Cena 2 Din ljubliana, petek 13. julija 1928 FoSfatna plačana v gotovi n' Iskala ato 4» «)ntr«i, --»ostro Dtn ««r— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica šter. 5/L T«l«f<» St. «07* ln »804, ponoči tudi St. «034. RakaplaJ se na »rafcsja. Dnevnik za^gospodarstvo, prosveto in politiko strani je bilo vašemu dopisniku izjavljeno: »Vesti, da bo sestavljena nevtralna vlada, ki bi bila delovna vlada in ki bi nadaljevala delo z Narodno skupščino, so povsem neresne. Na eni strani bi morala smatrati KDK to za novo izzivanje, na drugi strani pa je popolnoma izključeno, da bi predstavniki iz prečanskih krajev bili voljni sodelovati v vladi, ki bi hotela še nadalje sodelovati z okrvavljeno Narodno skupšč* no.« Smešna senzacija Beograd, 12. julija p. Nocojšnja »-Pravda« nadaljuje kampanjo proti KDK ter skuša zlasti dokazovati, da streme Hrvati po razpadu države. V tej zvezi tendencijozno poroča o nekakem posvetovanju radičevskih poslancev pri Stjepanu Radiču v Zagrebu. Glede na to ie g. Svetozar Pribičevič nocoj izjavil vašemu dopisniku: »Pravda« objavlja vsak dan kako novo senzacijo s prozornim namenom, da razdraži srbsko javnost proti KDK in izzove plemensko borbo, ki bi hegemo-nistom omogočila, da ostanejo še nadalje na krmilu. Tako je tudi današnja vest »Pravde«, da se je vršila dne 9. t. m. na stanovanju Stjepana Radiča seja poslancev HSS, na kateri je bilo sklenjeno, da bo HSS zahtevala personalno unijo ter da so poslanci HSS dobili navodila, naj v tem smislu pripravljajo teren med narodom, popolnoma izmišljena. Če bi res obstojala taka namera, da bi radičevci tega ne sklenili na svojo pest, ker niti o taktičnih zadevah ne sklepajo brez SDS, kamo-li, da bi sprejeli načelno tako važne sklepe, kakor bl bil v danem primeru sklep glede personalne unije. Motijo se hegemonisti, če mislijo, da bodo s takimi lažmi in Intrigami zanesli razdor v vrste KDK, ki ni bila še nikdar tako enotna in solidarna kakor je sedaj.« pa se, da tudi on odklanja vstop v vlado, kar motivira s slabim zdravjem. Za prometno ministrstvo je najres-nejši kandidat direktor železniške direkcije inž. Matko Šneler. Njegova kandidatura je sprejeta v vseh krogih zelo simpatično, ker je na glasu kot izboren prometni strokovnjak. Spletk se ni konec Beograjski listi, zlasti pa demokratska »Pravda« si še tudi sedaj, ko gre že za končno sestavo nevtralne vlade, prizadevajo, da bi v srbijanski javnosti vzbudili kar največje nerazpolože-nje za tako rešitev krize in navajajo v kombinacijah tendencijozna imena, ki lahko povzročijo novo razburjenje. Tako med drugim napovedujejo, da bo za notranjega ministra imenovan direktor beograjske policije in šef Glavnja-če Manojlo Lazarevič. Hegemonisti oči vidno upajo, da bodo s tem izzvali ne-razpoloženje proti nevtralni vladi tudi med prečani, tako da bi končno ta rešitev krize padla v vodo. Ugleden politik, ki je bil ves čas krize o dogodkih za kulisami vedno dobro informiran, je glede na to izjavil vašemu dopisniku sledeče: »Vesti, ki se širijo v beograjskih krogih, da bi bil resor notranjega ministrstva poverjen ljudem, ki jih navajajo beograjski listi, zlasti pa, da bi postal notranji minister beograjski direktor policije Manojlo Lazarevič, so popolnoma neresnične in tendencijozno izmišljene. Minister notranjih del mora biti v tej vladi Hrvat in na merodajnem mestu je bilo sporočenih že nekoliko imen energičnih in odličnih mož, izmed katerih bo izbran končni kandidat.« Glavno svojo akcijo pa so hegemonisti usmerili sedaj še na to, da preprečijo volilni mandat. Zato skušajo na vse mogoče načine dokazati, da bo Hadžičeva vlada nadaljevala delo v Narodni skupščini. Iz dobro informirane Vatikan je končno priznal pravice naše države. — Rektor in učno osobje bo imenovano v sporazumu z našo vlado. — Pa-peški nuncij Pellegrinetti bo odpoklican Beograd, II. JtMija t Med našo drSavo Na podlagi tega sporazuma je naša dr- in Vatikanom je dosežen sporazum glede žava Izročila ključe zavoda Vatikanu ter zavoda sv. Jeronima v Rimu. Vatikan je izpraznila tudi prostore, kjer je bil doslej pristal na to, da ima naša država pravico nasitanjen naš konzulat in poslaništvo. La-iimenovati kandidate za rektorja in vse uč- J stništvo zavoda sv. Jeronima prehaja na no osobje v sv, Jeronimskem zavodu. Va- ta način pravno na Sveto Stolico, dočim tikan ne more več imenovati, kakor do- bo uporaba tega zavoda ter vse notranje slej, rektorja brez sporazuma z našo dr- poslovanje in imenovanje rektorjev in uči- žavo. Rektor mora biti Jugos loven po je- teljev odvisno od naše države. Za novega ziku ta po državljanstvu. Razen tega Je rektorja je na podlagi tega sporazuma iitte- Vatikan pristal tudi oa to, da s« nadome- novan prof. bogoslovja iz Splita dr. Čuka. sti dosedanji avstrijski grb v cerkvi sv. I Beograd, 12. julija i. V političnih kro- Jeronima poleg oltarja z jugoslovenskim gih se trdi, da bo dosedanji nuncij Pelle- grbom. Pouk v zavodu se bo vršil v na- grinetti odpoklican, ker je dovršil svojo šem jeziku. Gojenci se bodo sprejemali sa- misijo in dosegel sporazum glede zavoda mo iz jug oslov en skih dežel. sv. Jeronima. Ko je bil notranji minister dr. Korošec ... Zagrebški občinski svet na zatožni klopi Zagreb, 12. julija, n. Zagrebški občinski svet je povodom krvavega umora v Narodni skupščini sprejel resolucijo, v kateri obsoja hegemonistični režim, ki je dovedel do tega zločina. Resolucija je bila objavljena v vseh zagrebških listih, ki pa jih je državno pravdništvo zaradi tega zaplenilo. Sodišče je zaplembo potrdilo in v kratkem se bo vršila proti vsem zagrebškim listom tiskovna pravda. Mestni občinski svet je glede na to sklenil, da priznajo avtorstvo za to resolucijo vsi občinski svetovalci, ki bodo tudi v tiskovnih tožbah proti zagrebškim listom prevzeli odgovornost. V Zagrebu se torej obeta iz ere dr. Koroščevega ministrovanja interesanten proces, ker bo na zatožni klopi celokupni občinski svet z županom na čelu. Veliki župan v Dubrovniku upokojen Odmev proslave Vidov dana. Dubrovnik, 12. julija, n. Dubrovniškl veliki župan dr. Kneževič je danes pozval k sebi vse uradnike velikega županstva ter jim sporočil, da odhaja na dopust, s katerega se ne bo več vrnil, ker je upokojen. Kakor se zatrjuje, je bil upokojen že 20. junija zaradi nesoglasij, ki so nastala o priliki proslave Vidovega dne z dubrovniškim občinskim svetom, ki se je abstiniral od običajnih proslav. Tudi »Kritika« pod paragrafom! Zagreb, 12. julija 6. Državno pravdništvo |t danes zaplenilo tretjo Steviiko književne revije »Kritika« radi članka pod naslovom »Kajmakča-lan v Narodni skupščini«, Id ga je napisal Srh Ste-van Gak>«aža in v katerem ostro kritizira postopanje hegemonfstov. GakigadEa je bil dobro-voljec in je sam dober poznavalec srbijanski raamer. Zaplemba Je motivirana s tem, da liri čhnek plemenske mrinjo. London, 12 julija (lo.) »Times« ob« javljajo članek o jadranskem vprašanju. List pravi, da se mora Mussolini dobro za< vedati, da bodo države ob jadranskem morju nadaljevale proti njemu s sovražno politiko, ako si bo hotel lastiti izključno pravico intervencije v jadranskem ozem« lju. Vojaška pogodba med Jugoslavijo in Poljsko? Berlin, 12. julija, (be.) »Borsenzeitung« poroča, da je bil predmet francosko polj. skih posvetovanj ožje vojaško sodelova« nje med Poljsko in Jugoslavijo. V tem primeru bi Romunija garantirala obrambo jugoslovenskega zaledja, ako bi Italija na« padla Jugoslavijo. Poljska pa bi garantirala Romuniji pomoč v slučaju romunsko»ru» ske vojne. Denarna zbirka za »heroja" Račica Sarajevo, 12 julija (c.) O priliki prosla« ve Vidovega dne so prišli k nekemu tu. kajšnjemu gostilničarju, ki je imel raz« obešeno črno zastavo v znak žalovanja radi umora v Narodni skupščini, člani »Srnao« ter zahtevali, naj črno zastavo takoj od. strani in izobesi državno zastavo. Četudi j« dotični gostilničar tej zahtevi v toliko ugodil, da je poleg črne zastave izobesil še državno, je dobil naslednjega dne gro» žilno pismo, podpisano z »Račičevci«, v ka« terem mu groze z umorom. Policija piscev seveda do danes še ni izsledila. Značilno je, da je tudi v Sarajevu uvedena nabi* ralna akcija za Puniša Račica. Zatrjuje se, da je bilo v ta namen v Beogradu nabra. nih že 250.000 Din, da se s tem denarjem osigura bodočnost otrok velikega »heroja«t Radiča. Zopet justifikacije v Tirani Drač, 12. julija (g-) Davi so bili v Tirani zaradi veleizdaje usmrčeni Teodor Geor« giev, Teodor Vulkanov in Ibrahim Harahi. sklepom bi vlada generala Stevana Hadžiča prišla tudi v nasprotje s tem, ker se splošno želi in kar je bilo tudi postavljeno v program, t. j. da pripravi pogoje za zbližanje. Končno bi vlada generala g. Hadžica s takim sklepom izzvala še večje zapletljaje, spopade iu borbe v državi, kar bi tudi ne odgovarjalo intencijam krone, niti znanhn željam KDK, da bi se ustvaril tak položaj, v katerem bi bila mogoča mirna in sporazumna ureditev naših težko zapletenih razmer. S to rešitvijo krize je povsem premagana teza, ki jo je v našem javnem življenju doslej zastopal oni del radikalne stranke, ki se nahaja pod vodstvom Velja Vukičeviča v zvezi s klerikalno stranko in ki je zastopal teorijo sile kot najboljše sredstvo za rešitev velikih sporov med hegernonističnim sistemom v Beogradu ter KDK kot zastopnico načel enakosti in ravnoprav-nosti vseh krajev in vseh delov naše države. Te spremembe se ne veseli samo KDK, nego tudi vsi napredni deli prebivalstva v državi, ki pričakujejo, da bo novi režim upravičil nade. ki se stavljajo nani Zadnji alct polarne tragedije Nobilovo zagrinjalo se počasi dviga in odkriva grozne posledice njegove avanture Rosi rešili napol zmrznjena Italijana Malmgreenove skupine ter vzeli na kroy že pred enim mesecem umrlega švedskega učenjaka, ki je postal žrtev spora z Nobilom. — Strašen položaj ponesrečencev. — Letalo ruskega letalca Čuhnovskega se je ponesrečilo. — Nove žrtve Nobilove nepremišljenosti. — Grozne obtožbe in dokazovanje Nobilove krivde. — O Amund- senu ni nobenega sledu Moskva, 12. Jutfffa s. Ledolomilec Krasin je davi vzel na krov oba Slana Malmgreenove skupine Martiana in Zap pija. Malmgreen je nmrl že pred enim mesecem. Berlin, 12. juRja (be) Krasin, ki je nadaljeval pat z vso naglico, je dosegel Malmigreenovo Skupimo danes zjutraj. Malmgreen je bil že mrtev, medtem ko eta Ma njegova tovariša strahovito izčrpana in nia pol zmrznjena. Podrobnosti o smrti Malmgreen a, ki je umrl že pred enim mesecem niso zmane. Marjanu je zmrznila ena noga. Kakor poročajo je Krasin porabil vse kurivo in ne more nadaljevati poti, dokler se ne bo v bližini založil s premogom. Berlin, 12. julija s. O rešitvi Malim-greenove skupine poroča »8-Ubr-Blatt« iz Osla: »Rešena Italijana Zappl in Ma-riano sta bila na pol zmrznjena ter od lakote popolnoma onemogla. Marianu je odmrznila noga. Oba sta komaj govorila, ko so jih spravili na krov Krasina. Ko sta se polagoma opoir^gla, sta pripovedovala strašne stvari o nadčloveških naiporih, ki jih je morala prenesti skupina. Izgubila sta že vsako nado ter sta ob Malmgreenovem truplu od ure do ure čakala smrti. Ko sta opazila nad seboj letalo Čuhnovskega, sta mislila, da jih varajo čutila. Šele ko je letalo napravilo nad njihovim taboriščem 5 krogov, da jima pokaže, da jih je videlo sta ®e zapet ojunačila. O Malmgreenovi smrti še dosedaj ni nikakih poročil. Moskva, 12. julija g. O rešitvi Malmgreenove skupine se še poroča: Ledolomilec Krasin je rešil na krov oba Italijana Mariana In Zappija. ki sta se s solzami zahvaljevala svojim rešiteljem. Na ladji sta takoj dobila zdravniško pomoč. Popolnoma zledenelo truplo švedskega profesorja Malmgreena so tudi vzeli na krov Krasina, ki sedaj nadaljuje poizvedovanja. V Moskvi vlada veliko veselje, ker se je ruski ekspediciji posrečilo, da je uspešno izvršila svojo akcijo. Rim, 12. Julija s. Ker ni več opaziti magnetičnih motenj, je stopite »Gita di Milano« v stik z ledolomilcem Krasinom od katereiia je sprejela naslednje poročilo: Včeraj HO. julija je odletelo letalo s krova Krasima na 4 umi podet nad severno in vzhod/no obalo Severovzhodne dežele. Ko se je vračalo, je opazilo na ledu skupino treh mož, izmed katerih sta dva mahala z zastavami, tretji pa je Ježal na 'tleh Skupim a je bila na točki 80 stopinj, 42 minut severne širine im 25 stopinj 45 minut vzhodne dolžine od Greemwicha. Ker se je med tem vlegla megla se letalo ni moglo vrniti na ladjo Zaradi tega se je obrnilo proti obali ter se mu je posrečilo pristati pri rtu Platem. Pri pristanku se je letalo poškodovalo. Pet mož, ki so bili na krovu, je prišlo na obalo ter postavilo brezžično postajo, ki bo delovala z dolgimi valovi Skupina ima za 14 dni živeža. K ras mu ie skupina brzojavila podrobnosti o položaju »Braganze« im o situaciji glede živeža, ki je postavljeno vzdolž obale. Davi so dobili zvezo v Viglierievo skupino, ki je bila opoldme na točki 80 stopinj 29 minut severne širine in 28 stopinj 40 minut vzhodne dolžine. Ledolomilec Krasin se premika 'proti signalizirani skupini treh 'ljudi in proti Viglieriju Danes 11. julija je dosegel 80 stopinj, 25 minut severne širine ter 24 stopinj 35 minut vzhodne dolžine, taiko da je oddaljen 12 milj od skupine Malmgreena m skoraj 42 milj od Viglieriieve skupine Kingsb&j, 12. julija, g. Ledolomilec poroča, da je letalec Cuhnovskij na povratku zašel v gosto meglo !n ni mogel najti objavlja senzacijonalno brzojavko svojega posebnega poročevalca v Tnm-so: Nobilovo poročilo, ki v gotovih važnih točkah ni popolnoma jasno, vzbuja tukaj veliko začudenje. Poročilo o odtrganju ladjice, ko je . Nobile je prinesel s seboj beležnico, v kateri ima zabeležene vse brzojavke, ki jih je oddal od prvega dne katastrofe. Njegov oddajni aparat je bil ves čas nepokvarjen. Ni še jasno, ali cCittš di Milano> brzojavk ni ujela, ali pa jih je zamolčala, dokler niso amaterji odkrili katastrofe. Splošno prevladuje mnenje, da je vladala med Malmgreenom in Nobilom že od zadnjega starta, s katerim Malmgreen ni bil zadovoljen, precejšnja napetost. Malmgreen in njegovi spremljevalci niso dobili orožja na pot in tudi njihova obutev je bila za tako ekspedieijo popolnoma neprimerna. Oslo. 12. julija, d. Radio brzojavec. ki je vršil službo na Medvedovem otoku, ko sta se dvignila Guilbaud in Amundsen, je prispel v Tromso. Po njegovem popisovanju bi bilo sklepati, da letalo cLatham>, ki so ga dolgo iskali okoli Medvedovega otoka, sploh ni dospelo tjakaj. Dne 18. junija je skušal brzojavec od pol 6. popoldne do polnoči ujeti klice oddajnega aparata cLatha-ruaj>. Vsa njegova prizadevanja pa so ostala brezuspešna. Brzojavec je skušal nato sam klicati čemijo, se ne bodo nikdar več spremenili. Narod, ki je s svojo zmago zopet našel edin-bIvo in s fašizmom svojo zavest pred žetoni, narod delavcev in borcev ne more pustiti, da bi se o mejah, ki jih . je potegnil Bog, sploh razpravljalo. Boginja zmage, je izvajal minister dalje ki je mojstrsko vklesana pri vhodu v tempel, se ne drži mirno, temveč njena krila so pripravljena na polet k novim činom. Njen lok i> napet, da lahko odbije vsak napad. Poti od Vittoria Veneta ni bilo mogoče označiti drugače. Vsi vemo, da ni bila ta zrnata naš smoter, temveč da je samo s trudom dosežena slavna etapa. Vsled tepj je tudi ta spomenik, Veličanstvo, samo mejnik na našem pohodu. Naša pot je začrtana. Giuriati je zaključil svoj govor s prisego na kralja in rekel: «Italii,ani, bodite ponosni na svojo preteklost in izkažite se je vredni tudi v bodočnosti.! Pred vami, Veličanstvo, ki tukaj predstavljate narod, in pred Bogom, ki vidi v naša srca. prisegamo, Italijani, bojevniki in fašisti, da bomo ponudili svoja srca in nadaljevali disciplinirani pohod, če nag bo Vaše Veličanstvo drugič poklicalo pod orožje. Nato se je vršilo defiliranje 40.000 bojevnikov in črnosrajčnikov, ki je trajalo poldrugo uro. Kralj je položil k spomeniku v počastitev treh usmrčenih Tržačanov tri lo-vorjeve vence. Po intimni večerji na pre-fekturi je odšel kralj, v spremstvu princev na kongres bojevnikov, ki zboruje istočasno ▼ Bolcanu. Zvečer se je ki^lj odpeljal iz Bolcana. Milan, 12. Julija. 8. Za kraljev prihod ob odkritju spomenika zmage v Bolcanu so bile izvedene obširne varnostne mere. Ceste do kolodvora in do spomenika so bile zaprte s večkratnimi vojaškimi kordon; Politični otroeaji ali hazarderji? Tudi mariborski oblastni odbor se izdaja za ekspozituro SLS. - Inkvizicija m denuncijantstvo General Stevo Hadžič novi ministrski predsednik i . Gospodarski bojkot Včerajšnji »Slovenec znova poziva na gospodarski bojkot naprednih Slo. vencev. Posvarili smo že enkrat klerikalne fanatike, naj Se ne igrajo z ognjem. Bojkotno gibanje je vedno dvorezno orožje, ki najčešče huje rani napadalca kakor napadenca. Ako bodo klerikalci z izzivanjem nadaljevali, bomo začeli s protiofenzivo, ^ o katere uspehu ne dvomimo prav nič. Ako hočejo gospodje okrog «Slovenca«, da priobčimo par zanimivih številk o klerikalnih gospodarskih institucijah, na) kar povedo. Mi borbe ne želimo, ker se zavedamo, da rabi slovensko gospo, darstvo miru in konsolidacije, ako pa nam bo vsiljena, jo bomo sprejeli. Odgovornost za posledice bo padla na kle. rikalce same. Kakor 1.1914 Ti* Pišejo nam: Klerikalci pozivajo na bojkot nekler!-kalnih trgovcev in obrtnikov. Vse to delajo anonimno, ker nima nihče toliko časti v sebi, da bi se podpisal. Slovenski trgovec in obrtnik se te gnusne gonje ne bojita, saj so ju klerikalni brez-vestneži na enak način polivali z gnojnico že večkrat, najhuje pa v črnih mesecih 1. 