rešili življenje. Branko se bo pokoril osem mesecev v strogem zaporu.
*	Žaloigra starega preužitkarja. Preužitkarji so siromaki. Vse življenje so garali, ko pa iz-roče posestvo v druge roke in se umaknejo v kot,
se začenja po navadi žaloigra, ki dostikrat privede do sličnega žalostnega zaključka, kakor se je obravnaval te dni pred mariborskim okrožnim sodiščem. Zaradi umora sta se zagovarjala mesarski pomočnik Alojzij Polanec in posestnikov sin Leopold Zorčič, oba iz Trnovskega vrha pri Ptuju. Ozadje žalostnega dogodka, ki je obojico spravil na zatožno klop, riše obtožnica tako-le:
V	Trnovskem vrhu je imel Franc Bezjak posestvo, ki ga je izročil leta 1920. svoji omoženi hčerki. Nova lastnika pa sta tako gospodarila, da sta spravila posestvo že leta 1923. na boben. Kupil ga je Anton Zorčič, prvotnemu lastniku Bezjaku pa je ostal le skromen preužitek v viničariji. Zaradi tega preužitka so se začeli med novim lastnikom in Bezjakom kmalu prepiri in tožbe. Bezjak je tožil Zorčiča na izpolnitev obveznosti. Sovraštvo je stalno naraščalo. Dne 21. aprila letos so Zorčevi kopali v vinogradu, nazadnje pa so se zvečer zbrali v viničariji, kjer je stanoval Bezjak. Počasi so se kopači razšli, ostali so pri Bezjaku še Zorčičev sin Leopold, ki je pohabljen, mesarski pomočnik Polanec in Zorčičeva sestra Marija. Leopold Zorčič se je v pijanosti začel prepirati s preužitkarjem. V teku prepira je Polanec odšel, vrnil pa se je kmalu nazaj ter se vmešal v spor. Zasadil je dolg mesarski nož, ki ga je imel za škornjem, v mizo, nato pa zgrabil Bezjaka ter ga z vso močjo vrgel na posteljo. Držal ga je za vrat in davil, obenem pa je poklical Zorčiča: cHodi pomagat starega klat». Ta si ni dal dvakrat reči, odprl je žepni nož ter ga vbadal v Bezjaka. Tedaj je *e Polanec segel po mesarskem nožu in oba sta mesarila nesrečno žrtev. Grozovito klanje je trajalo kake pol ure, nato pa sta ugasnila luč, pustila nesrečnega Bezjaka razmesarjenega na postelji ter odšla v temo. Drugo jutro so našli ubogo žrtev mrtvo v postelji, razmesarjeno s strahovitimi ranami. Oba siroveža sta bila obsojena, in sicer Polanec na deset let, Zorič pa na osem let robije.
*	Čudna so pota živalskega življenja bi lahko
dali naslov oddelku na veterinarski razstavi, ki bo za časa «Ljubljane v jeseni» na prostoru ljubljanskega velesejma od 2. do 11. septembra, kjer se obiskovalcem nudijo zares prav čudne stvari. Proučevanje dednosti je privedlo do novih pravil in zakonov, po katerih se skuša ravnati živinorejec, kadar hoče imeti dober uspeh.
V	veliki meri drže ta pravila in njim se imamo zahvaliti, da imarflo danes tako razvite stalne pasme raznih živali. Vendar si pa narava marsikaj dovoli in mnogokrat zavije iz ravne, s pravili začrtane poti v stran. Pa se prikaže spaka, ki jo nismo pričakovali. Namesto zdravega in razvitega mladiča pride žival s šestimi nogami, tele z dvema glavama, dva skupaj zraščena koštruna, žrebe z glavo, kakor da ima na glavi šlem, prašiček brez oči ali pa z enim očesom in brez gobca, namesto katerega je nekako slono-vemu rilcu podobna tvorba, ali prašič, ki je merjasec in svinja obenem, ali prašič, ki ima na vsaki nogi po pet ali šest parkljev. Vse to so igre narave, ki dajejo posla znanstvenikom, da najdejo vzrok njihovega nastanka. Silno so zanimive te stvari za vsakega obiskovalca in marsikateri taki spaki ne bi verjeli, da je res pristna, ako ne bi bilo poleg take nagačene spake še njeno okostje. Pomagal bo ta oddelek pregnati tudi strah, ki ga vzbujajo taki pojavi igre narave v marsikateri vasi, kjer se je še pred nedavnim časom govorilo in strašilo s pripovedkami, da je kobila rodila vraga ali kar si že bodi.
*	Voda se Je vnela. V banatski vasi Centi so doživeli te dni poseben dogodek. Lani so izkopali vaščani sredi vasi 27 m globok vodnjak, v katerem je zdaj voda naenkrat začela izpre-minjati barvo. Postala je žolta in mastna. Neke noči je prišla neka kmetica po vodo in je zaradi teme hotela posvetiti v vodnjak z vžigalico. Naenkrat se je pa voda vnela. Vest, da gori v Centi voda, se je hitro razširila po vsem Banatu. Kmetje so gorečo vodo kmalu pogasili. Lahko jo pa zopet zažgo, kadar se jim hoče. Najbrž je v vodnjaku nafta.
I IZ POPOTNIKOVE TORBE
JUGOSLOVENSKA NACIONALNA STRANKA ;
SE LEPO ŠIRI IN RAZVIJA.
1 o 1 j a n s k a dolina, avgusta.
Prejšnjo nedeljo so se ustanovile tri nove organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke v Poljanski dolini. V ta namen se je vršil javen shod, na katerem je poročal poslanec g. Ivan Lončar. Shod je otvoril in vodil poljanski šolski upravitelj g. Janko K o k a 1 j, ki je po pozdravu gospoda poslanca in vseh udeležencev, ki jih je bilo kaj lepo število — do 250 — podal besedo* gospodu poslancu.
Poslanec Ivan Lončar je v začetku svojega govora očrtal namen in pomen nove stranke, nje cilj in smoter ter pozval vse navzočne, da pri* stopijo k stranki. Nadalje je poročal o delu narodne skupščine in vlade, ki se trudita in posve-i čata vso skrb za zboljšanje gospodarskih razmer,_ posebno kmetijskega prebivalstva, in kako omi-i liti kri
Dotaknil se je dalje združenja občin po no* vem občinskem zakonu v velike občine. Tako naj bi se združile vse štiri občine v dolini, in sicer Gorenja vas ali Trata, Javorje, Oselica in Poljane, v eno samo občino. Ta načrt je silno razburil ob-! čane posameznih občin, zlasti pa one iz občine Poljane. Gospod poslanec je zatrdil, da o tem še ni nič določnega in da bo posameznim občinam^ oziroma občinskim odborom, "e daua prilika, da se o tem izjavijo. Zato je pa tem potrebnejše, da se vsi združijo v to našo vsedržavno stranko.
