PRAVICA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
. II  ... ... ... - . .. -	——	-	*	I	■■■■■■
^haja y«ak četrtek popoldne; v slučaju pras-	ii	Posamezna š.t«>vllka Din 1-50 — Cena: za 1 mesec	ii	Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo
**Uta dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari	II	Din 5*-, za četrt leta Din 15*-, za pol leta Din 30*-; za	II	fugoslovanske tiskarne, Kolporlažni oddelek«
2/1 — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo	II	Inozemstvo Din 7‘- (mesečno) — Oglas« po dogovoru	II	Poljanski nasip St. 2 — Rokopisi se ne vračajo
Naša socialna politika.
Javnost niti opazila ni važnega no-tranje-političnega dogodka v seji zakonodajnega odbora, ki se je vršila zadnji teden. V razpravi o zakonu o vrhovni upravi je prišlo na vrsto tudi ministrstvo za socialno politiko.
Odkar je Jože Gostinčar zapustil to Ministrstvo, ni bilo tam več ministra, ki bi bil s srcem in skrbjo vršil njegove Posle. Nasprotno je vsak kabinet po par-krat razpravljal, kako bi se to ministrstvo kot nepotrebno spravilo s sveta. Najbolj odločen zastopnik mnenja, da socialne politike naša država ne potrebuje, je bil ravno dosedanji minister tega resora, sam g. Milan Simonovič.
Nasprotniki socialnih ustanov so torej lrr|eli tako lahko delo, da si lažjega ni bilo mogoče .predstavljati. Belgrad in Srbija sta bila kar soglasno za to, da se ministrstvo ukine. Prečanski kapitalizem je spretno podpihoval in utrjeval to prepričanje. Konference pridobitnih drogov so pridno izdelovale načrte, kako bi se najprimerneje podredili posamezni odseki ministrstva za socialno politiko drugim ministrstvom. Namen teh Načrtov je bil seveda podminirati vso državno socialno zaščito sploh. Zgodilo °aj bi se to na ta način, da bi posli, ki Jih je doslej vršilo ministrstvo za socialno politiko, prešli na ministrstva, ki Morajo po svojem prvotnem namenu oraniti ravno nasprotne interese.
Boj za in proti ministrstvu za socialno politiko je prišel v akuten stadij sedaj, ko je v razpravi zakon o vrhovni upravi. V prvotnem načrtu tega zakona 0 ministrstvu za socialno politiko ni bilo sledu. Drugi načrt je že v toliko napredoval, da je uvaževal neizpodbitne či-ujenice, ki so jih navajali zastopniki Jugoslovanskega kluba in združil ministrstvo za socialno politiko z ministrstvom za narodno zdravje. Že to se je Nekaterim reakcionarcem v radikalni stranki zdela tako velikanska koncesija, da so v odboru vstali in proti svojemu Ministru govorili za popolno ukinitev tega ministrstva.
V	zadnji seji zakonodajnega odbora Pa je dr. Andrej Gosar izvojeval v tem Poglavju popolno zmago. Lapidaren po-Pis socijalne politike v drugih kulturnih državah, strokovnjaška popolna naved-ha socialnih prilik, ki tirjajo od države Pomoč in rešitev, je učinkovala tudi na radikale in vlado tako, da je minister amandemente, ki jih je predlagal dr. Go-Sar, po veliki večini sprejel. Bistvo dr. Gosarjevih izvajanj in zahtev je bilo: Ministrstvo za socialno skrbstvo mora °stati, v njegovem delokrogu morajo biti bratovske skladnice, delavske aborni-Ce> inšpekcijska dela, izseljeništvo in vse druge socialno-politične ustanove.
Bratovske skladnice je doslej upravljalo, oziroma nadzorovalo ministrstvo *a šume in rude. Tp ministrstvo nastopa ''ečkrat samo kot delodajalec in upraviči državnih rudnikov. Kaj čuda, če pod ^eposrednim varuštvom delodajalčevim delavčev denar in zavod hira. Bratovske skladnice se bodo šele sedaj mogle razmahniti in se urediti po željah in potre-ah svojih članov rudarjev. Zanje je izr premem,ba nadzorstvene oblasti največ-Je, lahko rečemo, življenjske važnosti. Podobno je z delavskimi zbornicami, * bi kot čisto običajno društvo prešlo J^d notranje ministrstvo. Kaj bi to po-eniio za delavsko reprezentanco, ki iz°ra °Pet°vano tudi na naslov režima ^Pregovoriti kako trpko, to vemo vsi. Sa° "i pomenilo večne žandarje in komi-r 1rje> bi pomenilo v Ljubljani Baltiča, Pust in konec rednega poslovanja. n nsPekcija! dela naj bi po prejšnjem te rtu prišla pod nadzorstvo in kompe-00 ministrstva za trgovino in indu-
strijo. Kako bi ti uradi poslovali pod neposrednim vplivom delodajalcev v korist delavcev, je menda jasno. Kako bi se izvrševali delavsko zaščitni predpisi obrtnega reda in zakon o zaščiti dela? Kako bi delavcu pri takih uradih krojili pravico? Bistven je duh, v katerem posluje ali živi kak obrat. Inšpekcija dela v industrijskem ministrstvu t>i bil urad za zaščito industrijcev, inšpekcija dela v ministrstvu za socialno politiko ima pa vse predpogoje, da dobro vrši svoj namen delavstvu v prid. To je tista bistvena razlika, za katero so se borili in k sreči tudi uspeli zastopniki Jugoslovanskega kluba.
V	nujni zvezi z gorenjimi pridobitvami pa sledi končni in glavni uspeh: ohranitev ministrstva samega. S tem, da je ministrstvo dobilo nov obširen delokrog, se mu je tudi zasigural obstoj. Tudi tozadevne amandemente dr. Andreja Gosarja je minister za socialno politiko v glavnem sprejel.
Delavstvo se samo ni zavedalo, na kako tanki niti so visele vse njegove pridobitve prejšnjih let. Mi smo čakali, da se bo k stvari oglasil kak list »razredno zavednega proletariata«, pa smo čakali zastonj. Edino poslanci Jugoslovanskega kluba so stali na straži in ne le odvrnili pretečo nevarnost, ampak jim je uspelo, da so dosedanji položaj ministrstva za ^socialno politiko celo izboljšali.
Prvoboritelj za pravice delavstva in najbolj energični branitelj socialne politike v državi, naš tovariš Andrej Gosar, pa je postal zdaj minister za socialno politiko. Želimo mu, da prestane vse različne težave in kritične položaje, ki še utegnejo priti, in dolgo vrsto let vodi to tako važno ministrstvo, od katerega edino more delavstvo pričakovati zaščite svojih interesov. Imenovanje dr. Gosarja ne pozdravlja samo kr-ščanskosocialistično delavstvo, ampak vse slovensko delavstvo brez razlike, ki ga pozna kot moža kristalnočistega značaja, nesebičnega in poštenega kakor zlato. Naša država pa tudi nima takega strokovnjaka na polju socialne politike kakor je naš Gosar. Ne bo mogel storiti vsega, kar bi rad, mogel bo izpolniti komaj stoti del vsega in imel bo premagati ogromne težave in nasprotstva tudi od strani tistih, s katerimi bo moral skupno sodelovati. To delavci dobro vemo. Veseli smo pa le, da imamo takega moža na tem mestu, ker to dobro vemo, da ima Gosar vztrajno in nepremagljivo voljo. Pod Gosarjem se delavci nimamo bati, da bi uspele intrige in prizadevanja reakcije, bi se socialna politika likvidirala ali prikrajšala.
Političen pregled.
Nova Uzunovičeva vlada je kornaj po par tednih spet zašla v krizo. Odkar smo v novi državi, je vlada drugič padla v parlamentu. Obakrat se je to zgodilo po izaslugi radičevcev. Pred parlamentom je bila na dnevnem redu volitev dveh članov za upravni odbor za vojno odškodnino. Radičevci niso hoteli pristati, da bi glasovali za kandidata, katerega so predlagali radikali. Pač pa so glasovali za oba kandidata opozicije. Opozicija je dobila na ta način 113 glasov, vlada pa 79.
Radi tega glasovanja je stopil Uzunovič pred radikalni kluj> ki mu je dal svobodne roke. Nato je odšel v dvor in podal ostavko. To je bilo v petek.