1914. in 1915. Že takrat se je pokazalo, da se našemu obrtniku in trgovcu zaradi njune solidnosti in slikovne sposobnosti ni treba bati nobene gonje, pa naj bo še tako strupena in gnusna. Treba pa je to klerikalno hujskanje pribiti za čas, ko bodo hinavski klerikalni agitatorji, zopet lazili okrog nas in se nam dobrikali na vse načine. Uradnik nam pfše: «Slovenec* bi Tad obnovil čase ob Izbruhu vojne, ko je slavilo klerikalno denuncijantstvo Svoje gnusne orgije in pošiljalo poštene ljudi v smrt ln v ječe. Tudi sedai pozivajo klerikalni listi svoje «somišljenike*, naj denuncirajo napredne Slovence. Kaj še ni dovolj podlosti in propalosti med klerikalnimi agitatorji? Hočejo res še več podivjanosti? Fej! Sicer pa sem radoveden, kako bodo začeli klerikalci trobiti k umiku zdaj, ko so dobili v Beogradu zasluženo br, ki mu gre slabo in od 20. junija naprej še vedno slabše. Poročilo mariborskega dopisnika «Slovenca*, da se ie med mariborskimi somišljeniki SLS pričela velika akcija za pomanjšanje števila naročnikov «Jutra», in grožnja, da bo •Jutro* to že še občutilo, povesta pač več ko dovolj. Tudi ne bomo razglabljali o tem, da tiči za celo gonjo še drugi namen: od-vrnitev pozornosti ljudstva od krvavega zločina v Beogradu in sokrivde režimske SLS ter vzbuditi v klerikalnih vo-lilcih instinkte sovraštva proti napred-njakom In tako vsaj malo popraviti šance SLS za bližnje volitve. Vse to so stvari, ki so za vsakega mislečega človeka na dlani. Ce v zvezi s tem vidimo, da klerikalni poslanci Vesenjak, Zebot in drugI glasom poročil klerikalnih listov na svojih shodih dajo sklepati resolucije, v katerih ni niti besedice obsodbe beograjskega zločina, pač pa obsodba «Ju-tra» zaradi Koroščeve slike, smo si na jasnem, da vodilnim krogom SLS ni niti najmanj ležeče na tem, da v smislu svojih «krščanskih» načel pomirljivo vplivajo na narod, ampak da jim gre nasprotno za tem, da čimbolj razpiamte strasti sovraštva in besnega preganjanja vsega, kar ni klerikalno. Treba j« s tem v zvezi tudi presoditi neokusno grožnjo »Slovenca* naprednim Zalča-norn. češ: čuvajte se, da ne bi spodobno sprejeli «krščansko mislečih Slovencev* v nedeljo 15. t. m. povodom klerikalnega »krščanskega tabora v Žalcu». Iz celega «Slovenca» tekom zadnjih' dni na vseh koncih in krajih odseva oni znani stari Inkvlzitorskl duh SLS «če nisi z menoj, te pomandram!* Tako ne postopa stranka, ki se — kakor to vedno trdi SLS — zaveda svoje moči in veličine. Tako postopajo politični otročaji ali pa hazarderji, ki čutijo, da se jim i/-podmikajo tla pod nogami. In zato jih bo zadela obsodba naroda, pa naj še tako dežujejo »obsodbe* ekspozitur SLS. kakršni sta danes ljubljanski in mariborski oblastni odbor. Začetek volilne borbe v Grčiji Liberalna stranka pripravlja z ostalimi republikanskimi skupinami vladni volilni blok. — Turški in židovski mandati Atene, 12. Julija, g. Vsa država stoji ▼ znamenju novih volitev, ki se bodo vršile v avgustu. Ko je predsednik republike podpisal spremembo volilnega reda, so se pričela med strankami pogajanja za ustanovite volilnih enot Neki vodilni član rojali-stične Btranke je izjavil vašemu dopisniku, da se monarhisti nikakor ne bodo vzdržali volitev, pri čemer pa odklanjajo vsako sodelovanje s ostalimi strankami in sestav-Ijenje skupnih list. Pričakovati je, da bo liberalna stranka z ostalimi republikanskimi Skupinami ustanovila blok, ki naj bi tvoril podlago za bodočo vladno večino, kakor želi tudi Venizelos. V tem smislu je prišlo že med Venizelosom in bivšim zunanjim ministrom Mihalakopulosom do sporazrum^ dočim trajajo pogajanja z republikansko unijo pod vodstvom ministra Papanastasija še dalje. Vlada bo Jutri v uradnem listu objavila novi volilni zakon. Po tem zakonu odpade na vsakih 25.000 volilcev en mandat. Turki v Trakiji tvorijo skupno volilno enofo in so dobili naprej, obljubljene tri poslanske mandate, čijih imena bodo ugotovile volitve. Zidje dobe dva mandata. Volilne liste je treba prijaviti 16 dni pred volitvami, to je do 3. avgusta. Po tem terminu so vse spremembe prepovedane. Policija, orožni-štvo, vojaštvo in duhovščina nima volilne pravice. Avstrija - evropski berač Senzacijonalen angleški glas za združitev Avstrije in Nemčije. Kritika dr. Marinko vrče ve izjave. — O priključitvenem problemu naj bi odločalo samo Društvo narodov London, 12. Julija d. »Manchester Guardian« se bavi v daljšem članku s priključit-venlm vprašanjem in Izvaja med drugim; Oba paragrafa versaillske in saintgermain-ske pogodbe, ki prepovedujeta združitev Nemčije in Avstrije, sta ustvarila sovražne in prikrite razmere, ki onečaščajo vse evropske države. Avstrijo je saintgermanska pogodba še bolj razkosala kot Madžarsko, kajti Madžarska lahko sama živi, dočim Avstrija ne more. Za to je sedaj navezana na usmiljenost drugih držav, kar se je videlo na posojilih Društva narodov. Vedno znova nastale primankljaje bi bilo mogoče kriti vedno z novimi posojili, vsled česar je postala Avstrija evropski berač. Rešitev je samo ena, in sicer, da se Avstrija združi z Nemčijo, kar že dolgo navdušuje široke mase obeh držav. Ker ugovarjata priključitvi Francija ln Mala antanta, bi bilo pravično, da bi morale te dižave poskrbeti za ysa posojila, ki Jih Avstrija potrebuje sedaj in Jih bo potrebovala v bodoče. ...Predlog Jugoslovenskega zunanjega ministra Marinkoviča, da naj bi se Avstrija Poslanci odhajajo domov Boocrad, 12. Jufcja p. Ker se poslanci SDS po reSitvi vtadne krize raekJejo na svoje domove, bo ■vodilo vse strankin« posle do nadaijnega generalno taJnKtvo SDS v Beograda. VeHka poneverba v Sarajevu Saralovo, 12. julija t. Prenskava prod MvSeimi knjigovodji oddelka za prehrano Ivatra Maroku Je UBOtovila, da m pomeveril samo 200.000 Dta, kakoir )e bilo prvotoo u-gotovoljeno, marveč da znaša sOmptra poneverba nad 750.000 Din. Trockij obolel, njegova hči pa je umrla Rf*a, ltf. Ml!« s- Po neki ruski vesk Twe-ke®a hči omrk v prornarostvu. TrockSI sam Je težko obolel. Nesreča španskega hidroplana Madrid, 12. julija (be.) NemSki pamft Oljtnip je rešil pri MelHi španski hidroplan s 6 možmi. Aretiran princ Badlntpclia. 12. Julija (be.) T« Je MI aretiran princ Lcniis d« Bourboo zaradi sleparij* združila z Malo antanto v carinsko uniK. je avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel po pravici odklonil. Ta rešitev bi pomenila ustvaritev visokih carinskih omejitev napram Nemčiji ter prelom tisočletnih skupin materijelnih in duševnih tradicij. S tem, da se prepoveduje priključitev se ustvarja v srcu Evrope stanje, ki za vedno ni vzdržljivo. Prepoved priključitve žali nemški narod in ograža duha, trenutnega zaupanja, na katerem mora sloneti mir v Evropi. List izvaja dalje, da države Male antant« odrekajo pravico samoodločbe, dasi morajo same zahvaliti svoj obstoj tej pravici. Pra-vfoo samoodločbe preprečujeta tudi dva člena saintgermainske ln versaillske pogodbe, Id se v ostalem očitno sklicujeta na to pravico. Avstrijsko-nemška priključitev spada samo v območje Društva narodov, ne pa r odločitev posameznih članov, čijih izjave in dejanja o tam prekrižujejo prvenstveno pravico Društva narodov. List Je mnenja, da pride lahko do uspešne združitve brez kršenja pogodb in formalne suverenitete. Vročina je nad Anglijo London. 12. julija s. Nad Anglijo Je prispel val vročine. V Greenwichu je kazal termometer 37 stopinj Celzija. Za enkrat ne kaže, da bo vročhv odnehala. Nesreča na morju Pariz, 12. julij« ». »Havas« poroča k Ltebone, da rta vsled megle 4 milje od rta Rocca triSa angleška pa.rnrika »Demaraira« in »Guvernor«. Oba paraika sta bila poškodovana. »Dem ar ara* Je voza da4J« v Lšzbono, dočiin se je »Guvernort vrnil v Anglijo. Poljedelska zbornica v Hamburgu Hambarg, 12. juKte (be.) Tu Je bila otvorjen* poijedefctoa zbornica, v kateri so zastopana p^teg delodajalcev tudi delojemalci. Dolgoročna odgoditev pruskega deželnega zbora Berlin, 12. JuKiJa (be.) Pruski deželni zbor (e fetigodea do 2. oktobra. t Naši ferajl in ljudje Razgovor z rešiteljem Stepana Radiča T« dni M ie mudil, kakor smo ie kratko poročali, na Bledu dr. Kostič s svojim asistentom dir. Teodorovidem. Naš urednik ie obiskal silovitega kirurga in poroča o tean: Ko sem v prvih popoldanskih urah dospel na Bled in skočil najprej v kavarno na kavo, sem slišal, kako so blejski gostje s ponosom pripovedovali, da se mudi na Bledu v vili poslanca dr. Shvegla, kirurg, ki je rešil Stepanu Radiču življenje s svojo spretno roko, s svojim zdravniškim znanjem in s svojo veliko požrtvovalnostjo. Shveglova vila «Wilsonla* se nahaja v blejski okolici sredi vitkih smrek in lepega parka. Rdeč eleganten avtomobil pred glavnim vhodom je pričal, da so v vili gostje. Ko sem stopil v park pred vilo, me ni pozdravil, kakor se to običajno zgodi v takih gosposkih graščinah, domači čuvaj s svojim lajanjem. Oglasil se je velik orel v mrežnati hišici ob vhodu. Otepal je s perutmi, da je letelo puhasto perje na vse strani, :in se zadri name, kakor nad nadležnim vsiljivcem, kar sem po svoji novinarski dolžnosti tudi bil. Javil sem se oskrbnici. V tem hipu Je prišel po stopnicah iz vile dr. Kostič z dr. Teodorovičem. Gotovo je slutiJ. kdo sem in kaj bi rad. Samo ošinil me je s pogledom in šel naprej, kakor bi me ne videl. In zdelo se mi je, da si je v srcu rekel: Pred novinarji človek nikjer ni varen, tudi v Shveglovi samotni vili ne. Ko smo se pa spoznali, se je nasmehnil. Tako se je nasmehnil, kakor se nasmehnejo dobri ljudje z veliko srčno kulturo, katerim je baš zaradi t ;:a malce nerodno, ko jih oblega žurnalist. «Ne pozabite, da sem zdravnik,* so bile prve kirurgove besede, še preden sem mu zastavil kako vprašanje. Dr. Kostič je srednje postave. Iz oči mu sije plemenita dobrota. Na visoko inteligentno čelo mu je padel pramen dolgih črnih las, med katerimi je že dosti srebrnosivih. Njegovo bledo lice z ostrimi zarezami očituje, da je prebdel marsikatero noč ob postelji Stepana Radiča. Izgleda potreben pokoja in miru. Vendar ie živahen, šaljiv in nekam zadovoljen sam s seboj, kakor človek, ki po končanem težkem delu uživa zasluženi oddih. Tudi njegovemu asistentu dr. Teodo-roviču se pozna, da je prečul mnogo nočih ur ob strani ranjenih poslancev. «Ne vem, kaj bi vam povedal o predsedniku, ne da bi ponavljal že v zagrebških in beograjskih listih objavljene izjave. Radič je rekonvalscent Pred 20 dnevi sem ga operiral in v ponedeljek sem ga oddal v nego zagrebškima zdravnikoma dr. Radoničiču in doktorju Gottliebu. Predvsem napišite, da je bil Radič idealen, junaški bolnik. Sedaj se počuti dobro. Temperaturo ima normalno, kakor tudi pulz. V kratkem pride na oddih semkaj na Bled. Potem bo šel pa najbrže v Karlove Vary, da si izleči sladkorno bolezen, ki pa pri njem ni težke narave. To je vse. Drugega vam ne vem povedati.« Ko sem mu omenil, da bi na§o jav- nost zanimale podrobnosti operacije, se je njegov obraz zresnil. Ni odgovoril. Bilo mi je jasno, da bi mu bilo skrajno mučno pripovedovati za javnost, kar je v srcu samo za njega in za nikogar drugega. »Poškodba je bila težka?* «Zelo težka in nevarna!* «In vendar je ostal pri življenju?« «Da, rešili smo ga, to se pravi, rešil se je sam s svojim junaštvom.* «In tvoja kirurška roka,* je dodal asistent dr. Teodorovič. «Nemoj brate,* se je branil dr. Kostič. «Prosim vas,* je nadaljeval obrnjen proti meni, «čim manj boste napisali o meni, tem ljubše mi bo. Sicer sem pa prišel na Bled, da se nasrkam vašega svežega zraka in te nebeške tišine, ki mi je tako potrebna po teh dneh velike odgovornosti in razburjanja. Na Bledu sem bil že pred leti. Zelo mi je všeč in gledal bom, da pridem za daljši čas kmalu sem na oddih.* Dr. Kostič je govoril sloneč ob rdečem avtomobilu, ki ga je medtem šofer pripravil za odhod. «Do 8. moramo biti v Zagrebu,* je zaklical dr. Kostič šoferju. «Bomo!» je ta odgovoril in odpeljali smo se vsi na Bled. kjer sem se poslovil od ljubeznivega znanstvenika, ki je postal v teh kratkih usodnih _ tednih eden najpopularnejših zdravnikov Jugoslavije. Odpiranje in zapiranje obratovalnic v ljubljanski oblasti Prvotno je bilo nameravano, da izdata ljubljanski in mariborski veliki župan skup« no izvršilno uredbo o odpiranju m zapira* r.ju trgovinskih in obrtnih obratovališč. To se pa iz razlogov krajevnih posebnosti obeh oblasti ni zgodilo. Najprej je sedaj izda! ljubljanski veliki župan izvršilno uredbo v okviru tozadevne uredbe mini« stra za socijalno politiko in ministra za trgovino in industrijo in katere glavna do» ločila so: Za bančne zavode in za zavarovalnice je predpisano osemurno delo od 8. do 13. in od 15. do 18. ure; za posojilnice pa šest« umo delo od 8. do 14. ure. Špedicije so odprte poleti od 6. do 20. ure in pozimi od 7. do 19. ure z omejitvijo, da pomožno osebje ne sme biti zaposleno več kot 8 ur na dan. Podjetja, za katera predvideva mfc» nistrska uredba osemurno delo, so odprta od 8. do 12. in od 14. do 19. ure zopet * omejitvijo, da ta delovni čas ne velja za podjetja, kjer je poslovanje organizirano z izmenami. Prodajalnice kolonijalnega, delikatesne* ga, špecerijskega in mešanega blaga ter kramarske obratovalnice so v celem oko« lišu ljubljanske policijske direkcije odprte devet ur in pol, in sicer od pol 8. do 12 in od 14. do 19. ure; v srezu Ljubljana — okolica poleti od 7. do 12. ter od 15. do pol 20. uTe, pozimi od 7. do 12. ter od pol 15. do 19. ure. V obeh okoliših so te obra« tovalnice ob nedeljah ves dan zaprte. Za ostale sreze ljubljanske oblasti predpisuje izvršilna uredba po večini lOurno delo v delavnikih in dveurno delo ob nedeljah t izjemo za mesto Krani in niegovo okolico Nezgoda vojaškega avtomobila v Ljubljani Kafeor smo ie včeraj poročali, Je v Cerkve«! nI tel rdrčal vojaški avtomobil ▼ strogo Orada&t-ce. Na slik] vidimo, kako ponesrečenca delajo prostor, da ga Je potem samarltaosld cestni valjar lahko potegnil z brega nad škarpo. Kulturni pregled Raipig literarne nagrade. Mladinska Matica poverjeništva UJU Ljubljana razpisuje nagrado 3000 Din (tritisoS dinarjev) za najboljšo povest (oziroma zbirko krajših pove-stic) umetniške vrednosti, primerno tudi mladini. Obsegati mora 6 tiskanih pol v mali osmerki. Rokopis je predložiti naj> pozneje do 31. decembra 1928 Mladinski' Matici poverjen. UJU v Ljubljani z geslom in pisateljevim imenom v posebni zalepki. Mladinska Matica si pridržuje pravico, porabiti tudi nenagrajene tekmovalne -oko-pise proti običajnemu honorarju. Za nagrajeno delo se bo izplačal poleg nagrade še običajen honorar. Ruska operna družba v Parizu. V Parizu se je ustanovila 100 članov broječa rusko operna družba, ki bo nastopala skozi vse leto dva meseca v Parizu, ostali čas pa bo porabila za turneje po evropskih velemestih. Družbi pripadajo poleg drugih naslednji znani umetniki: basist Zaporožec, Saljapin. Dimitrij Smirnov, Jelena Sadove-nova, Liza Padova in Jelena Smerkova.. Šaljapin ni stalen član tega ansambla, am- pak bo z njim gostoval samo od časa do časa. Kakor znano, ima Saljapin svoj lastni operni ansambel v Rigi. Nova opera Rikarda Stran ssa. Skladatelj Rikard Strauss piše novo opero z naslovom a kneginja, ki v družbi aristokratov obiskuje znnae družabne pevske in plesne večere dunajskih koči.ijažev. Evgen D'Albert je pravkar dovršil novo opero cčrna orhideja*, ki se bo prvi? izr vajala letos na jesen v opernem gledališču v Lipskem. Štefan George, pisatelj in duhovni vodja mlade Nemčije, je dne 12. t. m. dopolnil 60. leto. Ime jubilanta pomeni ozkemu krogu nemških duševnih delavcev program, poslanstvo in veličino. Štefan George je v prvi vrsti lirik. Izdal je nad de6et knjig pesmi, dva zvezka proze in je prevajal posebno uspešno Danteja in Shakespearea. v razdalji 5 km in za občino Trbovlje, kjer ostanejo trgovine ob nedeljah zaprte ves dan. Pekovske obratovalnice amejo biti od« prte od 6. do 20. ure z izmeno osebja, za katero velja 9urno delo; za pekovske de« lavnice pa nepretrgani delovni čas podnevi in ponoči z izmeno osebja, za katero velja 8urno delo. Ženske in mladostni delavci se ne sinejo uporabljati za nočno delo. Ob nedeljah je izdelovanje kruha in ostalega peciva prepovedano. Za vse ostale obratovalnice. za katere že ministrska uredba izrecno ne predpisuje 8urnega, in za obratovalnice, za katere predpisuje izvršilna uredba 6. 9, 9 in pol oziroma 10 ur dela. je določen delovni čas v okolišu policijske direkcije ljubljanske od 8. do 12. ter od 14. do 18 ure. povsod drugod v ljubljanski oblasti pa od 8. do 12. in od 14- do 19. ure; v prvem primeru torej osemurno in v drugem primeru devet-urno delo. Ob nedeljah so te obratovalnice odprte po dve uri na dan, izvzemši policijski okoliš Ljubljane, ljubljansko okolico, Kranj in Trbovlje, kjer v nedeljo počiva delo. Gostilne, restavracije in kavarne uravnavajo svod delovni čas po policijski uri, vendar z izrecnim določilom, da natakarsko osebje ne sme biti zaposleno več kot 8 ur na dan. Javne kuhinje in brezalkoholne gostilne so odprte poleti od 6. do 22. ure in pozimi od 7. do 22. ure. Okrepčevalnice in slaščičarne smejo biti odprte poleti od 7. do 22. ure in pozimi od 7. do 21. ure. Za trgovinske obratovalnice (točilnice), ki se bavijo tudi s točenjem alkoholnih pijač, velja isti poslovni čas kakor za obratovalnice, ki nimajo pravice točenja alkoholnih pijač. Trafike smejo biti odprte od pol 8. do 12. ter od 14. do 20. ure: ob nedeljah pa samo dopoldne, in sicer poleti od 7. do 12., pozimi pa od 8. do 12. ure. Ako se trafike bavijo s prodajo papirja, pisarniških in drugih potrebščin, ki ne spadajo v vrsto kadilskih potrebščin, ne smejo prodajati takih predmetov v času. ko so zaprte trgovinske obratovalnice. Cvetličarne smejo biti odprte od 7. do 12. ure in od 15. do 20. ure; ob nedeljah pa od 7. do 12. ure. • V kopaliških in letoviških kralih Bled. Bohinjska Bistrica, Kranjska gora in Rimske toplice smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice v seziji odprte od 7. do 21. ure z izmeno pomožnega osebja. Brivnice smejo biti ob delavnikih odprte od pol 8. do 12. ter od pol 15. do 19. ure, ob nedeljah pa od pol 8. do 12. ure z izjemo za policijski okoliš ljubljanski, kjer so ob nedeljah brivnice zaprte. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo biti zaprte na rojstni dan Nj. Vel. kralja in na praznik ujedinjenla ves dan, na Vidovdan in na dan sv. Cirila in Metoda pa saimo dopoldne. Dalje imajo biti obratovalnice ves dan zaprte na novega leta dan. na dan Sv. Treh kraljev, dne 19. marca (Sv. Jožef), na praznik Vnebohoda. na dan Sv. Rešnjeta telesa, dne 29. junija (Sv. Peter in Pavel) dne 15. avgusta (Marijino vnebovzetje). 1. novembra (Vsi svetn ki), dne 8. decembra (Brezmadežno spočetje), dne 25. decembra (Božič). Obratovanje je dovoljeno na te dni le v onih obratih, za katere predvideva izvršilna naredba druga določila. Prestopki izvršilne naredbe se kaznujejo iz globo od 50 do 3000 Din, kakršna je pač velikost dortičnega obrata. Prestopke kaznujejo pristojna upravna oblastva prve stopnje. Zadnja pot dr. Leva Brunčka Ljutomer, 11. julija V soboto popoldne smo pokopali nenadoma preminulega nacijonalnega delavca, sreskega poglavarja dr. Leva Brunčka. Velika udeležba na njegovi zadnji poti je pričala, da je bil pokojnik, ki je bil šele z novrm letom nastopil svojo novo službeno mesto kot sreski poglavar v Ljutomeru, med vsem prebivalstvom priljubljen in spoštovan. Pred hišo žalosti se je zbral skoro ves Ljutomer in prispele so številne de-putacije iz vsega sreza ljutomerskega, pa tudi iz sosednjih srezov. Truplo je blagoslovil mestni župnik msgr. Lovrec ob asistenci 10. duhovnikov in pevci so zapeli »Vigred se povrne«. Žalni sprevod je vodila meščanska garda iz Vržeja, za katero sta korakala gasilno društvo in godba. Sledili so uradniki sreskega poglavarstva in pevci. Za duhovniki se je peljal mrtvaški voz s 4 konji, ves preobložen z venci. Pogreba so se udeležili med drugimi še mariborski veliki župan dr. Schaubach, sreski poglavar iz Celja g. dr. Hubad. ljutomerski župan g, Zemljič z občinskim odborom ter zastopniki okrajnih zastopov, uradov in številnih društev. Ob grobu so pevci še zapeli »Blagor mu«. Meščanska garda, ki jo je pokojnik šele pred kratkim zajprisegel, je izvršila pozdrav krsti ter oddala častno salvo. Ob odprtem grobu se je v imenu vseh prijateljev poslovil od pokojnika ljutomerski župan dr. Zemljič, ki se je z ganljivimi besedami spominjal zaslužnega in priljubljenega pokojnika. Mnogo prerano umrlemu nacionalnemu delavcu bodi lahka domača žemljica! Cvahtejeva slavnost v Mali Nedelji pri Ljutomeru Odkritje spominske plošče pokojnemu Z- Simonu Cvahteju, ki je skozi 36 let uči-teljeval v Mali Nedelji pri Ljutomeru in vzgojil cele generacije, ki je pa vsemu ljudstvu bil stalen svetovalec in učitelj v sadjarstvu, vinarstvu, kletarstvu, ki je bil vzor gostoljubja, ki Je med vojnim časom bil tolažnik in svetovalec vsem in vsakomur itd., itd., se vrši nepreklicno dne 5. avgusta t L Slavnostni govor ob odkritju bo imel pokojnikov stanovski tovariš, ki ga je vezalo s pokojnikom tesno in iskreno prijateljstvo. Od prispevkov za spominsko ploščo je hvala Bogu preostalo že doslej toliko, da bo 20 najrevnejših otrok tamoŠ-nje šole ta dan od pet do glave nanovo oblečenih. Da se bo v intencijah blagega pokojnika moglo v tem pogledu še več storiti in še več otrok - revežev obleči, apeliramo tem potom Se enkrat na naklonje- nost cele nale Javnosti, slasti pa m nt bivše učence, prijatelje in znance pokojnika. da še priskočijo na pomoč ia pošljejo čimprej svoje prispevke bodisi v denarju bodisi v blagu na šolsko vodstvo (g. Ivan Ceh) v Mali Nedelji pri Ljutomeru s pripombo, da pošiljajo za Cvahtejevo spominsko slavnost Istotako prosimo tem potom, naj vsi oni, ki reflektirajo na skupno kosilo v Društvenem domu, to čimpreje bodisi osebno bodisi po dopisnici prijavijo na naslov: Mirko Senčar, poštar, Mala Nedelja pri Ljutomeru. Opozarjamo ponovno, da to ni kak banket, ampak da bo vsak dobil kosilo bodisi za 12 Din (juha, govedina in prikuha) ali za 15 Din (mesto govedine pečenka). Vsakdo, ki se bo pravočasno prijavil, bo dobil za kosilo posebno nakaznico. Tako ne bo zmešnjav. Opozarjamo tudi še na sledeče: morda je kedaj kdo iz Male Nedelje s kako veselico odšel s slabimi spomini na vina, ki so se točila. Skrbljeno je, da se bodo tokrat točila skoz in skoz pristna, dobra in ne morda s šmamico mešana vina. Zato vabimo ponovno prijatelje naših Slovenskih Goric od blizu in daleč: na svidenje 5 avgusta v Mali Nedelji pri Ljutomeru! Samomor 161etnega mladeniča Ključavničarski vaienec Anton Neiedli Ig Mačkovne Drl Litiii se ie v obupu vrgel pod vlak. Sava. 12. julija. Kronika samomorov, je zadnje čase pri nas zelo pestra in strahotno številna. Značilno pa ie. da se ie nevarna manija preselila tudi na deželo in celo med mladino. Današnji slučaj ima za ozadje precej opas- no bolezen, ki ie mučila Nededlega že dalje časa. Nejedli je bil zelo nadarjen deček, ki je dosegel na 8-razredni osnovni šoli v Zagorju najlepše uspehe in je bil med naj-pridnejšimi učenci. Nad vse spreten pa je bil v risanju. Za časa šolanja je že kot šolar razstavljal svoje slike. Skoro na nobeni razstavi Podmladka Rdečega Križa ni manjkalo Nejedlejevih izdelkov. Na razstavi vseh šolarjev iz naše države v Beogradu pa so bila ocenjena njegova dela med najboljšimi. Od letošnjega aprila se ie učil Tonček v Litiji pri g. Ruparju za ključavničarskega vajenca. Stanoval pa je pri svoji materi Ludoviki v malem poslopju ponoviške graščine v Mačkovui št. 13. Od tam je hodil peš vsako jutro na kolodvor Savo. odkoder se je vozil z jutranjim vlakom v Litijo. Nadarjeni deček pa je bil bolj šibkega zdravja. Posebno zadnje čase se ni počutil nič kaj korajžnega in je vedno tožil, da mu od ropota in vročine v delavnici brenči še ponoči po glavi. Za slabotnega in živčno razdraženega fanta gotovo ni bilo primerno delo v nemirni delavnici. Ker bolečine niso hotele ponehati in so vedno naraščale, je pognalo ubogega mladeniča v skrajen obup in v — žalostno smrt. Poslovilno pismo in zadnje slovo. Kot običajno, je mati tudi usodnega dne zbudila svojega sina. Tonček pa ie začel takoj zopett tožiti, da ni skoro vso noč za-tisnil očesa, ker mu je neprestano šumelo po glavi. Medtem, ko mu je mati pripravljala zajutrek. ie mladenič nekaj pri mizi pisal, po svojem odhodu pa ie pustil list na mizi. »Ko je moj Tonček odhajal z doma«, tako pripoveduje sedaj nesrečna mati. »se ie na pragu še enkrat ozrl. mi podal roko. ter me prav milo pogledal. .Zbogom mama', to so bile njegove zadnje besede.« Materi se je zdelo sinovo vedenje zelo čudno, a ne takoj posebno sumljivo. Ko pa je le pogledala, kaj je napisanega na listu, ki ga je ostavil Tonček na mizi. ji ie ob čitanju zastala kri. Bilo je Tončkovo poslovilno pismo! »Ljuba mama! Oprostite mi vse, ker jaz grem v prostovoljno smrt. Pišite tudi Jožetu in mojstru. V smrt grem zaradi slabega zdravja.« Tončkova usodna napoved se Je uresničila. Ko se je mati zavedla o nevarnosti položaja, v katerega se je podal njen sin, je takoj zbudila mlajšega sina, nakar sta stekla na železniško progo. V istem hipu pa je pripeljal mimo tovorni vlak št 649. ki vozi iz Ljubljane na Zidani most Mati ie slutila, da je to vlak, ki nosi nesrečo njeni družini. In res, 300 korakov za hišo. pri km kamnu 396.4 je že ležalo v krvi razbito truplo njenega pokojnega ljubljenca. Na usodnem mestu pa je že stal sosed Baide Franc, ki je videl, ko je Tonček šel obupan po progi in mahal z rokami ter parkrat zaklical »Jezus!« . . . Par korakov pred vlakom pa je položil poleg sebe kanglico, v kateri je vedno nosil kosilo s seboj, ter se je z razprostrtimi rokami vrgel na tir. Vlak ga je nekaj korakov vlekel s seboj, nato ga je pustil med tirom. Sunek, ki ga ie prizadejal nesrečnemu ofoupancu stroj, ie bii smrtonosen. Mladeniču je prebilo in zdrobilo lobanjo, odrezalo mu je obe nogi pri členkih, desno roko pa mu je vso razstrlo, tako da je pogled na nesrečno žrtev zgrozil vsakogar. O tragičnem dogodku so obvestili litijsko orožniško postajo. Po izvršenem ogledu sta orožnika g. Jesenovec in g. Bučar odredila prevoz pokojnikovega trupla v mrtvašnico na Sevo. kjer je pokopan tudi Nejedlijev oče Jaroslav, ki je preminul 1. 1921. na istotako tragičen način. Tudi očeta je zagrabil v ozki savski soteski pri Renkah vlak in ga je popolnoma pomečkal. Po moževi nesreči je bila takrat najbolj prizadeta uboga vdova, ki ji je zapustil mož sedem malih nepreskrbljenih otrok, pa ni uboga mati niti v najbolj težkih dnervfit $ Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec in čreva brzo io ugodno! 1 omot pa vseh lekarnah Din 4.—. ■ ■ 1 Senzacija! Senzacija! 1 Samo še danes nedosegljivi riki ni živel v nebotičniku, želi prav tako v stari domovini okrog sebe mnogo zele« nja; zato hoče sezidati tam nekje nad Ko« sezami v gozdu prekrasno vilo, kjer bo po travnikih za Rožnikom jahala iskrega ko« njiča njegova oboževalka. Pride do tega prav gotovo, saj kupujeta že svet, samo če se Američanki naposled ne stoži po ameriških nebotičnikih. Za ono milostljivo prav gotovo že ve« ste, ki je šla zadnjič gor, sedla na neko klop in čakala moža, ki se je zamudil ne« kje v mestu, in pričakala na klopi — sinč« ka, s katerim sta se odpeljala po botro v bolnico. Mož se je, prišedši na dogovor« jeno mesto, po pojasnitvi položaja jadrno okrenil in se kot srečen oče vračal v me* sto. Torej celo štorklje ne manjka v Tivoliju. Naj povemo še kaj o onih vilah, ki se skrivajo tam gori. Hudomušne so in imajo respekt le pred možem postave, ki se tu in tam prikaže v njihov največji strah in grozo. Sirensko petje teh prečesto bolnih zapeljivk spravi marsikaterega lahkomisel« nika v pogubo . .. Oseb, ki so krenile s poti poštenosti, no manjka v okrilju gozda, zlasti zdaj na po« letje ne. Včasi se zaleti gor tudi kak ro« mantično razpoložen mladec, ki si morda domneva, da je že blizu eksotičnih dežela, kjer kraljujejo v džungli divje zveri ali se spreletavajo z vej na veje pisani kolibri in klepetave papige. Zabava ga gozd, med« tem ko njegovi svojci v mestu ali na Selu, Glincah ali v Trnovem žive v skrbeh zanj in ga priporočajo varuhom v uniformi. »Vraga, pa menda res smrči nekdo tu v bližini . . .« je menil sinoči okrog 23. gori nad vodovodom patruljajoči stražnik in privlekel iz grmovja za boso nogo mladega fanta. Mali Robinzon na zelenem otoku Ti« volskega gozda je takoj skočil pokoncu. »Jože sem!« pripoveduje fant, star kakih petnajst let. »Ničesar hudega nisem storil. Doma nimam!« Odšla sta na policijo in tam so ugotovili naslednjega dne, da so prijeli hudobnega Mihca v osebi Ivana N. s Sela. Potepinko se je že učil krojaštva, mizarstva, in čevljarstva, pa ni nikjer ob« stal. Zdaj se bo šel menda učit za peka, kakor pravi njegova mama, ki je prišla davi po njega solznih oči. »Ph, ph . . .« so se podili včeraj okrog poldneva trije šiškarji, vsi upehani, za približno 281etnim fantom, ki je vihral do« brih dvajset korakov pred njimi po poti na Rožnik. Preganjanca in preganjalce je srečal nadstražnik Ivan Gec, ki stanuje pod Rožnikom in ki se je pravkar vračal i z službe domov. »Haj, za kaj gre?« je vzklik« nil stražnik in fantje so mu mogli v naglici samo odgovoriti: »Ta*a«at!« V trenotku se je zasukal še stražnik in lov je šel dalje v gozd. Gonja je trajala še nekaj minut, da je tat obstal in se pokorno vračal s straž« nikom proti mestu. Ustavila sta se v hotelu Tivoliju, kjer imajo telefon, in je stražnik lahko pozval tovariša iz Šiške. Tatu, postopača O., so vklenili in odvedli na po« licijsko direkcijo. Malo poprej je hodil O. še ves zbegan po Šiški gor pa dol in ni vedel, kaj početi. Čez čas je stopil v Seidlovo gostilno, od« pri mizni predal in kot bi mignil, pobasal vso gotovino — par sto dinarjev — v žep, nato pa jadrno skočil na cesto. Imel pa je smolo, kajti predrznika so opazili doma« či. Nastal je vik in krik, opozorjeni so bili na tatu šišenski tekači in pričela se je div« ja gonja, ki se je končala, kakor smo že povedali. Tivoli in Rožnik skrivata v svojih ko« tanjah in v grmovju še druge, vse bolj debelokožne prijatelje tuje laknine, ki se podajajo na lov v mesto samo ponoči. Tam gori mrgoli skrivnosti, katere se od časa do časa odkrijejo, tako da zve zanje tudi javnost. Ali ste se že narodi na »Ponedeljek"? fcJUTRCT« S?. 162 ■ 4 PeTet:, 15. Vtt. T92S Sledeče srečke državne razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 19, oziroma v oglasnem oddelku «Jutra» v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4, in v ekspozituri «Jutra» ▼ Šiški, so bile dne 9. julija izžrebane in so zadele: Dobitki L razreda 16. kola. Din 8.000.— je zadela srečka Številka 123.850. Po Din 500.— sta zadeli srečki številka 20.038 in 123.897. Po Din 200.— so zadele srečke St. 14.116, 5.772, 30.981. 30.996, 40.573, 91.790, 103.199, 115.657, 10.814, 10.850, 10.870, 10.998, 20.086, 20.119, 34.712, 34.723, 34.763, 46.020, 46.129, 46.190, 58.277, 58.308, 70.276. 70.398, 84.527, 84.555, 84.595, 84.616, 84.667, 84.677, 97.343, 97.369, 99.823, 108.134, 120.215, 120.293,123.924, 123.948, 123.956,123.998. Ljubljana, 12 julija 1928. Onim, ki so jim srečke izžrebane za dodbitek po Din 500.—, bomo zamenjali srečke za neizžrebane srečke ter bodo tako imeli srečke plačane za vseh pet razredov. Kolikim bomo mogli s tem ustreči, je seveda odvisno, koliko bo ostalo neobnovljenih srečk. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Domače vesti Zanimivo! •Slovenec« od 12. t. m. poroča iz Žalca, da je SLS za svojo politično zborovanje, ki ga bogoskrunsko naziva za • tabor katoliškega slovenskega ljudstva*. dobila od prosvetnega ministrstva polovično vožnjo po železnici. Znano je, koliko se imajo razne nepolitične in strogo strokovne in stanovske organizacije dostikrat boriti za to, da za svoje velike prireditve dobe znižano vožnjo. Znano je tudi, da je za ljubljanski velesejem bila dovoljena polovična vožnja šele na energično intervencijo poslancev KDK. Predpravico, da kot politična stranka dobijo na stroške vseh davkoplačevalcev znižano vožnjo za svoje izrazito strankar-sko-politične prireditve, imajo doslej v naši državi radikali in naši klerikalci. Pa bodo klerikalci še vedno očitali korupcijo — drugim! * Osebne vesti s pošte. Premeščen! sta poštno-brzojavni uradnici Marija Pakiž iz Murske Sobote v Kočevje in telefonistka Terezija Radovan iz Novega mesta v Loko pri Zidanem mostu. Pogodbena poštarica Julka Fajdiga v Strugah na Dolenjskem je podala ostavko na službo. Strokovne izpite za pb uradnike so v Beogradu napravili za I. kategorijo inž. Rajko Poniž na ravnateljstvu. za II. kategorijo Zdenka Veho-var. Anton Udir. V. Šenk, Ivan Poharc, Vera Urbančič. K. Arko in Pr. Pipan z Ljubljane 1, J. Crker z ravnateljstva, Viktor Škvarč z Maribora 2, Jan. Gselman iz Murske Sobote, Ljubica OlaseT in Mara Hafner z Maribora 1, Janko Kavčič in H. Fajdiga z Ljubljane 2, vsi soglasno; St. Pri-stovšek z ravnateljstva in Rozamlla Lut-CTian z Maribora 1 z večino glasov. Pri ravnateljstvu v Ljubljani pa je napravila izpit za HI. kategorijo Ivanka Pristov, pripravnica na ravnateljstvu. Na novo so se otvorile pogodbene pošte Rateče na Gorenj-skem, Rob na Dolenjskem in Golnik na Gorenjskem. * Promocija. Po vesti »Basler Nacfrrieh-tenc je na baselski univerzi promoviral »cum iaude«. g. Mitja L u k a n. siti bivšega ljubljanskega velikega župana g. dr. Lukana in sicer v nacijonalni ekonomiji kot glavnem ter zemljepisju, splošnem in švicarskem dr-Zavnem ter upravnem pravu kot postranskih predmetih. Čestitamo! * Francoski konzul v Ljubljani bo 14. t. m. od 11. do 12, sprejemal predstavnike oblasti in člane konzularnega zbora. * Z ljubljanske univerze. Za prihodnje študijsko leto so na ljubljanski univerzi bili izvoljeni: za rektorja redni profesor dr. Milan Vidmar, za dekana filozofske fakultete redni profesor dr. Marijan Salopek, za dekana juridične fakultete redni profesor dr. Rado Kušej, za dekana medicinske fakultete redni profesor dr. Alfred Šerko, za dekana tehnične fakultete redni profesor ing. Viktor Gostiša in za dekana teološke fakultete redni nrofesor dr. Josip Ujčič. * Palača Narodne skupščine se dovrSava. Gradbeno ministrstvo je razpisalo ofertalno obravnavo za dovršenje notranjih del in ureditev vseh prostorov nove palače Narodne skupščine v Beogradu. Obravnava se bo vršila 15. septembra. * Letošnji poštni- kongres se bo vršil v Beogradu Pričel se je 12 t. m. in bo trajal tri dni. Ob desetletnici se bo brala svečana zadušnica za vse umrle ln v vojni preminule utemeljitelje, dobrotnike in Slane. Med 211 umrlimi člani ali za reformo ptt službe zaslužnimi poštarji so naslednji Slovenci: ravnatelj dr. Janko Debelak, upravnik Ivan Španjol (Tržič), nadpoštar Andrej Tavčar (Ljubljana 6), načelnik odseka Jože Otoni-čar (poštna hranilnica), zvaničnik Valentin Turin (Trbovlje l), uradnica Marija Klavo-ra (Sv. Lenart) in uradnik Anton Krolnik (Maribor 2). Slovenski poštni uradniki in uslužbenci so na kongresu zastopani po šestih delegatih, ki so: predsednik Joško Jak-še, podpredsednik Joško Dular, tajnik Jožko Čampa, blagajničar Fr. Martinšek ter odbornika A. Boh in P. Ciuha. Zal, da ne bo na letošnjem pomembnem kongresu, ko se praznuje desetletnica obstoja poštne Zveze naših bratov Hrvatov, ker ie zagrebška oblastna organizacija na svoji seli dne 29. m. m. sklenila, da se mora kongres zaradi splošnega žalovanja hrvatskega naroda odložiti oziroma, da se ga ne udeleži noben Hrvat, če se bo sedaj vršil. * Slovenski stlpendistl v Franciji. Francoska vlada ie za šolsko leto 1928-29 podelila štipendije tem-le kandidatom: s strani ministrstva zunanjih poslov gg. fvanu Tomšiču, pravniku v Parizu; Slavku Gor-iupti, slušatelju elektrotehničnega Instituta v Grenoblu; s strani prosvetnega ministr- stva gg. Alfonzu Gspanu, filozofu v Parizu; Milici Schaupovi, filozofki v Aixu; Borisu Kermavnerju, pravniku v Lyonu; Franiu Sijancu, filozofu v Parizu, in Mirku Puglju, filozofu v Parizu. ♦ Poroka. Dne 12 t. m. se je poročil v frančiškanski cerkvi ravnatelj zavarovalne družbe »Jugoslavija« g. Vladimir Fischer z gdč. Danico Pirčevo, hčerko višjega geo-melra v Ljubljani. 