Gospod notar Š i n k je v imenu sreskega pododbora pozdravil shod s pozivom za pristop k stranki. Posestnik Janez Peternel je vprašal gospoda poslanca glede kartelov, ki tako navijajo cene stvarem, ki so nujno potrebne kmetu, kmet pa svojih odvišnih pridelkov, živine in lesa ne more spraviti v denar, če se že karteli ne morejo odpraviti, naj se vsaj uredijo cene tudi tem. Poslanec je pojasnil, da so karteli nekake zadruge, ki tudi one določajo cene, a se bo zavzel za stvar ter skušal pridobiti zato še druge poslance. Nadalje se je oglasil tudi naš rojak domačin gospod Lovro P e r k o. Povedal je, da se baje pripravlja združitev občin Poljanske doline v eno samo 3 sedežem v Gorenji vasi ter hoče nam Poljancem odvzeti poljansko občino. To pa ne bo šlo tako gladko, ker se bomo temu upirali na vso moč in z vsemi dovoljenimi sredstvi. Dolžnost nas vseh občanov je, da branimo to, kar je naše. Poljane so bile pred davnimi stoletji prva naselbina, po Poljanah se tudi dolina imenuje Poljan-i ska dolina. Tu je bila že pred 150 leti župnija za vso dolino, tu prva šola, ki je tudi že stara krog 150 let. Poljane so dale več slavnih mož za narod in domovino. Zdaj pa naj se občina in vas degra-i dirata v brezpomembno selišče, brez vsakega vpliva? Nadalje nam je pojasnil težavni gospodarski položaj. Tržišča za živino in les, kar je glavni dohodek v dolini, ki so bila glavni kupec teh dveh predmetov, so nam zaprta in treba bo poiskati novih tržišč. Naposled je bila na gospoda poslanca stavljena kratka zasebna pritožba nekega volilca. Po govoru g. Perka je predsedujoči šolski upravitelj zaključil shod 2 zahvalo vsem govornikom kakor tudi vsem udeležencem za njih pazljivo navzočnost.
Po shodu se je vršil ustanovni občni zbor nove Jugoslovenske nacionalne stranke. Velika gostilniška soba je bila nabito polna zavednih mož in fantov. Občina Javorje se je po svojem županu g. Peternelu izrekla za svojo lastno organizacijo/; ki bo štela najmanj 50 članov, kar so sprejeli' vsi z odobravanjem. Ustanovili sta se dve orga-> nizaciji za občino Poljane in Javorje namesto ene, kakor se je prej nameravalo. Na shod sta pri-hitela tudi župana s Gorenje vasi ali Trate g. Je-lovčan in g. Jezeršek iz Oselice z nekaj pristašu% Popoldne se je pri županu g. Pavlu Dolinarju" v Zmincu ostanovila še ena organizacija za oWu čino Zminec.
Tako je zdaj organizirana vsa Poljanska dolina v Jugoslovenski nacionalni stranki. Zdaj pa čvrsto, pogumno in vztrajno na delo, ker v tem je tudi naša gospodarska rešitev!
PREKMURSKI GLASNIK
Izsledeni tihotapci. Tihotapstvo na jugoslo-vensko-madžarski meji kljub najstrožji pažnji še vedno bujno cvete. Te dni so ujeli v Srdici graničarji tri mladoletne deklice, ki so tihotapile petrolej čez mejo. Deklice so hotele ubežati in kaj lahko bi se zgodilo, da bi vse tri neposlušnost plačale z življenjem. Ker so mladoletne, seveda ne bodo kaznovane. Tega se menda starši zavedajo in zato prav radi pošiljajo otroke tihotapit. — V Ocinju pa so zalotili, graničarji hitoptapca z lepo rejeno kravo. Mož je sicer pobegnil, toda kravo je pustil. Na carinskem oddelku so 20. avgusta kravo prodali za 1280 Din.
Toča. V nedeljo je divjala po vaseh ou rcno-čev do Domajincev strašna nevihta, med katero je padala debela toča, ki je oklestila vso ajdo in koruzo, napravila pa tudi veliko škodo v sadovnjakih in vinoarnHili
liko število rojakov je izgubilo celč že davno zaslužene mezde zaradi peruanskih političnih nemirov. Pod prejšnjimi vladami so bili namreč zaposleni pri raznih javnih delih, ki jih nove vlade nočejo plačati. Izseljencem, ki so večinoma iz Hrvatske in Dalmacije, dolguje peruanska vlada tako več milijonov in so bila doslej še vsa posredovanja za izplačilo teh vsot brezuspešna. Iz-seljecem, ki ne dobe zaslužka, je domovina pač edino zatočišče, ki pa se brez pomoči od doma tudi ne da doseči.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
Naši v Ameriki
Obsojen požigalee. Nedavno je v ellingtonski palači v Clevelandu izbruhnil velik požar, ki je upepelil vse poslopje in pri katerem je prišlo ob življenje tudi 13 ljudi. Zaradi suma požiga je bil prijet Rajko Turk, ki je bil pred poroto obsojen na dosmrtno ječo. Turk se je sicer pritožil, a te dni je sodnik Dempsejr v drugi stopnji zavrnil pritožbo. Turka so prepeljali v zapore jet-nišnice v Columbusu.
žrtev avtomobila. Jože Šiskar je prišel nedavno obiskat svojo sestro v Pueble v državi Co-loradu. Na povratku se je avto prevrnil in Siskar je obležal pod njim. Dobil je tako hude poškodbe, da jim je že drugi dan podlegel. Zapustil je v Demverju mlado ženo in dva otroka. Pokojnik je bil Ljubljančan
Prostovoljna smrt. V Avrori v državi Illinoisu se je dne 31. julija obesil Josip Dobrovoljc, star 40 let in doma na Vrhniki, kjer žaluje za njim hčerka. Kaj je pognalo pokojnika, ki je bil vdovec, v smrt, ni znano. Večkrat je tožil rojakom, kako hudo mora garati.
Novi grobovi. Zbog hude operacije je dne 3. avgusta v elevelandski bolnišnici umrla Karolina Pulc. — V Clevelandu je umrl 401etni Janez Dežman, doma v Radovljici. Za pokojnikom, ki je bival v Ameriki 20 let, žalujejo žena in hčerka, v starem kraju pa roditelji. — Na Greanyju v državi Minnesoti je preminila Barbara Globočnik. Nedavno je umrl njen mož, kar je vplivalo tako močno na njene živce, da se ji je omračil um. — V Richmondu v državi Kaliforniji, je dne 18. julija umrla Nežika Kastelic, rojena Stubler, doma v Malih Laščah pri Metliki. V Ameriki, kjer je bila 20 let, je zapustila moža in več otrok. — V San Franciscu v državi Kaliforniji je umrl 361etni Jože Kamnik, doma v Štrekljevcu pri Semiču Zapustil je ženo in sinčka. — V kraju Osageju so našli pod železniškim mostom mrtvega 511etnega Jožeta Ravnikarja, Moravsana.