Naslednji dan se je kralj posvetoval z voditelji parlamentarnih skupin: Radičem, Mihajlovičem (predsednik radikalnega kluba), Davidovičem, dr. Korošcem, Spahom, Vujičičem (Jovanovičev radikal), Pribičevičem in Trif-kovičem. Nato je dal Uzunoviču mandat za sestavo koncentracijske (radi-
kali Jin več drugih strank) ali koalicijske (radikali in še ena stranka) delovne vlade.
Uzunovič se je pogajal z Demokratsko zajednico (Davidovičevi demokrati in Spahovi muslimani). Ker so pa stavili demokrati take zahteve, da jih Uzunovič ni mogel sprejeti, so se pogajanja razbila.
Po neuspelih pogajanjih z Davidovičem se je pričel Uzunovič pogajati z načelnikom Jugoslov. kluba dr. Korošcem. Dr. Korošec je stavil zahiteve za ozdravitev gospodarske, finančne in socialne krize. Zahteval je, da se posebno pozornost posveti delovanju samouprav, katerim se mora dati možnost za uspešno delovanje. Radikalni klub je te zahteve v splošnem odobril in sprejel.
Po teh uspehih se je Uzunovič pogajal še z Jovanovičem in Nikičevim klubom, ki sta se oba izrekla pripravljena za vstop v vlado. S Stjepanom Radičem in Pribičevičem se Uzunovič sploh ni pogajal. Voditelji radikalnega Jugoslovanskega, Jovanovičevega in Nikičevega kluba so se sestali in sestavili listo nove vlade. Jugoslovanski klub je doibil tri ministrstva in sicer ministrstvo za kmetijstvo (dr. Franc Kulovec), ministrstvo za socialno politiko (dr. Andrej Gosar) in ministrstvo za javna dela (ing. Dušan Semec). Jovanovičev klub je dobil ministrstvo za prosveto (Velja Vukičevič, bivši prosvetni minister). Nikičevemu klubu pa so ponudili ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo (dr. Niko Nikič). Na to pa Nikič ni pristal, ampak je zahteval ministrstvo za gozdove in rudnike. Ker Uzunovič na to ni pristal, Nikič ni vstopil v vlado, pač pa jo bo podpiral. To vlado bodo podpirali tudi Nemci. V torek je vlada .prisegla.
Takoj ob njenem nastopu so se začele intrige, proti katerim je pa Uzunovič nastopil z odločno izjavo, ki je vzbudila pravo presenečenje. Izjavil je, da (je vedno varoval demokracijo in da bo to storil tudi nadalje. Če pa bodo posledice tega delovanja zanj nepovoljne, ne bo pomišljal kreniti s poti pravega parlamentarizma in se odločno postaviti proti tistim, ki ga hočejo zlorabljati zase. Energično je zagrozil vsem, ki hočejo sedanji vladi škodovati. Posledice, ki bi mogle nastopiti, naj si prizadeti pripišejo sami sebi. Uzunovičeva izjava je napravila mogočen in ugoden vtis na vso javnost. Uzunovičeva vlada uživa popolno zaupanje vseh merodajnih či-niteljev.
Finančni odbor se bo sestal na dve seji, na kalterih bo sprejel finančni zakon. 7. februarja se bo sestala skupščina, ki bo pričela z glavno razpravo o proračunu, ki bo trajala ves februar in marec.
Slovenci v Italiji.
V Istri postaja fašistovski teror vedno hujši. Pred nasilnostmi fašistov morajo bežati celo duhovniki. Od žuipljanov zahtevajo fašisti, da podpišejo izjavo, da hočejo imeti v cerkvi italijansko službo božjo. P,ri tem postopajo do skrajnosti sirovo.
Na Primorskem je ostalo že silno malo učiteljev Slovencev in Hrvatov. Sedaj jih je še samo 360. Ko so Italijani zasedli Primorje, jih je bilo 800. Naučni minister preganja učiteljstvo še naprej.
V reški škofiji so silno žalostne razmere. Na Reki ni nobenega slovenskega duhovnika več. Škof Soina je popolnoma v službi fašistične Italije in povsod v svoji škofiji spodriva slovansko duhovščino. Vsled takšnih razmer silno trpi versko življenje ljudstva. Zlasti je slaba šolska vzgoja. Otroci ne razumejo ne učitelja, ne duhovnika, tako da niso deležni nobenega pouka.
Razširjajte »Pravico«!
Škodljivo delo.
Socialistična »Unija rudarjev« v Zagorju je pred volitvami v oblastne skupščine stavila na Trboveljsko premogo-kopno družbo zahtevo po 12 odstotnem povišanju plač rudarjem z motivacijo, da so se cene življenskiin potrebščinam za toliko zvišale. Ker se pa TPD z »Unijo rudarjev« ni hotela pogajati, je »Unija« poklicala na pomoč II. rudarsko skupino kot zakonito izvoljeno zastopnico rudarjev, ki je bila seveda primorana zadevo peljati naprej v prvotnem smislu. Tako so se vršila dne ‘28. januarja t. 1. v Ljubljani na rudarskem glavarstvu pogajanja med II. rudarsko skupino in ravnateljstvom TPD, ki pa niso uspela.
Zaupniki II. skupine so dokazovali po nekem' svojem ceniku, da so se cene življenskim potrebščinam zadnje čase zvišale, na ,podlagi česar so rudarji upravičeni zahtevati 12 odstotno povišanje plač.
Nasproti temu je pa gen. ravnatelj TPD dokazoval na ipodlagi cenika, ki ga vodj TPD, da so cene živežu od leta 1923. padle za 18 odstotkov, vsled česar da je družba upravičena plače za toliko znižati. Dalje je pripomnil, da je pripravljena družba plače regulirati, ako pristanejo rudarji na polno osemurno delo. Ker zastopniki delavstva na to niso -mogli in niso smeli pristati, so se pogajanja razibila in ponovno je skrahi-nalo mezdno gibanje rudarjev, ki ga je iz partizanskih namenov začela »Unija rudarjev« sama na premalo trdni podlagi.
Kar je s tem zagrešila »Unija« nad rudarji im strokovnim pokretom, je vredno »proletarskega korobača«, ki ga vihti sodrug Svetek v zadnji »Delavski politiki« nad sodr. Bernotom zaradi njegovega nesmiselnega samostojnega nastopa pri volitvah v okrožne »bore.
Vprašamo »Unijo rudarjev« v Zagorju: Ali se zaveda, da je pri današnjem položaju mogoče doseči za rudarje kak uspeh le s skupnim nastopom vseh strokovnih organizacij? Ako se tega zaveda, zakaj je začela zadnje ponesrečeno mezdno gibanje sama, brez sporazuma z drugimi organizacijami? Ali vodi objektiven indeks cen? Ako ga vodi in če je dobila od »Delavske zbornice« svoječasen dopis v tej zadevi, kako je mogla začeti mezdno gibanje na taki podlagi? Ali se zaveda, da je delavstvo pri današnjem težkem položaju upravičeno zahtevati večje plače le na podlagi ogromnih dobičkov TPD, dalje vsled dejstva, da delavstvo ni nikdar v času dviganja cen doseglo temu primernih plač in so te ostale tako v pogledu indeksa, kakor eksistenčnega minimuma daleč pod istim? Ako se »Unija« vsega tega zaveda, zakaj je mogla storiti sama tako usoden korak in to v času volitev, da je s tem akcija sama dobila političen pečat?
Končno vprašamo »Unijo«, ali se zaveda, koliko je s svojim polomljenim mezdnim gibanjem škodovala rudarjem in njih strokovnemu pokretu? Vsekakor moramo to postopanje »Unije« označiti za zločin nad rudarji.
Rudarje pa vprašamo: Kako dolgo boste se trpeli med seboj take ljudi in kdaj boste zavihteli svoj »proletarski korobač« nad takimi socialističnimi organizacijami in ljudmi, ki so bili, so in bodo vaša nesreča?
Rudarji! Strnite se v vrste organiziranih krščanskih socialistov, da gremo močni in združeni v skupen stvaren in pošten boj za, našo boljšo bodočnost!
Zahtevajte „PRflVICO" po vseh | gostilnah in javnih lokalih, po- | sebno še v industrijskih krajih •
Jugoslovanska strokovna zveza.
Strokovna zveza rudarjev.