1270 * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla po kratki in mučni bolezni ga. Marija R o j č e-v a. Pogreb bo danes ob 16.30 uri iz mrtvašnice splošne bolnice. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl po kratki in mučni bolezni veleposestnik g. Franc Gostiša Njegove zemske ostanke bodo prepeljali danes ob 16. uri v Gornji Logatec, odkoder se bo vršil pogreb ob 17 uri na domnče farno pokopališče. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožal.ief * Mednarodni etnografski kongres v Pragi. V dobi od 7. do 13 oktobra letos se bo v Pragi vršil velik mednarodni etnografski kongres, katerega se udeleže tudi jugoslovenski znanstveniki. • Ferijalni tečaji srednješolskih učiteljev. Kakor javljajo iz Beograda, se bodo tečaii srbsko-hrvatskega in francoskega jezika v kratkem pričeli. Slušatelji bodo imeli popust na železnici ter zagotovljeno prenočišče v Beogradu za ceno 5 Din dnevno Učitelji, ki se še niso prijavili, naj se takoj priglase ministrstvu prosvete. * Iz »Uradnega Usta«. »Uradni Ust« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 65. številki pravilnik o voznih ugodnostih za nezaposlene delavce, pravilnik o ugotavljanju maksimalnega števila potnikov in količine blaga na potniških ladiah. pravilnik o odstavljanju in bolovanju uradnikov in uslužbencev poštno-brzojavne In telefonske službe, nadalje pravilnik o izvrševanju odredb pogodbe, sklenjeno med našo vlado in Mednarodno delniško družbo za zrako-plovstvo v Parizu ter Družbo za zračni promet. • Notarska zbornica v Ljubljani razpisuje notarsko mesto na Brdu ali pa drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. • Razpis inženjerske službe. Pri velikem županu mariborske oblasti ie razpisano mesto inženierja gradbene ali pa kulturnoteh-nične stroke v pripravljalnem in eventualno tudi v pomožnem položaju 1. kategorije državnih uradnikov. Prošnje nai se vlože do 28. t. m. pri velikem županu mariborske oblasti, kjer se dobivajo tudi nadalina pojasnila. STENie©L najboljše sredstvo proti stenicam dobite v dTogeriji: KANC, Ljubljana, Židovska ulica. * Sprejem gojencev v mornariško šolo. V mornariško strojno šolo v Boki Kotorski se sprejme letos do 400 mladeničev Iz civilnega prebivalstva. Šolski tečaj se bo začel 1. oktobra in bo traja! za 14: razred dve leti, za 15. razred pa tri leta. Sprejemalo se kandidati v starosti od 15 in pol leta do 19 let, ki so z dobrim uspehom dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole in ki so prebili najmanj dve leti v železarskem obrtu, kakor kovaškem, mehaničar-ski, kleparski, ključavničarski, strugarski, šoferski, eiektričarski, monterski ali podobni obrti. Opraviti morajo tudi sprejemni izpit. Interesente opozarjamo na razglas v 65. številki »Uradnega lista«. Prošnje za sprejem naj se vlože do konca avgusta. • Potovanje okoli sveta na protezah. V Vinkovcih je preteklo sredo vzbudil splošno pozornost češkoslovaški invalid na protezah Rudolf Nečas, ki na malem vozičku, katerega vlečeta dva psa, potuje okoli sveta. Doslej je Nečas prevozil s pasjo vprego približno 2000 km. Na vozičku piše svoje potovanje okoli sveta na protezah. Nečas je izgubil noge na italijanski fronti. Sedaj je na potu v Beograd. ♦ Zanimiva • razstava na Stišaku. Prihodnjo nedeljo bo na Sušaku otvorjena zanimiva razstava slik. ki predstavljajo morje in naše Primorje. Obenem bo otvorjena tudi razstava narodne obrti in veziva. V zbirki narodnih veziv bodo zastopane vse jugoslovenske pokrajine. * Osješko gledališče deložlrano. Predvčerajšnjim popoldne se je v Osjeku izvršila deložacija tamkajšnjega gledališča. De-ložacijo sta Izvršila dr. A. Petrovič kot zastopnik upnikov in sodnik dr. Mašič. Delo-žirani sta bili samo pisarni upravnika in tajnika, nakar je bilo gledališče zaklenjeno. Ministrstvo prosvete je sicer odredilo, da se izplača znesek pol milijona dinarjev za poravnavo najemščine, finančno ministrstvo pa zneska še ni nakazalo. Lastniki kinema- toir*fa, ki so poslopje za oseiu let vzeli v najem, so proti ministrstvu vložili tožbo za odškodnino. ♦ Ameriški turisti v Dalmaciji. Z velikim prekoceanskim parobrodom »President VVilson« se je predvčerajšnjim vrnilo v domovino sedemdeset naših izseljencev. 2 njimi pa je prispelo tudi lepo število ameriških turistov. Izjavili so, da se jim zdi v primeri z Grško ln Ifcliio naša država še najbolj urejena ter v razmeroma povoljnem blagostanju. Naravnosf navdušila pa jih je prirodna lepota Dalmacije. • CIrll-Metodov kres je prinesel nadalje družbi: od podružnice Gabrje 316.80 Din, od podružnice Laško 200 Din, od podružnice Slovenjgradec 110 Din. Hvala! 1267 • Posebni vlak za olimpijado vozi z Dunaja 26. t. m. Informacije in prijave pri »Putniku-Tourist Office«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. ♦ Cesta na Jezersko. V nedeljo me je zanesla pot na Jezersko in sem imel priliko ugotoviti, v kakšnem vnebovpijočem stanju se nahaja cesta, ki nosi ponosno ime »državne« ceste. Osobito od Tupalič pa do Muriieve žage je cesta taka. da se nehote sprašuješ ali si na cesti — ali v jarku. Po dežju se nabira voda v kolovozih, da nastajajo vzdolž ceste pravcate struge. Ubogi pešec ali voznik ali avto, ki upa na to pot. Merodajni faktorji mislijo menda, da je to v prospeh tujskega prometa in turistike. Čas bi bil, da se napravi temu stanju konec, ker ceste, kakor je ravno Jezerska, so sramota za kulturno državo. * Slabe železniške zveze s Cakovcem. Iz Čakovca nam pišejo: V prvi vrsti pogrešamo dobrih zvez z Mariborom in Ljubljano. Sedaj še gre nekako, ker imamo opoldne brzovlak. ki vozi do 15. septembra. Ko bo ta ukinjen, potem nimamo od 6. ure 42 minut do 15.32 nobenega vlaka proti Pra-gerskem. Ta nedostatek bi lahko uredili na ta način, da bi vozi! vlak, ki pride opoldne v Ormož, do Čakovca Vlak štev. 1127 odhaja prezgodaj Iz Kotoribe. Učenci, ki se vozijo s tem vlakom v Varaždln v šolo. čakajo v Čakovcu tričetrt UTe na zvezo. Druga neugodnost je kratki postanek nekaterih vlakov Navajamo samo vlak, ki pride ob 10.50 iz Maribora. Ta vlak ima v Čakovcu samo 15 min postanka. Potnikom je na ta način popolnoma onemogočeno obe- * dovati. Opaža se, kako potniki pritečejo v restavracijo, naročajo obed v največji naglici, jedo ter zopet beže na vlak. Zakaj je imel ta vlak prej 25 min in celo 30 minut postanka. Bilo bi pač v interesu potujočega občinstva, da se podaljša postanek temu vlaku. Železniška uprava bi se lahko ozirala na to pri sestavljanju voznih redov. * Nezgoda nemških turistov na Donavi Dva nemška športnika, ki sta nameravala v platnenem čolnu po Donavi in Črnem morju potovati v Carigrad, sta v bližini Vu-kovara doživela neprijetno presenečenje, čoln je naletel na neki remorker in je bil močno poškodovan, potnika pa sta srečno rešila. Čim popravita čoln, nameravata potovanje nadaljevati. ♦ V Oroslavju pogorela tovarna rolet. V tovarni rolet v Oroslavju se je v torek opoldne, ko so delavci zapustili delo, pojavil požar. Ogenj se je naglo razširil in v kratkem času je vkljub energični gasilni akciji tovarna pogorela do tal. Pač pa se ie posrečilo rešiti stroje iz delavnic. Kako je ogenj nastal, se ni moglo ugotoviti; domneva pa se, da je požar nastal zaradi kratkega stika električnega toka. Skoda se ceni na 500.000 dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino. * 400 let stara naselbina v Srbiji. Znanstvena ekspedicija narodnega muzeja v Beogradu je nedavno ob priliki gradbe nove železniške proge Prokuplje-Kuršumliia odkrila starodavno naselbino iz predzgodo-vinske dobe in rešila za narodni muzej zanimive izkopine. Naselbina je iz bakrene dobe; je bila zelo obsežna; doslej je bilo mogoče prekopati Ie en del naselbine, ki je predstavljal način življenja tamkajšnjih pra-prebivalcev, ki so bivali Še v podzemskih jamah. Našli so tamkaj večjo količino posode, deloma rdeče pobarvane, več bakrenih in kamenitih sekir, nožev iz kremena, lončenih kipov ter razne figure iz gline. Starost izkopanih predmetov se ceni na približno 4000 let. * Komunist dr. S. Markovi«* aretiran. Bivši narodni poslanec in znani vodja komunistov dr. Sima Markovič je bil te dni v Vukovaru aretiran. Po nalogu velikega župana je bil dr. Markovič eskortiran v Beograd. • Avijatična nesreča v Novem Sadu. V Novem Sadu se je predvčerajšnjim dvignilo v zrak pet vojaških aeroplanov. Na enem aeroplanu pa se je pojavil defekt že v višini 20 metrov. Aeroplan je padel na tla. Aparat ie znatno poškodovan, pilot poročnik Kostič pa težko ranjen. Zlomljena mu je čeljust. Prepeljali so ga v bolnico. + Ljubavna tragedija ▼ Starem Bečeju. V Starem Bečeju je prošli torek tamkajšnji policijski komisar Pajo Medulič ustrelil mlado ženo Hono Manjo, potem pa $e sebi pognal kroglo v glavo. Medulič se je bil strastno zaljubil v mlado ženo, četudi je prekoračil že petdeset let. Vedno jo je zalezoval, čeprav ona ni marala zanj. Ko ga je prošli torek zopet odklonila, Je Medulič potegnil revolver in sprožil. Žena se je smrt-noranjena zgrudila na tla, on pa si ie pognal kroglo v desno sence. Bil je takoj mrtev. ♦ Pri leni prebavi, želodčnem ln Črevesnem katarju, črevesnih oteklinah, nagnenju k vnetju slepiča Vam povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« lahko prebavo brez vsakih bolečin. Preizkušnje na klinikah trde, da je grenčica »Franz-Josef« najbolje m najučinkovitejše odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. . ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira Jos Reich. Ali ste se že naročili na »PONEDELJEK"? Iz Ljubljane h— Zveza slovenskih vojakov ▼ Mostah pri Liubljanl, vljudno vabi vse svoje člane, da se sigurno udeleže sestanka v soboto, 14 t. m. ob pol 9. uri zvečer pri Štoru v V od matu, kjer se bo razpravljalo o proslavi desetletnice konca vojne. Proslava se bo vršila v začetku septembra t. 1. z vpri-zu-itvijo drame »Kalvarlje« na prostem. Pridite prav vsi! — Predsednik. u— Ruski odbor v Ljubljani sporoča, da se bo vršil v nedeljo 15. L m. v pravoslavni cerkvi ob 11. parastos po umorjenem ca'Iu Nikolaju II. in njegovi družini ob 10 letnic unora. u_ Program proslave I70-Ietnlce rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki se vrši na njegovem rojstnem domu v Zg. Šiški ač »Kamniti mizi«. L Slavnostna akademija na predvečer, t. j. soboto 14. julija 1928. ob 20. uri t programom: 1.) Nastop domačega tamburaškega zbora; 2.) Slavnostni govor; govori predsednik. Slov. Matice g. dr. Dragotin Lončar; 3.) Nastop pevskega zbora; 4.) Deklamacije; 5.) Vprizoritev prve slovenske dram. igre: Linhart »Zupanova Micka«, s predigro in igro v dveh dejanjih ter poigro II. Ljudska vescilca v nedeljo 15. julija 1928, popoldne od 15. ure naprej z vzporedom: 1.) Koncertne točke železničarske godbe »Sloga«; 2.) Nagovor g. profesorja in pisatelja dr. Ivana Laha, imenom »Vodnikove družbe«; 3.) Nastopi raznih priglašenih odličnih pevskih društev; 4.) Srečolov; 5. Ples. Rodoljubi! Počastite spomin velikega pesnika s svojim obiskom! u— Oddaja poštnih voženj za Izpraznje-vanje pisemskih nabiralnikov. Mestni magistrat razglaša: Po razpisu direkcije pošte in telegrafa se bo vršila 28. t. m. ob 10. dopoldne javna ustna dražba za prevzem oskrbovanja poštnih voženj v svrho izpraz-njevanja pisemskih nabiralnikov v Ljubljani za dobo 1 leta. Komisija za dražbo se bo sestala za sprejemanje ponudnikov ob navedeni uri v sejni dvorani na mestnem magistratu, pogajanja pa se priano ob 11. Razglas o tej dražbi je nabit na obč. deski, pogoji z načrtom voženj in s pravilnikom za oddajo zakupa pa se lahko dnevno vpo-?Iedajo med uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu ali pa pri poštnih uradih. u— Kresovanje na Rožniku, ki ga priredi v nedeljo 15. t. m. Sokol na Viču, bo ena najlepših tovrstnih prireditev letošnje sezone. Prireditveni odbor je poskrbel za najpestrejši spored in za najboljšo postrežbo v paviljonih. Dobiček je namenjen sanaciji mizernih financ viškega Sokola in njegovemu razmahu. Telovadna prireditev 1. julija ni bila posečena tako, kot se je pri-č-kovalo. Odbor apelira na ljubljansko in orouško javnost, da poseti v nedeljo njegovo prireditev ter tako gmotno in moralno podpre društvo. u— Gospod Emerlk Mayer, veletržec v Ljubljani, nas prosi za objavo, da ni povzroči; s svojim avtom nikake nesreče, ki bi bila zahtevala celo človeško žTtev, in da so zadevne govorice glede njegove osebe, oziroma glede šoferjev, ki so pri njem zaposlili. popolnoma brez vsake podlage. 1269 u— Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne or-dtnira od 14. t. m. do konca avgusta. 1268 u-- «Prl Mraku« na Rimski cesti svira vsako soboto in nedeljo orkester »Orijent«. 1260 u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji nasled-nj; dogodki: 1 sieparstvo, 2 telesni poškodbi 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 popadljiv pes, 1 prestopek neprevidne vožnje, 4 prestopki obrt. reda, 1 tatvina vojaških dokumentov, 1 pobeg od doma, 1 nezgoda s kolesom in 26 prestopkov cestnega policijskega reda u— Huda nesreča poleg Kolfnske tovarne Včeraj popoldne okrog 17.30 se je pripetila na cesti v bližini Kolinske tovarne huda kolesarska nesreča. Ob omenjenem času je peljala s kolesom po klancu proti železniškemu mostu 24 letna Katica Plavčeva, stanujoča v Zalokarjevi ulici, ki na oglu nikakor ni mogla zavreti kolesa. Pri tem se je močno prestrašila in zdrvela naravnost v obcestni kamen, kamor je priletela z vso silo. Natrla si je prsni koš ter je obležala v travi nezavestna. Ponesrečenko so nenadoma spravili z rešilnim avtom v splošno bolnico. u— Z vilami ga Je obdelal. Mizarski pomočnik Tone K. je neznansko jezave narave, ki jo je da! predsnočnjim kar na lepem občutiti hlapcu Jaki Uriru pred domačo hišo na Brdu št. 18. Zaradi neke malenkosti se ie Tone malo pred 20. zjezil, na kar je pograbil gnojne vile in se zaletel v Urha. Udaril ga je nekajkrat čez pleča, potem po glavi ter ga slednjič dregnil z ročajem še v trebuh. Jaku je zaradi udarca postalo slabo in je moral iskati zdravniške pomoči, dočim je Toneta poiskal na Jakovo prijavo stražnik. u— V spanju ga Je obiskal tat. Solnce žge, vročina pritiska, zato blagor mu, kdor se more spočiti v hladni senci. Bivši knjigovez, sedaj uslužbenec podjetnika z vrtiljakom v Tivoliju France K. je imel tako priliko. Hodeč po mestu se je odločil, da se spočije v parku na Kralja Petra trgu kjer je kmalu zaspal. Med tem, ko je sanjal najprijetnejše sanje, pa se je prislintl k njemu neznan tat, ki je menil, da najde v Francetovem žepu kakega božjaka, ter mu odnesel delavsko knjižico. Zbudivši se, je France močno presenečen konstatiTal, da je, okraden in da mu je tat odnesel s knjižico vred tudi vojaške dokumente. u— Zopet nezgoda na Celovški cesti. Omenjena cesta, ki je izredno živahna od lutra do večera, je postala zlasti v poslednjem času pozorišče številnih prometnih nezgod in nesreč. Najbolj nevaren je ogel Tržne ulice in Gasilske ceste, kjer skoro ne mine dan, da se ne bi pripetilo kar po več karambolov. Predvčerajšnjim popoldne okrog 13.30 sta tamkaj zopet trčila skupaj s kolesi sodarski mojster iz Tacna Ivan Medved ter dijak Risto Jelačin. Pri zaletu sta padla oba po tleh, vendar se Jelačin ni poškodoval, dočim je Medved obležal z na- sije na nočnem nebu in tako tvori celota Siična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima irpenhns lomljeno levo nogo v členku tn je morai takoj iskati zdravniške pomoči. u— Nezgoda zaradi splašenlh konj. Ko se }e vozil predvčerajšnjim narednik djak Ivan Theuerschuh s kolesom po Dunajski cesti, sta se tik pri odcepu Vilharjeve ceste splašila pred njim konja vprežena v prazen voz, za katerim je stopa! hlapec. Konja sta poskočila v zrak in bi Teuerschuh zavozli tik pod nju, da ni pravočasno spustil kolo In skočil v stran. Kolesar je sicer rešil samega sebe, ni pa mogel obdržati kolesa, ki sta ga konja popolnoma stria. Hlapec videč nesrečo, je takoj prihitel do voza, skočil gor in pognal konja v dir proti Vilharjevi cesti. Teuerschuh je pohitel za njim, da ga legitimira. Hlapec pa je sprva navedel napačno ime in se je pravilno legitimiral šele, ko ga je h temu prisilil stražnik. 