Beda naših rojakov v Južni Ameriki. Tednik *Narod», ki izhaja v Buenos Airesu, piše, da bi bila nujno potrebna akcija, ki bi omogočila mnogim izseljencem brezplačno vrnitev v domovino. List priporoča jugoslovenskim parobrodarskim društvom, ki vzdržujejo z\ezo z južnoameriškimi pristanišči, naj bi na vsako svojo ladjo sprejela po nekaj izseljencev, ki želijo domov in so brez sredstev. Ker podpira parobrodarska društva jugoslovanska država, bi bilo njihovo sodelovanje v korist revnim izseljencem gotovo umestno. Ve-
Nekaj o zraku
O zraku nikdar dosti ne razmišljamo, dasi nam je enako potreben kakor ribam voda. Zaslužil pa bi zrak več pozornosti, ker je prav tako skrivnosten svet kakor kapljica vode, katere pestro življenje nam je razkril drobnogled. Četudi vdihavamo zrak od prvih trenutkov življenja, nam je bil vendar do pred 150 leti popolnoma neznana snov, vsaj kolikor se tiče sestava. Šele kesneje si je jela znanost počasi, od koraka do koraka, osvajati tudi zračno morje, spoznavati njegov pomen za življenje in' za trajnost našega planeta.
Zračno morje, ki obdaja zemeljsko kroglo nalik debelemu omotu mehke volne, tehta v celoti 563.000 bilijonov metrskih stotov. Sodili bi, da mora ta strašanska peza zmečkati vse, kar je mehkejšega na zemeljskem površju. To bi se moralo dejanski zgoditi, če bi bila telesa votla in bi bil v notranjščini brezzračen prostor. Ker je pa v notranjščini teles tak zračni pritisk kakor na površini, se pritiska prestrezata med seboj in telo ne čuti silnega bremena, ki tišči nanje. Drugače tudi ne bi bilo mogoče, ker znaša zračni pritisk na površino odraslega človeka kakih 1800 metrskih stotov. To težo mora človek vlačiti s seboj v vsakem položaju, naj leži, stoji ali sedi, naj se zateče v katerikoli kotiček na širni zemeljski obli. Ko se bo nekoč čez milijone let zračni pritisk zmanjšal, kakor napoveduje znanost, se bo moral sorazmerno zmanjšati tudi krvni pritisk. Narava bo zmerom poskrbela, da se bodo njeni varovanci pravočasno prilagodili izpremenjenim okoliščinam. Da bi katerikrat zrak oteževal ljudem življenje, se ni bati.
Zrak je snov, ki si jo vsak človek lahko zastonj privošči, kolikor mu drago. Človek, ki je 16 ur na dan pokonci in ki si privošči 8 ur počitka, prediha v tem času 15.000 do 20.000 litrov zraka, kar znese na leto lepo mero okoli 6,000.000 litrov. Če računamo, da so na svetu blizu dve milijardi ljudi in še silna armada vsakovrstnih živali, si lahko ustvarimo nekakšno sodbo, kako fantastična množina zraka se prediha na leto
Če se zrak ohladi dovolj nizko in spravi pod določeni pritisk, se izpremeni v redko, kadečo se tekočino. Tekoči zrak se dosti rabi v hladilnih napravah in v novejšem času tudi v razstre-Ijevalni tehniki. Če bi si naša tehnika nadela nalogo, spraviti vse ozračje v tekoče stanje, potem bi mimo drugega, čemur ne bi bila kos, potrebovala tudi še nemogoče veliko posodo v globočino 250 km in s premerom 200 km, da bi vanjo prestregala ves tekoči zrak. Če bi se potlej pripetilo, da bi kak neroden velikan to posodo po nesreči prevrnil, bi nastal edinstveno veličasten vesoljni potop: deset metrov na visoko bi žalil tekoči zrak zemeljsko oblo. K sreči je ta poizkus nemogoč, prav tako nemogoč kakor načrt tistega prosvetljenega kemika, ki se je pred nekaj leti ponudil, da bi »sežgal« ves kisik, kar ga je v ozračju. Njegova blaga namera, s katero bi rad vsemu, kar leze in gre, upihnil luč življenja, se niti nikomur drugemu nikoli ne bo posrečila, ker se da kisik sicer res «sežigati», toda v zraku je tudi še dušik, ki bi vsak takšen usodni požar pravočasno udušil.
Dušik je tako važna sestavina zraka, da ga skoraj lahko imenujemo naš vsakdanji kruh. Med
vsemi sestavinami zraka je delež dušika dobref tri četrtine. Če pravimo, da prižge kisik plamen^ ček življenja, potem lahko tudi rečemo, da daje( dušik rejo temu plamenčku. Toda navzlic temu, da spravi človek skozi svoja pljuča na milijone litrov zraka, se mu po tej poti ne posreči zadržati niti grama dušika, ki ga telo tako nujno potrebuje. Če bi telo lahko sprejemalo dušika kakor vsrkava kisik in ga pretvarja v beljakovine, potem bi dejanski lahko živeli od zraka, Na žalost pa tega ne moremo, marveč smo navezani na dušikove spojine v zemlji, ki nam v* večnem krogotoku omogočajo življenje.
Tista snov v zraku, ki skrbi za smotrno uravnavanje toplote na zemlji, je ogljikova kislina. Prav malo je je v zraku; komaj tretjine* odstotka in vendar zmaguje tako težavno na-, logo. V pradavni dobi, ko so zeleneli še gozdovi^ iz katerih je nastal premog, je bilo v zraku nedvomno več ogljikove kisline, kakor je je zdaj. Zaradi tega je bilo na svetu tudi dokaj bolj gorko.> Ozračje je moralo biti toplo, kakor je zdaj v, umetnih rastlinjakih, in za toplokrvna bitja prevroče. Učenjaki sodijo, da je slično ozračje š& dandanes na zvezdi Večernici ali Veneri.
Učenjaki pa se tudi prerekajo, ali se odstotek^ neizogibno potrebne ogljikove kisline v zrakuj včča ali manjša. Ako bi bilo ogljikove kisline, zmerom manj, potem bi morala osrednja toplina na zemlji nevarno pasti. Ogljikovo kislino ne-; nehoma vsrkava morje in troši se v življenju, rastlin. Obnavlja pa se pri delovanju ognjenikov,! pri sežiganju naših običajnih goriv: premoga,' lesa in petroleja ter seveda tudi pri dihanju ljudi in živali. Razumljivo je, da ljudje ne moremo, upoštevati vseh možnosti pri tem velikanskem računu in da zaradi tega ne moremo vedeti, ali je ogljikove kisline zmerom več ali manj. Vse-kako ognjeniki še ne bodo nehali bljuvati, in ljudje bomo tudi še kurili nekaj časa, tako da se za enkrat ni bati tiste smrtne ledene dobe, ki bi morala priti, če bi ogljikova kislina izginila iz, ozračja. Nekateri znanstveniki sodijo, da se bo, v naslednjem časovnem razdobju odstotek ogljikove kisline nekoliko povečal.