Hudajama. V nedeljo 30. januarja smo imeli občni zbor skupine. Udeležba je bila zadovoljiva, kar znači, da se člani zanimajo za svojo organizacijo. Navzoč je bil tudi naš strokovni tajnik Flisek, ki nam je poročal o važnih stvareh, katere mordjo zanimati vsakega delavca. Vršila se je tudi živahna debata zlasti o zavarovanju rudarjev. Poudarjala se je važnost našega delavskega lista »Pravice«. Člani, zlasti pa še odborniki skupine, so se zavzeli za to, da se list razširi in naj bi bil k ličar vseh tistih, ki spadajo k nam po mišljenju in dejanju, da se bodo zavedali, da so delavci, krščanski socialisti, ki bodo prišli do veljave le z združenimi močmi potom organizacije. Ker so bili člani zadovoljni z delovanjem odbora, so soglasno izvolili dosedanji odbor in mu poverili nalogo, da deluje vztrajno za skupno stvar in povsod stoji na braniku delavskih pravic.
Zveza tovarniškega delavstva.
Jesenice. V tovarni K ID so socialisti izvršili volitve obratnih zaupnikov z birokratskim sistemom in so trajale tri dni, lahko bi se pa izvršile v enem dnevu. V volivni odbor niso hoteli nikogar pritegniti iz drugih organizacij, to pa radi tega, da so imeli prostejše roke za svoje zakulisno delo. Rezultat je sledeči: socialisti 12, krščanski socialisti 3, narodni socialist 1. Ker pa vemo, da mora obratni zaupniški zbor temeljiti v strokovni organizaciji, če hoče z uspehom delovati, zato socialistom ne zavidamo njihovih mandatarjev na papirju, ker smo od verodostojne strani doznali resnično število njihovega članstva. Krščanski socialisti smo po številu glasov napredovali; lani smo dobili tretjega zaupnika z ostankom, letos smo pa imeli že sami količnik treh zaupnikov in še preostanek. Poleg tega pa še lahko trdimo, da temeljijo naši glasovi na številkah organiziranega članstva. Narodni socialisti so od lansikega leta nazadovali za enega zaupnika, kar znači, da so za pokret na delavskem strokovnem polju nepotrebni, zato naj likvidirajo. Z internacionalnega stališča si stojita nasproti samo dve močni struji, in to so marksisti in krščanski socialisti, kateri odločajo tudi pri mednarodnemu forumu. Zato kličemo delavstvu: Kdor ni z marksisti, naj se pridruži krščanskim socialistom, to pa zato, ker se delavsko vprašanje ne da rešiti v okviru ene države ali enega naroda, ampaik je to že mednarodno vprašanje. Čas je že, da drugi priveski na strokovnem polju lahko brez posledic izginejo, ker bodočnosti itak nimajo.
Št. Vid. V tovarni »Štora, d. d.« je dobilo zopet nad polovico delavstva štirinajstdneven dopust. Tovarna utemeljuje ta koraik s pomanjkanjem dela. Mogoče, da je temu res tako, ker se pač nahajamo sredi splošne krize. Ni pa prav, da se vedno in povsod na/prte vsa bremena
Anton Žaren:
Meta.
Hišo sem imela, zdaj je nimam več.
Toliko sem se trudila. Nazadnje pa zastonj.
Mož je hodil na Hrvaško za škribona. S tem je plačeval in zaslužil.
Pa je rekel: »V Ameriko pojdem.«
Drugi so rekli: »Če ta ne bo zaslužil, ne bo nobeden.«
Rekla sem: Pusti hišo! Tisto malo, kar je še, če na rokah zaslužim.
Ni poslušal.
Rekla sem: Njivo prodaj, če že ni drugače. Tako lepo njivo sva imela. Dva prešiča sem redila. Kar pri hiši je bila njiva.
Pil je rad. Sorodniki so ga zvabili. V Ribnico so šli pisma delat.
Kolikokrat sem težko dvignila za to novo hišo. Na upanje sem hodila i9kat soli, olja, da sem delavcem postregla.
Samo tri sto petdeset goldinarjev je bilo še dolga. Kaj ne bi tisto plačala?
Na Rekarja so jo prepisali.
»Pojdi! Pusti novo hišo!« so dejali.
Vsak večer mi je na misli. Ne morem pozabiti.
Nič mu ne pišem možu. Slabega pisati ne smem, dobrega ne morem.
Zbolela sem.
krize na ramena delavstva. Ali gospodje še niso izračunali, koliko si lahko delavka pri 12, 15 in 18 Din dnevnega zaslužka prihrani za čas, ko izgubi delo? Če so gospodje to izračunali, potem je to prav. Izračunano imamo po tudi mi in sicer tako, da zaslužek že sam na sebi ne odgovarja najnujnejšim življenjskim potrebščinam. Od česa naj sedaj delavka, ki je 14 dni brez zaslužka, živi? Če se delavstvo pošilja na dopust, bi bilo vsekakor pravično, da se mu za ta čas da, če že ne popolno, pa vsaj polovično plačo.
Viničarji.
Zavrč. V nedeljo 6. februarja se l>o vršil v Gorenjskem vrhu ustanovni občni zbor skupine Zavrč. Začetek točno ob 2 popoldne. Dnevni red: 1. poročilo zastopnika centrale Strokovne zveze viničarjev; 2,. sprejem članov in pravil; 3. volitev odbora in nadzorstva; 4. slučajnosti in predlogi. Da so tudi haloški viničarji potrebni organizacije in da imajo za isto popolno razumevanje, priča dejstvo, da je pristopilo k Strokovni zvezi viničarjev v zadnjem času nad sto viničarjev zavrčke fare. Tako je tudi edino prav. V slogi je moč in v krščanski socialistični organizaciji naša rešitev. — Pripravljalni odbor.
Sv. Miklavž. Najstarejša viničarska rodbina, ki stanuje že več stoletij na enem mestu, je rodbina Pučko v občini Hermanci, na posestvu oo. dominikancev iz Gradca. V vsem ormoškem in ljutomerskem okolišu se ne pomni, da bi kateri viničar iz rodu v rod služil vedno enim gospodarjem. Pošteni rodbini Pučko čestitamo! Pripomniti pa moramo, da hočejo sedaj staro vdovo, viničarko Nežo Pučko, katera trpi na oslabljenju oči, pregnati z njenimi nedoraslimi otroci, in to popolnoma neupravičeno. Tako je navadno plačilo za dolgoletno službovanje siromaka viničarja. Seveda, občina in dobri ljudje naj skrbe za onemoglega človeka, in ne oni, ki ga je izrabljal v svojo korist do onemoglosti. Kje je (pravica? Iskali jo bomo tako dolgo, da jb bomo tudi našli.	■
Odbori naših skupin.
Na občnih aborih posameznih skupin naše Strokovne organizacije se bodo v bližnjih mesecih volili tudi novi odborniki. Na tem mestu hočemo podati nekaj točk, na katere naj se pri teh volitvah ozira.
Kakor si ne moremo misliti družine brez nekakega vodstva, tako tudi ne more obstojati nobena organizacija brez pametnih in dolžnosti se zavedajočih voditeljev. Posebno velja to še za strokovno organizacijo, ki hoče s pridom izpolnjevati svoje dolžnosti in naloge. Naše skupine so le posamezni deli strokovne organizacije. Kar velja za vodstvo celokupne strokovne organizacije, to velja za vodstvo skupin. Od dobrega vodstva skupine zavisi vse nje-
V vročini sem klicala kure: Prinesite mi še zrnja! Lačne so- Še so lačne. Še prinesite. Nimam jim kaj dati.
Dvajset let je tega.
V hiralnico so me peljali.
Ves ta čas nisem šla k spovedi.
Ne morem pozabiti.
Objela sem tedaj hišo, preden so me odslovili.
»Ljuba moja hišica, koliko sem trpela zate,« sem dejala, »zdaj pa ne bom imela kam domov.«
Ne morem odpustiti.
Sedemdeset let sem stara.
Vsako noč mislim, da sem zgubila vse.
Doma v svoji hiši bi se k peči pritisnila.
Kure krmim tukaj.
Pravijo: »Daj, še daj, ko razumeš, in vse dobro uspevajo.«
Pa otekam.
Danes pa so mi rekli: »Meta odpusti!«
Ne morem.
»Meta, piši mu, da si križ naredila čez vso svojo jezo!«
Kako naj to storim, ko pa hiše ni več zame-
»Meta, saj ob smrti bi je tudi ne bik) več zate.«
To je pa res.
»Meta, lažje boš šla s tega sveta, ko te peč ne bo držala nazaj.«	>
n*> plodonosno delo. Ta velja za največje in najmanjše skupine.