8— Zgubila se je večja vsota denarja, okrog 2250 Din, in nekaj listin na poti skozi Moste po Zaloški in Sv. Petra cesti do Prešernovega spomenika Najditelj se 'epo prosi naj vrne znesek, ki je bil nameijn za p'aciio dolga, proti primerni nagradi v upravo »Jutra«, Prešernova ulica 54. Iz Maribora a— Nove in izbrisane obrtne pravice. V minulem mesecu je bilo obrtno gibanje nekoliko manj živahno kakor običajno. Na novo so bile izdane tri obrtne pravice, ln sicer ena za prevažanje tovorov, druga za trgovino z usnjem, tretja pa za tapetništvo. Izbrisani sta bili dve obrtni pravici, in sicer ena hranjenja in ena mizarska delavnica. a— škoda od nevihte v Dravski dolini. V soboto, ko so imeli okrog Maribora popoldne in zvečer dobro došlo ploho je bilo v Dravski dolini posebno okrog Ruš in Fale tudi nekaj toče, ki je napravila mnogo škode po njivah. Naknadno se pa iz teh krajev poroča, da je poleg toče napravil škodo od Sv. Duha na Ostrem vrhu pa doli do Bistrice tudi silen vihar, ki je stresel mnogo sadja z drevja. Prebivalstvo se obrača do oblastev za ocenitev škode in za pomoč. a— Zaradi uboja, ki se je dogodil v nedeljo zvečer v Ljudski kleti, je bil sedaj izročen sodišču 22 letni pekovski pomočnik Rudolf Stalcer. Hčerka ubitega Kebriča, 14 letna Nežika, je izpovedala, da je Stalcer med prepirom z roko zamahnil proti očetu, da se mu je pri tem v roki nekaj zasvetilo in da Je takoj nato oče s krikom pade! krvav na tla. Nesrečni Kebrič, ki je zapustil bolno ženo ln pet malih otrok, je bil zaboden v srce. Poleg njega so našli žepni nož z železnimi platnicami. Osumljeni Stalcer odločno zanika, da bi bil ta nož njegov ln da bi med prepirom imel sploh posia * Kebričem, s katerim ni bil v sovraštvu in o katerem ne ve, kako se je vmešal v prepir, ki so ga povzročili neki drugi pivci. Preiskavo bo sedaj vodilo sodišče. a— Slučajna Izsleditev vojnega begunca. V sredo je mariborska policija ustavila nekega sumljivega mladeniča. Fant je imel pri sebi listine na ime Vinka Škobarja. Ko so ga pa natančno preiskali, so našli v njegovih skritih žepih tudi listine, glaseče se na Vinka Baljarja. Vinko Baljar je po zagrebški komandi mesta zasledovan kot vojni begunec. ki je bil zaradi ubega že obsojen na 4 leta ječe, a je potem v začetku februarja letošnjega leta utekel iz zagrebške bolnice, kjer se Je zdravil, ko je zbolel v zaporu. Mariborska policija bo Baljarja sedaj odposlala v Zagreb. Iz G»lja e— Uradni dan Sreskega gremlja trgovcev r Celju za člane trgovcev v sodnem okraju Rogatec se bo vršil v ponedeljek 16. t. m. iti sicer od 9. do 12. dopoldne v Rogatcu v hotelu »Sporn« in od 3. do 5. pop. v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. Iz Litije I— ZaHoj v lesni trgovini. V zadnjem času opažamo zastoj v lesni trgovinL Vzrok je ta, ker so kmetje močno zapo« sleni na polju in ne utegnejo prevažati lesa. i— Kako kaže letina. Letošnja letina obeta biti še precej zadovoljiva vkljub močnemu pomladanskemu deževju. Prav lepi vidiki se obetajo sadjarjem. Mrva je pod streho in so živinorejci ž njo jako zadovoljni Če ne bo večjega nevšečnega vremenskega preokreta, bomo z letošnjimi pridelki prav zadovoljni. i— Odlikovanje najboljših Šolarjev. Pošt« na hranilnica je darovala več najpridnej« šim učencem ljudske šole hranilne knjiži ce z vlogami po 100Din, ki jih pa smejo dvigniti šele ob polnoletnosti. »JUTRO« St. 162 ...... "" ■ - -- - - .t-V. - - - ^ S ■ ■■ - ■ ' ~ '...... Pete!:, 13. VJI. 1928 Iz Novega mesta a— Požar v Gaber jih pod Gorjanci. Komaj ae je poleglo razburjenje radi po« fara v Smolenji vasi, ie je naznanila sv rena ▼ mestnem stolpu te dni ob 23. uri, da gori ie zopet nekje v okolici Kmalu »e je izkazalo, da je nastal požar v Gt» berjih, kjer ao zgoreli do tal ena hiša in dva skednja. Sumijo, da zažiga zločinska roka, ker je pričujoči požar že tretji t zadnjih dneh. n— Koncert Glasbenega odseka Novo* meškega Sokola so bo vršil ▼ Sokolskem domu v soboto 14. t. m. z zelo pestrim sporedom. Poleg orkestra bo nastopil kvartet: Segedin, Jarc, Vogrinc, Lesjak. n— Nevaren cerkveni tat v novomeških zaporih. Pretekle dni se je posrečilo orož« niku«naredniku Feliksu Pokovcu in kaplaru Mirku Kovaču z orožniške postaje v Treb* njem, da sta izsledila v Dol. Sevnici, obč. Mirna, zloglasnega cerkvenega tatu Ivana Fraklja, rojenega v Ljubljani, a pristojne* ga v občino Avšiče, srez Radovljica. Ko sta ga orožnika aretirala, se jima je predsta« vil z besedami: »Čast mi je, gospoda, da se vam predstavim 1 Ivan Frakelj!« V go« stilni je pripovedoval, da je bil pri trapi« stih v Rajhenburgu in da je prav prijetno živel pri njih. Frakelj je po poklicu vrvar. Nedavno je pobegnil iz mariborske kaz» nilnice m odšel v Italijo, kjer pa ni dolgo obstal. Po dosedanjih prijavah, ki pa še vedno prihajajo, je Frakelj samo na Bledu pokradel za 12.500 Din cerkvenih prtov in raznih zlatih križcev, po drugih cerkvah in privatnih stanovanjih pa za okoli 40 tisoč Din. t? Kranja r— Planinska slavnost na Stolu. 15. t. m. s« bo vršila na Stolu (2193) velika pla« ninska slavnost. Otvorili bodo na slovesen način novo prizidane prostore Prešernove koče, ki je dobila še enkrat večji obseg. Ob 11. uri dopoldne bo bral župnik iz Breznice službo božjo m nato blagoslovil povečano kočo. Pripravljeno je vse, da s* fx> razvila prava planinska veselica. Nem« ška kakor slovenska pot od Valvazorjeve koče sta povsem prosti snega. Javljeni so turisti tr Zagreba in iz Koroške. V nede» ljo vsi na Stol v Karavanke! r— Stražišče dobi vodovod. Z gradnjo tovarn -»Tekstilindusa« na Stražiški piano« ti je postalo vprašanje gradnje vodovoda zelo pereče. Kakor doznavamo, je stražiška občina že predložila politični oblasti načr« te vodovoda, ki jih je izvršilo Ijubljan« »ko gradbeno podjetje »Slograd«. Na juž* nem koncu zemljišča Jugočeške na Ga« šteju pod železniško progo bodo zgradili vodnjak, v katerem bodo naprave na elek« frrični pogon črpale talno vodo. Višinski rezervoar bo postavljen za tovarniškimi objekti »Tekstilindusa« nasproti župni cer« levi v Stražišču. Upati je, da bo v najkraj« šem času komisijonelen ogled in da bodo pričeli že letos z gradnjo. Iz Trbovelj t— Podružnica SPD namerava prihodnji mesec prirediti skupni izlet na Triglav. V ta namen sklicuje za danes dne 13. t. m. sestanek članov in članic ob 7. zvečer v društvenem lokalu (gostilna Dreo). Gibanje SDS v ljubljanski oblasti V preteklih dneh so se vršili v ljubljanski oblasti občni zbori, sestanki in predavanja v Ihanu, šmarci. na Bledn, v Rečici, Rovtah. Smartnem pri Litiji, Koroški Beli. na Jesenicah, v Straži pri Norem mestu. Toplicah pri Novem mestu, Dev. M. t Polju pri Ljubljani in v Bohinjski Bistrici. Praksa je pokazala, da podeželsko ljudstvo z velikim zanimanjem sledi pravnemu obravnavanju vprašanj, ki zadevajo vsak dan ▼ praktičnem življenju njihovo udejstvova-nje, zato je posebno gresko tajništvo za kamniški okraj uvedlo tedenske razgovore v teh vprašanjih pri vseh krajevnih organizacijah; doslej so predvsem obravnavali vprašanja ureditve posestnih mej, pripose-stvovanja, rasti drevja na mejah, uhajanja Čebel, udomačenih in domačih živali, porabe tujega materijala, prirasti, naplave itd. Na Bledn se je vršilo predavanje Zve^e kulturnih društev, po predavanju pa je bil občni zbor kraj organizaaije. na katerem je obširno poročal svojim volilcem o gospodarskem položaju blejske občine župan dr. De Glerija. Njegovo poročilo, ki je bilo iz-nešeno v stvarnem razglabljanju, je bilo sprejeto z odobravanjem, za tem pa je bil Izbran novi odbor, ki mu stoji tudi to pot na čelu dosedanji dolgoletni predsednik in župan dr. De Glerija. V Rečici pri Laškem je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika Anton Peč-cik, posestnik iz Trnovega: za podpredsednika Zvonko Kajtna. trgovski potnik: za tajnika Josip Kapla, posestnik, vsi v Trnovem. pošta Sv. Jedert nad Laškim. Zborovanje je poteklo nad vse pričakovanje ugodno; posebno ie bil z odobravanjem sprejet referat dr. Jože Bohinjca. V Rovtah je tamošuja krajevna organizacija priredila predavanje s filmom o otokih Fidži. Nabito polna dvorana je pričala, s kako hvaležnostjo in veseljem sprejema podeželsko ljudstvo pouk o življenju in običajih drugih narodov. V Smartnem pri Litiji je poročal g. Anton Likozar o političnem položaju ter o gospodarskih prilikah v naši državi, nakar se je razvil daljši razgovor o načinu ozdravljenja naše države. Po razgovorih o lokalnih željah in potrebah se je izvršila volitev novega odbora, Id JamBt, da bo organizacija t tem kraju tudi v bodoče zastopala interese svojih članov, kakor je bilo to tudi vedno doslej. V Koroški Beli je poročal o dosedanjem delu odbora g. Mijo Prosen, ki je ugotovil, da je kraj. org. od zadnje dobe narasla tako v številu članstva kakor v Številu volilstva za 50 %, Vodnikova družba je v članstvu narasla za preko 100 % in tudi razširjenje našega časopisja stalno napreduje. Izvršilo se je več uspešnih intervencij za socijalno zaščito članstva. Zaključil je svoje poročilo z izjavo, da je odbor upošteval Želje in težnje članstva, povdarjal pa je tudi, da potrebuje organizacija ljudi, ki se ne strašijo dela in očitkov, odločno pa odklanja one, ki streljajo izza plota. Sledilo je poročilo blagajnika in revizorjev, nato poročilo o delu v občinskem odboru in v krajnem šolskem svetu, nato pa je podal obširno poročilo o političnem položaju delegat centrale. Oigovarjal je na vsa Informativna vprašanja in žel za svoja izvajanja zahvalo tn pritrjevanje. Končno je bil izvoljen novi odbor g predsednikom Josipom Svetlinom na čelu. Smisel za dele, ki preveva vse člane naših krajevnih organizacij, daje stranki neprestano novih sil in obenem spodbuja voditelje k neomahljivemu in vztrajnemu delu za dosego stavljenih ciljev. Donisf STARI TRG PRI SLOVENJGRADCU. Tukajšnje gasilno društvo je proslavilo v nedeljo 1. t. m. blagoslovitev svoje nove motorne brizgalne. Ob tej priliki se je tu vršil tudi izlet mislinjskega okrožja Slo« venjgraške gasilske župe. Na predvečer je priredilo društvo s sodelovanjem Šoštanj« ske gasilske godbe baklado in serenado s petjem svoji kumici gdč. Franji Kuharjevi in župnemu načelniku tov. Leopoldu Ko« paču. Ob 8. je bil sprejem gostov, nato pa slavnostna maša na prostem in blagoslovi* tev brizgalne. Po pozdravnih nagovorih župnega načelnika tov. Kopača m okrož« nega načelnika tov. Cajnka se je nato vršil mimohod gasilcev pred župnimi dostojan« stveniki, kumico in zastopnikom sreskega poglavarja. Popoldne ob 2. je bila vaja z motorno brizgalno, po vaji pa velika vrtna veselica. Prireditev je v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru prav dobro uspela. Šport Državno lahkoatletsko prvenstvo V soboto ln nedeljo dne 14. in 15. t. m. se vrši ob 15. uri na igrišču Primorj lahko« atletsko prv3nstvwo države. — V soboto se vršijo nasled- diSwipline: 100 uj pred« tek, m t krogle, 100 m finale, skok v viši« no, predl^k m, met diska, tek 400 m, skok v daljavo, tek 110 m . tek 1500 m, 4 x 100 predtek. — V nedeljo. 4 x 100 m finale, met kladiva, tek 200 m fina« le, troskok, tek 400 f'~o 460. Investicijsko je bilo zaključeno nespremenjeno po 90 Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki v Kreditni po 85, v Hipotekami po 595 — 60. v Jugoslavenski po 88 — 88.5 tn v Srpski po 145 Industrijske vrednote so bfle bolj zanemarjene. V ^oče-rani so bili zaključki po 480 — 482. dalje so bile zaključene delnice Ogulin - Lika no 215. Trboveljska je popustila na 466 — 475. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 25 91, Berlin 13.5525—13.5825 (13.5675). Bruselj 0—2.345, Budimpešta 0—9.915. Curih 1094.1—1097 1 (1ff95.fi). Dunat O—R.0188, London 276.33 do 277.13 (276.73) Newyork 56.785-56.9S5 (56.985). Pariz 0—222.68. Praga 168.13 do 168.93 (168.53), Trst 296 — 298 (297). Zagreb Amsterdam 22.89 — 22.92. Dunaj 8.0038 — 8.0338, Berlin 133525 - 13.5825, Milan 296.18 - 298.18, London 276.33 do 277 Newyork 56.74 - 56.94, Pariz 221.68 do 223.68, Praga 168.13 — 168.93. Curih 1094.1 - 1097.1. fr«t. Beograd 33.45 — 33.75. Dunaj 266.2 do 272.2. Praga 56.425 — 56.725 Pariz 74.61 do 74.91. London 92.8 _ 93. Newvork 19.065 - 19.125. Curih 367.125 — 369.125; dinarji 33.45 — 33.95. Dunaj. Beograd 12.4425 — 12.4825. Berlin 168 67—169.17. London 34.4225—34.5225, Milan 37.065 — 37-165. NewyorU 70775 do 710.25. Pariz 27.7 — 27.8. Praga 20.9675 do 21.0475. Curih 136.33 — 136.83. Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.77. New-vork 519.075. London 25.245. Pariz 20.315, Milan 27.175. Praga 15.3825. Budimpešta 90 485. Bukarešta 3.18. Sofija 3.745, Varšava 58.175. Dunaj 73.185. Devijia Beczrad na ostalih borzah: v Pragi 59.10, v Berlinu 7.37& Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0. Kreditni zavori 170—175, Vevče 105 — 0. Ruše 265 — 285. Stavbna 56 — 0. šešir 105 — 0. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 442 — 443. kasa 440 — 443, za november 451 — 452. za december 461 — 462. investicijsko 89.75 — 90.25. agrarna 0 — 56.5; bančne vrednote: Poljo. stara emisija 17.5 do 0. nova emisija 0 — 17 Kreditna 85 Ho 86. Hipo 59 5 — 60.5. Jugo 88 - 88.5. Ljubljanska kreditna 120 — 130. Narodna 0775 in t0gg> 395 — 405; "2» 375 - 385; «5» 355 — 365: <6? 315 do 325: «7» 270 — 280; <8> 180 — 190. O t r o-b i: baški, sremski in banaški 147.5 — 155. Dunajska bori* sa kmetijske proizvode (11. t. m.) Na dunajski borzi je situacija zelo nejasna. Na eni strani vplivajo na tendenco poročila o ugodni letini v Jugoslaviji, kjer se v serijoznih krogih računa z možnostjo izvoza 7 milijonov met stotov pšenice, in v Madžarski, kjer se po zadnjem uradnem poročilu računa z izredno dobrim žetvenim donosom; na drugi strani pa se je situacija poostrila zaradi povišanja avstrijske carine na žito. ki se bo izvedla 15. t m. Jugoslovenska pšenica Tisa se je trgovala za julij po 1.71 Kč ex šlep Dunaj. V turščici ie razpoloženje zaradi suše v severovzhodnem delu Evrope, ki ovira razvoj turščice, prijaznejše, čeprav so tečaji v Argentini nekoliko popustili Uradno notirajo: pšenica: domača 42.75 — 43.25. madžarska Tisa (81/82), 46.75 — 47.25; rž: domača 38 — 40; turščica: 37.25 — 38; oves domaČi 37.25 — 37.75. Moka <0> v trgovi ni na debelo: domača 67 — 69, madžarska zacarinjena 65.5 — 68.5. Dnnajsbi svinjski sejem (10. t. m.) D« gon 19.081 komadov od tega 1719 iz Juge slavije, 14.766 iz Poljske in 2147 iz Romu nije. Promet Je bil le v početku živahen Mesne svinje so se pocenile za 5 grošev. Zi kg žive teže notirajo: pitane svinje 2.10 d« 2.15, angleške križane 1.90 — 2.25, kmet ske 1.95 — 2.15, stare 1.90 — 2, mesne 1.71 do 2.30. Vremensko poročilo Meteorološki navori » I »"»>"•»«• 12. julija 1928. Vtšins harometrg 308 8 m Kraj čas opazovanja Ljubljana Maribor . Zagreb Beograd * Sarajevo . Skopi je . . Dubrovnik Split . . . a 7. d o h a g) t a S u 01 i* Sč Smer vetra in brzina " metrih c pO ■o _ JJ Padavine V * mm do 1 ar« >9 7 769-7 7o9 4 7r>7 7 7HM 766-7 76.V1 7< 6 5 21 u 21 22 •n 19 25 26 27 74 «3 72 49 38 36 45 mirno mirno SSW 9 mirno mirno mirno NW 4 NE 6 3 0 1 0 o 2 0 0 Solne« vzhaja ob 424, zahaja ob 19.47. Luna vzhaja ob 0.16. zahaja ob 14.50. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 28.0 C, najnižja 17.0 C. Dunajska vremenska napoved u petek: Najprej še jasno in vroče, pozneje najbrže začasno poslabšanje. Tržaška vremenska napoved sa petek; Normalni vetrovi. Nebo spremenljivo, večinoma jasno. Temperatura od 24 do 30 stopinj. Morja mirno. Gospodarstvo K nameravani remiji blagovne tarife. Sklep prometnega ministrstva, odnosno generalne direkcije železnic, da se pristopi k revizija blagovne tarife, je v poučenih krogih povzročil iznenadenje. Znano je, da v tarifnem odboru ni bil stavljen, odnosno osvojen nikak tozadeven predlog in da se je tarifni odbor v deklaraciji 12. maia postavil na stališče, da je koncepcija veljavne tarife dobra. Nerazumljivo p« le, kako si generalna direkciia zamišlja izvedbo te revizije do 1. .oktobra kf>r je praktično nemogoče. Z delom na brzo roko bi se škodovalo ugledu in avtoriteti tarifnega odbora. rezultat j«* bi bil ^iletintski eksperiment. ki bi mogel Imeti težke posledice. Delo pri klasifikaciji blaga bi se moralo detajlno organizirati ln porazdeliti na posamezne člane, ki bi prevzeli proučevanje tarif za posamezne blagovne skupine. Predvsem pa bi morala generalna direkcija ustvariti predpogoje za uspešno delo, morala bi izdelati potrebne detajlne direktive in navesti čili. ki se nai doseže 7. reformo tarife, ki predstavlja težko in dolgotrajno delo. 2e vprašanje, ali se naj tarifa sestavi po azbučnem ali abecednem redu. predstavlja pri danih razmerah izredno težko vpra šanje. Tudi sestnvlianie ferife rdede na možnost obremenitve vrednosti blaga ni tako enostavno, ker cena istemu blagu lahko va-rira za več sto odstotkov, zlasti če se upoštevajo različne kakovosti istega blaga. Katera cena nai tn vr«m<» 71 noHl^cm? Povsem Izgleda, dn ni namen reforme zboli-šati sedanjo tarifo temveč doseči povečanje dohodkov od blagovnwra prometa in povi-šanie tarif. To h' ranr-d-) dari» čarji, ki imajo koncesijonirano obrt, la so s tem ogroženi interesi sodavičarske obrti in da je obrtno izdelovanje sodavice s takimi steklenicami protizakonito. Na oodlsiri veljavne uredbe od 29. novembra 1910. Št. 212 drž. zik. je obrtno izdelovanje sodavice vezano na koncesijo, bre-z razlike, ali 'viri ta obrt edini predmet obrtne pravice, ali na se izvršuje v zvezi s kako drugo o'>r .i». Ker je smatrati izielovanje sodavice za goste za obrtni jx)sel; smejo gostilniča-ji, kavarna rii in drug: slični obrtniki izdelovati sodavico v takih stclrlenicah le, ako nima-io »odavičarsko koncesijo. UpoštevaM je tudi treba, da obstoja nevarnost da «3 na •a način lahko ir/leluje sodavica iz higijsn-?ko slate vode. Na drugi strani pa se nam iz gostilničarslrh krogov poroča, da ta^o izdelovanje sodavic n! nnatrati za ob*tna izdelovanje sodavic» ker jr tako enostavno kako. izdelovanje malinovca iz malim vega S'dca '.h »ode. Vsenakor «mo mne ija da fci morala oblastva rešiti le sporno vprašanje. = Naraščajoča napetost aa ameriškem denarnem trgu in izgledi za naietje našega zunanjega posojila. Nn ameriškem denarnem trgu se je v zadnjem času pojavila velika napetost, ki je deloma v zvezi s špekulacijo na efektnih borzah ki zavzema take dimenzije, da se finančnih krogov loteva velika skrb, kajti polom efektnih tečajev bi lahko povzročil krizo v ameriškem gospodarstvu. Iz Newvorka poročajo, da je Federalna rezervna banka v Chioagu ponovno zivišala diskont od 41/ na 5 %. Pričakuje se, da bodo tudi ostale federalne rezervne banke sledile vzgledu chicaSke federalne banke. To povišanje je na evropskih denarnih tržiščih vzbudilo izredno pozornost, ker se splošno smatra 5% diskont v Ameriki za svarilo