Poleg kisika, dušika, ogljikove kisline in malenkosti vodika, ima zrak še dolgo vrsto tako zvanih »žlahtnih plinov*, ki jim je znanost nadela ta pridevek zaradi tega, ker so nedostopni za vsaka združevanja z drugimi plini. Najmočneje je med temi zakrknjenimi samci zastopan argon, plin, s katerim se polnijo žarnice. V sto kilogramih zraka je približno gram argona. Dosti bolj redek je helij, ki ga poznamo kot izvrstno polnilo za zrakoplove, in še redkejši kse-non, ki ga ni niti cela stotisočinka odstotka. Bolj znan od ksenona je neon, ki nam žari ponoči y jarki oranžnordeči luči iz reklamnih napisov. Če bi pospravili iz zraka ves neon in ga napolnili v žarilne cevi, bi lahko ovili ravnik z dovolj močno žarečo kačo, da bi se noč izpremenila v dan in da bi celo Marsovci (če jih je kaj) opazili našo umetno razsvetljavo.
V žlahtnih plinih naše atmosfere je tudi izvor severnega in tečajnega sija in neštetih drugih svetlobnih pojavov, ki jih opazujemo v visokih zračnih plasteh. Zaradi električnih struj v okolici zemeljske krogle se ti plini, ki so seveda zelo razredčeni, razžare in nam svetijo v značilnih barvah. Te svetlobne pojave se je že lani po-^ srečilo umetno posnemati v laboratoriju.
Žlahtnim plinom se obeta še velika bodočnost glede na njih vsestransko uporabnost v raznovrstne tehnične svrhe. Tudi ti pritlikavci, o katerih so takoj spočetka po odkritju sodili, da so se čisto slučajno vrinili med poglavitne sestavine zraka, so se izkazali kot dragocenosti, ki jih danes ne bi mogli več pogrešati. Tako počasi zmerom globlje spoznavamo, da zrak vendarle ni prazna sapa. Vsak njegov delec je močan svet v organizaciji neštetih drugih, ki brez njega ne bi mogli obstajati.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ZDRAVSTVO
Najvažnejše o raku
«Življenje in svet» je prinesel zanimivo ra^ pravo o raku, ki jo je napisal gosp. dr. Avgust Korbar in iz katere povzemamo naslednje najvažnejše izsledke:
Kaj je rak in zakaj je tako opasen.
Rak je novotvorba, torej na novo stvorjeno tkivo (tkivo imenujemo s skupnim imenom meso, žile, kite, kožo, živce in kosti), ki se razvija in rase samostojno. Medtem ko imajo sicer celice našega telesa vsaka svojo nalogo, ki jo vrše v prid vsega telesa, pa rakove celice ne koristijo našemu telesu, temveč mu samo škodujejo. Telesu odvzemajo hrano, četudi je še tako izčrpano, v zahvalo mu škodujejo s svojimi strupenimi proizvodi ter spodrivajo in uničujejo vse, karkoli se jim stavi na pot. Nobeno telesno tkivo, tudi kost ne, ni tako trdno, da ga rak ne bi uničil.
Rak rase in se širi tako, da v zdravo telesno tkivo pošilja poganjke kakor veje ali tipalke, tako da ima že tudi na videz popolnoma zdravo
lesa razvijale in zorele. Te nerazvite, nezrele celice začno po tej razlagi pozneje zaradi nekega neznanega vzroka rasti in se razvijati. Ker pa so drugačne kakor celice ostalega telesa, rasto povsem po svoje in izpodrivajo drugo normalno tkivo.
Tretja razlaga bi bila ta, da se normalne telesne stanice zaradi nekega povoda ali dražljaja nekako izprevržejo in se izpremene potem v rakaste celice. Povedati pa je treba, da se lahko tudi novotvorbe, ki niso zlohotne, na pr. navadna bradavica ali tako zvana znamenja, pozneje pogosto izpremene in postanejo zlohotne: izpremene se v raka.
Četrta razlaga ima precej verjetnosti, ker je vsaj delno potrjena po poizkusih na živalih. Je to razlaga z draženjem, ki stalno deluje na neko mesto telesa. Na ta način si razlagamo raka po daljšem delovanju katrana na kako mesto telesa. Tako si moremo tudi razlagati nastanek raka na spodnji ustnici pri moških, ki kade pipo in jo drže vedno na isti strani ust. Tu bi pa prišel v poštev razen stalnega pritiska ustnika tudi še dražljaj nikotina. Tako si lahko razlagamo tudi raka na jeziku če se jezik stalno drgne ob škrbine gnilih zob.
Raziskovalci skušajo pojasniti tudi vprašanje, ali je rak že v svojem začetku obolenje vsega
tkivo v okolici raka v sebi rakaste celice, ki bi se, če bi zdravnik z nožem odstranil samo glavno teIesa ali Pa ie to obolenje omejeno v za-maso raka, takoj razvijale naprej in bi dobili četku samo na eno mesto. Množijo se glasovi, da
v kratkem v bližini prejšnjega obolelega mesta novega raka.
Rak rase dalje, posamezne rakove celice zaidejo tudi v mezgovno in krvno žilje in potujejo po tem lahko naprej po telesu. Najprej se navadno ustavijo v najbližjih mezgovnih žlezah, kjer jim je za nekaj časa daljnja pot zaprta. Mez-govne žleze natečejo, ker se tudi v njih te ra-
je rak že v začetku bolezen vsega telesa. Eno je gotovo, da rak popolnoma zdravega uda ne napade. Še nekaj je, na kar moram opozoriti, namreč, da se rak v nekih družinah pri potomstvu stalno ponavlja. V rodovini nekega zdravnika v Nemčiji je umrlo 16 ljudi za rakom.
Po vsem videzu torej obstaja neka dedna nagnjenost za obolenje za rakom in če pride k temu še gotovo stalno draženje, je velika ver-
se vedno ponavlja, če jo odtrgamo in raste tudi v globino do kosti, ki tudi ni tako trdna, da bi ustavila širjenje raka, pač pa rak tudi kost uniči.
Kožni rak se pojavi lahko kot mala oteklina, ki se veča; ta oteklina začne na površini kmalu razpadati: pred seboj imamo rakasti čir, ki ima trd, dvignjen rob in se nikakor ne zaceli, pač pa se širi vedno dalje in globlje
Posebno opasen je rak, ki se razvije iz temnih znamenj na koži, in sicer zategadelj, ker se jako hitro razširi po vsem telesu.
Kožni rak, ki se širi ploskoma, je še najmanj opasen, ker le redkokdaj pošilja svoje celice po žilah v druge organe. Ta rak je tudi najlaže ozdravljiv. Če pride bolnik k operaciji pravočasno, je uspeh zanesljiv. Čudno pa je, da tudi tisti, ki imajo raka na koži obraza, tako dolgo čakajo, preden pridejo k zdravniku.
Seveda, počasi rase in nič ne boli, pa se ga bolnik že kar navadi. Popolnoma spačen obraz je prva posledica te malomarnosti.
(Dalje prihodnjič.)