Pomen pametnega vodstva skupine se prav lahko razvidi, ako si predoči-mo vse naloge, katere mora izvrševati. Te naloge najlažje razdelimo v tri panoge dela. Predvsem je tukaj vodstvo organizacije. Odbor skupine naj skupino res vodi. To se pravi, on mora kazati vsem članom skupine pot, po kateri treba iti za cilji, katere zasleduje strokovna organizacija. Pri tem se odbor ne sme držati v ozadju, ampak mora vedno stati v ospredju. To velja zlasti pri zastopanju krajevne skupine na zunaj, pri zastopanju interesov strokovne zveze, v katero spada skupina kakor tudi pri zastopanju interesov posameznih članov. Tudi kar se tiče žive vere v strokovno organizacijo, zaupanja v dosego ciljev, močne volje in vztrajnosti mora odbor vsem članom vedno prednjačiti.
Drugo je propaganda. V pridobivanju novih članov, v utrjevanju že pridobljenih, pri okrepljevanju ugleda in upliva strokovne organizacije v tistem kraju samem, kakor tudi drugod, mora biti odbor krajevne skupine vedno na Čelu vsem. Od njega je zavisno napredovanje krajevne skupine ali zastopa vse v tistem kraju bivajoče delavstvo, ali tudi drugi stanovi in javno mnenje v kraju upošteva našo organizacijo.
In tretje je upravljanje skupine. Da se prispevki redno zbirajo in odpošiljajo višjim edinicam, delavsko časopisje razširja in se zanj agitira, da se sestanki in zborovanja vrše v redu, da se vzdržuje redne stike s centralo in da se ji točno pošiljajo statistike in vse kar ta zahteva, to je zopet v glavnem odvisno od odbora krajevne skupine.
Iz tega je razvidno, da funkcije člana v odboru skupine ni samo neko častno mesto, ampak da ima pri tem tudi velike dolžnosti, ki zahtevajo ne malo požrtvovalnosti. Kjer manjka tega prepričanja, tam krajevna skupina res ne more uspevati taiko, kakor bi bilo to v interesu delavstva samega želeti.
Volitvam odbora je treba torej na občnih zborih posvečati čim več pozornosti. Živa vera v strokovno organizacijo je prva lastnost, katero mora imeti vsak tisti, ki naj se voli v odbor. Drugo in nič manj važno pa je to, da mora biti tak član res požrtvovalen, lastnost, ki je za delavsko organizacijo nujno potrebna. Poleg tega morajo odlikovati odbornika še vse druge osebne dobre lastnosti kakor zaupanje, zanesljivost, spoštovanje, resnicoljubnost itd. Kdor nima teh lastnosti, takega naj se ne daje v ospredje.
Pri volitvah odbora se je treba ozirati tudi na razmere članstva, pri čemer naj se upošteva zlasti razlika v starosti. Ako hoče imeti strokovna organizacija zdrav in močan naraščaj, mora tudi vsaka skupina gledati na to, da pridejo v odbore tudi mlajši, ki so se izkazali sposobne za tako važno stvar. Tako je potem odstranjena bojazen, da bi trpelo delo v organizaciji z odstranitvijo,
To je. pa res.
»Samo tani te še čaka.«
To je pa res. Vsak večer imam navado reč: Da bi bilo vse Bogu v čast!
»Spravite se torej z Bogom.«
Saj bo res treba, ko nimam . ničesar več na svetu.
»Prav.«
Ali pa me bo hotel zdaj, ko nimam ničesar več, kar bi zapustila zanj.
»Bo. Saj vas je sploh komaj pripravil do tega, da ste se ga vendarle spomnili.«
Res. Pa vendar ravno zato nisem šla k spovedi, da ga ne bi še bolj žalila, ko nisem mogla hiše pozabiti in ne možu odpustiti. Zdaj si pa mislim: kako bi jo pa pozabila na smrtno uro. Reva sem.
»Ste. Če bi imeli hišo, bi morebiti ne vedeli tega.«
Nekaj dobre volje tudi s tem pokažem, da se spravim z njim.
»Pokažete. lij zraven izpolnite njegov pogoj in tisti, ki stoji v očenašu.t
Potolažena sem. In hiša me čaka v nebesih.
»In še kaj drugega.c
Premalo sem mislila, kako in kaj me vera uči.
»Premalo.«
Da je hiša v srcu.
»Da je idsti, ki jo je dal, več ko hiša.«
»Več.«
odstopom ali onemoglostjo starejših tovarišev.	,
Iz vsega tega je torej razvidno, da je treba volitev odbora kar najboljše že vnaprej pripraviti. Nikakor ne sme pri tem odločati slučaj. Kjer se to zgodi, tani gre potem res vse narobe. Mi pa smatramo našo strokovno gibanje z* prevažno, da bi mogli kaj takega dopustiti. Zavest dolžnosti in stanovski ponos nas morata voditi pri vsem našem delu.
Skrbimo za to, da bodo v vseh krajevnih skupinah naši odborniki res pravi voditelji. Mnogoštevilne in pomembne so naloge, katere nas čakajo. Mi hočemo, da jih plodonosno izpolnjujemo. Mi sami moramo to storiti. Nikdo drugi nam pri tem ne bo pomagal, sami bomo delali, sami se bomo borili in sami zmagali.
Bolniško in nezgodno zavarovanje in lesno delavstvo.
Pred dnevi smo dobili od različnih strani vprašanja glede prispevkov za zavarovanje. Danes hočemo predvsem-odgovoriti na vprašanja, ki so jih staviš lesni delavci.
Na prvi pogled bi kdo mislil, da imamo za lesno delavstvo posebno zavarovanje. Temu pa ni tako. Samo gotova dejstva, da hočejo nekateri lesni trgovci in prekupci oropati svoje delavce socialnih pravic, ali pa da hočejo celotna bremena zavarovanja naprtiti delavstvu, so dala povod, da smo naslovili članek tako.
Imamo pred očmi lesnega trgovca, ki ima posekati cel kompleks gozda te ali one vrste lesa. Zato je treba delavcev in sicer takih delavcev, ki bi to delo prevzeli pogojno (na akord). Sledi pogodba, katero pa fiksira delodajalec po svoji volji, tako da je za njega prav. Taki delodajalci vsiljujejo v delavsko pogodijo tudi to, da se odrečejo vsem dolžnostim, ki jih predpisuje delavska socialna zakonodaja, ali tpa se skušajo odreči plačevanju prispevkov, ki odpa- / dejo po zakonu o zavarovanju delavf>ev na nje. Imamo pa tudi pred očmi delav-oa, ki biva daleč tam od sveta, svoj živ dan v gozdu, ki ne pozna svojih pravic, ne zakona, ne organizacije. Pozna sanio delo od dobre strani, ne zaveda se pa tudi njega slabih strani. Ne zaveda se, da se pri izvrševanju njegovega dela vsak čas lahko pripeti večja ali manjša nezgoda, ki je lahko za njega usodepol-na ali ga pa položi za delj časa na bolniško posteljo. Kakšne so posledice temu, lahko vsak sam sklepa. Da delavstvo ne bo nasedalo takim špekulacijam delodajalcev, ki so sicer po zakonu o zavarovanju delavcev nične in neveljavne, vendar pa povzročajo sitnosti, pr* katerih največkrat trpi krivico in prikrajšanje le delavec, naj v svarilo njim. kakor tudi njihovim delodajalcem služi sledeče: § 39 zakona o zavarovanju delavcev določa, da so pogodbe med delodajalcem in njegovim delavcem, ki
Da mi daje, če se mu jaz dam, samega . sebe.
»Daje.«
Da je tudi brez mene hvale vreden.
»In ljubezni.«
In časti-
Zdaj sprevidim.
»Kaj hiša!«
On je moja hiša.
»In še več.«
Tudi če mi ne da, ga hvalim. Kakor solnce hvalim, tudi če je za oblaki. .
> Prav.«
Pridi k meni, moj Stvarnik! Možu odpuščam, hišo sem pozabila. Pridi, m oj Odrešenik!«
»Zvonček se sliši.«
Pridi. Ti si moje solnce.
»Po dvajsetih letih.«
Bode me. Pride naj! O čeprav ne p**' de, ljubim ga, ker je vreden tudi bre« mene.
Stara Meta se je pripravila za spravo-Njen Nevidni je bil že v njej.
Pride naj tudi v vidni podobi. Meta je pripravljena
»Prihaja.«
Po dvajsetih letih.
Stara Meta ima blaženost na licih.
Stara Meta ima več ko hišo.
(Konec.)
Leto VI
*------
nasprotujejo odredbam § 35 istega zakona, prepovedane in nične, v kolikor
za delavca, oziroma za zavarovanca škodljive. § 515 zakona o zavarovanju delavcev pa določa razdelitev plačilne obveznosti za posamezne panoge zavarovanja. Istotako določa, kdo je odgovoren za plačevanje prispevkov zavarovanja.