ameriškim .in ^vropskim gospodarskim krogom, predvsem pa ameriški špekulaciji na efektnih tržiščih. Računa se, da bo tudi Angleška banka primorana povišati diskont, da prepreči nadaljnji odtok ameriškega denarja iz Anglije, ki je že v zadnjem času povzročil lahen padec intervalutarnega tečaja angleškega funta. Glede na napetost, ki se je pojavila na ameriškem denarnem in deloma tudi že na kapitalskem trgu, so se f>onovno poslabšali izgledi za najetje posojila v Angliji, odnosno za ugodni emisijo cbveznic tega posojila na angleškem in ameriškem kapitalskem trgu. Če se situacija v Ameriki ne bo obrnila na bolje, tudi London ne bo mogel prevzeti financiranje mednarodnega gospodarstva ter se bodo za interesente poslabšali kogoj: za najetje posojil. Izredno ugodna letošnja letina pšenice. Po podatkih, ki prihajajo iz Hrvatske. Slavonije in Vojvodine, bo letošnja letina pšenice in ostalega žita izredno obilna. Računa se s jjovprečnim donosom 13 do 14 metrskih stotov. Tudi kakovost letošnje pšenice je zadovoljiva. V Vojvodini maša t^ža pšenice 78—80 kg. Glede na ugodno letino so cene novi pšenici znatno nižje kakor cene stari pšenici. Promptna nova pšenica (baška) notira 255 — 260. za iulij 250—255. dočim notira promptna stara pšenica okrog 350 Letina v turščici je še negotova, kaiti turščici so za razvoj potrebne še izdatnejše padavine. = Maloprodaja soli. Po obvestilu sreske finančne kontrole v Celju opozarja Sreski gremij trgovcev v Celju interesente za maloprodajo soli na naslednja določila; 1.) Preskrbeti si morajo overovljen prepis obrtnega lista, ki ga je overoviti pri pristojnem okrajnem s«vtišču: 2.) potrdilo, da je vplačan davek do konca 30 junija t l.; 3.) potrdilo. da še ni kaznovan zaradi hudodelstva tihotapstva Za to potrdilo mora vsak zaprositi pismenim potom pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru V prošnji mora navesti da potrebuje to potrdilo kot prilogo k prijavi za maloprodajo soli. Potem, ko ima vsak naštete tri priloge v rokjih. se poda k najbližjemu finančnemu oddelku, kjer predloži ta potrdila in izpolni prijavo za maloprodajo soli. Tiskovine za prijave imajo finančni oddelki. = Avstrijska poeodbena carina na svinjsko mast in svinjski špeh je bila. kakor smo poročali, v dodatnem dogovoru k jugoslovensko - avstrijski trgovinski pogodbi povišana od 3.80 na 10 zlatih kron. Vendar pa bo carina zaenkrat ostala na dosedanji višini ker je v pogodbi z Madžarsko še vedno vezana. = Naraščajoči ruski notranji dolg. Po vzorcu kapitalističnih držav se je tudi Rusija v zadnjih letih pričela močno zadolževati potom izdaje državnih papirjev. Ker pa vlada v Rusiji veliko [Kmianikanje kapitala, je obrestna mera teh r^pirjev ^elo visoka (8—12 %) in imajo poleg tega nekatera posojila še premijski značaj. V prvih osmih mesecih finančnega leta 1927.'28., to je do 1. junija t L. se je državni dolg dvignil za 407.7 milijona rubljev na 1211.4 milijona rubljev. = Pravilnik za velikoprodajo in maloprodajo soli je objavljen v cSlužbenih Kovinah* št 156 od 11. t. m., na kar opozarjamo interesente. = Razpis gradbenih del. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za prevzem gradbenih iu ostalih profesijo-nistovskih del za dovršitev Deejega doma na Mirju v Ljubljani, ki se bo vršila 31. t. m. pri gradbeni direkciji v Ljubljani, kjer se dobijo tudi potrebna pojasnila in pripomočki. Skupni proračun del znaša 294.200 Din. = Ponovna nstna licitacija ta prevez pošte r Maribor« se bo vršita 17. t m. pri mestnem magistratu v Mariboru. — Rekordna produkcija v ameriški avtomobilski industriji. V maju je ameriška avtomobilska industrija dosegla nov rekord. V Zedinjenih državah in v Kanadi je bilo ta mesec izdelanih 459 900 avtomobilov napram 434.400 v aprilu in 297700 povprečno v 1. 1927. To razširjenje produkcije je nastopilo navzlic temu. da produkcija Fordovih tvornic še ni dosegla one višine iz l. 1926.. pred uvedbo novega modela Po zadnjih poročilih pa s« ie število delavcev in nastav-Ijencev v Fordovih obratih v Detroitu znatno dvignilo in doseglo 112.683 ljudi, s čemer je prekoračen zadnji rekord iz 1. 1926. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprpjema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 1600 komadov umetnega strešnega škrilja. hrastovih jdobov in 2000 kg bločnih verig Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m ponudbe glede dobave klingerit - gostil; do 23. t m. glede azbestnih plošč in vrvic ter jeklenih žičnih vrvi; do 24 t. m. pa glede dobave oglednl-nih. vodokaznih in drugih stekel; do 26. t. m, glede dobave kalilnega in varilnega praška ter salmijaka v prahu. Prometno-komercijtlni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23 t. m. ponudbe gled£ oddaje lesenih kadi in lesenega vedra v popravilo. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave desk. do 24 L m. pa glede dobave 140 ms jamskega lesa. — Vršiie se bodo naslednje ofertalne licitacije: 31. t. m. pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu glede dobave 150 malih poljskih apotek in 700 komadov košar za sanitetni materijal; 7. avgusta pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2000 kg firneza. 100 kg sikativa in 100 kg terpentina; 4. avgusta ori direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 350.000 kg portlandskega cementa; 5. avgusta pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede oddaje električne instalacije; 6. avgusta pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 3 avtomatičnih tehtnic za pakete. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dne 28. t. m. se bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertaina licitacija glede dobave strojnih ventilatorjev, stenskih ventilatorjev in avtomatičnih stikal; 30. tr m. glede dobave 9400 komadov Samotne opeke, 5000 kg šamotne moke in 500 komadov termelitne opeke; 81. L m. glede dobave 5000 kg gnetilnega ma-Silnega materijala; 8. avgusta glede dobave 3500 kg prašnega olja; 10. avgusta glede »JUTRO« Jf. 162 6 Pete«, H mL »28 Iz življenja in sveta Dnevi sodbe že trkajo na vrata Lundborg napoveduje senzacionalna razkritja in čaka samo, da se dovrši polarna tragedija. — Gradivo mu je odstopil tudi dr. Behounek. — Obrekovanje Šveda Malmgreena. — S poletom zračne ladje na severni tečaj je hotel Nobile slaviti vstop Italije v vojno! Berlinski »Lokalanzeiger« poroča, Č3a je bil Nobile te dni nujno pozvan, naj se vrne v Rim. Baje si je že toliko opomogel, da je sposoben za potova« nje. Odpoklic generala je tem značil« nejši, ker prihaja v trenutku, ko na« javlja švedsko in norveško časopisje senzacionalna razkritja kapitana Lundborga. Znano je, da je Lundborg. ki je ze« io molčeč in resen človek, doslej od* klanjal sleherno izjavo in kakršno« koli pojasnilo o katastrofi »Italie«. Te. ga ni storil iz ozirov do Nobila, ki je plakal, ko ga je rešil, ampak iz sploš* no človeških ozirov, ki so mu velevali, da mora molčati, dokler se tragedija v večnem ledu dovrši do kraja Sedaj se stvar bliža koncu in razkritja so vsak dan bližja. Lundborg razpolaga z Behounekovlm! podatki. Behounek je bil skupno z italijanskim meteorologom zoper start «Italie« iz Kingsbaya proti severnemu tečaju v slabih vremenskih razmerah. Toda Nobile tega ni upošteval. Sam izjav, lja v svojih poročilh. da je sklenil raz. viti italijansko zastavo na severnem tečaju baš na dan vstopa Italije v sve» tovno vojno, 24. maja. Ta okolnost je pripomogla, da se je polet končal s ka« tastrofo. Lundborg ima v rokah doka« žilni materijal, da je ekspedicija mo« rala končati s katastrofalnim koncem, ker se njen vodja ni prav nič oziral na človeška življenja, ampak je blaz« no drvel v propast, samo da zadosti svojim nacionalističnim čustvom. Režim je sokriv! Iz vsega tega je jasno razvidno, da je bil Nobile samo orodje v rokah fa« šističnega režima, ki se ni mogel vzdr« žati fanfarozne manifestacije niti v položaju, ki je naravnost ustvarjal po« goje za smrtno nevarnost. Seveda sl*<3 ži ta pretveza sedaj Nobilu za reha« bilitacijo pred fašisti. Režim pa se bo« ji samo za svoj prestiž in kliče gene. rala domov, da bi se v dogovoru ž njim ustvarila obrambna kampanja proti napadom, ki jih pričakujejo v najkrajšem času iz švedskega tabora. V zvezi s tem je padla tudi izjava ma« jorja Mercantija, predsednika itali« janskega pomožnega komiteja za po« nesrečeno moštvo »Italie«. Mercanti pravi, da je Nobile duševno popolnoma zdrav. Pred n~kaj tedni pa so se glasila po. ročila o generalovem duševnem stanju baš nasprotno. In v svet so jih po. slali po isti poti, po kateri prihajajo sedaj popolnoma nasprotne trditve. Mercanti je dejal Švedskim novinar, jem. da je bil Nobile pač fizično zde. lan in 'a je tudi duševno trpel, da pa ni o kaki živčni krizi niti vredno izgub« Ijati besede! »Svenska Dagbladet«, ugledni stockholmski dnevnik, napada z vso vehemenco generalova poročila, zlasti tista, v katerih govori general o Malmgreenovem poskusu samomora. List označuje to pisanje kot izmišlju. tino, ki ji ne velja pokloniti nobenega zaupanja. Zaključek lista se glasi, da so morale prav posebne okoliščine vplivati na Malmgreena, Marianija in Zappija, da so ostavili Nobila. se od« trgali od njega in se podali, površ« no opremljeni in nezadostno preskrb* Ijeni, na neizvestno pot. Celokupen skandinavski tisk razpravlja o Nobi* lovih poročilih ter kaže na nelogičnosti in zevajoče vrzeli. Teh kar mrgoli. Nobile je najprej zatrjeval, da je radio=aparat deloval od prve minute. Potem je zapisal, da so popravljali napravo dva dneva. Neverjetno je tudi, kje je našel No« bile 250 kg provijanta, če se je odtr. gala samo poveljnikova gondola! Zalo. Kiril Hristov: Dovoljeni umori Predvsem, gospoda, povejte mi, ali naj nadaljujemo sejo ali naj gremo domov? Ne smemo pozabiti, da je vino izvrstno. Poleg tega se bo čez eno ali dve uri zdanilo ter ni vredno iti v posteljo, ako se nismo včeraj vnaprej naspali. Torej k stvari. Vem, da je že toliko umorov, da bi ceste v Sofiji sličile resničnemu pokopališču, ako bi postavili križ na mestu, kjer je bil v teku nekaj let ubit človek ponoči ali ob belem dnevu. In vendar izvzemite le majhen nepomemben del — in sicer posebno bolgarsko vrsto — umorov, ki jih v odstotkih ni več kakor drugod na svetu. Prosim, potrpite malo ... Nisem nikaka avtoriteta ter nimam nič skupnega z umetnostjo in znanostjo. Toda ljubim ljudi, se jih ne bojim in se jim ne izogibam. In gospod Bog mi je dal denarja, ki ga ne zakopavam v zemljo, temveč ga skušam potrošiti s kar največjim okusom na Dunaju, v Parizu in v Italiji. Kolikor več stvari vidim v življenju, tem bolj sem uverjen, da segamo vsak dan v roke mnogih morilcev, ne da bi jih zaničevali. Še več: Rad bi vedel, ako je na svetu vobče človek, ki ne bi bil v svojem življenju vsaj za tre- ga živil priča, da se je Nobile priprav, ljal na padec in da se za njegovimi besedami skrivajo stvari, ki so svetu še neznane. Neverjetno je tudi, kako je mogel general videti dim v gosti megli. Na oporiščni ladji »Citti. di Milano« je uvedena najstrožja cenzura. Nihče ne sme govoriti z Nobilom in tudi ne z osobjem, ki prihaja ž njim v dotik. Tudi z drugimi ljudmi se ne sme omenjati razmer na ladji. Na vprašanja, čemu je bil prvi rešen No« bile, odgovarjajo Italijani, da so ga rešili Švedi in da se jih to nič ne tiče. Poročila, ki odhajajo po radiu v Rim, so podvržena najstrožjemu generalove, mu nadzorstvu in v zvezi s tem je ba» je tudi odpoklic iunaka blamaže v Rim. Seveda pa bodo začele peti dru. ge strune, čim stopi na plan Lundborg in če se je res rešil švedski profesor Malmgreen, ki o strahotni odisejadi gotovo ne bo skrival resnice pred sve* tom, če bo le mogel pisati in govoriti. L8wenstein je izginil s padalom? Velikanske težave z belgijskimi oblastmi, da bi proglasile bankirja za mrtvega, ker še nI minilo 100 let odkar se je rodil. L6wensteinovo ime se izgovarja v Evropi še vedno kot velika uganka. Nihče ne ve. komu naj verjame — ali osobju, ki je spremljalo multimilijonar-ja in pravi, da je bankir med vožnjo ponesrečil. ali njegovim nasprotnikom, ki mu očitajo izginotje iz spekulativnih razlogov. Med tem pa se je Lowen-steinova ožja rodbina popolnoma sprijaznila z mislijo, da milijonarja ni več med živimi. Po vseh cerkvah se berejo maše za pokoj njegove duše in duhovščina ie takisto uverjena. da ie Lo\ven-stein na boljšem svetu. Po Parizu pa se širijo drugačne vesti. Neki ribič v bližini Dunkerquea, iz vasi Bray-Dunes pripoveduje, da je videl tisti dan, ko je bankir baje padel v morje, skrivnostno padalo, ki se je spuščalo v bližini nabrežja Dunkerquea iz aeroplana ter je moralo doseči tla nekaj kilometrov od brega. Na podlagi zaslišanja tega ribiča so se začela nova poizvedovanja francoske sodnije. Komisar javne varnosti v Dunkerqueu je poizvedoval kolikor se je dalo, ni pa mogel ugotoviti nič takega, kar bi potrjevalo ribičevo navedbo. Lowensteinova vdova se nahaja v izredno težkem položaju, ker določa belgijski zakon, da se ne more proglasiti za mrtvo nobena izginola oseba, če ni minilo od njegovega rojstva že 100 let. In ker je bil milijonar star komaj 51 let, bi morala bankirjeva družina čakati še 49 let, da bo proglašen Lowenstein za mrtvega. To neprijetnost bodo sedaj vzeli v roke vešči advokati, ki bodo skušali izposlovati izjavo, da je Lowen-stein res mrtev. Druga verzija pa pripoveduje, da se je izvršil nad Lowensteinom zločin. Po teh vesteh je bil Lowenstein umorjen in sta čin zagrešila milijonarjev tajnik Hodgson ter strojepiska Vidallonova. Vendar vse kaže, da ta vest ni posebno verjetna. Lovvensteinova aktiva znašajo kljub velikim milijonarjevim izgubam na borzah čistih 7 milijonov funtov. S tem premoženjem bodo multimilijonarjevi dediči lahko živeli tudi če ne bodo nikoli prijeli za delo. Lowenstein na konju Na Čuden način Izginuli belgijski bankir le bil strasten lahač. Na sliki ga vidimo Jahati naj. ljubšega konja. Hindenburgove znamke Upravni svet nemške pošte je sklenil, da izda s 1. septembrom nove znamke po 3, 8, 10, 20, 30 in 60 pfeni-gov s Hindenburgovo sliko. Izide tudi nova naklada znamk po 5, 15. 25 pfe-nigov itd., ki bo nosila Hindenburgovo podobo in znamke po 45 pfenigov s podobo pokojnega državnega predsednika Eberta. Justica v sovjetski Rusiji Moskovski monstre?proces proti »antirevolucijcmamim« inženjerjem je končan: 6 obsojencev je že bilo justificiranih, ostali so bili »pomiloščeni« na težko ječo, iz katere večina bržkone ne pride več živa in zdrava. Le majhno številce obtožencev je ušlo brez kazni. Slika nam kaže nesrečnike med čitanjem obsodbe. — posneli so jo s kinematografskim aparatom. Nekateri na smrt obsojeni si zakrivajo obraz z rokami. V ospredju, s pobešeno glavo, inženjer Šadlun — obsojen na smrt, na levi od njega, z akti pod pazduho, na leto ječe pogojno obsojeni Radstieber, med njima, opiraje se na stol, oproščeni Meyer. Skupina profesorja Malmgreena ]• MU po nekih vesteh baje opažena od ruskega letalca Cuhnovskega, kar |a dalo ledolomticn »KraaJn« povod, da Je odplul na reševalno delo v »mer, ki Jo le označil Cuhnovskl. Od zgoraj ■avzdol: Zappi, Malmgreen, Mariano. Strašna eksplozijska katastrofa v Budimpešti V budimpeštanskem predmestju En-gelsfeldu se je zgodila velika eksplozijska nesreča, ki je zahtevala celo vrsto žrtev. V kleti enonadstropne hiše prevoznika Deziderija Stahla sta bila dva delavca zaposlena s tem, da sta z žvepleno kislino čistila grah od črvov. Hipoma so se pare nevarne kisline vnele, nastala je eksplozija, ki je pognala vso hišo v zrak. Neki prevozni delavec je priskočil, da bi rešil ljudi, ki so bili tisti hip v hiši, in ga je pokopalo. Po dolgem trudu so izvlekli izpod ruševin trupla obeh delavcev, Stahlove žene in nekega trgovca, ki je bil tačas na obiskih, pokopanega prevoznega delavca, Stahlovo hčer in služkinjo pa so odpeljali težko ranjene v bolnišnico. Med reševalnim delom so se štiri nadaljnje osebe nevarno zastrupile s parami žve-plenega dvokisa. Ko je zvedel Stahl, ki je bil med nesrečo po poslih, kaj se je zgodilo, je padel v nezavest in so ga morali istotako odpeljati v bolnišnico. Mrlič v Oso jskem jezeru Včeraj smo poročali o zagonetni najdbi beljaških orožikov, ki so našli v Osojskem jezeru iz vode moleče truplo dobro oblečenega, 45 let starega moža. Vsa znamenja so prvi hip kazala na roparski umor. Šele natančnejše poizvedbe so dognale, da je mrlič Američan John Svetina, ki je bival v Št. Vidu ob Glini in se je pripeljal v Evropo skozi Bremen v prvi tretjini tega meseca. Orožniki izključujejo umor ali roparski umor. ki so ga domnevali prvotno, in sklepajo, da je izvršil mož najbrže samomor. V stanovanju Svetine se je našlo poslovilno pismo, katerega je pisal mož svoji zaročenki pred smrtjo. V bodoči vojni bodo morali vsi ljudje nositi maske proti plinom Madžarska zbornica je te dni razpravljala o zelo aktualni zadevi: o nabavah mask proti plinu za armado. Ob tej priliki se je oglasil k besedi tudi bivši madžarski ministrski predsednik Štefan Friedrich, ki ie govoril o milijonu pongo, katere je madžarska vlada investirala v maske zoper plin, s katerimi bodo opremljeni v morebitnem konfliktu madžarski vojaki. Govornik se je povzpel do čudne trditve, da je vojna v današnjih razmerah popolnoma izključena, čemur poslanci seveda niso hoteli verjeti in čemur so se smejali tudi njegovi najboljši tovariši. Povedal pa je še drugo reč — to, da bodo maske, ki jih bodo nosili vojaki, nezadostno obrambno sredstvo, nutek občutil želje uničiti svojega sovražnika. Zakaj ni storil tega? Zelo enostavno: ker se boji odgovornosti, in prav nič manj od onih, ki napadejo svoje žrtve iz zasede. Sicer pa je splošn^ resnica, da so največji mojstri umorov oni bojazljivci, ki