ŽENSKI VESTNI K
kaste celice delijo in množijo dalje. Zdaj je še
mogoče popolno ozdravljenje. Kirurg-operater j ietnost, da se bo rak tudi razvil, izreže poleg za rakom obolelega mesta tudi še te. Kakšen je videti za rakom oboleli-človek? mezgovne žleze in verjetnost, da se rak več ne povrne, je precejšnja.
Če pa se rakaste celice v teh mezgovnicah toliko razmnože, da porušijo ta jez, ki ga jim je
Vnanji videz za rakom obolelega se v začetku prav nič ne razlikuje od videza zdravega človeka. Le če je obolenje na takem mestu, da ovira sprejemanje hrane ali prebavo, začne bolnik že telo postavilo na njihovi poti. potem jim je na-, kma]u izgubljati na teži. Če pri tem obolelo me-vadno pot po mezgovih žilah odprta in lahko sto tudi krvavj, dobi zaradi te izgube krvi obraz
potujejo po vsem telesu. Kamor pridejo, se dalje množe, razvijajo in rasto ter uničujejo okolico, telo pa kvarijo s svojimi strupi. V tem stanju je pač verjetnost ozdravljenja že kai neznatna, kajti kaj pomaga, če se izreže prvotno obolelo mesto, ko pa je po telesu že polno novih rakastih novotvorb, ki jih ni moči več doseči.
Jako žalostno je, da prideta več ko dve tretjini ljudi, ki bolujejo za rakom, k zdravniku prepozno, ko tudi operacija ne more več pomagati. Seveda rak v začetku, ko je ozdravljenje še mogoče, navadno ne boli. Kdo naj pa zaradi kra-stice na nosu, čelu ali ustnici hodi k zdravniku! Toda če to krastico odtrgamo, se pojavi nova, večja, ki sega globlje in tako naprej, kmalu natečejo tudi bezgavke: rak je na poti, da se razširi po vsem telesu. Žene, kolikokrat je bila že napačna sramežljivost kriva prerane smrti! Po pol leta in več imate krvavi iztok iz maternice, pa ne greste k zdravniku, nego mirno čakate, dokler niso vaše grudi že ena sama strašna in smrdeča rana, da že ne morete prestajati zaradi bolečin. Potem je seveda prepozno.
Namen te razprave je, pojasniti, kolikor le mogoče, prve začetke in prve znake raka. Prej pa je treba še na kratko povedati, kako si znanstveniki razlagajo postanek raka.
Ena razlaga postanka raka trdi, da so tudi tu kakor skoro pri vseh boleznih vzročniki neke bakterije. Iskali so te bakterije in jih še iščejo. yečkrat se je že čulo, da so te vzročnike raka našli, toda še vselej se je izkazalo, da so se motili. Dozdaj bakterij, ki bi povzročale raka, niso našli in najbrže jih sploh ni. I Druga verjetnejša razlaga bi bila tista, ki pravi, da so se v spočetnem razvitku, to je v dobi, preden se človek rodi, odcepile nekje neke telesne celice, ki so potem ostale na tej stopnji nerazvitosti, medtem ko so se celice ostalega te-
sivorumenkasto barvo, to pa se zgodi navadno šele kesneje. Znano je že, da rak v začetku ne povzroča bolečin; te se pojavijo šele pozneje, ko je rak že toliko napredoval, da pritiska na velike živce in i'h lmi^mo Takrat na so bolečine neznosne.
Rak ne povzroča povišanja telesne toplote in tudi pozneje, ko začne razpadanje, le prav redko. Rak se nikdar ne ozdravi sam od sebe in je vsako čakanje skrajno opasno, ker le, če pride oboleli človek pravočasno k zdravniku, je mogoče trajno ozdravljenje.
Kako spoznamo pravočasno to bolezen.
Ali je obolenje res rak ali ne, odloči zdravnik, kateremu se človek zaupa. Zdravnik ima izkušnje in priprave, ki mu omogočajo ugotovitev bolezni. Da pa se ve, kdaj je treba iskati sveta In pomoči zdravnika, naj sledi po možnosti opis prvih znakov raka.
Najčešči je rak kože, ki je tudi že najdalje poznan. Že več tisoč let pred našim štetjem so z nožem in razbeljenim železom zdravili indski zdravniki za rakom kože obolele ljudi. Kožni rak se često razvije iz navadne bradavice, ki kar začne naenkrat rasti v globino in širino, v sredini pa razpadati. Tudi na mestu dolgotrajnih jetičnih ali sifilitičnih čirov se lahko pojavi rak. Sploh je mogoč postanek raka povsod, kjer je koža kakorkoli poškodovana ali pa izpostavljena stalnim dražljajem. Znano je, da je moči dobiti raka tudi po delovanju rentgenskih in radijskih žarkov na kožo, zato pa imamo zdaj za zdravljenje s temi žarki že špecijaliste, ki se bavijo samo s tem. Ker je koža obraza prav posebno izpostavljena raznim vremenskim vplivom, zato najčešče oboli.
Rak kože ima lahko različne oblike. Včasi se začne kot krastica. ki oostaia zmerom večja in
Za kuhinjo
Rezanci i mesom. Skuhaj pol kile bolj mastne govedine, prideni tudi vso zelenjavo, kakor če kuhaš navadno juho, samo ne zalij toliko vode. Ko je meso mehko, prepraži na masti drobno zrezano čebulo, ko pa ta nekoliko porumeni, jo posuj z dvema žlicama moke, in ko tudi moka porumeni, zalij z juho. Meso zreži na kocke, ga stresi v omako, dodaj še malo majarona, popra, dve zrezani sardeli, žlico zrezanih kaper in dve kisli kumarici. Vse skupaj premešaj in po okusu osoli. Medtem pa skuhaj še pol kile rezancev. Kuhane odcedi, jih polij z mrzlo vodo in spet dobro odcedi. Stresi jih nato na vročo mast in jih samo malo duši. Pripravljeno meso deni v plitvo skledo, okoli pa naloži rezance, po katerih potresi še naribanega bohinjskega sira. Nato daj jed na mizo.
Pečena mrzla pljučna pečenka. Kupi kilo in pol pljučne pečenke. Odstrani vso mast in kožice. Nato jo po dolgem prereži, a tako, da se na eni strani še skupaj drži, ter jo tanko stolci. Osoli, popopraj in obloži s trdokuhanimi jajci. Jajc vzemi približno šest. Zatem meso lepo skupaj zvij v podobi klobase, ga poveži z vrvico ali močnim sukancem in daj peči v precej masti. Ko je pečeno, deni pečenko na krožnik in jo postavi na hladno. Mrzlo zreži .ia tanke kose in daj za večerjo z gorčico na mizo.