Iz navedenega sledi, da je vsaka pogodba, ki nasprotuje zakonu in ki bi škodovala delojemalcu, nična in prepovedana. Razume se, zakaj bi delodajalci radi zvalili vsa bremena na delavca. S leni bi se namreč izognili sitnostim, ki jih nalaga zavarovanje, na drugi strani Pa bi se oprostili tudi prispevkov. Po sedanjih odredbah mora delodajalec plačevati sledeče prispevke:
1. Polovico prispevka za zavarovanje »oper bolezen.
2. Celotni prispevek za zavarovanje »oper nezgode.
3. Polovico prispevka za posredovalnico za delo.
Ker je lesni delavec pri vršitvi svojega posla v vedni nevarnosti, posebno °ni, ki delajo v gozdovih, je razumljivo, da spadajo ti delavci v visok nevarnostni odstotek, katerega pa morajo delodajalci, kakor razvidimo zgoraj, sami prispevati.
Ce bi se pripetilo, da bi delodajalec vsiljeval ali naravnost izsilil takšne pogodbe, ki bi utegnile škodovati delavstvu, naj delavstvo take delodajalce takoj prijavi organizaciji ali okrožnemu Nradu. Bolj potrebno, kot to, pa je, da 8e delavstvo povsod organizira, ker v organizaciji bo prejelo tisto izobrazbo, ki mu je nujno potrebna. To se pravi, da bo znalo sklepati z delodajalci delavske pogodbe, kar je pa najvažnejše, da se nauči tolmačiti svoje zakone Jn zahtevati svoje pravice.
Zato vam kličemo: Delavci, organizi-r,ajte se!
Tedenske novice.
Strokovna zveza javnih nameščencev 'n Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS bosta priredili dne ,, t- m. v prostorih kleti konzumnega ^ruštva na Kongresnem trgu 2 družabni večer z jako zanimivim spolom. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabita odbora.
Bolniško zavarovanje za rentnike Pokojninskega zavoda. Dosedaj rentniki Pokojninskega zavoda niso bili bolniško ^varovani, čeravno so bili tozadevno ^jbolj potrebni. Sedaj pa je Pokojninski zavod uvedel akcijo, da se tudi ti o° briško — brez pravice na hranarino ""zavarujejo. Tozadevno se vodijo podajanja z Osrednjim uradom za zavaro-Vahje delavcev, kateremu se je predlogi od Pokojninskega zavoda proračun.
zadeva se da urediti z ministrsko bftredbo. Pokojninski zavod bo vse ukre-da se to bolniško zavarovanje na ta ’ oni način čimprej izvede.
, Inlluenea v Ljubljani. V Ljubljani se I® influenca v kratkem času zelo razpa-Poučeni krogi trdijo, da je število ^bololih kakih 5000. Bolezen sama pa bi tako nevarna. Španske hrupe doslej ® hi. Oblast pozivlje vse zdravnike, da ^orajo vsak slučaj te bolezni takoj pri-
Pcrkveh tat zasačen. Na Viču pri Ljub-Jani sc zasačili Karla Čučnika, ko je ”Jl ravno pri svojem poslu: poskušal je lomiti v cerkveni nabiralnik. Ni mu pa •salo iti v zapor, zato jo je ubral preko Ravnikov, kar so ga nesle noge, ljudje b® za njim. Bila je divja gonja. Toda n sam, zasledovalcev pa kakih petnajst 2ato so ga ujeli in izročili policiji. Železničarjeva nezgoda. V Poljčanah jb ponesrečil 60 letni železničar Mihael uršec. Zlomil si je pri padcu levo nogo stegnu in več reber. Nahaja se v mari-rski bolnici.
V	malem potočku utonil. Blizu Reke Jb Lipoglavu je v malem potočku utonil y 8®stnik Josip Štrubelj iz Stare vasi. • ^hčal se je iz Vevč, na potu mu je pa da >b*° slabo. Nagnil se je nad potoček, zart i 8i omočil glavo, pri tem ga je pa kap in utonil.
v jfPrsriden otrok. V bližini kolodvora j, rastniku so zakurili delavci ogenj, pjgJ'?1* Marija Zupan se je pa ognju ka rf Približala in vnela se ji je oble-^ Dobila je težke opekline, katere ^ “ v ljubljanski bolnici.
Pri ^^Ča pri delu. V Mariboru se je b*u težko ponesrečil mizarski po-
močnik Stanko Kumer. Stroj mu je zmečkal levo roko.
Smrtno ponesrečil. V nedeljo, dne 30. januarja, se je ob 13. uri smrtno ponesrečil na kolodvoru Jesenice vlakovodja Ivan Hladnik. Pred odhodom njegovega vlaka se je hotel še prepričati, če je vse v redu. Pri pregledovanju pa je najbrže preslišal za hrbtom prihajajoči stroj, ki ga je zadel, da je padel tako nesrečno, da je po par minutah izdihnil.
Iz bolnice v zapor. V mariborski bolnici se je zdravil Alojzij Grilc, katerega je zasledovala zagrebška policija radi tatvine. Zvohala ga je mariborska policija ,n ko je okreval, so ga aretirali in izročili zagrebškemu sodišču.
Neprevidno ravnanje z orožjem. Zasebna uradnica Dragica Škvora v Zagrebu se je igrala z revolverjem. V šali je namerila orožje na bratca. Revolver se je sprožil, počilo je, brat se je pa zgrudil. Dobil je težko rano v vratu. Ko je videla, kaj je storila svojemu bratu, je namerila orožje nase in se v veliki razburjenosti ustrelila v — komolec. Sedaj se oba nahajata v bolnici.
Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani sporoča svojim članom sledeče sklepe, sprejete na obč. zboru une 16. jan. 1927: 1. Članarina za leto 1927 ostane neizpremenjena in se pobira dne 6. februarja 1927 v društvenih prostorih celodnevno. 2. Pristopnina znaša za nove člane sledeče: od 10—20 let starosti znaša Din 50, od 21—30 let Din 100, od 31—40 let Din 200, od 40. leta dalje po 50 Din več za vsako leto starosti do 50. leta. Nad 50 let stari se sprejmejo za člane, ako isti vplačajo celotne pogrebne stroške. Pristopnina se lahko plača v šestih obrokih tekom enega leta. Pisarna se nahaja v Ljubljani, Hrenova ulica št. 6. K pristopu vabi nove člane odbor.
Bacil influence najden. Brata David in Robert Thompson, zdravnika v Londonu sta kakor poročajo baje iznašla način za odstranitev bacila, ki povzroča influenco.
Razbojniška tovariša so zgrabili v Subotici. Bila sta poveljnika organizirane bande, ki je zvečer na ulici napadala mimoidoče in jim vzela, 'kar so imeli vrednosti pri sebi. V zadnjih 12 dneh se je zgodilo kar šest takih napadov. Poleg tega so izvršili še celo vrsto tatvin. Sedaj so stražniki dobili v roke dva člana te ljubeznive družbe in ju odvedli v Vel. Bečkerek.
Visoke številke, Zagrebčani so popili lansko leto 8,238.700 litrov vina; žganja se je »točilo 235.000 litrov, piva 3,646.000 litrov, likerjev 52.700 litrov, šampanjca 14.626 litrov. Skupno so torej Zagrebčani poslali po grlu 12,200.000 litrov alkoholnih pijač. Na vsakega Zagrebčana (tudi dojenčka) pride 60 litrov! Zato ni čudno, da so na take množine alkoholnih pijač stočili tudi nekaj vode, ki je zelo dobro sredstvo zoper mačka, in sicer: 1,500.000 litrov kisle vode, 500.000 sodavode in 246.944 steklenic pokalic. — Od pametnega človeka za to ne bodo dobili priznanja!
Pogrebno društvo .Marijine bratovščine* v Ljubljani.
V	Ljubljani obstoji od leta 1753 društvo »Pogrebno društvo Marijine bratovščine«. To društvo, v katerem so člani večinoma delavski sloji in je vodstvo tudi v rokah delavcev, oskrbuje svojim članom ob smrti brezplačen pogreb, oziroma ako društvo ne oskrbi pogreba, izplača preostalim gotov znesek, kolikor stane društveni pogreb. Društvo šteje proko 1200 članov in ker so obveznosti članov minimalne, upamo, da bodo čitatelji razumeli pomen tega društva in pristopili v čim večjem številu k istemu, ker je to v interesu delavcev samih. Vsakdo ve, kake zmešnjave nastanejo ob smrti in da ne stane pogreb v Ljubljani malenkostno vsoto. Članom gori omenjenega društva odpadejo vse te skrbi in tudi stroškov nimajo nikakih ob pogrebu. Kdor pristopi k društvu, mora plačati pristopnino, katera je razvidna iz današnjega inserata med dnevnimi novicami. Pristopnina se lahko plača v teku enega leta v šestih obrokih. Čakalna doba pri društvu je dve leti, ako pa član umrje med tem časom, se izplača preostalim za pristopnino vplačani znesek.