se n. pr. v vojni poslužujejo najsramotnejših zvijač in samoponi-žanj, da rešijo svojo kožo. Toda jaz hočem povedati nekaj druge ga. Mene ne zanimata ta dva tipa bojaz-ljivoev, ki nimajo poguma moriti, ki pa so v svoji duši pravi morilci in ki ubijajo samo, ako nočna tema ali moč družbe malopridnežev zmanjša riziko na minimum. Glavna stvar je, da obstoja velika večina ostalih poštenih in spoštovanih ljudi često tudi iz morilcev. V vsaki družini, kjer se eden zakoncev ne more zadovoljiti s podrejenim položajem, se bije obupen boj. ki se konča s predčasno nasilno smrtjo moža ali žene. Nobena postava na svetu ne zasleduje tega medsebojnega uničevanja. To počasno, toda sigurno ubijanje moža ali žene je v rubriki nekaznivih, torej dovoljenih umorov Majhno je število ubežnikov. Večina ostane do konca, dokler ne pade eden od obeh. Na ta način umre malo ljudi na ravne smrti . . . Skoraj polovica pusti svoje kosti na bojišču družinske sreče ... To se zgodi tako naravno, kakor se diha. Moški in ženska sta tako ne-spravljiva sovražnika, da ni malo primerov zavednega medsebojnega uničevanja in popolnoma premišljenih umorov. Pripovedoval vam bom o umoru, ki sem ga sam izvršil. Ne zgražajte se. Nihče izmed vas ni čist . .. Toda pijmo! Na zdravje! Naj živijo fantazije, ker sloni svet samo na njih. Sijajno vino, ali ne? Tri dni in tri noči se lahko pije. V moje mreže je padla lepa in zanimiva ženska. Najprej sem mislil, da se je ona izgubila v moje mreže, toda pozneje sem moral razumeti, da sem se sam zapletel v njene . . . Hlapčevstva nisem vajen, neznosnega pa še celo ne. Ljubezen te ženske se je izražala predvsem v neumni ljubosumnosti. Zlasti ko sem bil tako nespameten, dasem privolil v skupno bivanje. V začetku se ji je posrečilo, da me je navadila pripovedovanja o vsaki uri, ki sem jo porabil izven doma. To me je strašno poniževalo. Pozneje .te bilo dovolj, da sem se lepše oblekel, ali si privezal novo ovratnico — in že ie sumničila, da grem na sestanek. Pričela ie sama izbirati boio mojih oblek in klobukov — ter me z brezmejno hudobnostjo silila nositi vse ono, kar mi je najmanj oristajalo in me smešilo. Ugovarjati? Bog varuj! Neusmiljeno me je kaz- novala celo za najmanjši poskus nasprotovanja njenemu okusu in njenim pojmom. Najstrašnejši je bil — njen molk. Zlo je, ako ženska govori preveč, toda neznosno je, ako namenoma molči. In ne eno uro, dve uri, en dan — ne, cele tedne! Ta trdovratni molk me je posebno dražil pri mizi. Neštetokrat sem jo nagovoril, ona pa je odgovorila z ljubeznivim «da» ali «ne» — in molčala. Bilo je strašno. Po jedi sem imel vedno bolečine v želodcu! Dobro je razumela, da je njena kazen najbolj delovala, kadar sva bila pri mizi. Crm bolj sem se čutil potrtega, tem več sem pil in kadil. In zdelo se je, kakor da ji je to všeč. Sama je izbirala in naročevala zame najboljša vina in likerje. Mogel sem kaditi in piti od jutra do večera, samo da sem bil pri njej. Ne vem, kako je prišlo, da sem si pričel vbrizgavati morfij. Polastila se me je grozna jeza. Od blazne ljubezni do te ženske ni ostala niti iskrica. Nisem mogel več spati ne jesti. Čutil sem, da se pogrezam, da me ubija. Energičen poskus, da se rešim, njo pa vržem na tla, me je uveril, da je neizpeljiv. Pri prvem udarcu je tako zavpila, da sem jo moral prositi na kolenih, naj se pomiri, da se ne prično opolnoči zbirati ljudje. Bil sem že tako nervozen, da bi jo Za zjokati se je Ce postane mož, katerega muči glavobol malodušen. Temu se lahko izogne, kajti rat>|6+e nem prinesejo pri .teh kakor pri drugih bolečinah brzo pomoč. — Pristne samo v originalnem zavoju kajti bodoča vojna, če pride do nje, bo taka, da bo moral imeti masko vsak človek. Napadom s plini ne bo izpostavljena samo armada, ampak celokupno prebivalstvo dežele, ki bo v krvavem konfliktu 5 sovražnikom. Vatikanska reklama za D' Annunziova dela Kongregacija kardinalov pod predsedstvom papeževim je te dni potrdila prepoved D' Annunziovih del, ki je bila izrečena že L 1911., in postavila na indeks tudi tista njegova dela, ki so izšla od takrat do danes. Edino kardinal Merry de Val je izrazjil nekoliko pomislekov proti tej indirektni reklami, ki jo delajo najvišje cerkvene oblasti za D' Annunziove spise. Iniicirano mleko V Elgertu v Porenju je izbruhnil tifus, ki se je začel nagio širiti in je segel tudi v bližnje mesto Siegburg. Oblastna preiskava je dognala, da je nastala bolezen zaradi inticiranega mleka, ki so ga prodajali v Elgertu. Ukrenili so vse potrebne varnostne mere proti nadaljnjemu razširjenju nevarne epidemije. Rokavica kot nabojnjača Chicaška policija je preiskala te dni zloglasnega člana ene izmed tolp, ki se med sabo pobijajo iz zločinskih konkurenčnih razlogov. V svilenih rokavicah, ki jih ie imel pri sebi, je napravil strahotno najdbo. Prsti rokavic so mu služili za shranjevanje nabojev, čijih krogle so bile napolnjene s strupom. Dumdumke so prava igrača proti učinku, ki ga ima to rafinirano morilo. Badstieber, eden Izmed nemških inženjerjev, M »o Jih bot&e-vlld obtožlH protlrevoiuctjoaarnega delovanja. mogel umoriti vsak trenutek. Toda kolikor slabše je bilo z menoj, tem zadovoljnejša se je zdela ona in je-dva se je vzdržala nasmeha. Ako ube-žim — ona me bo našla povsod in mi delala škandale. Navzlic moji precej veliki preizkuše-nosti v bojevanju z ženskami se je topot zdelo, da bom premagan. Toda naenkrat ko sem bil popolnoma obupan, mi ie vrnil srečen domislek vse izgubljene nade. — Ali ji ne moreš ti še bolj rafinirano storila tega, kakor ti dela ona? Poskusi njeno orožje. Zadeni jo v glavo z njenim kamenjem! Toda previdno, da oe opazi. Cim manj namenoma in nezavedno sebo zgodilo, tem bolj jo bo zadelo. Pričel sem. Kadar me je kaznovala z molkom, sem jo zopet skušal nagovoriti s prejšnjo ponižnostjo. Ko sva bila pri mizi, sem prelistaval kakršnokoli novo knjigo ter sem od časa do časa izrekel kako besedo, ne da bi čakal na odgovor. Zvečer sem se večkrat malo zakasnil. Ko sem se vrnil, sem jo našel z obklad-kom na glavi. Hlinila je bolezen, toča bila je zdrava kakor riba v vodi. Na njeno vprašanje, kje sem bil, sem odgovoril brezskrbno: — Med prijatelji, ki bi lahko dokazali moj alibi, ako bi me kdo osumil kakega prestopka.- Naši onstran granic V— »Pozabil ie« 54-letni Filiu Masciosia na 502 liri ki iih ie iukasiral za goriško bolniško blagajno, kjer ie bil nameščen. Sodišče ga je obsodilo na globo 1300 lir in na povrnitev pridržanega zneska bolniški blagajni. Ako bi bil zagrešil to kak domač Italijan, bi ga zmerjali z defravdantom in eaorli bi ga za več mesecev. p— F aro Stomaž aa Vipavskem bo oskrboval odšle] gvardijan Di Laz z aro iz Sv. Križa. Fara i« slovenska. Di Lazzaro je regnikolo. p— Učiteljskemu osobju j« ukazano, da mon taikoj vsak, kdor šma tuje rveneč priimek, pretiti za topremembo. Tako se učiteljic« Ana Acbtschin v Dornbergu imenuj« sedaj Ana Acatid, učiteljica Maria Cenčič v Solkanu pa Marij« Cecci. Vsposobljenostni izpiti »a pouk v italijanskem jeziku z.a slovenske učitelje so razpisani aa dan 1. avgusta t. 1. D— Ceno krušni moki ]e določila tnžna kourtl-jrijji v Gorici na lir 181 kvintal. Cena kruhu je *a kg v oblikah po 500 gramov lir 1.90 in lir 2.10 t oblikah po 200 gramov. Cena domačega žjta letošnjega pridelka je postavljena na 116 do 123 Br kvintal, cena uvoženega lanskega žita n« 145 do 155. Kruh Je slab, često neužiten. Ljudje preklinjajo fašistične naredbe o kruhu in marsikdo •i le že polomil zobe ob trdem Mussolinijevetn kruhu p— ItalilanizacHa priimkov na Reki. Uradni Itet razglaša dekret, s katerim se raztezajo n« Reko norme dekreta z dne 10. Jan. 1926, za vračanje izvirno italijanskih priimkov v italijansko obliko. V resnici pomeni to italšjamizacijo slo-vensko-hrvatskih priimkov, kakor se vrši dru-godi po Julijski Krajini. p— Orožniki in krivec. 22-letnega Frana Peršolio iz Kojskeza so prijeli orožniki, ker je nosil krivec, nož prepovedane velikosti. Včasi se zdi orožnikom čisto navaden nož prevelik, kakor so pač razpoloženi proti osebi, ki io srečajo in primejo. Orožniki so rekli tudi. da jih je Peršolja žalil, ko so zahtevali od njega legitimacijo. Na sodišču ie Peršolja trdil odločno, da ni žalil orožnikov, krivec oa je imel pri sebi. kakor sa nosijo vsi. Da ovadba več zaleže, razni orožniki radi priložijo žalitev. Peršolja ie obsojen na 38 dni zapora. p— Promocija. Na univerzi v Bologni je promovirala za doktorico medicine gdč. Vilma Dominko iz Gorice. P— Kraški teran. Tačas se je dobilo malo več dobrega kraškega terana. Navadno je bil že ves prodan šn krčmarji po mestih ga niso ponudili vsakemu gostu. V sedanjih razmerah v deželi dela domačemu vinu hudo -konkurenco iz Italije prspeljano vino in še celo kraški teran trpi pred r]o. S Krasa poročajo »Edinosti«, da Je še n« prodaj precej terana in v Toma]u so na praznik »v. Petra in Pavla odprli kar štiri osmice. Točili so ga po 4.40 lir. p— »Danes je Mussoiini na vrhu, toda enkrat bo že padel«. V Gorici se je vršila Tazprava proti Avgustu Pipanu iz Komna, ki je bil obtožen, da je žalil Mussolinija in fašizem. Baje je rekel Pipan, da miličarji žro innič ne delajo, on pa si mora v potu svojega obraza služiti svoj vsakdanji kruh. Cez dve leti ne bo več milice in fašizma, prišla bo Jugoslavija in spravila vse v red. Mussolini je sedaj na vrhu, toda enkrat bo že padel. Nekatere priče so izpovedale, da je Pipan slaboumen in da se rad opije. Pred scaniki je Pipan trdil, da je bil pijan in da ne ve, kaj ie govoril. Obsojen je na 5 mesecev zapora in 150 lir globe. p— Hudoben orožnik. V Dol-Otlici le služil orožniški brigadir Gessone, ki ni mogel videti občinskega tajnika in bivšega orožnika K. Bratino. Ovadil ga je sodišču, da mu ni hotel dati informacij o neki osebi. Pred sodiščem v Gorici se je dognalo, da je ovadba brez podlage in Bratina je bil oproščen. p_ Velika Ajdovščina. Ajdovščini so sedaj pridružene sosedne občine Šturje, Planina, Ustje, Lokavec in Dol-Oslica. Sledi še priključitev frakcij Vrtovče. Tevže in Uhanje iz bivše šmarenske občine. Ajdovščina ie industrijski kraj, vse drugo pri-klopljeno ozemlje ima kmetijski in delavski značaj. V Lokavcu je razvita lesna industrija. Občina Ajdovščina šteje sedaj pre- Najboijše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Čim bolj ie divjala, tem ljubeznivejši sem bil ž njo, kar jo je dražilo do blaznosti. Tako so se v nekaj dneh uloge popolnoma spremenile. Pričela se je uničevati sama, ker je izgubila nadvlado, jaz pa sem okreval, strašen osveinil£ gi prestano trpljenje. To je bila postavna samoobramba. 2e po par mesecih sem to žensko z jeklenim zdravjem, ki ni poznala bolezni, uničil. Zdravniška preiskava je ugotovila raka, istočasno v želodcu in na jetrih. Pri njenem pogrebu sem plakal do blaz nosti ter skorajnisem mogel doumeti, za kaj je človek ustvarjen tako surovo, da se želja obvladati drugega ne umakne niti pred največjo ljubeznijo. Zakaj mora biti eden ljubečih se suženj drugega ali pa mora biti uničen? Zvečer sem šel v pivnico, kjer me ni poznal nihče. Napil sem se od žalosti in zato, da proslavim svojo prostost. Ali ni to nesramno? In ta zgodba se ponavlja dnevno v neštetih varijantah — v vseh delih sveta. S tem pa nikakor nočem reči, da bi moral pasti na vsakem kvadratnem metru sofijskih ulic brezpogojno na m\:ta-ški način umorjen državljan. Tudi brez tega so umori zelo številni, umori, ki jih postave ne morejo zasledovati in ki jih dovoljujejo proti svoji volji bivalstva okoli 71)00. Za nekatere Je pot . Ajdovščino zelo dolja in zelo od rok. Hudo Je zadeta Dol-Oslica, ki ie visoko nad Ajdovščino in ima čisto planinski značaj. Za oddalienejše kraje računajo z občinskimi poduradi. Občinski tajniki so pomagali Hudem v nairaznovrstnelSih stvareh in Jim tolmačili laške pozive in odloke. Pot v Ajdovščino bi za marsikoga težka in draga Središče za navedene kraje je postala Ajdovščina v prvi vrsti radi tega. da se bo iz nje širilo poitalijančevanje daleč naokoli v vso soseščino. Sokol Okrožni zlet v Slo ven. Bistrici Ob najkmsnejšem dnevu se je vršil 8. t. nt. v Slov. Bistrica zlet mariborskega sokolakega okrožja v proslavo ISletoega obstoj domače«« društva. Ta doba sokofekega dela je bila za razmah sokotske misli med domačim izrednega pomen«, kaf bo radevolj« priznal vsakdo, ki pozna svoje Sa sne spodnješto) erske in posebej Se slovenjebistriške razmere. 2e taikotj po ustanovitvi se Je moralo društvo skrbno skrivati ter prenesti svoj arhiv za cela Štiri leta v neki če belnjak... To dobo Je društvo vztrajno pre. trpelo ter se Je po prevratu s podvojeno silo lotilo smoitrenega dela, katerega uspehe naj bd bil dokazal letošnji okrožni zlet. Samozavestno ia:hko trdimo, da nas je nastop Sokolstva 8. t. tn. ni razočaral. Zlasti dobro k izvedel odbor vse predpriprave, za kar zre predvsem zasluga bratoma starosti in načelniku. Nastop Je otvori la povorka preko 300 članov, članic, naraščaja, dece in vojaštva od mestnega kolodvora na telovadišče, kjer se je zbralo nad 600 Sakotetvu naklonjenega občinsitv«. Po nagovoru društvenega staroste, kateremu }e vzpodbujajoče odgovoril br. župni starost«, so nastopili zaporedoma vsi oddelka. Zlasti lepi so bili nastap mariborskega moškega naraščaj« na drogu ter precizne vežbe mariborske vzorne članske vrste pod vodstvom ženskega načelnika M« čusa. Pri tekmi v izpodbijanju žoge Je odnese! mariborski naraščaj naid člani zasluženo zmago. Kot zadnji so strumno nastopili gojenci m«' rfeorske artiljerijske podofoirske Šole (32) pod vodstvom agiilnega sokolskega delavca podpo' ručraika Ogorelca. Skupno nastopilo 234 čla_ nov, članic, naraščajmikov ta dece. Pri povodci in med nastopom Je neumorno svtinak sokokka godba iz Maribora, ki Je po za kijučka telovadbe spremljate občinstvo in telovadce v Okrajno hranilnico, fcjer se Je ob zvO' ki'h salonskega OTkestra razvila prijetna sokol-ska veselica. adio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw) LANGENBERG (468 m 25 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), DAVENTRY (492 m, 12 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Petek, 13. VIL BERLIN 20.30: Koncert simfoničnega orkestra. (Variacije.) — LANGENBERG 18: Večerni koncert. Nato godba za ples. — STUTTGART 20.16: HoHinderjeva opereta »Lepotica z obrežja«. — ZAGREB 20.35: Koncert pevskega zbora »Zvo-nimir«. Nato khka glasba. — BRNO 19: Večerni koncert orkestra. - 20.20: Skladbe za rog s spremljavo klavirja. Nato prenos z razstave. — BUDIMPEŠTA 12.05: Koncert komorne glasbe. LONDON 19.15: Koncert Debussyjevih klavirskih skladb. - 21. 35: Simfoničen koncert. Nato zabaven večer. — PRAGA 20.20: Prenos programa iz Brna. Nato khka glasba. — RIM 21: Koncert orkestra in solistov. Nato lahka glasba. — DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert dun. koncertnega orkestra. - 21: Prenos Brucknerjeve V. simfonije iz Solnograda. — VARŠAVA 18: Koncert zbora na mandoline. - 20.15: Simfoničen koncert Beethovnovih skladb. — STOCKHOLM 20: Koncert vojaškega orkestra. Sobota, 14. VII. LANGENBERG 18: Koncert zbora mandolin. Nato zabaven večer. — STUTTGART 20: Komorna glasba nemških skladateljev. Nato lahka glasba. ZAGREB 20.35: Zabaven večer. — BRNO 19: Koncert francoskih skladateljev. Nato prenos z razstave. — BUDIMPEŠTA 17.45: Madžarske pesmi in ciganska godba. Nato prenos operete. LONDON 19.15: Koncert Debussyjevih klavirskih skladb. - 20: Proslava francoskega narodnega praznika. — PRAGA 19.15: Zabaven večeT. Nato odlomki te francoskih oper. — RIM 21: Vokalen m instrumentalen koncert. — DUNAJ 16.10: Popoldanski koncert dun. koncertnega orkestra. - 18.20: Glasbena akademija. Nato Rubin s temova sonata v D-duru. • 20.05: \Vheat-leyeva igra »Poslednja koprena«. — VARŠAVA 20.15: Proslava francoskega narodnega praznika. STOCKHOLM 20: Mešan večer. (Prenos iz kabareta.) Po vzgledu »železnega Gustava« Kolnski kočijaž Karel Mark se je odpravil s kočijo na pot kakor je to storil pred kratkim najstarejši berlinski fijakar «Železni Gustav*. Mark je krenil najprvo proti Berlinu, od tam se je podal v Prago, kjer je izstopil pred odličnim hotelom «Esplanade>. Povsod so ga sprejemali z ovacijami. Iz Prage odpotuje na Dunaj in se nato virne v Koln. Velikomestna reklama Nad Dunajem se je pojavil te dni aeroplan, tako zvan «nebeški pisar », ki spušča za sabo oblake dima, iz katerih se zarišejo potem na firmament črke in besede. Aparat je letel v višini 3000 do 4000 m in presenečeni Dunajčani so brali hipoma iz dolgih belih oblakov se« stoječe opozorilo: «Halo, Dunaj!* Sledilo je ime nekega znanega pralnega sredstva. Posamezne črke so bile visoke poldrug kilometer, a ves napis je bil dolg kakšnih 20 km. Velika stopala postanejo majhna stopala V Londonu se je vršil kongres znamenitih specijalistov za žensko lepoto. Na tem kongresu je takšen specijalist, Leon le Page iz Bruslja, izpovedal, da prakticira posebno metodo za zmanj-šanje ženskih stopal. Damam, ki imajo velika stopala, da po nekem kirurgu odrezati mali prsi na nogi, kar gre lahko in brez bolečin. To zadostuje. Dotične dame si potem lahko nabavijo čevlje znatno manjše mere. V najvišjih družabnih krogih v Londonu, Parizu in Bruslju je baje prav dosti žensk, ki jih je na ta način operiral (pokvečil) in ki so nad uspehom navdušene. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh. tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa. drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, narna Žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. 8699 L Mikuš MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 30. julija t. 1. ob U. uri s pismeno direktno pogodbo razne vijake in privarilne konce. Kolkovane ponudbe z Din 5.