Mrzla mesna jed. Pol kile kuhanega mrzlega govejega mesa zreži na kocke. Štiri jajca skuhaj trdo, jih olušči in drobno sesekljaj. Tudi drobno čebulo sesekljaj. Nato jaj^a dobro umešaj z oljem in kisom, prideni čebulo, meso, osoli, po potrebi prilij žlico ali dve juhe in vse skupaj premešaj. Jed naj bo bolj gosta. Zatem postavi jed v hladno klet za nekaj ur. Ko daš na mizo, daj zraven kumare v solati. _
Praktični nasveti
Ako se naseli kakršenkoli mrčes (stenice, ščurki) v omare in zaboje, jih moramo pregnati. Najlaže pa dosežemo to z žvepljanjem. Zaboj ali omare izpraznimo in natresimo v star likalnik ali kako drugo železno posodo žvepla, in sicer do četrt kile, pač po velikosti zaboja ali omare. Žveplo nato zažgemo in hitro zapremo pokrov, špranje in ključavnično odprtino pa enostavno zalepimo s papirjem. Zaboj- pustimo tako nekaj dni, potem pa ga denemo zračiti. Nato ga osnažimo
Ako se nam zagrize klop v kožo, ga ne smemo odtrgati, ker sicer ostane glava v koži, kjer se potem kaj rado prične gnojiti. Da odstranimo nadležnega zajedavca iz kože, ga zmočimo z bencinom, kajti klop izpusti potem kožo, da ga lahko odstranimo iz nje in uničimo.
X Važnost materinega mleka. Nedavno so odkrili bistvo dragocene prednosti materinega mleka proti kravjemu mleku, ki se je doslej poudarjalo samo po izkustvu. Dočim kravje mleko, čeprav sirovo, ne more razpustiti gostega škro-bovega kleja, se začne le-ta pri navzočnosti materinega mleka razpuščati že v nekaj minutah in je čez četrt ali pol ure popolnoma zredčen. Ta učinek izvira od kemične pospeševalne snovi, tako zvane diastaze, ki je potrebna za presnovo škroba in ki je kravjemu mleku nedostaja. Z materinim mlekom prihaja torej v otrokov želodec snov, ki močno podpira prebavo, kar je tem važneje, ker je množina diastaze v slini pri dojenčkih še zelo majhna.
X Novo omamno sredstvo. V Nemčiji so zaceli izdelovati novo uspavalno sredstvo «evipanx Sredstvo se vbrizga v kri in je posebno uspešno za kratke operacije. Bolnik nenadno zaspi in se čez nekoliko minut prebudi, ne da bi sploh vedel za operacijo ali uspavanje. Marsikdaj more bolnik po kratkem oddihu sam oditi iz operacijske sobe na poklicno delo. Pri velikih operacijah se more bolniku vbrizgati najprej «evipan», da se mu tako prihranijo neprijetnosti.
X Gledanje v daljavo. Te dni je londonska oddajna postaja prvič prenašala potek neke boksarske tekme tudi v sliki. Na televizijskih (daljnovidnih) aparatih so bili dogodki nenavadno jasni in vsa tekma je bila videti kakor živa.
X Dežela vdov. V Indiji je tačas nad 20 milijonov vdov. Od njih jih 250.000 še ni starih 25 let. Po novem zakoniku se smejo vdove znova poročiti, kar jim je bilo dozdaj zabranjeno.
X Gasilec požigalec. V neki vasici na Sedmo-graškem je zadnje čase večkrat gorelo. Vaščani so bili v neprestanem strahu, da jim zapoje na strehah rdeči petelin. Naposled so pa spoznali, da so postavili kozla za vratarja, ko so poverili službo občinskega stražarja in člana gasilskega društva 301etnemu Martinu Guistu. V poslednjih treh letih je prebivalce mirne vasi najmanj 150krat zdramil iz spanja klic, da gori. Ker so požare spremljale sumljive okolnosti, ni nihče dvomil, da gre za zlobno roko brezvestnega po-žigalca, ki ga pa niso mogli izslediti. Šele prav pred kratkim se je orožnikom posrečilo zasačiti zločinca, ki si je zaslužil v kraju ime «rdeči vrag*. Romunski listi poročajo, da je zažigal občinski stražar in gasilec Martin Guist. Mož menda hlini duševno bolezen in pri prijetju je zatrjeval, da je res zažigal on, in sicer po navodilih domačega zdravnika, ki mu je obljubil za požig cele vasi 5000 lejev. Pri soočenju z zdravnikom pa je izjavo preklical. Ko so ga orožniki preljali iz vasi, je malo manjkalo, da ea razjarjeni vaščani niso kamenjali.
X Najdba Atilovega meča? V bližini Kisal-sovadasza, nedaleč od češkoslovaške meje, je našel neki madžarski pastir zlat meč, ki je nad meter dolg in 370 gramov težak. Strokovnjaki, ki so si ogledali meč, so izprva menili, da gre za
X Zakaj najde pes pot domov. Marsikomu se vidi čudno, kako je mogoče, da najde pes pot domov, čeprav ga pustimo samega še tako daleč od hiše. Profesor dr. B. Schmid je naprav-ljal zanimive preizkuse s psi, da bi dognal kakšne čute rabi pes, da tako hitro in gotovo najde pot domov. Ugotovil bi bil rad, kako se more pes tako hitro znajti in izbrati pravo smer proti domu. Poizkusa ni bilo lahko izvesti. Potrebne so bile zato posebne priprave. Ugotoviti je bilo treba pokolenje psa, njegovo obnašanje nasproti tujcu in domačemu človeku in sploh njegove navade. Nadalje se je profesor zanimal, ali pes grize ali ne. Razen tega je bilo treba napraviti vse tako, da pes ni zaslutil, Ja delajo z njim poizkuse. Prve tri poizkuse je napravil z ovčarjem, ki so ga peljali daleč od njegovega doma, in sicer po tleh, ki so bila po svoji površini povsem drugačna od domačih. Nebo je bilo pokrito z oblaki in megla je ležala na zemlji. Ko so pustili psa na čisto ne-znanem kraju, se je v prvem trenutku previdno oziral naokoli. Hodil je sem in tja, a se naposled po 30 minutah odločil in jo ubral-naravnost proti domu. Po poti se je previdno izogibal vsem vozilom in ljudem, prav tako je fcil previden po vaseh in ko je hodil mimo kme tij. Ko je prispel na že znano mu cesto,, se je šele spustil v tek. Ta poizkus so ponovili na osemnajsti dan z istim psom. Zdaj ni rabil pes za znajdenje več 30 minut, temveč samo pet. Pol leta nato se je njegov gospodar preselil drugam. Ko so pripeljali psa v isti kraj, je rabil za znajdenje 35 minut in se potem podal na pot precej neodločno. Šel je po drugi poti. Ko je dospel na pot, ki mu je bila še znana, se je povrnil v hišo, v kateri je njegov gospodar prej stanoval, vkljub temu, da so bili v hiši drugi ljudje. Pozneje je naprafvil Schmid poizkus s psico, ki je živela v velikem mestu. Peljal jo je v neznani del velemesta in jo tam izpustil. Psica je rabila 25 minut, preden se je znašla. Potem je krenila proti svoji hiši in prišla tudi srečno domov. Štirideseti dan nato je pri po-
novitvi tega poizkusa rabila za znajdenje samo narjev
X Mesec razkraja kamen. Neki Francoz je priobčil zanimiv članek o svojih raziskavanjih glede vpliva lune in solnčne svetlobe, ki prihaja na zemljo po posredovanju lune. Ker je luna zvezda brez ozračja, prihajajo solnčni žarki naravnost nanjo. Luna je tako tudi pod neposrednim vplivom ultravijoličastih žarkov, ki razkrajajo atome na njeni površini. Francoz je z lastnimi opazovanji prišel do prav zanimivih ugotovitev. Njegovo pozornost je vzbudil kup marmorja, ki ga je obsevala več let luna. Primerjal je površino tega kamenja s površino drugega marmorja, ki ga luna ni obsevala. Dognal je, da je bilo tisto kamenje, ki ga je obsevala luna, silno razjedeno. Kamenje, ki ga je obsevalo solnce več let, kakor luna drugo kamenje, ni bilo tako razjedeno. Po vsem tem. je jasno, da so lunini žarki imeli več razkrojne moči kakor solnčni žarki.	v
X Breznogi plavač. Mestni svet v Dovru je razpisal nagrado za plavača, ki se mu posreči preplavati Rokavski preliv v smeri proti Franciji. Takoj sta se javila dva tekmeca, in sicer .neka ženska in Američan Charles Zibelman, ki so mu odrezali obe nogi. Zibelman je še povečal zvedavost gledalcev s tem, da je planil v vodo z gorečo cigareto v ustih. Zibelman je že lani skušal preplavati Rokavski preliv, toda je po 18 urah plavania onešal in so ga morali potegniti iz vod.
X 160.000 hI ruma v ognju. London je doživel nedavno največji požar v pristanišču Zapadne indske plovitbe na reki Temzi. Nad pol kilometra dolgo «Jamajsko nabrežje« je zazidano z dvonadstropnimi skladišči, kjer je nakopičenega nad 160.000 hI ruma v vrednosti 12 milijonov funtov šterlingov. Ogenj je uničil vse zaloge. Sinjkasti zublji so švigali tako visoko, da so gledali požar milijoni ljudi v Londonu in njegovi okolici. Nebo je bilo rdeče 35 km okoli mesta. Do 60 sesalk je vso noč črpalo vodoviz Temze, a starinske tesne ulice so ovirale delo. Ogenj je izbruhnil ob 9. uri zvečer, a ugasnil šele ob 8. uri zjutraj. Samo I uničena poslopja so stala do ene milijarde di-
pet minut. Pri vseh teh poizkusih je profesor pazil, da ne bi psi dobili vtiska, da jih kdo | opazuje ali pa da hoče nanje vplivati. Na svoji' poti proti domu niso psi skoro nič uporabljali nosa in tudi ne očesa. Profesor je prišel do zaključka, da mora imeti pes poseben čut, ki mu pomaga, da najde domov.
X Po porodu je spet spregovorila. V Ale-ksandriji v Italiji je praznovala učiteljica Fortu-nata Righizzijeva 101. rojstni dan. Stara učiteljica se je rodila v mestu Reggiu Emiliji. Poročila se je z 22. letom in imela 14 otrok. Najmlajši živi še z njo in je star 56 let. Ko je učiteljica povila dvojčka, jo je zadela kap in postala je nema. Sedem let ni mogla izpregovoriti besede, nato pa je povila spet dvojčka in tedaj je spet izpregovo-rila. Njen mož je bil lekarnar in ie umrl leta 1877.
X S kavo ne morejo nikamor. Argentinski dnevnik «Nacion» toži, da so pridelovalci in prodajalci kave zelo prizadeti od gospodarske stiske. Na nobenem drugem področju ni slične brez-
orožje iz turško-ogrske vojne v letu 1688., ven-1 poselnosti, ker nikjer tako ne nadkriljuje ponud-
1 ba povpraševanja. Sedanje zaloge neprodane
dar pa se vidi, da je meč starejšega izvora. V splošnem sodijo, da je bil meč orožje hunskega kralja Atile. Orožniki so dragoceno najdbo zaplenili ter jo izročili madžarskemu muzeju.
X Konjske dirke pred 3200 leti. Praški univerzitetni profesor B. Hrozny je napisal zgodovinsko razpravo o konjereji in konjskih dirkah, v kateri pripoveduje, da so bile prve konjske dirke že pred 3200 leti v stari Mezopotamiji, in sicer v mestu Mitani. Reja dirkalnih konj je bila takrat na zelo visoki stopnji in konje so pred vsako dirko kopali v pari, jih masirali in trenirali. Na dirkalne konje, ki so za časa dirk dobivali dietno hrano, so sploh mnogo bolj pazili, kakor pazijo nanje dandanes. Zahtevali so od njih tudi, da so bili čim lažji, da so mogli tem hitreje teči. Ali so v onem času na konje tudi stavili, profesor ne pove.
X Leta bomo šteli po obročkih na laseh. Na
zadnjem zborovanju policijskih strokovnjakov v New Orleansu je poročal profesor Hood o nenavadnem odkritju. On misli, da je mogoče ugotoviti starost človeka po laseh. Določeno število let ustreza določenemu številu obročkov okoli vsakega lasu, ki jih je moči doznati z drobnogledom. Tako ima n. pr. 201eten mladenič na vsaki stotinki milimetra šest takih obročkov, medtem ko jih ima 401eten mož dvakrat toliko. Če bodo raziskovanja drugih učenjakov potrdila odkritje tega profesorja, bo to velike važnosti za policijo: pri izsleditvi zločinca bo namreč to zelo koristilo. Hood raziskuje še nadalje in je prepričan, da se bo dalo po laseh tudi ugotoviti, ali je kdo podvržen alkoholu, ali je kadilec itd.
X Mačja oboževalka. V Hollywoodu je umrla gdč. Margerita Keith, večkratna milijonarka. Bila je čudaška ženska. Že-30 let ni videl nihče njenega obraza. Koder je hodila, povsod je imela zakrito lice kakor Turkinje. V starosti 19 let je sklenila, da si bo zakrivala obraz, ker i je sovražila ljudi in ni mogla trpeti, da bi jo kdor-kave bi lahko zadostovale za 15 mesecev, če-jko]i g]ecial. Silno rada pa je imela mačke. Kadar i..J: u:	..	* „„	.. ^	poginila, ji je priredila pogreb, ki je
stal do 50.000 Din. Mačke je hranila z mlekom in ribami. Sovražila je pa pse. Naposled si je v 49. letu starosti sama vzela življenje-
X Če brivec znori. V Kopenhagnu je policija pred nedavnim časom prijela 211etnega brivca Vilsa, ki je nekemu moškemu pri britju odrezal uho in z njim pobegnil. Brivca je zasačila policija v njegovem stanovanju prav v trenutku, ko je spravljal odrezano uho v steklenico za kompot, v kateri je imel že več odrezanih ušes. Pri nadaljnji preiskavi je policija našla, da je bil brivec dolga leta na deželi, kjer je rezal svojim strankam ušesa in jih konserviral. Zdravniki, ki so ga preiskali, pa so ugotovili, da brivec " malen in da je že pred leti znorel.
tudi ne bi obrodili v vsem tem času nasadi no benega novega zrna.
X Strašna povodenj. Iz Šanghaja na Kitajskem poročajo, da je Rumena reka preplavila tri razsežne pokrajine, pri čemer je utonilo nad 50.000 ljudi.
X Jezero bodo razsolili. Veliko Slano jezero v ameriški državi Utahu, v katerem so velike množine soli, hočejo podjetni Američani razsoliti. Kakih 70 ha jezera bodo zajezili z visokimi nasipi. V ta del priteka več rek, tako da bo voda preplavila nasipe in polagoma odnesla v zajezeni kotlini nabrano sol. Ko se bo to zgodilo, bodo vodo, ki bo tekla čez nasipe, izrabili za proizvajanje električnega toka. Po strokovnih računih se bo jezero razsolilo nekako v dveh letih.
ZA SMEH /N KRA TEK ČAS
MALI OGLASI
Radio za vsakega
PHILIPS 2cevni baterijski sprejemnik
Sava"
z zvočnikom, akumulator'em in mrežno anodo. Plači ivo v 12 mesečnih obrokih po 90 Din.
PHILIPS 2 + 1cevni mrežni sprejemnik
z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v p j J) lll&f tlll 12 mesečnih obrokih po 176 Din.
„JADRAN" DoM se samo pri: PH UPS RADIO ZAST0PS1VU
SUTTNER, Ljubljana &
Tyrševa (Dunajska) ces'a št. 1B (po"e? nebotičnika). Zahtevajte biezpačni cenik!
Tovarna kopit
išče sposobnega, samskega modelarja. Obširne ponudbe naj se pošljejo Tvoruici kalupa kutaš, Virovitica.	215
Zakonca
brez otrok, dobita stalno mesto blizu Celja. Oba morata biti sposobna za vsako delo na travnikih, pri živini in pri konjih. Prednost imajo zakonci z dežele. Predstaviti se je samo osebno pri Mariji Borovičevi v Celju, Miklošičeva ulica 2.
Vsakovrstne križe in kipe
prenavlja najbolje in najceneje Josip Žlof,
Ponikva ob južni železnici.	217
Najcenejše in najlepše nagrobne spomenike
prodaja po zelo nizkih cenah samo Koban Uršula v Račah pri Mariboru.	197
Pletilni strol »Union Standard*
za izdelovanje nogavic, v dobrem stanju, se takoj proda. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Domovi ne».	209
Pobotnica,
glaseča se na 13.500 Din. Ane Horvatove iz Čateža z datumom 2. novembra 1927., se je prve dni meseca aprila izgubila. Najditelj naj jo proti nagradi 250 Din izroči sreskemu sodišču v Kostanjevici ali podpisanemu osebno ali po pošti. — Anton Urekar, posestnik v Čatežu št. 5, pošta Brežice. 214
Prošnja.
Podpisana Marija Osvdt iz Dolge vasi št. 13, pošta Kočevje, dravska banovina, Jugoslavija, prosim vse cenjene čitatelje »Domovine* v Franciji, da opozore mojega sina Josipa Osvalta, če bi sam tega dopisa ne čital, na moje sedanje bivališče. Če bi pa kdo zanj vedel, prosim, da mi pošlje njegov naslov.	212
Napačna zveza.
Nečak: «Tetka, ali te ni nikdar kdo zasnubil?* Teta: cPač, dete, enkrat po telefonu.* Nečak: «In kaj si mu odgovorila?* Teta: «Da ima napačno zvezo.*
Odkritosrčen dolžnik.
Upnik: «Pred štirinajstimi dnevi, ko n vam posodil sto dinarjev, ste rekli, da potrebujete denar samo za nekaj dni.*
Dolžnik: «No, ali naj s sto dinarji živim morda leto in dan?*
Ni se dal odgnati.
Stric: tOd mene ne dobiš nobene pare več!*
Nečak: «Toda, stric!*
Stric: «Zame si umrl!*
Nečak: cStriček, potem mi daj pa vsaj denar za pogreb!*
Jasnejše poteze.
Jože: «Vem za vedeževaiko, ki spozna po potezah na rokah oženjenega moškega *
Tine: «Jaz pa poznam to že po potezah na njegovem čelu.*
Dober svet.
Poročena žena: cGospod zdravnik, povejte mi no, kaj je mojemu možu. Doma sploh ne govori. Svetujte mi, kaj naj storim?*
Zdravnik: «Posnemajte, pa se mu kmalu razveže jezik.*
Za malo denarja.
Očim moži pastorko in ji za doto obljubi tri tisočake. Ko se mu pa predstavi ženin, Gpazi, da je grbast in šepast. Zato reče pastorki: «Kaj, tega si si izbrala?*.
Pastorka nato: »Kakšnega pa hočete sicer za tri tisočake?*
Preizkušnja spomina.
Krčmar: «Čujte, vi ste mi vsak dan več dolžni. Od jutri vam nič več ne napišem.*
Gost: «Tako? Kakor hočete, toda bojim se, da si ne boste vsega zapomnili.*
Žena in moževo ime.
Lojze: «Zakaj sprejme žena moževo ime,*ko se omoži?»
Tone: «Če sprejme že vse drugo, zakaj ne bi sprejeli še imena.*
Pr;-d sodnikom. •
Sodnik (obtožencu): «Ali že imate zagovornika?*
Obtoženec: «Ga ne potrebujem, povedal bom sam čisto resnico.*
V šoli.
Učitelj: «Zakaj se v prvi vrsti rabi kravja koža?*
Mihec: «Zato, da kravo skup drži!*
Težavno življenje.
Star sodnik mlademu advokatu v podeželskem mestecu: «Kako se vam kaj godi.*
Advokat: «2e gre, zaenkrat živim od psovk in klofut.*
Razumljivo.
Jože: «Kaj, ta tisočdinarski bankovec hočeš menjati. Saj je vendar ponarejen.* •
Lipe: «Vem, in vprav zato ga hočem menjati.*
Listnica uredništva
Muljava. Drugo je tožljivo.
Vrhnika. Delno neoportuno, delno pa je na potu paragraf.
Sv. Bolfenk. Žalostno, a vendar tožljivo.
Bukovska vas. Ravnali ste napačno in je finančna kontrola prav razsodila. Priziv lahko vložite, ker ste ravnali v dobri veri brez dobicko-željnosti.
Preklic.
Obžalujem, da sem brez povoda žalil in sirovo nastopil nasproti svoji stanodajalki, posestnici g. Ani Černetovi, ter se ji zahvaljujem, da je od nadaljnjega postopanja odstopila.
v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem. da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo iu izplačujemo mezdo za pletenje, lo potrjuje mnogo zalival. Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ulica št. 16.
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip Omladifi.
Za Narodno tiskarno Fran JezerSek,