Iz tega se vidi, da v nikakem slučaju član ničesar ne izgubi. Poleg pristopni-
ne plačujejo člani vsako leto od občnega zbora določeni letni prispevek, kateri znaša letos 60 Din za osebo. Ta članski prispevek se ne more plačati v obrokih.
Društvo oskrbi svojim članom brez vsakih doplačil pogreb III. razreda v Ljubljani, oziroma ako umrje izven Ljubljane, to je na Viču, v Šiški ali v Mostah, doplačajo preostali malenkosten znesek, za kolikor se podražijo pogrebni stroški vsled prevoza in podražitve nosilcev. Ako ipa društvo članu ne oskrbi pogreba, izplača preostalim od občnega zbora označeni znesek, letos 750 dinarjev. Pri društvu uživajo člani tudi to ugodnost, da si lahko os/krbe pogreb
II.	razreda, seveda proti doplačilu okoli 800 Din.
»Pogrebno društvo Marijine bratovščine« v Ljubljani poseduje svojo lastno hišo v Ljubljani, Hrenova ulica 6, kjer ima svojo pisarno; ima in tudi nudi svojemu članstvu dovoljno jamstvo. Tudi v slučaju razpusta imajo člani po pravilih zasigurane vplačane deleže. Društvo uraduje v gornjih prostorih v mesecih februar, marec in april vsako nedeljo od 2 do 4 popoldne, nadaljnje mesece pa vsako prvo nedeljo v mesecu. Ob smrti člana je treba izročiti določeni osebi samo potrdilo smTti in člansko knjižico, nakar društvo oskrbi vse potrebno. Druge podrobnosti se pa izvedo v društveni pisarni ob uradnih urah.
S tem opozarjamo naše čitatelje na gornjo notico in upamo, da se bodo v obilni meri poslužili ugodnosti, ki jih nudi društvo ter pristopili v obilnem številu k istemu, ker si s tem osigurajo in obvarujejo svojo rodbino velikih stroškov ob času smrti.
Krekova mladina.
Predavanja »Krekove socialne šole«
se bodo vršila ta teden (od 2. do 6. t. m.) v Trbovljah (predava dr. Puntar), v Zalogu (predava Fr. Terseglav), na Viču, Jesenicah in v Lescah.
Ljubljana. Redni občni zbor podružnice Ljubljana se bo vršil v nedeljo, dne 13. februarja, ob 9 dopoldne v društvenih prostorih na Starem trgu s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročila tajnika, blagajnika, nadzorstva; 4. volitev novega odbora; 5.'slučajnosti. — Člani, ki še niso poravnali članarine, se pozivljejo, da to store vsaj do občnega zbora. — Odbor.
Vič. Redni letni občni zbor podružnice Vič se bo vršil v petek 4. februarja, po predavanju »Krekove socialne šole«, v Društvenem domu na Viču. Vsi tovariši in tovarišice pridite polnoštevilno! — Odbor.
Skrb za zdravje.
ZRAK IN DIHANJE.
K skrbi za zdravje našega telesa spada posebno skrb za organe, s katerimi dihamo. Ti organi niso samo pljuča in vrata do njih: goltanec, sapniki, ampak tudi cela zunanja koža, skozi katero dihamo. Zato govorimo vedno o dihanju s pljuči in o dihanju skozi kožo. Vsi ti organi morajo biti zdravi in zavarovani pred nevarnostmi. Ravno tako zdrava pa mora biti tudi redilna snov teh organov, namreč zrak. Ce se greši v tem ali onem oziru glede zraka, se ne da to v marsikakem slučaju več popraviti: zdravje je načeto, ima rano, ki postaja večja in večja in se ne da zaceliti. Že v zgodnjih otroških letih je treba posvetiti naj večjo skrb organom za dihanje, posebno iše zato, da se prsni koš razvije. Otroci, ki jih starši ali kdo drugi preveč nosijo po rokah in jih oblačijo v tesna oblačila, ne bodo nikdar tako zdravi, kakor oni otroci, ki začno sami tekati okrog, kakor hitro jih nosijo noge. Tudi tisti otroci ne bodo nikdar prav zdravi, ki nosijo v deških, oziroma dekliških letih naramnice in stezalnike in ki morajo stanovati v zaduhlih, slabo prezračenih sobah. Ce otroci, ki so še v plenicah, kričijo na vse grlo, je to dobro znamenje — če ne izvira krik iz kake bolečine seveda —, zakaj s tem, da otrok kriči, se mu širijo prsa. — Dihanju samemu se mora posvetiti veliko pozornost. Dihaj skozi nos in imej pri tem usta zaprta. Tako se mrzli zrak, ki gre v pljuča, na svojem potu skozi nos ogreje in na nosnih dlačicah očisti. Dihati je treba globoko, da se pljuča razširijo in da se razširi obenem tudi prsni koš. Razume se, da je tako dihanje
umestno samo tam, kjer je čist zrak. Zatorej poslušaj svet: Pojdi večkrat v prirodo, hodi zravnan, prsi ven, trebuh notri, usta zaprta in dihaj počasi in globoko. Kdor bo delal te vaje samo kakih štirinajst dni z energijo, se !>o kmalu temu privadil, in bo delal še naprej. Kmalu bo čutil, kako mu te vaje dobro denejo in ne bo jih več opustil. Telovadba, plavanje, sankanje, dTsanje je za razvoj mladega telesa silno potrebno in priporočljivo. Istotako je treba otroke v zgodnji mladosti navaditi, da si umivajo vrat in prsa z mrzlo vodo. Taki otroci postanejo krepki in močni — veselje staršev. Virat naj bo vedno prost in nikdar zavit, ker zavijanje vratu z mehkimi volnenimi rutami je zelo škodljivo.
V	rat se namreč s tem omehkuži, in kjer je mehkužnost, tam je tudi bolezen. Sicer so se ti nauki dajali že bogve kolikokrat, toda izkušnja kaže, da se je nanje premalo oziralo. — Slednjič je treba tudi paziti, da ne izpremeniš zraka prehitro in brez pripravne obleke. Ce greš v eni obleki iz tople sobe na mrzel zrak, se boš prehladil. Izprememba podnebja in izprememba letnih časov zahtevata tudi izpremembo obleke.
Dopisi.
Jesenice. Naš kraj v predpustnem norenju prav nič ne zaostaja za mesti. Ko prideš iz tovarne, te z vseh strani »pozdravljajo« veliki in kričeči lepaki, ki vabijo na hops in šnops: sokolska ma-škerada, veselica martinarjev s plesom, velika veselica s plesom zveze delavskih žena in deklet, prvi mak življenja te organizacije v teku enega leta in edino kultumoprosvetno delo v javnosti, itd. Na drugi strani pa vidiš blede, sestradane obraze otrok, sledove jetike, pomanjkanje na vseh straneh ... Toda, kaj to! Samo da veseljačimo! Vprašujemo pa se: Kam plovemo? Za pošteno zabavo ni več nobenega zmisla; povsod samo mamonizem in materializem, idejno delo, delo v dobrobit in izobrazbo ljudstva pa je potisnjeno ob tla. Pri tem se nam vsiljuje strah, da se bo to maščevalo, in sicer strašno maščevalo, ne samo na tistih, ki danes brezplodno razmetavajo čas, denar in zdravje, ampak tudi nad tistimi, ki s svojimi skromnimi plačami in kljub skrbnemu gospodarjenju že danes trpe pomanjkanje. Vemo pa tudi, kar je zelo žalostno, da je vsaka beseda zastonj, zato pa čakajmo rajši plačilo za naše »kulturno« delo.
Hudajamn. V nedeljo 30. januarja je ob zaključku občnega zbora padel tov. Ferdo Mokotar na tla. Tovariši so ga, misleč, da mu je postalo slabo, močili po čelu, da bi se zavedel, toda v nekaj minutah je izdihnil. Zadela ga je kap. Bil je blag in miren mladenič, 25 let star, rudar, član Strokovne zveze in Krekove mladine. Priljubljen je bil med svojimi tovariši kakor tudi med drugimi rudarji. Trudapolna je bila njegova služba ha zemlji, zato naj na onem svetu prejme zasluženo plačilo!