— se sprejemajo do zgoraj navedenega roka. Pogoji in specifikacije se dobe v pisarni direkcije drž. rudnika Velenje, br. 5158/11. 8665 ran 00 01 OO h tn i Na osnovi čl. 82. do 98. Zak. o Drž. Računovodstvu bo nabavila Direkcija državnega rudnika Velenje s pismeno pogodbo na dan 31. julija 1928. ob 11 uri: 45 m2 perforirane pločevine, 270 m kotnega, 380 m plohega železa, 1300 vijakov z matico. Ponudbo kolkovano s 5 Din poslati v duplo, staviti ceno franko Velenje, vključno drž. dajatev in označiti dobavni rok. Specifikacija in dobavni pogoji se dobijo v pisarni drž. rudnika Velenje, br. 5156-11. Kdo je prvi, kateri pokusi vašo hrano? Vi si morda domišljate, da ste vi prvi, kateri se pritakne na mizi pripravljene jedi. Okuženi prsti so hitrejši. Še jo niste niti pokusili, ie Vam jo je muha okužila. S svojimi gnusnimi nogami ona Vam po mizi leze in pusti za seboj mikrobe bolezni na skrbno kuhani hrani. Pazite na svoje dragoceno zdravje — ubijte muhe s FLITom! Brizgalnica FLlTa očisti Vam v nekoliko minutah hišo od vseh strupenih muh, komarjev, stenic, bolh, ičurkov in mrtvi). Prodre v vse ipnyije, kjer se insekti razvijajo in skrivajo ter uničuje njihova jajca. Brizgalnica FLITa ubija molje in ličinke, katere grizejo tkanino. FLIT varuje Vaše obleke. Uporaba je enostavna. Ne pusti madeiev. FLIT je spopolnjen od kemikov svetovnega slovesa. Smrtonosen je inaektom, toda ljudem neškodljiv. Dobiva se povsod. UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. i. d. Vrtnarja sposobnega, »krbnsga bi zanesljivega, sprejmem kot samostojno moi ali oddam lep in velik vrtnarski vrt j evetliftnjaki v najem strokovnjaku. Ponudbe « obširno navedbo zmožnosti na poštni predal 1SS. 22971 Prodam všteti selitve gostilno z dvema hišame m nekaj zemljišča, v lepem trgu in na prometnem kraju na Notranjskem. 866? Naslov v og'nsnem oddelku ,Jutra*. ki izdeluje neobhodno potreben živilski predmet, dobro vpeljano v celi državi vsled rodbinskih razmer n r o d a Tovarniška poslopja in najmodernejši stroji skoraj popolnoma novi. Nahaja se v Sloveniji. Pismena vprašanja pod »Sigurna investicija« na Aloma Company, anončna družba Ljubljana. 8693 Nia prost., javni dražbi dne 17. julija 1928. ob 9 uri dopoldne v notarski pisarni v Novem mestu, bodo prodane v kat. obč. Novo mesto ležeče parcele 1. štev. 368, njiva 51 a 32 m2 čisti donesek 2.90 Din v vrednosti 12.830 Din in 367, pašnik 15 a 21 m* s čistim doneskom 75 par v vrednosti 1140 Din 75 p. skupaj 13.970 Din 75 p. 2. štev. 622, gozd 53 a 66 ni1 s Čistim doneskom 9 par v vrednosti 1341 Din 50 p. in 623, njiva 64 a 17 m® s čistim donesktom 3 Din 62 'in pol par v vrednosti 12.834 Din s kozolcem, ječmenom, pšenico, deteljo in krompirjem v vrednosti 4968 Din skupaj 19.143 Din 50 p. 3. štev. 462-2, njiva 15 a 22 m2 s čistim doneskom 66 par v vrednosti 6088 Din in 317, stavbišče 1 a 44 m1 v vrednosti 5760 Din skupaj 11.848 Din. 4. pare. štev. 4093-230, gozd. zemljišča vi. štev. 727. k. o. Dobin dol v vrednosti 4511 Din 50 p. Dražbenj pogoji so razvidni v pisarni Matije Ma rinčeka v Novem mestu. Kot varščino je položiti 10% cenihie vrednosti. V Novem mestu, dne 11. julija 1928. 86S5 MALINOVEC zajamčeno naraven, b domačih gorskih malin, samo z rafinado sladkorjem doma zakuhan, kateri tehta liter 130 dkg, prodajna cena Din 17 kg. M a lino va pristna oceda (succus) po Din 10 kg. Na razpolago imam tudi naravne mineralne vode po konkurenčni ceni. Lovto Rogelj. Vrhnika. — Fiiijala v Celja 8611-a Pri budi vročini Vam nudi izborno hladečo pijačo znani PICCOLI-iev HflLIHOVEC vkuhan t najfhjejšim sladkorjem; je naraven, brei umetne barve in ne vsebuje nikakib kemičnih pridatkov za konser-v i ran je. Oddaja na drobno in velike. CENA NIZKA. Lekarna DR. G. PIOCOLI. Ljubljana. Dunaiska fes ta 8478 t Vsem. Id so io poznali, naznanjamo. da nas je naša oredobra soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča, zospa Marija Roječ dne 11. Julija oft> 13. ur! po kratki, mučni bolezni nenadoma zapustila. Posreb nepozabne pokojnice bo v petek 13. julija ab pol 17. uri iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalla. Ljubljana, 11. julija 1928. 8691 Franc Rolec in ostali. Nabava brezšivnih cevi, flanš in prehodnih ventilov. Na osnovi ČL 82. do 98. Zakona o Drž. računovodstvu bo nabavila Direkcija drž. rudnika Velenje s pismeno pogodbo na dan 31. julija 1928. ob 11 uri: 27 komadov brezšivnih cevi, 80 flanš, 3 T-komande, 3 prelodne ventile, 4 zaporne ventile. Ponudbo kolkovano s 5 Din je poslati v duplo, staviti ceno po komadufranko Velenje vključno drž. dajatev in označiti dobavni rok. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 5155-11. »st Nabava lopat, metač, i sekir, mrež itd. Na osnovi čl. 82. d0 98. Zakona o Drž. računovodstvu bo nabavila Direkcija drž. rudnika Velenje s pismeno pogodbo na dan 6. avgusta 1928. ob 11 uri: lopate, motike, ročne sekire, mreže, rešeta, dimniška vrata itd. Ponudbo kolkovano s 5 Din poslati v duplo, staviti ceno za komad franko Velenje vključno drž. dajatev in označiti dobavni rok. Specifikacija in dobavni pogoji se dobe v pisarni Direkcije drž. rudnika Velenje, broj 5149-11. Marta! pogrebni iav»d f Naznanjamo tužno vest, da je naš blagi oče, stari oče, tast, stric itd. gospod Franc Gostiša veleposestnik v četrtek dne 12. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Prevoz dragega pokojnika se vrši iz splošne bolnice v Ljubljani v Gor. Logatec dne 13. julija ob 16. uri, na kar bo pogreb ob 17 uri na farno pokopališče. Ljubljana — Gor. Logatec, dne 12. julija 1928. 8687 ŽALUJOČI OSTALI. Stcmley Weyman: fc6 Rdeča kokarda Roman. »Kako?« sem rekel. »Ali mar veste, kje je?« »Slutim. Tam je, ker so drugi — in kjer se bodo kmalu godile čudne stvari. Ni zaman, da se klatijo kapucini po deželi. Kadar ti krokarji odlete, bo zasmrdelo po mrhovini. In jaz ne maram, da bi se on vtikal v te posle.« Kovačev glas je bil postal divji in preteč. »Niti malo ne slutim, kje bi utegnil biti,« sem rekel hladno. »Niti ne, kaj hočete reči.« »V Nimes je šel,« je odvrnil kovač. »V Nimes?« sem vzkliknil osuplo. »Odkod veste? Vse vam je bolje znano nego meni.« »Vem, kar vem,« je odgovoril. »In vem tudi, kaj se kuha v Ni-mesu. In marsikdo drugi tudi ve. A Saintalaiški in njihovi pajdaši, gospod vikont — da, prav vsi so tam — nam to pot ne uidejo več. Razbili jim bomo glave. Da, gospod vikont, ne varajte se,« je nadaljeval, gledaje me z očmi, ki so plamenele od sumnje in gneva, »nikar se ne spuščajte v to spletko! Mi smo ljudstvo! Da, ljudstvo! In gorje tistim, ki jih najdemo na svoji poti.« »Idite,« sem velel. »Dovolj sem slišal. Ostavite me.« Trenutek ali dva me je gledal, kakor da mu je odgovor na jeziku. Toda stara navada ga je premagala; zlovoljno je zagodrnjal nekaj v slovo in odšel. Minuto po tem sem začul topot njegovega konja, ki se je oddaljeval po drevoredu. Sam sem mu bil presekal besedo; in vendar je bil komaj odšel, ko bi ga bil že rad poklical nazaj in ga izprašal do dobra. Saintalaiški v Nimesu? Abbe - Benoit v Nimesu? In da se snuje med njimi zarota, v katero so vsi zapleteni? Ta novica mi je mahoma odprla vrata v vnanji svet; še tisti mah sem se prestal čutiti zaprtega v svojo selsko samoto in ločenega od Človeške družbe. Velike mesto na jugu je vstalo pred mojimi očmi v prašni belini; videl sem, kako se začenjajo v njem homatije — in sredi meteža dogodkov se je pojavila Deniza de Saint - Alais, ki me je gledala z žalostnimi očmi. Abbč Benoit se ie bil odpravil tja. Zakaj ne bi šel tudi jaz? V silni notranji zmedi sem se izprehajal tem ter tja. Bolj ko sem se ukvarjal s to mislijo, bolj me je mikala; čim delj sem mislil na mrko brezdelje, v katero sem bil obsojen doma, tem bolj me je vabila želja, da se vzdignem na pot. In zakaj tudi ne? Zakaj ne bi šel? V žepu sem imel odlok, ki mi ni dajal samo Čina podpolkovnika narodne straže, ampak me je celo imenoval »bivšega predsednika Odseka za javno blaginjo v Quercyjskem generalstvu«. Ta odlok je moral žaleči vsaj toliko kakor kak potni list ter mi ohlajšati potovanje. Za to, da nisem ostal na svojem mestu, je bila moja dolga bolezen najboljši izgovor. Denarja sem imel v gradu več, nego sem ga potreboval. Z eno besedo, niseni si mogel misliti, kakšne zapreke naj bi mi branile kreniti na pot, če bi se odločil za to. In odločil sem se kmalu. Drugi dan sem prvič po svoji bolezni zajahal konja, jezdil po cesti skoro miljo daleč in prišel ves upehan domov. Naslednje dni sem jahal tja do Saint - AJaisa, kjer sem videl razvaline gradu, in nazaj. To pot nisem bil več tako utrujen. Drugi dan sem počival, ker je bila nedelja; v ponedeljek sem se spustil do pol poti proti Cahorsu Tisti večer sem očistil svoje Pištole in Gilles mi je po mojih navodilih pripravil prtljago. Drugo jutro, dne 6. marca, sem krenil z doma; na koncu vasi sem se ločil od Andreja in odjahal proti Figeacu. Občutek, da puščam vse težave in zagate za seboj, in misel na tisto, kar ie bilo pred menoj, sca me krepili vse do ure, ko ie marčevo solnce zatonilo in se umaknilo hladni večerni temi, ki je v neznanem, novem kraiu vselej polna mrke otožnosti. PETNAJSTO POGLAVJE. Millau. Spotoma sem opazil marsikaj čudnega. Tako sem na primer videl na poljih oborožene seljake; v sleherni vasi sem naletel na moške, ki so se vežbali v orožju; in v vsaki gostilni, ki sem se ustavil v njej, je sedelo za mizo tucat zarobljencev z vinskimi kozarci, časih celo s črnilnikom pred seboj, in Če sem vprašal, kdo so, sem zvedel, da predstavljajo odsek za javno blaginjo. Toda na večer tretjega dne sem videl nekaj, kar je bilo še bolj čudno od vsega tega. Zavijal sem baš v Tarnsko dolino, ki se pri Millauu zaje v Cevenne; krivec je pihal, nebo je bilo oblačno, pokrajina sivkasta in gola; kako miljo pred menoj se je dvigala mrka, višnjevkasta gmota hribovja. Ko sem utrujen korakal vštric svojega konja, sem zdajci začul zbor pojočih glasov. Orzl sem se. Petje je bilo jasno in mehko kakor nadnaravna godba in zdslo se je, da vstaja tik pred menoj iz zemlje. Narocdcu uv ujo. d&pts*. h-c&č&j* oiaLK. oglasov, jt, pvsiah, m, Ogicurru, od* cUUk -Julra,' hublfcuui, Pr*j€rfuAja,+.T poj-r-t^Lcnjaln* tn. rocyal, io, rvcunaa*, obcuLstucu usaJzcL bi+ncLa, go pci/~- — Noj ■ mcui/ši TJi^saJt Din, 5*-. Pristojbina. za, fijro DU* J^. V j L pristojbin* upada> b, obvuun. m. mjosoctlomr, c+r n oglasu «* prvobcuo. čtkotJIU, (TLCUA, paJU*- trcu-________________ tryuu J>» Dobro strojepisko za nemško in slovensko dopisovanje iščem. Podrobne ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Popoldanske ure*. 23259 Pozor zastopniki srečk na obroke! Popolnoma novi najboljši izgledi! rišite v lastnem interesu pod šifro »Beskonkurenčna zarada, 367-1» na Inter-rek'nm d. d., Zagreb. Ma-rovska 28. 23218 \ * nv r rt; /; Plačilno natakarico s kavcijo 3—5000 Din sprejmem v boljšo restavracijo Pridna in poštena ir.-a prednost. Dopise na osladni oddelek »Jutra* pod šifro .Dobra služba 1904». 22962 Lesni škarter in pre.iema!ec dobi službo takoj pri večji lesni industrij; Pogoj 'e pc-nolno znanje in verzira-nost v mehkem in bukovem lesu — Ponudbe na poštni predal 153. 23041 Učenko pridno tn pošteno sprejme v trgovino mešan blaga Tfiegler. Dolenja vas pri Ribnici, Dolenjsko. 23049 Sedlarski pomočnik ali tašner, z večletno prakso. dobi stalno službo v Ljubljani VII, Lepodvorska it. 23. 23113 2 mizar, pomočnika sprejme takoj Franc Švaj-ger. mizar, Staneče, pošta St. Vid. Deklico pod 16 let sum, sprejmem v službo. Naslov v oglas. oddelku «Jutra». 23257 Pek. vajenca močnega, zdravega in iz dobre družine sprejme takoj z vso oskrbo v hiši Milan Zupane, gost., Toplice prj Novem mestu. 23261 Fiksno plačo in provizijo nudimo veščim, v manu-fakturni stroki verziranim potnikom za mesto Ljubljano, za obisk priv. strank. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23225 Zastopnike potnike ki žele mimogrede proda-jati dober in učinkovit predmet (bonbone), naj nam pošljejo naslov na »Trgo-vačka zastupstva. Dubrovnik, poštanski pretinac 43» Dobra provizija! — Majhna žepna kolekcija! 23251 Razglas! Iščemo 10 sposobnih zastopnikov za vso Jugoslavijo. za prodajo predmetov na mesečna odplačila, ('godna prilika hitrega zaslužka! — Natančnejše pri Znmhulovič, Ljubljana — Aleksandrova cesta. 23256 Kot strojepiska želj službo v pisarni gospodična Ponudbe na ogl oddelek »Jutra» pod šifro »Pridna 414». 23128 V učenje za pletiljo želim vstopiti. Naslov v 23215 oglasnem oddelku »Jutra«. 23199 Kroj. vajenca sprejmem s stanovanjem in hrano v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 23212 Spreten žagar k polnojarmeniku, z večletno prakso, dob, takoj mesto. Fran Šuštar, parna žaga, Ljmbljana. 23222 Gospodinjo išFe uradniška menza vele-industrije v bližini Zagreba za takojšen nastop. Tonudbe na ogla?, oddelek «Jutra» pod šifro »Gospodinja 55». 23209 Trg. pomočnika manufakturista. vojaščine prostega, veščega prodajalca sprejme Ivan Savnik v Kranju. 23210 Pisar, žensko moč Išče industrijsko podjetje v Ljubljani Potrebno perfektno znanje slovenščine in nemščine, strojepisja in knjigovodstva. Zičetnice so izključene. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Pisarniška moč — L;;ib-ljana». 23205 Delavce granitnih kock in drobnega tlakn (strojno izdelovanjel. pridne, sprejmemo takoj proti dobri alcordni plači Orodje, stanovanje in posteljnino preskrbi tvrdka Firma A & E E h r 1 i c h. granito'om »Cezlak«. pošta Oplotniea. V poštev pridejo samo izurjeni delavci. 23183 2 mtaar. pomočnika dobro izurjena v pohištvu, sprejmem Prednost imajo samci in z znanjem pleskanja Ponudbo na nn«'ov Peter Kobal, Kranj. 23254 Kavarn, servirarico perfektno iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na Veliko kavarno, Maribor. 23268 Za vrtnarja bi se šel učit močan fant k rnet.sk ili staršev, star 18 let. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 23217 Šivilja prvštena in dobra, kj zna šivati tudi pletenine, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23207 Pisarniška moč 'obro izurjena, samodejna '■-.»respondentinja. želi premeniti mesto. Vstop takoj mogoč B'agohotne ponudbe la oglasni oddelek «Jutra» ruxl »Samostojna uradnica* 23237 Prodajalka če službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro (Marljiva in poštena». 23241 Kot vajenka najraje v mestu želi službe trinajstletna deklica. Na--lov pove oglasni oddelek -Jutra. " 23240 lfiletna deklica z boljše rodbine, v risanju jako spretna, prosi Primerne službe, n. pr. v modnem ateljeju, in sicer a hrano in stanovanje — Popise pod »Hvaležna za oomoč v nnsreči» na osrlas. oddelek »Jutra«. 23243 Kopalna banja velika, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23216 2 fotoaparata 13 X 18 (potna kamera) in i X 12 (Erneman zaklopna kamera) zelo ugodno proda Kari Holvnski. Ljubljana Sp. Šiška, Franko-panska 12. 23234 Leseno barako 8 X 5 X 3, z opeko krito, po ugodni ceni radi selitve piodam Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 23201 Motorno kolo BSA s prikolico, 6 H P, 700 cm* v brezhibnem stanju poceni prodam Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 23025 Avto znamke Austro-Daimler, r dobrem stanju, šestsedežni proda Karel Jeršin, Nunska 3 23054 Motorno kolo A. J. S., 314 HP. skoraj novo, proda Nardin in drug. Poljanska cesta 31. 23186 Ford avto tak-se prost, radi opustitve obrata zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23253 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za dobro ohranjen šivalni stroj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23263 čevljarski stroj Singer 16 K 55 ali Pfaff kupim. Cenj. ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Singer stroj*. 23226 Kompresor za umetno hlajenje, s pomočjo ogljikove kisline — 5.000 kalorij 1 vgrajenim kondenzatorjem tov. Hau-bold Chemnitz, rabljen, vporabljiv, z raznimi novimi rezervnimi deli naprodaj za 13.500 Din. Kompresor je sedaj izkopčan in zamenjan 1 velikim. Stoefc Oognac Medicinal d. d.. Slav. Požega. 23252 Spalnico iz trdega lesa in drugo pohištvo radi selitve poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 23125 Spalnico kompletno za eno osebo in posteljo ter omaro poceni prodam na Kodeljevem št. 299 — hiša Jelen. 23264 Krasna preproga nlišasta, 3.50 X 4.50. poceni naprodaj. Naslov pove oglasnj oddelek ristna oceda (succus) [. IzgubitelJ ga dobi v Ekspozituri »Jutra«, Ljubljana VII, Celovška e 53. 23200 Poziv! Josip Kramer, ped i t dn k, ki e s'u ll ( čt ti Auto-Komar.dt . B og adu raj se jav Po nem, *j bij*ca Janševa 12. s^ss Tvrdke, i ki žele svoje izdelke šolskeh potrebščin in učil ugodno razpečavati, naj blagovolijo staviti svoje ponudbe na-čelstvu zadruge Učiteljski Dom v Ljubljani, ki proti dogovorni proviziji posreduje kupčije po vseh šolah jugoslovanskega ozem»lja. Inozemske tvrdke se upoštevajo Ie tedaj, če bi se ne zglasile domače — jugoslovanske. Za učiteljski Dom /v Ljubljani JOSIP LAPAJNE, načelnik in šolski nadzornik v Cerkljah pri Kranju. Jože Oražem m). opekarna Srednje GameBjne p. Št Vid nai L ubl ano pičila a pr znano najboljše zidnikc in zarezane slr-šn ke. h663 Teodor Eorn, Ljubljana Poljanska cesta Štev. 8 Krovec, stavbni galanterHsIti tn okrasni klepar. Instalacije vodovodov Naprava strelovodov, kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, tak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatlje za konzerve) tei fotografija. 19 Firma Magnet - Werk G. m. b. H u Eisenachu-u (Nemačka) lastnik jugoslovenskega patenta št. 3805 lokomotiva koja se kreče motorom sa unutrašnjim sago- revanjem želi prodati ta patent ali oddati licenco tega. Informacije daje Dr. Janko Olip, advokat v Beogradu. Kralja Milana 78. 8692 jjtainte dftvaoa juv4l«b intoja m tuuua^ «4wcm M WJMil MOltflMV