Ljubljana. Prejeli smo: Cenjeni gosp. urednik! Ker se glasi Vaš list »Pravica«, sem prepričan, da nimate namena komu delati krivico, vsled česar Vas, gospod urednik, vljudno prosim, da objavite sledeči popravek na članek v Vašem listu št. 4, z dne 27. januarja 1927, pod Dopisi: Ni res, da sem jaz iz lastnega nagiba zahteval, da se na dan Sv. treh kraljev dela. Res pa je, da to določa § 11., člen 2. službenega reda za delavce mestne občine ljubljanske. Ni res, da jaz trdim, da ni praznikov, temveč je res, da so nekateri prazniki — med katere spada tudi praznik Sv. treh kraljev — odpravljeni glasom službenega reda za delavce mestne občine ljubljanske § 11. Res je pa tudi, da ne morem jaz na lastno odgovornost zopet uveljaviti praznike, oziroma odrediti, da počiva delo, ako jih službeni red, katerega je sestavil bivši občinski svet in odobril pokojni vladni komisar Senekovič, navaja kot normalne delovne dneve. — Z odličnim spoštovanjem Gajšek, nadzornik mčstne pristave. — Prvi popravek, ki ga »Pravica« prinaša, odkar izhaja, radi priobčujemo. Zakrivil ga je dopisnik vsled nepoznanja službenega reda.
V	bodoče bomo napnam tostvarnim dopisom postopali še bolj natančno, ker hočemo, da bo naš list vseskozi stvaren in dostojen, kar je tudi dosedaj bil. — Uredništvo. __________________________
čltajte »Pravico«!
Za žene in dekleta.
Kako spoznaš ponarejeno kavo? Kavo potvarjajo iz kruhove sredice. A ko nekaj zrn namočiš v vodi, ločiš lahko ponarejena zrna od pristnih, ker postanejo prva .mehka, prava pa ostanejo trda. Težje je razločiti kavi enako pobarvana lesena zrna.
Kako spoznamo in pražimo kavo? Je-1’ kava dobra, spoznamo najlažje, ako vržemo nekoliko zrn v kozarec, napolnjen s čisto vodo. če padejo zrna na dno, je to dokaz, da zrna niso zrela. Pri tej priliki se lahko tudi prepričamo, je-li kava barvana, kair se premnogokrat zgodi. Barvana kava inia neprijeten duh in je tudi lahko škodljiva; zato se priporoča, vsako kavo pred praženjem oprati. Pražiti se mora osušena kava. Pri tem moramo paziti, da se ne opraži preveč ali prehitro. Med praženjem moramo vzeti ikavo večkrat z ognja, jo mešati in pustiti, da se malo ohladi. Ko postanejo zrna svetlorjava, je kava opražena. Preveč kave opražiti se ne priporoča, ker se izdiši. Tudi ni dobro vso kavo zmleti; bolje je, da se jo zmelje le toliko, kolikor se je ravno rabi za sproti.
Kako zabiješ žebelj v les? Preden začneš zabijati žebelj v les, ga namaži z. milom. Žebelj se da rajši zabiti in les ue razpoči.
Zanimivosti.
Natronsko jezero. V notranji Afriki je jezero iz natronovega luga, 1300 km* obsegajoče. Lug ima stalno vročino 56° C in obstoji na površju iz velikih plošč sode, ki pokrivajo vse jezero. Neka nemška ekspedicija je šla po tej površini daleč noter na jezero, pa se ni vdrla, tako močna in trda je skorja. Barva jezera je bela kot sneg, zaloge sode cenijo na 77 milijonov ton. Neka angleška družba je prevzela izkoriščanje jezera, koplje in koplje, odnaša in odnaša, pa se na jeze-
ru prav nič ne pozna. Pravijo, če bi vsako leto iz jezera vzela toliko, kolikor vzame sedaj, bi zadostovale zaloge za tiscč let. Pa to ni nič; za vsak kilogram, ki ga vzamejo ven, pride spet druga snov noter, jezero se neprestano obnavlja. To nas spomni na jezero petroleja na otoku Sahalinu: če ga še tako črpajo, zmeraj je polno. Ali pa se spomnimo na jezero asfalta na južno-ameriškem otoku Trinidad. Velikanska je množina napol strjenega asfalta, iz katerega jezero ■obstoji, odvažajo in odvažajo, pa se prav nič ne pozna. Jezero je v podzemeljski zvezi s celino južne Amerike in se od tam vedno na novo izpolnjuje. Nemška ekspedicija je videla blizu natronskega jezera ognjenike z belimi odejami, kakor jih imajo naše Alpe. Šla je tja, misleč, da so to ledeniki, in se je zelo začudila, ko jih je videla. Mi so res nekakšni ledeniki, pomikali so se naprej, a obstojali niso iz ledu, temveč iz sode, ki je tekla iz napol ugaslih ognjenišldh žrel. Kar gledali so in se čudilii.
Razno.
Velika avtomobilaa nesreča. Poln avto ljudi se je zvrnil pri Santandru v Španiji v reko. Vseh 20 ljudi je utonilo.
Vas sc je pogreznila. V bližini Taškenta v Rusiji se je ob priliki potresa pogreznila vas, katero je potem zalila voda. Večina ljudi je utonilo.
Telovnik iz kačje kože. Ameriški predsednik Coolidge je dobil za božično darilo med drugim tudi telovnik izdelan iz kačje kože. Klopotača, s katere kože je telovnik, je bila dolga sedem čevljev in stara pet let.
Koliko je Židov v Rusiji? Med 145 milijoni prebivalcev Rusije je tri mili-
jone Židov. Od teh jih živi 1,900.000, pol milijona jih je v Beli Rusiji. 10 odstot. Židov je bogatih, 50 odstot. je delavcev, uradnikov in malih trgovcev, med tem ko se ima 40 odstot. boriti s težkimi gospodarskimi razmerami. Okrog 150.000 Židov je poljedelcev.
Samomor spiritista. Mladi fantje v Budimpešti so imeli neko društvo, katerega člani so se imenovali > bratje kraljestva duhov«. Radovedni so bili kako je po smrti, zato so sklenili, da bodo vlekli slame, kdor izmed njih bo potegnil kratki konec, bo moral takoj nato obvestiti svoje tovariše, kako gre njemu na onem svetu. Nesrečno slamo je potegnil 14 letni Pavel Nagy. Skočil je v Donavo in utonil. V smrt je šel brezskrbno. Predno je skočil v valove, je rekel tovarišem, naj počakajo, takoj ko bo umrl, bo stopil z njimi v zvezo in jim vse povedal. Čakali so več dni — samomorilec ni držal besede. Ostalih tovarišev se je polastil strah, povedali so svojim starišem in tako je prišlo na dan, kam je izginil nesrečni mladenič.
Koliko cigaret se pokadi na svetu. Največ jih pokadijo Amerikanci. Na vsakega jih pride na leto 628, pa moramo misliti, da so všteti tu tudi otroci in ženske, ki večinoma ne kadijo. Nato pridejo Nemci s 599 cigaretami in Belgijci s 513. Potem pridejo Francozi z 249 in Italijani z 248 cigaretami. Najmanj pokadijo na Švedskem, 184 na osebo na leto.
Za kratek fes.
V	kavarni. »Pepca, onale gospod v kotu pa cel čas hoče koketirati s teboj. Zakaj se pa tako demonstrativno obračaš v drugo »mer?« — »S tem gospodom
NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TABOR ST. 4, BORŠTNIKOV TRG ST. 4.
pa nočem v življenju imeti nič več opraviti. Ima tako obsovražen poldick — »Kaj pa je vendar?« — »Detektiv!«
Ga pozna. On: »Če me do desetih ne bo še domov, nikar ne čakaj!« — Ona: »Bedi brez skrbi! Če te ne lx> ob devetih, pridem pote!«
Pogovor: Ona: »Ne vem, po kom j« podedoval naš Janezek toliko napak? Po meni gotovo ne!« — On: >0, le brez skrbi bodi! Ti imaš še vse!«
Samogovor. »Novo obleko bi rad naročil, a noben krojač mi je ne da na upanje: eden pravi, da me pozna premalo, drugi pa, da me pozna preveč.«
Pri dolžniku: Upnik vpraša strežaja; »Ali je gospod baron doma?« — Stre-žaj: »Ni ga!« — Upnik: »Znabiti ga dobim zvečer doma?« — Strežaj: »Počakajte nekoliko, ga grem vprašat.«
Svojevrstno usmiljenje. Otroci so navezali psu zajemalko za rep. Soseda: »Kaj pravite, ali ni to brezvestno mučenje živali!« — Sosed: »Kaj je vaš pes?« — Soseda: »Pes? Ne! Pač pa zajemalka!«
Ohranjena dota. A: »Ali nisi prav nič ohranil cd dote svoje žene?« — B: »Pač* taščo!«
Čuden parfum. Podčastnik (kričeč nad novincem): »Ta osel se parfumira! — Ali vi vedno tako dobro dišite po kl°' basah?«
Bridko premišljevanje. Trgovec (ki je zelo zadolžen): Dva tisoč srajc irnani
v	zalogi, pa nimam toliko, da bi eno oblekel!
Ni bil v zadregi. Orožnik zaloti roparja, baš ko je svojo žrtev zabodel: »Za božjo voljo, kaj pa delate?« — R°" par: »Obduciram.«
VREDNOST DENARJA:
Za 1 dolar dobiš 56.75 Din; za 100 frankov 224 Din; za 100 lir 244 Dinj za 100 avstrijskih šilingov 801 Din; z* 100 čeških kron 168.25 Din; za 100 nemških mark 1350 Din.
o-o;o :o> o:o.
B
Pierre L’ Ermite:
lena z zaprtimi ottnl.
Iz francoščine prevedel L. S.
>■	h
Še enkrat si prikliče Marija Durand, zroč neznano kam v temo, ta daljni privid, prelepo sliko preteklosti..., Frambosiero, ki je pri vsej starosti še vedno tako mladostna..., očeta, mater, brate ob zadnjem slovesu ..., njegov tako novi križec častne legije ... Zadostovalo je le sedem let, da je vse propadlo...
In danes ...! ■
Solze so ji privrele v oči...
Da ... in danes ...!
V	tem hipu so se odprla vrata obednice..., postava Ludvika Hugha se je začrtala, ne brez gotovega oklevanja, v senčnem okviru.
Ludovik je opazil sobarico, ki si je v naglici brisala oči. Dvignila se je:
»Gospod morda česa želi? ...«
»Da, poaaibil sem tukaj cigaretno dozo... in ker je zlata, bi jo pač hotel zopet dobiti... Posebno sedaj, ko bomi živel ob svojih skorjah.«
»Mogoče ta-le...« je rekla Marija in mu podala dozo, ki se je lesketala na oglu kamina.
»Je že pralva...! Hvala ... Toda ali se ne motim? Zdi se mi, da jočete, Marija? Ali ste tudi
vi	kaj ,dobili1?«
»...?«
»Hočem reči: ali ste tudi vi bili počaščeni na tak način kot sem bil pravkar jaz1...?«
»...?«
»Še ne razumete...! Ali so vas ,prijeli‘, karali?«	/
»Ne... Pomislite! Šele danes sem prišla' k vam...«
»0, to ni noben razlog... Saj res, odkod pa prihajate? Zdelo se mi je, da ste se za začetnico prav dobro odrezali. Kar se mene osebmoi tiče, obžalujem, da mi bo vaša postrežba neposredno odtegnjena. Vendar lahko ugotovite, da če godba
ublažuje šege, pa vaše cvetice niso prav ničesar ublažile! Ali je bil moj oče dovolj nasilen? Meni je sedemindvajset let... pia je ravnal z menoj kot se ne postopa niti s kakim fantalinom... In vse zato, ker sem prebil dve noči na Montmartru ...! Pravia reč ...!«
Ludovik Hughe stopa gori in doli po obednici z obema rokama v žepih in z obrazom, ki spominja na tisti prizor.
»Vi ne odgovarjate, Marija?«
»Kaj hočete, da vam odgovorim...? Jaz nimam pravice ničesar reči!«
»A navsezadnje... če bi imeli kaj reči ... in bi vas prosil, da mi poveste, vas, ki ste prisostvovali celemu prizoru, vas, ki vam je mrežnica v očeh še noivia in ki morda lahko bolje presojate kot mi vsi...?«
»Oh, ne prosite me tega ...«
»Pač! Gotovo, prosim vias!«
»Nisem pooblaščena...«
»Pooblastilo vam dajem jaz ...«
»In če bi vas moje mnenje žalilo, ravno v tre-notku, ko morate biti vi sami tako zelo nesrečni?«
»Ne bo me žalilo, saj vas sam pozivam ...«
»Bodi! Gospod Ludovik, ker na vsak način hočete vedeti, vam morem jaz, ubožica, odgojena v ljubezni in spoštovanju do svojih staršev ..jaz, ki sem imela brata vaše starosti, aatrditi, da ste nastopili proti svojemu očetu zelo grdo. Nikoli še nisem bila priča talko mučnemu prizoru, kakršen je bil nocojšnji in radi katerega se še sedaj tresem-Priznajte najprej, da že spočetka nikakor niste imeli prav. In če bi bili imeli stokrat prav, ne govori sin s svojim očetom tako kot ste vi z vašim. Jaz, tujka, sem trpela pod slehernim vašim odgovorom. A on, vaš oče...! on, ki vas je vzgojil, on, ki je s svojim delom naredil iz vas to, kar ste ...! Koliko je moral trpeti šele on...! Ko ste vi odšli, je vaša mati jokala ..., a tudi, on, oče vaš, je plakal. Videla sem, kako so mu — možu — tekle solze, ki napravijo tako globok vtis, ker so takorekoč sama srčna kri...«
»Moj oče je jokal...?«
»Da... In vi?«
»Jaz ... jaz sem besnel ... in še besnim ..
»Torej — in vi to dobro veste — tisti, ki nima prav, ste vi... oh, kako bi bila jaz na vašen® mestu nesrečna! Cujte, ali ga slišite, kako hod1 po svoji sobi •..? Kakšna noč ga čaka! Dva in šestdeset let ima... in celo življenje trdega napora za seboj...«-
Oba sta prisluhnila koraku, ki je dobival v molku noči še večji pomen.
»Tedaj?« je dejal Ludovik Hughe in nagl° pogledal Marijo.
»Tedaj... če bi bila jaz na vašem mestu.. -<■
»Da ... kaj bi storili?«
»Ni za trenutek ne bi se pomišljala ... Dejala bi si: ,Nisem imela prav...!* Zakaj, gospod Ludovik, ker ste me že pooblastili, vam ponovno povem pravo, jasno, vpijočo resnico: Ravnali ste napak ... hudo napak .Popraviti je treba krivice, popraviti takoj!«
»Popraiviti... kako?«
»Način je že dovolj označen!... Stopila bi v sobo k očetu in bi mu rekla z iskreno skesani® srcem: ,Oče moj, žal mi je, da se je to zgodilo, i*1 prihajam vas prosit odpuščanja'.« —
Naslonjen na mizo z ostanki jedil posluša Ludovik Hughe ta ženski glas... ta večni... ta sladki, tako 'osvajajoči glas... Nekaj neznanega in s« nikoli občutenega ga vznemiri do temeljev notranjosti. Odpor v duši se taja; njegovi razlogi izg1' njajo... in preostane samo ena resnica, resnica; ki jo je ugotovila ta svetla deklica.
Ne da bi dalje odgovarjal, se Ludovik Hughe kakor bi trenil, odoči in odide iz. obedlnice.
Marija ga sliši, kako stopa navzgor...
Takisto čuje, da trka na vrata. In glas g. Hug*1« se odzove: »Noter!«
Sledi molk ..., dolg molk ...
In deset minut nato pride Ludovik Hughe pet počasi doli... Topot plače on.
Vnovič pride v jedilnico, kjer je mala sobaric8 s pospravljanjem pri kraju.
Pa stopi naravnost k njej in ji ponudi roik^
Marija se obotavlja...	^	^
Ludovik poudari svojo kretnjo, češ, diai J hoče, to roko, hoče brezpogojno'.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■S
zlato uro za nameček?
Tako se je slišalo in se sliši pogostokrat, če ta Ali hočeš še L1UIV Ul V &U llulKtvvvii • ali oni preveč „gliha“. Danes se pa dela reklamo res celo z zlato uro, a dobi jo izmed več tisoč odjemalcev le oni, ki je tako srečen, da kupi določeni kos blaga.
I. delavskem konzumnem društvu v Ljubljani, kjer si vsak cian s
procentnim popustom, ki ga dobi od izkupička, more sam kupiti zlato uro.
Ni pa tako pri
Urednik: Srečko Žum®
Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. C e 5,
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar,