GLAS
LETO XXII. ŠT. 12 (1026) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 30. MARCA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Papež Frančišek Evropi
   svoje strani zagotavljam bližino Svetega
sedeža in Cerkve celotni Evropi. Nanjo
kličem Gospodovega blagoslova, naj jo va-
ruje in ji da mir in napredek. Rad bi ponovil be-
sede, ki jih je Joseph Bech izrekel na Kapitolskem
griču: Ceterum censeo Europam esse aedifican-
dam, sicer pa mislim, da si Evropa zasluži, da se
izgradi”.
S temi besedami je sklenil svoj nagovor evrop-
skim voditeljem sveti oče Frančišek v petek, 24.
aprila, dan pred 60. obletnico Rimske pogodbe,
ki velja za eno temeljnih listin združene Evrope,
današnje Evropske unije. Mineva namreč 60 let
od podpisa Rimske pogodbe, s katero sta bili usta-
novljeni Evropska gospodarska skupnost in
Evropska skupnost za jedrsko energijo. Ob tej pri-
ložnosti je papež Frančišek v petek, 24. marca
2017, v Vatikanu sprejel voditelje evropskih držav.
Prvi del svojega nagovora je posvetil predvsem
ustanovnim očetom Evropske unije, zatem pa da-
našnje voditelje pozval, naj iščejo in udejanjajo
poti upanja za Evropo.
Sveti oče je najprej poudaril, da ponovni prihod
v Rim po 60 letih ne more biti zgolj potovanje
spominov, ampak predvsem želja, da bi ponovno
odkrili živi spomin tedanjega dogodka, da bi mo-
gli razumeti njegov pomen v sedanjosti.
Papež Frančišek je poudaril, da so se ustanovni
očetje dobro zavedali, da je bil 25. marec 1957
“dan poln pričakovanj in upanj, navdušenja in
trepetanja”. S svojimi podpisi so ustvarili tisto
“politično, ekonomsko, kulturno in predvsem
človeško stvarnost, ki jo danes imenujemo Evrop-
ska unija. Kot je tedaj rekel belgijski zunanji mi-
nister Spaak, je res, da je šlo 'za materialno bla-
ginjo naših narodov, za širjenje naših gospodar-
stev, družbeni napredek, industrijske in nove trgo-
vinske možnosti. ' Vendar pa je šlo predsvem za
“posebno pojmovanje življenja, ki bi bilo po meri
človeka, bratsko in pravično”. ”
“Po temnih in krvavih letih druge svetovne vojne
so tedanji voditelji verovali, da je boljša prihod-
nost mogoča. Zdi se, da jih je spomin na pretekle
nesreče in njihove krivde navdihnil ter jim poda-
ril pogum, ki je bil potreben, da so pozabili stare
spore in mislili ter delovali na resnično nov način,
da bi ustvarili največjo preobrazbo Evrope”.
Papež je nadaljeval: “Ustanovni očetje nas spo-
minjajo, da Evropa ni skupek pravil, ki jih je po-
trebno upoštevati, niti priročnik protokolov in
postopov, katerim je potrebno slediti. Evropa je
življenje, način razumevanja človeka, izhajajoč iz
njegovega transcendentnega in neodtujljivega
dostojanstva, in ne zgolj kot skupek pravic, ki jih
je potrebno varovati, ali zahtev, ki jih je potrebno
terjati”.
Sveti oče je pri tem spomnil, da je ob podpisu
Rimske pogodbe prav tako obstajala nevarnost,
da bi sporazum ostal le mrtva črka. Moral je biti
napolnjen z življenjskim duhom.
/ str. 2
“S
foto dpd
www.noviglas.eu
Živimo skupaj!
Prijateljsko srečanje “Kultura brez meja” v Števerjanu
Pisatelj Drago Jančar na liceju Prešeren v Trstu 
Problem je dejstvo, 
da smo si preblizu
  ežko si je predstavljati,
da te lahko dejansko na
domu obišče prvokate-
gornik slovenske pisane bese-
de. Težko si je zamišljati, a rav-
no to se je sredi marca zgodilo
tržaškim maturantom na lice-
ju Franceta Prešerna. Prav po-
sebno učno uro so dijaki
preživeli s ta čas najbolj zna-
nim slovenskim pisateljem
(poleg Borisa Pahorja). V ra-
zred je mednje stopil Drago
Jančar.
/ str. 3
kil
T
  P. Marko Rupnik
Človek se nauči na vse,
razen na blagostanje
POGOVOR 
  p. Markom Rupnikom smo se
srečali Mauro Ungaro, Jurij Paljk
in Danijel Devetak, pogovor je
potekal v italijanskem jeziku, za pre-
vod overovljenega intervjuja v itali-
janskem jeziku v slovenščino je po-
skrbel J. Paljk. Intervju smo hoteli
istočasno objaviti v obeh jezikih Go-
rice, zato izide istočasno v tedniku Vo-
ce Isontina in v našem Novem glasu.
Pogovor smo opravili med dvema
dnevoma, ko je p. Rupnik na povabilo
goriškega nadškofa Carla Redaellija
prišel v Gorico, kjer je imel več od-
mevnih javnih nastopov.
/ str. 3
S
Svet okrog nas30. marca 20172
Povejmo na glas
Nekateri hočejo biti več
Varnost in zdravje pri delu
Panariti in Telesca si želita
večjo vnemo
  Trstu se je 22. marca sestal
Deželni koordinacijski od-
bor za varnost in zdravje
pri delu, ki ga sestavljajo predstav-
niki deželne uprave, inšpektorata
za delo, podjetij, sindikatov in dru-
gih interesnih organizacij. Da-
našnje seje sta se udeležili tudi
deželni odbornici za delo in zdrav-
je Loredana Panariti in Maria San-
dra Telesca, ki sta si zaželeli, da bi
deželni koordinacijski odbor delo-
val z večjo vnemo.
Panaritijeva je na začetku seje
spomnila, da je pred tremi tedni v
ladjedelnici Fincantieri v Tržiču
umrl 40-letni gradbeni delavec Si-
niša Branković. Zaradi te in drugih
nezgod je nujno, da se okrepijo
preventivni ukrepi, pri čemer je
potrebno, da “stopijo še bolj skupaj
deželni direkciji za zdravje in delo
ter vsi, ki skrbijo za ti področji”.
Odbornica za delo si še posebej
obeta, da bi se v varnostne tečaje
in druge oblike ozaveščanja
vključili tudi tisti delavci, kot na
primer prekarci, ki po veljavni za-
V konodaji tovrstnih srečanj ne obi-skujejo.Med sejo so sicer razpravljali o šte-
vilnih projektih, ki so v prejšnjem
letu želi uspeh. Zdravstvena pod-
jetja Furlanije Julijske krajine se
lahko pohvalijo s široko informa-
tivno akcijo Legato non cado (Če
se privežem, ne padem). Z njo so
podjetja in delavce v gradbenem
sektorju opozarjali na določila no-
vega deželnega zakona o varnosti
na gradbiščih iz leta 2015. Zdrav-
stveno podjetje za zahodno Furla-
nijo pa je v posebno informativno
kampanjo vpreglo duo komikov
Papu, ki sta na temo varnosti pri
delu pripravila deset videoprizo-
rov.
Tovrstnih novih prijemov si še po-
sebej želijo industriciji. Njihovi za-
stopniki so nam-
reč na današnji
seji povedali, da
tečaji za varnost
ne odražajo več
duha časa,
predvsem zaradi
oblike. Nujne so
nove oblike oza-
veščenja, menijo
predstavniki
podjetij.
S tem je so-
glašala tudi
deželna odbor-
nica za zdravje Maria Sandra Tele-
sca, ki upa, da bo od prihodnje seje
več govora o konkretnih ukrepih
in manj razprav o birokratskih vi-
dikih. Toda kljub temu mora
deželni koordinacijski odbor opra-
viti še eno formalnost, t. j. sprejetje
novega poslovnika. Danes je nam-
reč padla odločitev, da se osnutek
besedila dopolni s predlogom od-
bornice Panaritijeve o ustanovitvi
posebne komisije, ki bi proučila
načine, da sodelovanje med inšti-
tucijami postane bolj učinkovito.
Svoje pripombe je danes predstavil
tudi Romeo Mattioli, zastopnik
društva delovnih invalidov.
Člani odbora so danes sicer vzeli
na znanje vse pobude, ki jih v letu
2017 izvajajo zdravstvena podjetja
in druge organizacije. Še posebej
podrobno so predstavili priročnik,
ki ga je pripravil Gruppo regionale
Ergonomija (Deželni odbor za er-
gonomijo). V njem so napotki
podjetjem za čim boljšo prilaga-
janje delovnih obremenitev s po-
sebnim ozirom na zgornje dele te-
lesa.
ARC/PV
  ačuda je ostala brez odzivov izjava an-
gleške predsednice May pred odhodom
k ameriškemu predsedniku Trumpu.
Poudarila je namreč, da bodo Velika Britanija
in Združene države Amerike najmočnejša ali
kar prva sila sveta. Pustimo ob strani dejstvo,
da gre za tolažbo po gotovo zelo škodljivi
odločitvi za izstop iz Evropske unije. Bolj, in to
ne malo, pa bode v oči želja, da hoče biti nekdo
najmočnejši in to v času, ko se je zdelo, da smo
takšna vprašljiva stremljenja enkrat za vselej
opustili. Tovrstna stremljenja so vprašljiva zato,
ker se lahko polastijo tudi drugih držav ali zvez.
Nikoli se ne ve, kje se konča tekma za prvo me-
sto, in se je bati, da v velikih napetostih in ni
izključeno, da v uporabi sile. Osupljivo je, da
očitno še vedno ni dokončno prevladalo pre-
pričanje, kako nihče in nikjer ne more biti prvi,
torej zgolj on, najbolj vpliven in nad vsemi.
Upravičeno je torej upati, da smo se vendar dvi-
gnili do spoznanja, da nas je več in da živimo v
družbi skupaj z drugimi in da v tej družbi ne bi
smelo biti bolj ali manj pomembnih ali celo ti-
stega, ki naj bi bil prvi in najmočnejši. Ob tem
se je v velikonočnem času mogoče spomniti
prečudovitega vzgleda in predvsem delovanja,
ki prosto po smislu govori nekako takole: "Jaz
vam služim, sem vam na razpolago in ne se-
dam na prva mesta. Vam služim, ker vas upošte-
vam, ker vas ljubim in želim, da ste srečni. Vse
bom storil za vašo srečo in to bo tudi moja
sreča, ker vam hočem dobro. Hočem dobro
vsem ljudem in bi rad, da bi ljudje ravnali ena-
ko kot jaz, da bi bili v službi drug drugemu, v
svoje dobro. Ker vse, kar ni to in kadar človek
ne služi drugemu človeku, se konča slabo. Tedaj
namreč človek želi moč in biti močnejši od dru-
gih, želi biti najmočnejši, da bi vladal in vse
nadvladal, v imenu večvrednosti, ki si jo je pro-
glasil zase. " Več kot jasno je, da sta opredelitvi
biti močnejši oziroma služiti drugim različni
in nasprotni kot noč in dan, tako različni in na-
sprotni, da bolj nasprotni in različni ne moreta
biti. In ko bi po vsem, kar nam je tragičnega
prinesla zgodovina in kar ni povsem nemogoče
niti v sedanjih časih, pričakovali, da se bomo
vendarle nekoliko bolj potrudili približati se na-
svetu, naj v svoje dobro v večji meri mislimo
na srečo drugih, se kdo kar tako sproščeno in
brez globlje misli spet zateče k varljivemu idea-
lu moči in premoči. Kdo poreče, da morda pa
le ni bilo tako slabo mišljeno, morda smo pa le
prestrogi in se preveč obešamo na besede? Mor-
da, čeprav so besede najvišje politike vselej
nadvse pomenljive in odražajo marsikaj, kar
utegne krojiti našo usodo. Ne nazadnje zato,
ker je načelo kar največje moči prisotno tudi
na nižjih družbenih ravneh vse tja do odnosov
med posamezniki in povsod je razdiralno:
spodbuja boj s sočlovekom, stremljenje k nad-
vladi, k vzpostavljanju družbe uglednih in
manj uglednih, kar vse rojeva brezčutnost do
drugih tja do napadalne mržnje. Vse, ampak
res vse bi veljalo storiti, da bi se izognili takšni
prihodnosti.
Janez Povše
Z
Loredana Panariti in Maria Sandra Telesca
   n prvi element evropske
vitalnosti je solidarnost.
Iz solidarnosti se rodi
zmožnost odpreti se drugim”, je za-
trdil papež Frančišek, ki je nato na-
vedel besede nekaterih ustanovnih
očetov ob podpisu Pogodbe. Le-ti
so poudarili duha solidarnosti, od-
prtosti, enotnosti ter spomnili, da
se ne nameravajo izolirati od preo-
stalega sveta ter okrog sebe postaviti
neprehodne ovire.
“V svetu, ki je dobro poznal dramo
zidov in razdeljenosti, je bil še kako
jasen pomen prizadevanj za
združeno in odprto Evropo ter
skupna pripravljenost, da bi se po-
trudili odstraniti tisto nenaravno
oviro, ki je ločevala celino od Bal-
tskega do Jadranskega morja. Toliko
napora je bilo vloženega, da je pa-
del ta zid! In vendar se je danes iz-
gubil spomin napora. Prav tako se
je izgubila zavest o drami ločenih
družin, o revščini in bedi, ki jo je
povzročila tista razdelitev. Tam, kjer
so generacije želele, da bi padla zna-
menja prisiljenega sovraštva, se zdaj
razpravlja o tem, kako pustiti zunaj
'nevarnosti' našega časa: začenši z
dolgimi kolonami žensk, moških in
otrok, ki bežijo zaradi vojne in rev -
ščine, ki prosijo samo za možnost
prihodnosti zase in za svoje drage”.
“V vrzeli spomina, ki zaznamuje
naše dneve, se pogosto pozabi tudi
na drugo veliko pridobitev, ki je sad
solidarnosti, potrjene 25. marca
1957: najdaljše obdobje miru v zad-
njih stoletjih”, je nadaljeval sveti
oče, ki je tudi poudaril, da se mir
vedno gradi s svobodnim in zave-
stnim prispevkom vsakogar. Brez
miru se ne more graditi prihodno-
sti za nikogar.
Papež je nadalje pojasnil, s kakšnim
namenom je prvi del nagovora po-
svetil ustanovnim očetom: "Da bi
se pustili izzvati njihovim besedam,
aktualnosti njihove misli ter vnete-
mu prizadevanju za skupno dobro.
Njihov skupni imenovalec je bil
duh služenja, združen s politično
gorečnostjo in zavestjo, da “na za -
četku evropske civilizacije najdemo
krščanstvo” (A. De Gasperi, Naša
domovina Evropa), brez katerega bi
bile vrednote dostojanstva, svobode
in pravičnosti nerazumljive.
“In še danes – je zatrjeval sv. Janez
Pavel II. – duša Evrope ostaja zdru -
žena, ker živi identične krščanske in
človeške vrednote, kot so dostojan-
stvo človeške osebe, globoka zavest
pravičnosti in svobode, delavnost,
duh pobude, ljubezni do družine,
spoštovanja življenja, strpnosti, žel-
je po sodelovanju in miru”.
V našem multikulturnem svetu bo-
do imele te vrednote še naprej pol-
nopravno državljanstvo, če bodo
znale ohranjati svojo življenjsko po-
vezavo s korenino, ki jih je porodila,
je bil jasen papež.
“V zadnjih 60 letih se je svet zelo
spremenil. Če je ustanovitvene
očete, ki so preživeli uničujoč kon-
flikt, spodbujalo upanje v boljšo
“I
prihodnost
ter so želeli
preprečiti no-
ve konflikte,
pa v našem
času prevladuje pojem krize. Obsta-
ja ekonomska kriza, ki je zaznamo-
vala zadnje desetletje; obstaja kriza
družine in ustaljenih socialnih mo-
delov, obširna 'kriza institucij' in
migrantska kriza: toliko kriz, ki pri-
krivajo strah in globoko zmedenost
sodobnega človeka, ki zahteva novo
hermenevtiko za prihodnost. Ven-
dar pa izraz 'kriza' sam v sebi nima
negativnega pomena. Ne zaznamu-
je samo težkega časa, ki ga je potreb-
no premagati. Beseda 'kriza' izhaja
iz grškega glagola crino, ki pomeni
preiskovati, pretresati, presojati. Naš
čas je torej čas razlikovanja, ki nas
vabi, da bi pretresali bistveno ter
gradili na njem: gre torej za čas izzi-
vov in priložnosti”.
“Katera je torej hermenevtika, in-
terpretativni ključ, s katerim more-
mo brati težave sedanjosti in najti
odgovore za prihodnost? Obujanje
spominov na misli ustanovitvenih
očetov bi bilo neplodno, če nam ne
bi pomagalo pokazati poti; če ne bi
postalo spodbuda za prihodnost in
izvir upanja. Kakšna je torej za-
puščina ustanovnih očetov? Kakšne
perspektive nam kažejo za soočanje
z izzivi, ki nas čakajo? Kakšno upan-
je za današnjo in jutrišnjo Evropo?
” se je vprašal sveti oče.
“Odgovore najdemo prav v stebrih,
na katerih so nameravali postaviti
evropsko gospodarsko skupnost in
sem jih že omenil: človek v sre-
dišču, dejavna solidarnost, odprtost
v svet, iskanje miru in razvoja, od-
prtost za prihodnost. Naloga vodi-
teljev je razlikovati poti upanja. To
je vaša naloga: razlikovati poti
upanja, ugotavljati konkretne poti,
da se pomenljivi koraki, ki so bili
storjeni do tukaj, ne bi razgubili,
ampak bi bili znamenje dolge in ro-
dovitne poti”.
“Evropa ponovno najde upanje, ko
je človek središče in srce njenih in-
stitucij. Potrditi središčno vlogo člo-
veka pomeni tudi ponovno najti
duha družine, v kateri vsak svobod-
no po svojih močeh in sposobno-
stih prispeva k skupnemu domu.
Smotrno je upoštevati, da je Evropa
družina narodov in – kakor v vsaki
dobri družini – imamo različne
občutljivosti, vendar pa morejo vsi
rasti, v kolikor so združeni. Evrop-
ska unija je nastala kot edinost ra-
zličnosti ter edinost v različnosti.
Posebnosti zato ne smejo biti razlog
za strah, prav tako se ne sme misliti,
da uniformiranost ohranja edinost.
Prej kot to je enost harmonija skup-
nosti. Danes mora Evropska unija
ponovno odkriti, da je predvsem
'skupnost' oseb in narodov, ki se
zavedajo, da je “celota več kakor
del, in je tudi več kakor njihov sešte-
vek. Zato... moramo vedno razširja-
ti pogled, da bi spoznali večjo do-
brino, ki nam vsem koristi.  (CD
140, 235) ”, je nadaljeval papež
Frančišek.
“Evropa ponovno najde upanje v
solidarnosti, ki je tudi najučinkovi-
tejši protistrup za moderne popu-
lizme. Solidarnost vsebuje zavedan-
je pripadnosti enemu samemu te-
lesu ter istočasno sposobnost, da
vsak od članov čuti z drugim in s
celoto. Če trpi eden, trpijo vsi
(prim. 1 Kor 12,26). Tako tudi mi
danes z Združenim kraljestvom jo-
kamo za žrtvami atentata, ki je pri-
zadel London pred dvema dnevo-
ma. Solidarnost ni dober namen:
zaznamujejo jo konkretna dejanja
in dejstva, ki nas približajo k
bližnjemu. Evropa ponovno najde
upanje, kadar se ne zapre v strah
lažnih gotovosti. Nasprotno, njena
zgodovina je močno določena s
srečanjem z drugimi ljudstvi in kul-
turami in njena identiteta je in je
vedno bila dinamična in multikul-
turna. Odprtost svetu nakazuje spo-
sobnost dialoga, “kot obliki srečan-
ja” (CD 140, 239) na vseh nivojih,
začenši s tistim med državami čla-
nicami in med institucijami in
državljani, pa do tistega s številnimi
migranti, ki dosežejo obale Unije.
Reševanja hude migrantske krize
zadnjih let se ne more lotevati na
način, kakor bi bila zgolj problem
številk, ekonomije ali var-
nosti. Migrantska tematika
zastavlja globlje vprašanje,
ki je predvsem kulturno.
Kak šno kulturo predlaga
Evropa danes? Najgloblji
razlog za strah, ki ga je po-
gosto zaznati, je najti v iz-
gubi idealov. Evropa ima
duhovno dediščino in de-
diščino idealov, ki je edin-
stvena v svetu in si zasluži,
da bi jo ponovno predla-
gali z gorečnostjo in obno-
vljeno svežino; je najboljše
zdravilo proti praznini
vrednot našega časa, ki je rodovitna
zemlja za vsakršno obliko ekstre-
mizna”.
Papež je še dejal: “Evropa ponovno
najde upanje, kadar vlaga v razvoj
in v mir. Razvoj se nanaša na celot-
no človeško bitje: na dostojanstvo
njegovega dela, primerne življen-
jske pogoje, dostop do šolanja in
nujne zdravniške oskrbe. 'Razvoj je
novo ime za mir', je trdil Pavel VI.
Kajti ni resničnega miru, kadar ljud-
je živijo na obrobju ali so primorani
živeti v bedi. Ni miru tam, kjer ni
dela ali perspektive za dostojanstve-
no plačo. Ni miru na periferijah
naših mest, kjer se širi droga in na-
silje. Evropa ponovno najde upanje,
kadar se odpre prihodnosti. Ko se
odpre mladim, ko jim ponudi resne
perspektive izobraževanja, dejanske
možnosti vključitve v svet dela. Ka-
dar vlaga v družino, ki je prva in te-
meljna celica družbe. Kadar spoštu-
je vest in ideale svojih državljanov.
Kadar zagotovi, da je možno imeti
otroke, ne da bi se bali, da jih ne bi
mogli vzdrževati. Kadar varuje
življenje v vsej njegovi svetosti”.
In papež je zaključil: “Spoštovani
gostje, glede na splošno podaljšanje
pričakovane življenjske dobe 60 let
danes velja za čas polne zrelosti. Gre
za ključno obdobje, v katerem je
človek še enkrat poklican, da se po-
stavi pod vprašaj. Tudi Evropska
unija je danes poklicana, da se po-
stavi pod vprašaj, da ozdravi neizo-
gibne tegobe, ki pridejo z leti, ter
najde nove smeri na svoji poti. Za
razliko od 60-letnega človeškega
bitja pa Evropska unija pred seboj
nima neizogibne starosti, ampak
možnost za novo mladost. Njen
uspeh bo odvisen od volje, da bi po-
novno delali skupaj ter bi ponovno
stavili na prihodnost. Na vas, vodi-
teljih, je, da razlikujete pot novega
evropskega humanizma, ki je sesta-
vljen iz idealov in konkretnosti. To
pomeni ne imeti strahu, da bi spre-
jeli učinkovite odločitve, ki bodo
lahko odgovorile na realne proble-
me oseb”.
S 1. strani
Papež Frančišek ...
Skupina Mladinska knjiga in Mestna občina Ljubljana
izpolnjujeta obljubo, dano starosti slovenskih književnikov ob
njegovi stoletnici, so zapisali v sporočilu za javnost, ko so najavili
postavitev kipa tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju v Ljubljani.
Odkritje spomenika pisatelju Borisu Pahorju in prijateljstvu dveh
kritičnih duhov slovenskega 20. stoletja bo v ljubljanskem parku
Tivoli pri spomeniku pesnika Edvarda Kocbeka v četrtek, 6.
aprila, ob 15. uri.
Uvodni dogodek dneva, v sodelovanju s SAZU-jem bo simpozij z
naslovom Moč povezav o reviji Zaliv in njenih vplivih. Simpozij se
bo pričel ob 9. uri v dvorani Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, Novi trg 3, v Ljubljani.
Prijateljstvo in sodelovanje med Borisom Pahorjem in Edvardom
Kocbekom je bilo v jedru čezmejnega intelektualnega
povezovanja prva tri desetletja po drugi svetovni vojni. Tržaška
revija Zaliv, središče teh povezav, se je vpisala v zgodovino kot
glasnica demokratičnega dialoga, načelna zagovornica kritičnih
razmišljanj in avtorjev. Takratno dogajanje in delovanja Kocbeka,
Pahorja in kroga sodelavcev Zaliva bodo osvetlili in vrednotili
Evgen Bavčar, Janez Bizjak, Vinko Ošlak, Tomaž Pavšič, Peter
Kovačič Peršin in Tatjana Rojc.
Spomenik Borisu Pahorju
Aktualno 30. marca 2017 3
  Pogovor: p. Marko Rupnik
Človek se nauči na vse...
S 1. STRANI 
Po šestdesetih letih, odkar je
bila podpisana Rimska pogod-
ba, ima sploh še smisel govo-
riti o Evropski uniji? Ob poja-
vu brexita in po današnjih
težnjah držav, da bi postavljale
nove zidove na državnih me-
jah, je še prostor za sanje za
Združeno Evropo?
Mislim, da ima Evropa samo eno
prihodnost, ki bi jo sam označil
ne za zedinjeno, ampak za evrop-
sko občestvo. In to kljub dej-
stvu, da ima danes težave in
obstajajo napetosti, ki bi jih
lahko označili za tipično
evropske. Obstaja težnja po
tem, da se države združuje-
jo, da nastanejo tako veliki
konglomerati in za Evropo
velja, da jo bodo prehiteli,
če sama ne bo znala preseči
lastnega individualizma.
Prav zato sem prepičan, da
morajo biti kristjani, ne da
bi kričali, ampak s tihim de-
lom, kvas občestva med
evropskimi narodi. Sposob-
ni moramo biti iti čez te in-
dividualnosti, ki same sebe
potrjujejo, sicer se bomo
znašli zares pred drama-
tično prihodnostjo. Padli
smo v past, ker smo pretira-
vali, in danes moramo dela-
ti račune z dejstvom, da v
stiski odmira radikalni an-
tropocentrizem: tretja sila,
kot nas je opomnil Vladimir
Solovjev, bo morala biti mi-
roljubna sila, ki ne bo iskala
zase oblike obstoja. To je si-
la, ki ne bo iskala nobene
moči zase in ne bo delovala v svo-
jem imenu, ampak bo le sredstvo,
posrednik in bo iskala možnost
darovanja lastnega življenja.
Prepričan sem, da danes Evropa
potrebuje nekoga, ki ji bo dal
življenje.
Če pogledamo okrog sebe, vidi-
mo utrujenost in razširjeno
krhkost: vzgojili smo razvajeno
generacijo, ki ni sposobna težav,
ki jih prinaša življenje in se tudi
ni sposobna soočiti z ovirami in
preizkusi življenja, ko le to posta-
ne trdo in zahtevno. Novim ge-
neracijam smo ponudili vzgojo
in formiranje, nismo pa jim nu-
dili probacije (soočenje z življen-
jem): bila so desetletja blagostan-
ja in, kot pravijo tisti, ki to vedo:
človek se nauči na vse, razen na
blagostanje.
Evropa postaja vse bolj utruje-
na in je danes tudi zato nespo-
sobna soočati se z migracijski-
mi gibanji.
Odkar obstaja naš planet, obsta-
jajo tudi preseljevanja, migracije
ljudi. V bistvu gre za “preprosto”
vprašanje življenja, za katerim je
nekoristno iskati katere koli ideo-
loške načrte: ko je steklenica pol-
na, bo voda neizbežno odtekala
iz nje. Gre za preprosto dejstvo.
Pika.
V evangeliju najdemo tri grške
besede za življenje.
“Bios” je biološko življenje: v sve-
tu obstajajo območja, kjer lahko
najdemo izjemno živahnost prav
na tem nivoju človeške narave.
Potem najdemo “psiche” in tu se
preselimo na bolj “težavno”: tu
je v igri hotenje uresničitve bio-
loškega življenja. Vendar pa mo-
ramo dodati, da v trenutku, ko
odmanjka “bios”, zmanjka tudi
ta sila, ki je seveda lahko samo
egoistična sila: če pa v tej sili
manjka življenje, se sila spremeni
samo v nekonsistentno oteklino,
ki se spremeni v patologijo.
Tretja beseda je “zoé”, življenje
po Bogu. Življenje, ki sprejema in
vključuje drugega.
Od samih začetkov naše civiliza-
cije obstaja vedno nekdo, ki spre-
jema, in tisti, ki je sprejet; oba pa
iz tega razmerja prideta globoko
zaznamovana in spremenjena za-
radi tega srečanja.
Prepričan sem, da zgodovino vo-
di Božja Previdnost in ne kaka
strategija.
Današnji migracijski tokovi govo-
rijo Evropi pomembno stvar in
zato ne moremo nanje gledati ne-
gativno in samo kot na velik pro-
blem. Opominjajo nas, da nismo
bili sposobni uresničiti resnične
kulturne integracije v toliko de-
setletjih, ko smo sprejemali mi-
grante na naš kontinent.
Sposobni moramo biti uresničiti
stvarni načrt, da bomo zgradili
države, ki niso samo etnične, am-
pak naj bodo predvsem prostor,
dom vseh, ki prebivajo in delajo
v njem.
To bo prihodnost.
Danes ne moremo več razmišljati
o monolitičnih državah, kajti
svet je ubral drugo pot.
Kdor mi govori, da se je udeležil
mednarodnega “katoliškega”
srečanja, nasprotujem in mu
rečem, da sem pri sveti maši
srečal vse etnije, ki so krščene,
kajti Evharistija je sklic celotnega
Kristusovega telesa.
Naučeni smo bili na medkultur-
no in mednarodno življenje, kajti
Cerkev je tako strukturirana: da-
nes moramo torej pomagati Evro-
pi, da postane na miren način
dom za vse, ki v njej bivajo in de-
lajo. Jasno je, da mora zakonoda-
ja preganjati kriminalce, a tisti, ki
hočejo delati pošteno in tako dati
svoj doprinos k ustvarjanju
našega sveta, morajo najti tu med
nami svoj dom. V Evropi se je to
vedno dogajalo: samo v zadnjih
stoletjih smo živeli stvarnost mo-
nolitskih etničnih skupnosti.
Vendar v prihodnosti ne bo tako!
Te dni potekajo štiri leta, odkar
je bil izvoljen za papeža
Frančišek. Je pot reform Cer-
kve, ki jo je papež ubral, nepo-
vratna?
Skoraj 16 stoletij je minilo od Kal-
cedonskega koncila (451), a ga še
danes nismo popolnoma razu-
meli: zdrsnili smo v ideologije,
delitve, medsebojne spore …, ta-
ko smo se izneverili svobodni
zvezi med Božjim in človeškim v
ljubezni Kristusa. In zato lahko
samo pomislimo, kako se šele ob-
našamo do II. vatikanskega kon-
cila, ki je bil pred veliko manj le-
ti.
Osebno sem prepričan, da bo
pot, ki nam jo kaže papež
Frančišek, zahtevala izjemne na-
pore, a se je ne bo moglo zausta-
viti. In to predvsem zato, ker je
Cerkev vendarle tok življenja!
Blizu kraškega ozemlja smo in
lahko reko spelješ še tako globo-
ko pod zemljo, a si istočasno tudi
gotov, da bo nekje prišla spet na
plan.
Zgodovina Cerkve nas nenehno
uči, da se vsi življenjski problemi,
ki jih zavrnemo, vedno vrnejo in
zahtevajo odgovore.
Cerkev je tok Božjega človeštva:
človeštva, ki živi Božje in življenje
Sina; gre za člo-
veštvo, ki je pre-
gneteno z ob-
močjem, na kate-
rem živi, z okol-
jem, s kulturo...
Vzorec Cerkve, ki
ga je zahteval
Konstantin, je
presežen.
Nočemo tega
sprejeti? Nobene-
ga problema ni,
ker nas bo zgodo-
vina sama soočila
z dejstvi.
Pomanjkanje du-
hovniških pokli-
cev je na primer
dejstvo, ki nam
mora pomagati
razbrati, kaj nam
hoče Bog poveda-
ti v tem trenutku.
Če smo namreč
pripravljeni dru-
gače urediti Cer-
kev, je duhovni-
kov danes čisto
dovolj, za razliko
od današnjega
stanja, ko vztrajamo pri Konstan-
tinovi ureditvi Cerkve.
Ponavljam: zgodovina sama nas
bo postavila pred dejstva, pa
čeprav smo mi trmasti in
nočemo videti teh dejstev!
Vzemimo na primer Vzhod Evro-
pe. O tem sem se večkrat osebno
pogovarjal s papežem Wojtylo.
Bog je Vzhodno Evropo pod ko-
munizmom zelo trdo preizkusil,
da bi se Cerkev iz tega kaj naučila:
na področju evangelizacije, na
področju misijonskega poslan-
stva, ki ji ga je bil Bog naročil, kaj-
ti Cerkev ne potrebuje palač ne
šol in ne univerz kot tudi ne fi-
nančnih skladov... V času komu-
nizma je Cerkev zmogla preživeti,
ker je dajala zgled in je z vzornim
zgledom pričevala. Kaj se je pa
zgodilo, ko je komunizem padel?
Obrnili smo stran in stekli na Za-
hod, kjer smo vzeli vzorce. Poza-
bili smo na rotenja prerokov iz
Stare zaveze, ki nas učijo, da mo-
ramo razumeti dogodke v luči
Bože volje: “Kaj vam je hotel po-
vedati Bog s tem, kar se vam je
pripetilo”?
Mislim, da je Frančišek, kot so bili
vsi trije njegovi predhoniki, mor-
da še bolj opazno, popolnoma na
liniji te drže prerokov: “Kaj govori
Bog v tem trenutku”?
Ne moremo si več predstavljati
evrocentristične Cerkve.
Stara celina ne predstavlja več si-
le, ki bi bila lahko še referenčna
vsemu svetu: ne na političnem in
družbenem področju kot ne na
gospodarskem, kulturnem…
Azijsko krščanstvo je tisoč milj
oddaljeno od naših vzorcev. Taj-
ski, kitajski, kamboški ali indone-
zijski duhovnik, ki študira v tujini
in se vrne domov iz Rima, Pariza,
Nemčije ali Združenih držav
Amerike z obleko in vzorci iz teh
sredin, se bo soočil s porazom, saj
ga bodo njegovi sodržavljani gle-
dali čudno in vprašali, kaj imajo
ti vzorci, te obleke sploh skupne-
ga z njihovim načinom življenja.
/ str. 4
S 1. strani
Problem je ...
  isatelj, družbeno angažira-
ni intelektualec, disident
in kritična vest slovenskega
naroda, novinar in politični za-
pornik v nekdanjem avtokrat-
skem sistemu. Jančarja bi lahko
opisali s tisoč besedami, čeprav
je že samo njegovo ime že čisto
dovolj.
V Trstu se je dijakom predstavil v
daljšem pogovoru, ki ga je mode-
rirala profesorica in prevajalka
Veronika Brecelj. Brecljeva je
med drugim v itali-
janščino prevedla tudi ro-
man “To noč sem jo vi-
del”, ki je pred le nekaj leti
požel širše mednarodno
odobravanje in uspehe.
Roman, ki govori o razdel-
jenosti slovenskega naroda
in o vojnih travmah, je bil
na liceju Prešeren samo
ena od tem pogovora. Di-
jaki so Jančarja lahko spoz-
nali celostno ter pri tem
odkrivali njegovo življen-
jsko pot. Nastal je tako za-
nimiv intergeneracijski
dialog, ki ni bil nenavadna
izkušnja samo za dijake,
temveč tudi za samega pi-
satelja. “Predavanj ali po-
govorov pred občinstvom
nimam pretirano rad. Ve-
seli me, če moje knjige in
članki nagovarjajo mlade,
ni pa moj namen pre-
pričevati nikogar. Zave-
dam pa se, da spadajo jav-
na srečanja tudi k pisatel-
jskemu delu”.
Gutenbergovska civilizaci-
ja in grožnje tvitov
Dialog z mladimi seveda posta-
vlja zanimivo vprašanje komuni-
kacije, ki se pogosto skrči na 160
znakov tvita, krajših posodobitev
statusa na facebooku, nalaganja
slik na instagramu in slengov-
skih sporočilc v whatsapp skupi-
nah. Tudi pri tem vprašanju je bil
Jančar dokaj odločen: “Priznam,
da to ni moj svet. Seveda, inter-
net uporabljam. Brez njega danes
preprosto ne moremo shajati. Ko
sem jaz odraščal, je bila televizija
novi medij, zase pa moram priz-
nati, da sem predvsem človek
Gutenbergovske civilizacije”.
Tisk, papir in pisanje... to so se-
veda elementi mariborskega pi-
satelja, ki pa se hkrati zaveda, da
so novodobna tehnologija in vir-
tualne novosti postale vsakod-
nevna rutina. Po njegovem
mnenju postaja današnji svet vse
bolj kaotičen, ustvarja se nova ci-
vilizacija, s katero je treba sobiva-
ti. V tehnološkem svetu, je še po-
jasnil Jančar, nastajajo nove elite,
razvijajo se ljudje političnega
vpliva, novodobni poslovneži in
taki oblastniki, ki določajo, kaj je
vredno objaviti v medijih in po
kakšnem vrstnem redu. “Naj-
boljši in najbolj stvaren primer
tega je dogajanje v ZDA v zadnjih
mesecih. To je svet, o katerem go-
vorim”. Slika pa le ni povsem ne-
gativna, upanje obstaja: “Verja-
mem, da nastajajo ob tem tudi
drugačne elite. Tiste, ki povezu-
jejo preteklost s sedanjostjo in si
prizadevajo to sintezo prenesti v
prihodnost. Skratka, govorimo
lahko o dveh vzporednih sveto-
vih, ki jih generira današnji svet”.
Ob tem razmišljanju je pisatelj
odgovoril še na dodatno vprašan-
je, ki je v izhodišču nekoliko širše
in predvsem zelo aktualno. Nje-
govo aktualnost so potrdili tudi
nedavni londonski dogodki, pa
čeprav sta bila intervju z Jančar-
jem in njegovo srečanje z
višješolci kronološko pred aten-
tatom v britanski prestolnici: je
zahodna civilizacija danes
P ogrožena?Tudi v tem primeru je bil Jančarjedrnat in zelo jasen: “Ne, zahod
ni ogrožen. Zavedati pa se mora-
mo, da živimo v svetu, ki nas je
privedel v sistem globalizacije in-
formacij. Filozof Slavoj Žižek je
dejal, da je današnji problem dej-
stvo, da smo si preblizu. Da-
našnja tehnologija nam omo-
goča imeti ves svet v telefonu. Ker
pa so si kulture in narodi, ki živi-
jo na petih celinah, tako različni,
je logično, da prihaja do trkov. Pa
ni potrebno vzeti za to primer te-
rorističnih napadov. To opažamo
v rutini vsakdanjega življenja.
Vzemimo zelo preprosto primer
odnosa do ženske: na zahodu
imajo ženske drugačen družbeni
in kulturni status kot v islamskih
državah. Danes se vprašanju in-
tegracije muslimanov pri nas ne
moremo izogniti. Pri tem pa mo-
ramo biti pozorni na dva dejav-
nika. V procesu integracije se mu-
slimani ne smejo počutiti diskri-
minirane, hkrati pa tudi naša
družba ne sme odstopati od svo-
jih vrednot, ki jih zaznamujeta
krščanstvo in francoska revoluci-
ja. To nam mora biti zelo jasno”.
Usodne povezave s Trstom
Srečanje na liceju Prešeren so se-
veda sooblikovali tudi dijaki. Za
glasbeno kuliso je poskrbel pia-
nist Max Zuliani; Martina Bearzi,
Ksenija Kosmač, Tjaš Leghissa,
Neža Petaros, Urška Ukmar in Sa-
muel Zidarič pa so prebirali
odlomke iz romanov uglednega
gosta. Vzdušje na slovenskih
šolah v Italiji vsekakor Jančarju
ni bilo tuje. “V Trst zelo rad pri-
hajam”, je pojasnil mariborski pi-
satelj in dodal: “Bil sem že na
šolah s slovenskim učnim jezi-
kom v Trstu in v Gorici. In vselej
me prijetno presenečajo znanje,
pripravljenost in razgledanost tu-
kajšnjih dijakov”. Na Trst veže
Jančarja tudi ena od rdečih niti
njegovega življenja. Disidentstvo.
Upornost proti jugoslovanskemu
režimu ga je povezala s pisateljem
Borisom Pahorjem. V kljuboval-
nosti sta našla skupni imenova-
lec. Zato smo Jančarja vprašali,
kako sam ocenjuje pojem samo-
stojne slovenske tržaške literarne
šole, ki ga je prav Pahor začel
pred nekaj leti močno zagovarjati
v Ljubljani. “Tržaška literarna
šola je že sama po sebi pojem.
Dovolj je, da citiram dve imeni:
Italo Svevo in James Joyce. Tudi
če se zaustavim pri Slovencih,
lahko naštejem kar nekaj vrhun-
skih piscev, ki so tukaj bili še v
začetku 20. stoletja. Tukaj je pre-
daval Ivan Cankar, Kette je pisal
Na molu San Carlo”. Dolga in
pomembna tradicija slovenskih
literatov pa se je razvila tudi po
drugi svetovni vojni, je podčrtal
Jančar. “V Trstu imamo avtorje,
ki izhajajo iz tradicije OF. Tak pri-
mer je Igo Gruden. Imamo tiste,
ki izhajajo iz katoliških krogov in
so do tega kritični. Tak primer je
seveda Alojz Rebula. In imamo
primere, ki izhajajo iz OF in pri
tem zagovarjajo pluralistično tra-
dicijo. To je moj dolgoletni prija-
telj Boris Pahor”. Jančar je bil za-
radi “razširjanja prepovedane li-
terature” v začetku
sedemdesetih let
kot novinar Večera
ob službo. Bil je tu-
di obsojen na za-
porno kazen le
malo pred tem, ko
je eksplodirala Pa-
horjeva in Rebulo-
va “afera Kocbek”.
“Takrat in še dolgo
za tem je bil Boris
Pahor v prvi vrsti
moralna avtorite-
ta. Šele kasneje je
njegova literatura,
predvsem tista,
povezana s temo
taborišč, dobila
pravično in pravo
prepoznavnost z
evropskimi per-
spektivami”, je še
pojasnil Jančar.
Noč, ko sem jo vi-
del
Večkrat nagrajeni
roman “To noč
sem jo videl”, ki je
požel izjemne kri-
tike na slovenski
in mednarodni ravni, ni terapija
za prebolevanje krivic, ki mu jih
je prizadejala socialistična Jugo-
slavija, pravi mariborski pisatelj.
K pisanju ga je gnal “sindrom An-
tigone”, če skušamo poenostaviti
Jančarjeve besede. “Želel sem od-
preti bolečo rano slovenskega na-
roda zato, da bi jo lahko pozdra-
vili. Literatura sicer nima tako ve-
likega učinka, v konkretnem pri-
meru pa je do premikov prišlo”,
je pojasnil pisatelj. Ksenijo in Ra-
da Hribarja, osebnosti iz romana,
so namreč našli in pokopali. “Na
mikroravni je tukaj prišlo do
spravne geste, ki lahko zadovolji
vse akterje v takratnih krutih bo-
jih. Roman je napisan z različnih
zornih kotov. Tako je z določeno
mero občutljivosti mogoče razu-
meti ene in druge in tretje, ki so
bili pri tem dogajanju soude-
leženi”, je pojasnil Jančar. Vojne
travme v svojem zadnjem roma-
nu “Non luogo a procedere”
obravnava tudi Jančarjev tržaški
prijatelj Claudio Magris. V tem
primeru gre sicer za iskanje po-
mena neke tihe kolaboracije z na-
cističnim režimom v Trstu, ki je
bila odraz “banalnosti zla”, pa tu-
di pomanjkanja poguma. Jančar
je sicer priznal, da tega romana
ni prebral, da pa ga je močno
prevzel lik iz drugega Magrisove-
ga romana, lik “komunističnega
vernika” v Jugoslaviji, ki so ga in-
ternirali na Golem otoku. “Z Ma-
grisom imava podoben način
obravnave nekaterih stvari,
čeprav sva si stilistično precej ra-
zlična”. V Magrisu vidi maribor-
ski pisatelj primer zastopnika gi-
banja, o katerem se danes manj
govori: “Magris je predstavnik
srednjeevropske šole, ki je danes
manj popularna na račun velike
evropske ideje. Srednjeevropski
duh pa je še vedno močno priso-
ten, narodi, ki smo bili del avstro-
ogrske monarhije, živimo še ved-
no skupaj. Imamo skupno prete-
klost, imamo pa tudi skupno se-
danjost”.
Foto damj@n
Kristjani in družba30. marca 20174
  Pogovor: p. Marko Rupnik
Človek se nauči na vse...
S 3. STRANI 
Potreba po letu, ki je bilo po-
svečeno usmiljenju, ne po-
meni morda polom podobe
Boga, kakršno Cerkev preve-
likokrat predstavlja? Ne bi
moralo biti že avtomatično
za vsakega vernika, da bi se
vedno zavedal, da je beseda
Bog tudi usmiljenje?
Zgodovina zadnjih stoletij žal
priča, da se to ni dogajalo in je
bilo zato boleče ugotoviti, da se
je treba “ustaviti” in se ponov-
no soočiti s tem, da je Bog
Usmiljenje. Krščanstvo smo za-
snovali tako, da hočemo razdal-
jo, ki loči človeka od Boga, po-
kriti samo s svojim delom, zav-
zetostjo. Nihče tega še nikdar ni
zmogel, a mi še vedno verjame-
mo, da je to možno!
Sveti Gregor iz Nareka, ki je bil
morda najgloblji proučevalec
Usmiljenja v armenski Cerkvi,
nas opominja, da je Usmiljenje
tista dimenzija Boga, ki pre-
makne Boga, da prehodi razdal-
jo med živim Bogom in mrtvim
človekom. Je Bog, ki se skloni k
človeku, a mi tega ne razume-
mo, ker smo naše življenje zgra-
dili le na temeljih uma in mišic.
In je žalostno zame to, da smo
ob koncu Svetega leta Usmiljen-
ja, ki ga je hotel papež
Frančišek, takoj obrnili stran
življenja.
Nekega dne me je vprašal neki
kardinal: “Moram govoriti o
Usmiljenju. Kakšen nasvet mi
daste za obravnavo te teme”?
Odvrnil sem mu, naj on, ki je v
“vladi” Cerkve, skuša razložiti
pomen, ki ga ima Usmiljenje
pri vladanju v Cerkvi, v cerkve-
nih institucijah, v župnijah, v
vseh pastoralnih stvarnostih…
Zares ne razumemo, da mora
biti Usmiljenje naš “trópos”,
naš vzorec.
Papež Frančišek večkrat go-
vori o tretji svetovni vojni, ki
se bojuje “po koščkih”, in ne-
nehno hudo obsoja proiz-
vodnjo ter trgovino s
orožjem. Gre za neposredno,
svobodno govorico, ki se ne
skriva za tišinami diploma-
tov…
Papež Frančišek je zelo intuitiv-
na oseba in tudi oseba, ki veliko
posluša, ki se hitro veliko nauči:
iz vsakega pogovora pride zelo
obogaten; veliko se nauči v
soočanjih in si tako ustvari ja-
sno podobo o določeni stvari.
Lahko se komu zdi čudno, a se
sam ne obremenjuje zaradi svo-
jih besed, “kreativnega” smo ga
spoznali že kot kardinala, kot
škofa ali še kot preprostega du-
hovnika jezuita. Prav to mu
omogoča, da je tako priljubljen
med ljudmi. Mislim, da mu to
omogoča brezmejna svoboda.
On je svoboden človek, ki nik-
dar ne brani samega sebe.
Prav gotovo ga boli dejstvo, da
je toliko odpora proti refor-
mam, toda on se je popolnoma
predal Bogu in to ga dela svo-
bodnega.
Zapisano je bilo, da je dialog
med islamom in krščan-
stvom mogoč samo do tre-
nutka, ko sta števili vernikov
enaki; ko islam prevlada, pa
da ni več mogoč. Je zares ta-
ko?
Vedeti moramo, da je islam da-
nes v velikem prehodnem in
kriznem obdobju. Gre za kore-
nito in globoko krizo, ki je pri-
padniki drugih veroizpovedi ne
poznamo dovolj. Prav razvoj,
evolucija islama bo lahko pri-
nesla velika presenečenja in tu-
di korenite prenove.
Cerkveni in družbeni antislovar (35a)
I kot ISLAM (1)
  o govorimo o Islamu, bi
seveda lahko pogledali
določene zgodovinske
trditve, a se bomo tokrat raje
ustavili pri bolj ekonomskih in
podjetniških zadevah, ostalo
morda še pride. Zani-
mivo je tako videti do-
ločene podatke, ko-
likšen je osnovni kapi-
tal, ki se ga zahteva za
samostojno podjet-
niško dejavnost. Ti po-
datki niso sveži - to bi
bilo zanimivo pogleda-
ti -, a je vseeno zanimi-
vo vedeti, kako je pred-
stavljal ta osnovni kapi-
tal v Siriji pred desetimi
leti znašal 5111,9%
BDP na prebivalca, po-
tem so ji sledili Jemen,
Palestinsko ozemlje,
Saudova Arabija in Jor-
danija. Če primerjamo,
se je takrat v Nemčiji
zahtevalo 47,6% BDP
na prebivalca, v Italiji
10%, medtem ko v Franciji,
Združenem Kraljestvu in ZDA
sploh ni te zahteve. Lahko doda-
mo tudi, da v ZDA ni takšnega bi-
K rokratskega bremena - človekzačne dejavnost v svoji garaži, čepa zadeva uspe, podjetje konča
na borzi. Ni čudno, da so neki pi-
vovarji pričeli s podjetniško de-
javnostjo kar v svoji garaži, saj so
se vrnili iz Kanade - nekje so se
morali naučiti. Muhammad Al-
Houni, disidentski libijski inte-
lektualec je napisal v svoji knjigi
“The Arab Dilemma in the Face
of the New American Strategy”
zapisal: “Težava je v hegemoniji,
ki so jo beduinske vrednote še
naprej imele v vsej zgodovini
islamske civilizacije. Devetdeset
odstotkov arabskih ozemelj pred-
stavljajo puščave, kjer je zelo ma-
lo vode in prehrambenih virov,
kar družbo sili k organiziranju v
precej bojevita plemena, ki se
med seboj bojujejo za prevlado
in so v svoji notranjosti organizi-
rana po zelo rigoroznih patriar-
halnih in rodovnih pravilih”. Iz
tega sledi, da obstaja “en sam
koncept - ali gospoduješ ali pa
drugi gospodujejo tebi”. Demo-
kracija “se lahko razvije samo v
civilni družbi, kjer so racionalne
vezi med ljudmi močnejše od
krvnih. Patriarhalna družba, ki jo
samovoljno vodi šejk nekega ple-
mena, ne more na noben način
sprejeti ideje večstrankarskega si-
stema. Če mu bo vsiljena, bo
prišlo do tega, da bo vsako pleme
ali etnična skupnost imela svojo
stranko”. Po stoletjih
neprekinjenega osva-
janja, je bil Islam usta-
vljen, zlasti po miru v
Carlowitzu iz leta 1699
pa je začel neizbežen za-
ton. Od tistega trenutka
naprej je skušal “nadok-
naditi izgubljeno, tako
da je pustil prostor ide-
jam, predvsem pa teh-
ničnim postopkom
“brezbožnežev””, pa je
prišlo do islamskega na-
cionalizma kot veziva
družbe, zatem je njego-
vo mesto prevzel socia-
lizem, dandanes pa fun-
damentalizem. Vendar
pa: “Skupni učinek re-
forme in modernizacije
je paradoksalno bil ta,
da se ni povečala svoboda, tem-
več je postala avtokracija še
močnejša”.
Andrej Vončina
  e vedno živi v meni navdušenje, ki
nas je navdajalo ob osamosvojitvi.
Zdele so se sanje in vendar je bilo
res. Sledila je pot. Ni bila lahka in še ved-
no ni lahka. Prišla so razočaranja, mor-
da, ker smo preveč pričakovali. Petin-
dvajset let je vsekakor za nami. In pot
gre naprej.
Tega se spomnim, ker se je skoraj
istočasno, da, pred petindvajsetimi leti
rojevalo še nekaj drugega. In tudi v to
sem bil vključen s srcem, z dušo. Roje-
vala se je 'občestvena ekonomija',
'občestveno gospodarstvo'.
Za kaj pravzaprav gre? Stanje v gospo-
darstvu, kakršno je danes v svetu, poraja
neenakost, razlike in prepade med ljud-
mi. Če se ozrem nekoliko nazaj, v naš
stari 'jugoslovanski' sistem, kjer naj bi
bili vsi enaki, smo znali (morda nekoli-
ko bolj po tiho, a ironično) dodati: “Da,
enaki, a nekateri so 'bolj enaki'! ” Čutili
smo in razumeli, da socializem ni po
meri človeka. Kaj pa kapitalizem? Tudi
ta, kateremu je denar postal bog, ni za
človeka. Treba je iskati drugje. Ustvariti
nov sistem? … Evangelij prinaša rešitev
za vse. Jezusovo odrešenjsko delo ne za-
jame človeka samo 'od streh navzgor'.
On je prinesel odrešenje za vsa področja,
zajame človeka v celoti, v vseh razsežno-
stih, na osebni in občestveni ravni. Z
njim se odpira tudi vizija na gospodar-
stvo, ki je prvenstveno v službi
človeka. S Kristusom se odpira
pot novega humanizma.
Skočim za petindvajset let na-
zaj, k neznatnemu semenu, ki
je bilo takrat vrženo v zemljo
in danes že prinaša sadove. Gre
za iskrico, ki se je pokazala, ko
je Chiara Lubich, izjemna žena
našega časa, obiskala Brazilijo.
Pristala je v Sao Paulu. Prvi vtis:
kontrast med nebotičniki in fa-
velas – siromašnimi barakami,
ki so izgledale – tako se je spon-
tano izrazila – kakor “trnova
krona okrog mesta”. Prava sra-
mota, ki se ne kaže samo v
uboštvu, ker je to vedno bilo,
ampak kot “uboštvo ob nebo-
tičnikih”!
V hipu ji je prišel navdih: rodil
se je projekt 'občestvene ekonomije'. O
tem bi lahko pričali številni, ki jih je za-
jela ta misel. In ne samo teoretiki kot
profesorja Stefano Zamagni in Luigino
Bruni. Pač pa Tereza s Filipinov s svojo
banko za mikrokredit; John z ustanovo
za svetovani nadzor okolja, v katero so
vključeni znanstveniki in inženirji; Ste-
phen v Kamerunu s krajinskim sveto-
vanjem, ki deluje še v drugih afriških
državah; Maria Elena, pravnica, ki danes
predseduje 121 podjetjem v Braziliji. In
še bi naštevali, če se sprehodimo po sve-
tu, vse do Livija Bertola in njegovega si-
na Pavla s podjetjem za obdelavo metala
v bližini Torina, s ponudbo v avtomo-
bilski proizvodnji. Njihov slogan: “Večje
veselje je v dajanju kot v prejemanju. ”
… Vsi ti in mnogi drugi govorijo o tistem
“stokratnem”, ki ga obljublja evangelij.
V srcu občestvene ekonomije je boj proti
razlikovanju in neenakosti. Ob tem čuti-
mo, kako je danes velika potreba po no-
vih podjetnikih in inovatorjih, ki so
med seboj povezani in si med seboj po-
magajo… prav “v boju proti neenakosti”.
To je tudi vizija, ki jo ima papež
Frančišek, ko vedno znova svari pred
malikovanjem denarja, ker “nihče ne
more služiti dvema gospodarjema”. Zato
je bil navdušen, ko mu je Gibanje Foko-
larov 5. februarja predstavilo 1.200 pred-
stavnikov občestvene ekonomije iz 51
držav z 860 podjetji, ki so povezana v
svetovno verigo. Njim je rekel: “Prema-
gati je treba idolatrijo denarja in tiste, ki
jo pospešujejo, se pravi ekonomijo, ki te-
melji zgolj na dobičku, a za sabo pušča
škart. Denar je pomemben predvsem,
ko ga ni, in od njega so odvisni hrana,
šola, prihodnost otrok. A se spremeni v
idola, ko postane cilj. ” Z grenkobo je
ugotavljal, kako današnja kultura stremi
za tem, da ločuje ekonomijo od
občestvenosti, kar ima pošastne posle-
dice. “Ko kapitalizem skuša dobiček po-
staviti za svoj edini cilj, utegne postati
oblika kulta…”, je pribil. Peščici, zbrani
v Avli Pavla VI., ki v resnici predstavlja
pravi narod, je Frančišek še zaupal: V pri-
merjavi z velikim kapitalom sveta, “ni
treba, da vas je veliko, da bi spremenili
naše življenje. Dovolj, da se kvas in sol
ne pokvarita. Ni potrebna moč testa.
Vsakič, ko so ljudje, narodi in celo Cer-
kev mislili, da bodo spremenili svet s po-
večanjem številk, so ustvarjali strukture
moči, a pri tem pozabili na uboge”.
Treba bo ponovno prebrati priliko o
usmiljenem Samarijanu v današnji luči.
On je sicer priskočil na pomoč in z de-
narjem poskrbel za nesrečneža in njego-
vo zdravje. A Frančišek je prepričan, da
je treba poskrbeti, “preden bo mož po-
stal plen razbojnikom, tako, da se bori-
mo proti takšnim strukturam greha, ki
proizvajajo razbojnike in žrtve”. … “Če
hoče Občestvena ekonomija ostati zve-
sta svoji karizmi, ne sme samo zdraviti
žrtve, ampak postaviti na noge sistem,
kjer bo vedno manj žrtev. Dokler bo
ostal le en sam človek kot škart, pomeni,
da občestvo še ni uresničeno in praznik
vesoljnega bratstva še ni popoln”.
V občestveni ekonomiji je namreč 'ne-
pisano' pravilo, da čisti dobiček delijo
na tri dele: prvi gre ubogim, drugi po-
speševanju te miselnosti in teh prizade-
vanj, tretji za uspeh samega podjetja.
Zato ima papež za velik “etični in du-
hovni pomen” odločitev, “da damo do-
biček v skupnost” in je še dodal, da je
“najboljši način, da iz denarja ne napra-
vimo boga, ta, da ga delimo z drugimi,
predvsem z ubogimi”. In je zaključil ta-
ko: “Naj 'Ne' ekonomiji, ki ubija, posta-
ne 'Da' ekonomiji, ki prinaša življenje,
ki vključuje uboge in uporablja dobiček
za ustvarjanje občestva”.
Bojan M. Ravbar
Š
Postni govor
Občestveno gospodarstvo
Umrl je češki kardinal Vlk, nasprotnik
komunističnega režima
Češki kardinal, nekdanji praški nadškof in velik nasprotnik
komunističnega režima Miloslav Vlk je 18. marca umrl za rakom.
Star je bil 84 let, je prek Twitterja sporočil praški nadškof Dominik
Duka.
“Z žalostjo v srcu molim za
dušo umrlega kardinala Vlka”,
je zapisal Duka in dodal, da se
je celo življenje boril  za
človeško svobodo in strpnost,
poroča francoska tiskovna
agencija AFP.
Vlk se je rodil leta 1932, v
duhovniški stan pa je bil
posvečen šele leta 1968, saj je
bila katoliška cerkev po
prevzemu oblasti komunistov
preganjana. Leta 1978 so mu
odvzeli dovoljenje za opravljanje duhovniškega poklica, a je do
leta 1989 tega opravljal na skrivaj.
Leta 1991 je postal praški nadškof, papež Janez Pavel II. pa ga
je za kardinala imenoval tri leta zatem. Med letoma 1993 in
2001 je kot prvi Vzhodnoevropejec postal tudi predsednik Sveta
evropskih škofovskih konferenc. Upokojil se je leta 2010.
Sožalje ob njegovi smrti je izrazil tudi papež Frančišek, ki je
kardinala označil za “angažiranega in velikodušnega pastirja”,
navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Počastitev Lojzeta Bratuža
Župnija Nova Gorica in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova
Gorica vabita v počastitev 80-letnice smrti Lojzeta Bratuža na
recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli Bratuž v
izvedbi Sonje Mlejnik in Petra Simonitija, članov Ljubiteljskega
gledališča Teharje – Celje, organista Uroša Ceja in pevcev
Mešanega zbora župnije Šturje, Ajdovščina, župnijskega
mešanega pevskega zbora Solkan in župnijskega mešanega
pevskega zbora Kristusa Odrešenika Nova Gorica pod vodstvom
zborovodij Marinke Šuštar, Milene Prinčič in Mateja Petejana, ki
bo v nedeljo, 2. aprila 2017, v konkatedrali po večerni maši ob
19.30.
Blagoslov plošče v spomin na g. Cerneta
Prav v okviru tridnevnice Sv. Jožefa so v soboto, 18. marca, v
Žabnicah blagoslovili dvojezično ploščo v spomin na g. Maria
Cerneta. Plo -
ščo je dalo vzi -
dati naše zdru -
ženje v zu na -
njo steno cer -
kve sv. Egidija,
kjer sta v so -
boto dvo jezi -
čno somaše -
vala gospoda
Karlo Bolčina
in Lorenzo Pe -
tricig.
Blagoslov je bil
po maši pred ploščo, kjer je o liku Cerneta spregovorila pred sed -
nica Anna Wedam. Maše in blagoslova, ki ju je glasbeno spremljal
Cerkveni pevski zbor Žabnice, se je udeležil tudi župan Občine
Trbiž Renato Carlantoni. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so
jim pomagali in so prišli na slovesnost!
Kratke
Chiara Lubich

Goriška30. marca 20176
Gorica / Carmina Slovenica, Invokacije
Koncertni zbor Carmina Slovenica, najbolj razpoznaven slovenski
zbor doma in v tujini, zbor z unikatnimi vsebinami in izvedbami bo
v soboto, 1. aprila 2017, ob 20.30 gost v veliki dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Gorici.
Zasnova programa z naslovom Invokacije sloni na odnosu do
primarne duhovnosti. Osebne izpovedi avtorjev različnih časov in
prostorov o duhovnosti so neposredne refleksije duhovnega sveta
- stičišča brezčasnega, večnega in vznemirljivega hkrati. Koncert
Invokacije je snovanje, svojevrstna arhitektura glasbe in besede,
ki navzven izraža stik zelo različnih duhovnih tradicij, vsebinsko
pa žari isto sporočilo: osebno duhovno izpoved. Soredje izbrane
glasbe prinaša vznemirljivo konfrontacijo, kontemplacijo in
duhovno doživljanje.
Na koncertu bomo prisluhnili glasbi: Hildegarda iz Bingna, Daniela
Lagkhner, Sergeja Rahmaninova, Codex Las Huelgasa, Aleksandra
Kastalskija, Marjan Šijaneca, Victorja Paranjotija, maronitske,
gruzijske, bolgarske, ukrajinske in druge napeve.
Umetniški vodja in dirigentka Karmina Šilec bo tudi tokrat s svojo
umetniško karizmo, ki nikoli ne zataji, vodila zbor in nas znala
popeljati v svet duhovne glasbe.
17. zborovska revija Zlata grla
Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela in Združenje cerkvenih pevskih
zborov - Gorica prirejata v soboto, 8. aprila 2017, že 17. revijo
otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla. V dveh delih bodo
letos potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
Na tekmovalnem koncertu, ki se bo začel ob 14.30, se bodo v
kategoriji “mali otroški zbori” pomerili: OPZ MINI KRASJE - GM -
Trebče (zborovodkinja: Neda Sancin), OPZ EMIL KOMEL - Gorica
(zborovodkinja: Damijana Čevdek Jug), OPZ KD SOVODNJE - MALI
(zborovodkinja: Valentina Nanut), OPZ MALI VESELJAKI - Doberdob
(zborovodkinja: Mateja Jarc); v kategoriji “otroški zbori” OPZ PET
PEDI - Nabrežina (zborovodja: Mirko Ferlan); v kategoriji “mladinski
zbori” MlPZ EMIL KOMEL - Gorica (zborovodja: Damijana Čevdek
Jug); v kategorji “dekliški / fantovski / mešani mladinski zbori”
DPZ IGO GRUDEN - Nabrežina (zborovodja: Mirko Ferlan).
Na revijskem delu, ki se bo začel ob 17. uri, pa bodo peli OPZ VRH
SV. MIHAELA (zborovodkinja: Karen Ulian), OPZ MALI BRIŠKI
SLAVČKI - Števerjan (zborovodkinja: Valentina Cibic), OPZ LADJICA
- Devin (zborovodkinja: Olga Tavčar), OPZ F. B. SEDEJ - Števerjan
(zborovodkinja: Martina Hlede), Otroški cerkveni pevski zbor
ŠTANDREŽ
(zborovodkinja: Mateja Jarc), OPZ MALI LUJERJI - Špeter
(zborovodja: David Klodič), OPZ PLEŠIVO (zborovodja: Alessandra
Schettino), OPZ OŠ VIRGIL ŠČEK - Nabrežina
(zborovodja: Barbara Corbatto), OPZ EMIL KOMEL - Gorica
(zborovodja: Damijana Čevdek Jug), MlPZ F. B. SEDEJ - Števerjan
(zborovodkinja: Martina Hlede), DVS BODEČA NEŽA - Vrh Sv.
Mihaela (zborovodja: Mateja Černic).
Razglasitev dosežkov tekmovanja je predvidena ob 18.45.
Žirijo sestavljajo Katja Gruber, Suzana Zeriali in Patrick Quaggiato.
20. festival Across the border 2017
Glasbeni festival “Across the border” slavi letos 20-letnico.
Kulturna zadruga Maja iz Gorice je namreč s pobudo uradno
pričela leta 1997, čeprav prve korake zaznavamo že v letih '95 in
'96. V okviru 20-letnice je predvidenih več glasbenih dogodkov, ki
bodo prav gotovo znali privabiti precejšnje število gledalcev. V
prvih dveh mesecih letošnjega leta so že potekali trije glasbeni
dogodki, ki so vsak po svoje zaznamovali glasbeno sezono. Tu gre
omeniti koncert dalmatinske pesmi v Štandrežu z Goranom
Franićem, koncert za dijake slovenskih šol z mlado slovensko
pevko Ditko (in pesnikom Ferijem Lainščkom), nastop skupine
Cobra in ne nazadnje koncert-poklon italijanskemu kantavtorju
Giorgiu Gaberju. V naslednjih tednih pa se bo v goriškem
Kulturnem domu zvrstilo kar nekaj glasbenih večerov, ki bodo
prav gotovo postregli z odlično glasbo in zadovoljili ljudi vseh
okusov.
V nedeljo, 19. marca, je bila na sporedu prva glasbena matineja
s čezmejnim goriškim triom “Adore Ensemble”, ki ga sestavljajo
Ana Černic (flavta), Doris Kodelja (flavta) in Eva Slokar (kitara). V
petek, 24., soboto, 25. in v nedeljo 26. marca je skupina “Blek
panters” iz Doberdoba na treh zelo uspešnih in odmevnih
koncertih predstavila zadnjo zgoščenko “Kenebek”. V sredo, 29.
marca, je na sporedu koncert “Tribute to Elvis Presley” - poklon
ameriškemu pevcu ob 40. obletnici smrti. Predstavila se nam bo
skupina Sam’s Fever, v kateri nastopajo pevci in glasbeniki
slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V aprilu bomo priča
Abba musicalu “Mamma mia! ” z znanimi slovenskimi pevci in
igralci, kot so Damjana Golavšek, Alenka Godec, Simona
Vodopivec, Gojmir Lešnjak-Gojc in drugi. Izreden glasbeni
spektakel bo v četrtek, 6. aprila. Vstopnice za koncert so že v celoti
razprodane. Sledil bo poklon znanemu italijanskemu pevcu Little
Tonyju (v torek, 18. aprila, ob 20.30), nato v četrtek, 20. aprila,
kabaretni glasbeni večer z Lucom Virago in skupino “Etnobanda
posebengušt” iz Novega mesta. V maju bo na sporedu koncert
zbora “Vdokhnoveniye Children chior” iz Moskve (v sredo, 10. maja,
ob 18.30) in glasbena lekcija za dijake slovenskih šol v Gorici z
Rudijem Bučarjem.
Pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 tel. 0039 0481
33288, info@kulturnidom. it) poteka predprodaja vstopnic za
posamezne glasbene dogodke. Glasbeni festival “Across the
border” prireja kulturna zadruga Maja v sodelovanju z goriškim in
novogoriškim Kulturnim domom, z Glasbeno matico, s kulturnimi
društvi Briški grič iz Števerjana, Danica z Vrha, Jezero iz Doberdoba,
Jadro iz Ronk, Sovodnje, Oton Župančič iz Štandreža in
Mednarodno akademijo iz Križa.
Kratke
  Kultura brez meja v slovenščini, italijanščini in furlanščini
Zgodbe o meji, ki danes
gradijo skupno prihodnost
ŠTEVERJAN 
  ivljenje na Goriškem
je tesno povezano z mejo,
ki ločuje romanski
in slovanski svet. Mejna
črta je v prejšnjem stoletju
nasilno razdelila Slovence,
Italijane in Furlane, ki pa v
spremenjenih zgodovin-
skih okoliščinah, v procesu
združevanja Evrope, spet
odkrivajo enoten prostor. V
evropskem duhu sožitja in
sodelovanja je v soboto, 25.
marca, v Števerjanu potekal
posebno bogat praznik pri-
jateljstva, že utečena čez-
mejna kulturna prireditev
Kultura brez meja - Živimo
skupaj! , ki želi na poseben način
ovrednotiti slovensko, italijansko
in furlansko prisotnost na
briškem območju. Rdeča nit le-
tošnje izvedbe, ki je potekala v
režiji Ane Facchini v obnovlje-
nem župnijskem domu F. B. Se-
dej, je bila 70. obletnica postavit-
ve državne meje med Italijo in
Slovenijo, črte, ki je pod skupno
evropsko streho sicer nekako za-
brisana, je pa naš prostor gotovo
zaznamovala.
Nosilki projekta sta občini Štever-
jan na italijanski strani in Brda na
slovenski, pokroviteljstvo pa so
dale še občina Gorica, Krmin in
Dolenje; organizatorji so povabili
k sodelovanju društva, ki gojijo
kulturo na celotnem briškem ob-
močju, in šole. V pestrem spore-
du, ki je bil smotrno oblikovan ter
Ž sta ga povezovala Sara Soban inTadej Lukman, so sodelovali gla-
sbeniki godalnega orkestra SCGV
Emil Komel in Briškega godalne-
ga orkestra z dirigentom Mirkom
Ferlanom na čelu, Mešani pevski
zbor Mirko Špacapan iz Podgore
pod vodstvom Petra Piriha,
Otroški pevski zbor OŠ Dobrovo,
ki ga vodi Valentina Bevčar Sta-
nič, učenci glasbene šole Pro mu-
sica-Dobrovo, kitarista Anej in
Alen Potočnik, duo harmonik Ju-
re Bužinel-Manuel Persoglia s
centra Komel, Moški pevski zbor
Srečko Kumar iz Kojskega pod
vodstvom Bogdana Kralja, ženski
zbor Gruppo polifonico caprivese
pod taktirko Lorelle Grion,
odlična števerjanska pianistka Mi-
chela Sbuelz, mali pevci Otroške-
ga pevskega zbora F. B. Sedej iz
Števerjana pod vodstvom Martine
Hlede in skupina petih mladih
harfistk iz šole Komel. Glasbene
točke so se prepletale z literarnimi
utrinki, krajšimi razmišljanji
otrok osnovnih šol Gradnik-Šte-
verjan, Abram-Pevma, Zorzut-
Bračan, Vittorino da Feltre-
Krmin, Manzoni-Krmin, Giovan-
ni Torre-Koprivno, z Dobrovega
in iz Kojskega. Na belem fotelju
ob mikrofonu so se s pričevanji in
tehtnimi mislimi - v slovenščini,
italijanščini in furlanščini - zvrsti-
li Anči Velišček (na sliki desno) ,
Robert Juretič in Diego Bernardis.
Na platnu v ozadju so prek izbra-
nih odlomkov iz dokumentarne
videonovele Moja meja, ki sta jo
zrežirali Nadja Velušček in Anja
Medved, spet zaživele zgodbe iz-
pred 70 let. Na koncu so trije
združeni odrasli zbori odpeli be-
neško ljudsko v Vrabčevi priredbi
Oj Božime-Sdrindulaile, otroci in
mladi pa so sklenili večer z Bee-
thovnovo Odo radosti.
Projekt je s svojim večjezičnim
programom izzvenel kot slavo-
spev našemu čezmejnemu pro-
storu, ki v novih časih kliče po
novi viziji; obenem je to bil
odlična priložnost za utrjevanje
lastne narodne samobitnosti in
tkanje novih prijateljstev. Nasto-
pajočih - od najmlajših do najsta-
rejših - je bilo torej veliko. Peli so
in igrali, predvsem pa pripovedo-
vali zgodbe. Sporočilo je bilo
eno samo: različnost, sprava
in sožitje na temelju prijatel-
jstva in kultura brez meja je
edina priložnost in hkrati
jamstvo za bogato prihod-
nost vseh, ki živimo ob meji.
Slišali smo, da je meja nevid-
na in namišljena črta, da so
ograje nesmiselne, da idea-
len svet ne pozna meja, da
smo vsi ljudje enaki... Meja
ločuje, še vedno “določa,
kdo sem, kaj sem in kaj bom
postal”, in vendar tudi pove-
zuje, je stična točka, ki zlasti
med mlajšimi spodbuja željo po
večjem medsebojnem poznavan-
ju, da bi v Evropi narodov skupaj
rastli in se čutili doma. Ob
upoštevanju in ovrednotenju ra-
zličnih identitet torej oblikujmo
novo vizijo spoštovanja, sodelo-
vanja in zaupanja, da bi bili “za-
vestni in odgovorni tvorci naše
prihodnosti in kulture brez me-
ja”. Kajti “kultura nima mej”, kot
jih nimata ne prijateljstvo ne lju-
bezen.
Tudi večeri, kakršen je bil štever-
janski, namesto zidov gradijo mo-
stove. To je prava pot, pot brez
meja. / DD
Društvo Hrast je povabilo prof. dr. Egona Pelikana 
“Fenomen Tone Kralj” v Doberdobu
  ruštvo Hrast iz Dober-
doba je 23. marca po-
skrbelo za res zanimivo
kulturno srečanje v posebno
prijetnem vzdušju. V kmečki tu-
rizem Pri Cirili v Bratuževi ulici
je namreč
prišel zgodovi-
nar prof. dr.
Egon Pelikan,
avtor monu-
mentalnega
dela Tajno de-
lovanje pri-
morske du-
hovščine pod
fašizmom; to-
krat je predsta-
vil svojo mo-
nografijo, lan-
skoletno
uspešnico To-
ne Kralj in pro-
stor meje.
Kralj je bil “poseben fenomen”,
je povedal Pelikan. Ni znano, da
bi se kaj podobnega zgodilo kje
po Evropi ali svetu. V času veli-
kih ideologij, v času “nesponta-
no investiranega smisla v pro-
stor”, v času načrtne uporabe
D nacionalne semiotike, v časubitke za prostor je na etničnimeji - od Svetih Višarij do Trsta
- poslikal okrog 50 cerkva z
ideološko markacijo. Njegovo
slikarstvo, ki se je pojavilo na
področju od Julijskih Alp do Ja-
drana po naročilu tajne krščan-
skosocialne organizacije v letih
1921-1975, je bilo nekaka “‘bi-
blia pauperum’, strip, grafit”,
prava subkultura, ki je - para-
doksalno! - nastala v najbolj
konservativnem kraju, v cer-
kvah. Premise njegove ideo-
loške markacije so bile ireden-
tizem, jugoslovanstvo, anti-
fašizem, katolicizem, zedinjena
Slovenija, Primorska, je še po-
vedal Pelikan v svojem bolj teo-
retičnem uvodu. Posebno zani-
mivo pa je bilo, ko je z diapozi-
tivi prikazal številne primere
Kraljevih poslikav in v pogovo-
ru z udeleženci doberdobskega
večera (med njimi je bilo tudi
nekaj krajevnih ljubiteljev zgo-
dovine) razkrival alegorije in
dokazal, kako niti ena cerkev ni
bila brez ideološke markacije,
kako številna, spretno zasnova-
na in vedno ostrejša so bila nje-
gova kodirana sporočila, ki jih
je drzno vnašal v svoje poslika-
ve tudi v časih najhujše represi-
je. “Biblijski negativci” so na
poslikavah v italijanskih ali
nemških uniformah, črnih in
rjavih srajcah; zlasti trpeči
Odrešenik
in Marija pa
v slovenskih
nacionalnih
barvah. To
se lahko vidi
v številnih
primerih,
od premske
cerkve sv.
Helene leta
1921 pa vse
do vrtojben-
ske sredi 50.
let prejšnje-
ga stoletja.
Kot se je prej
norčeval iz nacizma in fašizma,
se je po vojni še iz komunizma.
Kralj je bil zelo izobražen, tri-
krat so ga nagradili na Bienalu,
razstavljal je v Pragi, Parizu, Am-
sterdamu, uveljavil se je po vsej
Evropi. Enkraten “šaljivec
evropskega formata”! / DD
Skupina harf
OPZ F.B. Sedej
Goriška 30. marca 2017 7
  Na kavi s knjigo
Marij Čuk: Molk koloradskih hroščev
KATOLIŠKA KNJIGARNA 
  esnik in pisatelj, naš sta-
novski kolega Marij Čuk,
ki je kot časnikar najprej
delal pri Primorskem dnevniku,
prej in vmes tudi poučeval na
naših šolah, predvsem pa zadnja
leta medijsko zelo prepoznaven,
ker je vodil informacijski odde-
lek slovenskega sedeža RAI v
Trstu, je bil minuli teden, v
četrtek, 23. aprila, gost druženja
v Katoliški knjigarni na kultur-
nem dogodku Na
kavi s knjigo. “Kavo
ponuja tržaško pod-
jetje Primo Aroma”,
je povedal naš ured-
nik Jurij Paljk, ki je
v imenu organiza-
torjev pozdravil vse
prisotne in na krat-
ko predstavil Marija
Čuka ter njegovo
predanost sloven-
skemu jeziku ter
kniiževnosti.
Urednica založbe
Mladika iz Trsta
Nadja Roncelli in
avtor sta predstavila
Čukovo zadnjo lite-
rarno delo, roman
Molk koloradskih
hroščev, ki je bil v
prvi izdaji tiskan v
zavidljivih 800 izvo-
dih, a je takoj pošel, tako, da je
zdaj v knjigarnah na razpolago
že ponatis, kar je za knjige pri
nas prava redkost, če vemo, da
se ponavadi tiskajo dela sloven-
skih pisateljev v nakladi, ki se gi-
blje okrog 400 izvodov.
Urednica založbe Mladika Nadja
Roncelli je Marija Čuka predsta-
vila poglobljeno, povedala, da se
P je na odru slovenske književno-sti pojavil že leta 1973 s Pe-sniškim listom, do danes pa je
izdal že osem pesniških zbirk,
zadnja je izšla pred tremi leti
prav pri založbi Mladika z naslo-
vom Ko na jeziku kopni sneg.
Uvod je zbirki takrat napisal uni-
verzitetni profesor in akademik
dr. Boris Paternu. V pesniški zbir-
ki, kot ugotavlja akademik Boris
Paternu, postane prav ljubezen-
sko čustvo najvišje etično čustvo.
“Ne bo pretirano reči”, je zapisal
akademik Paternu, da je “Čuk v
sodobni slovenski poeziji izje-
men pri upesnjevanju tiste lju-
bezni, ki zmore čez dvom v pol-
no izpolnitev. V tako, ki je daleč
od vsakršne lahkovernosti pa tu-
di konvencije. Gre za ljubezen,
ki ni abonirana niti na večnost
niti vezana na zadržke, pa tudi
na meje med telesom in dušo
ne. Razpeta je v tvegan prostor
dveh in Dvojega, ki ni enako ne-
skončni svobodi vase udrtega ja-
za”. Prof. dr. Boris Paternu je ta-
krat še zapisal, da v pesmih naj-
demo vsa glavna tematska ob-
močja Čukovega pesnjenja – ek-
sistencialno, ljubezensko in
družbenokritično. “Ta območja
avtor posreduje z izvirno pe-
sniško govorico širokega jezikov-
nega in slogovnega razpona, ki
ji ni tuja notranja razpetost”, je
še povedala Nadia Roncelli.
In prav te tri plasti Čukovega pi-
sanja so prisotne tudi v njego-
vem romanu Molk koloradskih
hroščev, ki nam ponuja torej pi-
sanje na ravni eksistencialnosti,
skupnosti in čustev. Marij Čuk je
v svojem romanu Molk kolorad-
skih hroščev z enkratno pripo-
vedno spretnostjo sestavil
razčlenjeno pripoved o zamejski
stvarnosti, v kateri se osebna
zgodba glavnega junaka Rada
prepleta z usodo slovenske
manjšine v Italiji, njenimi pe-
rečimi problemi in absurdi, ki
manjšino dušijo, predvsem pa
hromijo njen razvoj. Pri svojem
pisanju Marij Čuk ironično in
večkrat tudi na meji
absurda opisuje bi-
vanje v slovenski na-
rodni skupnosti v
Italiji, ostro obsoja
hinavstvo, odpira
vrsto, za slovensko
narodno skupnost v
Italiji ključnih
vprašanj, za katere
vsi vemo, da se po-
navadi spreneveda-
mo, da jih ne vidi-
mo.
“Ko opisuje stanje v
zamejski skupnosti,
avtor zajema v ab-
surdu, pa vendar gre
za lirično prozo”, je
povedala Nadja Ron-
celli, ki je dodala, da
iz Čukovega romana
prihaja na dan, kako
je narodna manjšina
postala za matično državo po-
stranska stvar, istočasno pa tudi
sterilnost krovnih organizacij.
Tako lahko posameznika reši le
njegovo čustveno življenje, prav
to ga lahko dvigne s tal, o čemer
pričajo tankočutni odlomki v ro-
manu.
/ str. 14
ZUT
Obvestila
KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje
vabi v četrtek, 30. marca 2017, ob
19.30 v dvorano Gnidovčevega doma
na Mirenskem Gradu na predstavitev
knjige o aleksandrinkah avtorice
Darinke Kozinc LES GORICIENNES.
Pogovor bo vodila Megi Rožič,
najnovejše izsledke raziskav o
aleksandrinkah bosta predstavila
novinarka Vesna Humar in Rok
Bavčar iz Goriškega muzeja. Večer
bodo popestrile članice Društva za
ohranjanje kulturne dediščine
aleksandrink Prvačina z odigranim
prizorom in tenorist Domen Kozinc s
pevskimi točkami.
Občina Števerjan v sodelovanju s
Civilno zaščito, lovskima družinama iz
Števerjana in z Jazbin, društvoma F.
B. Sedej in Briški grič ter OŠ A. Gradnik
organizira ekološki dan v soboto, 1.
aprila 2017. Udeleženci se bodo zbrali
ob 9. uri pred občinsko hišo. Vabljeni!
AŠZ Olympia vabi na Olympia movies
- velikonočni prikaz dela skupin
gymplay, ritmike, orodne telovadbe in
show dance v ponedeljek, 10. aprila
2017, ob 17. uri v telovadnici AŠZ
Olympia, drevored XX. septembra 85
v Gorici.
Skupnost družin Sončnica iz Gorice
organizira ciklus telovadbe na
prostem, ki ga bo vodil prof. Aldo
Rupel. Potekala bo ob ponedeljkih
med 18.45 in 19.45 v aprilu, maju in
juniju. Za informacije oz. vpis: Ana
Saksida Zorzut (tel. 328 9181685,
mail saksidana@libero. it).
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v sredo, 12. aprila, ob
18.30 v Tumovi predavalnici v KB
Centru na korzu Verdi 51 v Gorici
predavanje prof. Nataše Marcon o
kulturi ruskega jezika.
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana,
dajemo v najem trisobno stanovanje.
Za informacije tel. 0039 347
6921591.
PD Štandrež prireja štiridnevni izlet:
Dalmacija, Sarajevo in bosanske
piramide od 22. do 25. aprila 2017.
Program: 1. dan: Štandrež - Slapovi
Krke - Pakovo Selo - Šibenik; 2. dan:
Trogir - Mostar - Medjugorje - Sarajevo;
3. dan: Sarajevo; 4. dan: Sarajevo -
Visoko - Jajce - Štandrež. Pri vpisu
imajo prednost člani društva.
Vpisovanje je možno do 2. 4.. 2017.
Akontacija: 100,00 evrov ob vpisu.
Poravnanja: do 12. 4. 2017. Potovalni
dokumenti: veljavna osebna izkaznica
ali potni list. Za dodatne informacije:
Vanja (347 9748704), Božo (0481
20678), Mario (0481 21608 - po 18.
uri).
Zgodovinska stavba na Placuti (št.
18) je že štirinajst let prazna in
zapuščena. Razpada in ustvarja samo
stroške za najnujnejša dela za
vzdrževanje in bremeni lastnika z
raznimi davki in zavarovanjem. Ker do
danes nobena slovenska organizacija
ali posamezniki niso pokazali
zanimanja za uporabo, je odbor
Katoliškega tiskovnega društva
sklenil, da objavi poziv za nakup
morebitnim interesentom, tako
ustanovam kot posameznikom. Za
pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali
e-mail societatipografica@legalmail.
it.
Romanje v Medžugorje od 5. do
vključno 8. maja letos. Odhod iz Nove
Gorice (oz. Rožne Doline) v petek, 5.
maja, ob 4.45; tržaški romarji vstopijo
na Kozini (okrog 6. ure). V
popoldanskih urah dospemo v
Medžugorje. Udeležili se bomo svetih
maš, češčenja sv. križa in
Najsvetejšega. Povzpeli se bomo na
Križevac, obiskali kraj Marijinih
prikazovanj na Podbrdu in druge
ustanove. Vrnili se bomo v ponedeljek,
8. maja, v večernih urah. Vpišite se
čim prej! Naslovi: g. Darko (0039) 370
3201305; ga. Ana (00386) 05
3022503; g. J. Markuža, župnik
(0039) 040 229166.
Kulturni center Lojze Bratuž v okviru
Festivala Kogojevi dnevi in v
sodelovanju z Galerijo Rika
Debenjaka iz Kanala ob Soči
pripravlja za jesen 2017 spominsko
razstavo o slikarju Albertu Sirku ob
njegovi 130-letnici rojstva in 70-letnici
smrti. Zato se obrača na zasebnike,
ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s
prošnjo, da bi jih dali na razpolago za
obdobje razstave. Informacije na tel.
(+39) 0481 531445, pon. - pet. od
8.30 do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zborov - Gorica pripravljamo projekt
Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste
ga poznali, sodelovali z njim pri
katerem projektu ali zboru,
naprošamo, ali bi nam posredovali
fotografije ali partiture in tako
pripomogli k boljši uresničitvi projekta.
Za dodatne infomacije: 0481 31817,
zcpz. go@gmail. com.
Prodajam gozdna drva in oljčno olje.
Tel. 0481 390238 ob uri obedov
(kmetija Aleš Komjanc, Jazbine).
Darovi
Za AŠZ Olympia: namesto cvetja na
grob pok. Majde Bajt vd. Komjanc,
darujejo sodelavci Agrotecnica
Isontina 160, Lidia 50 in družina
Komjanc M. 100 evrov; v spomin na
teto Majdo Bajt darujeta Ida in Nikolaj
100 evrov; v spomin na Dušana
Benso daruje Ida Komjanc 50 evrov;
v spomin na Onelia Wffolo daruje Ida
Komjanc 50 evrov; v spomin na teto
Majdo Bajt daruje družina Simona in
Evgena Komjanca 50 evrov.
Za Sedejev dom: namesto cvetja na
grob pok. Majdi Bajt vd. Komjanc,
družini Nanut in Makuc 50 evrov.
Ob 13. obletnici smrti dragega moža
in očeta Alfreda Iermana darujeta
žena Lojzka in hči Marina 50 evrov za
Sveto Goro.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 31. 3. 2017 do 6. 4. 2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske oddaje
so na sporedu vsak dan razen ob
sobotah od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 31. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 2. aprila, ob 21. uri (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 3. aprila (v studiu Sanja
Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 4. aprila (v studiu Matjaž Pintar):
Utrinki v našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 5. aprila (v studiu Danilo Čotar):
Pogled v dušo in svet: Kaj pomeni
narodna zavest - Izbor melodij.
Četrtek, 6. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo
RAFKO DOLHAR
KANALSKA DOLINA
v četrtek, 6. aprila 2017, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
Foto dpd
Sveta Gora, 28. 3. 2004 - Ločnik, 28. 3. 2017
ALFREDU IERMANU
za 13. obletnico
Ljubi tata!
13 let je že, kar si v onstranstvu, a si čisto
vedno z nama povsod, v najinih mislih 
in srcih. Pogrešava te. 
Tvoja že skoraj 92-letna žena Lojzka in hči Marina
Kultura30. marca 20178
  atarina Nadrag ve, o čem piše.
Zaznamovala jo je težka
življenjska usoda, o kateri je pri
Mladinski knjigi v Ljubljani leta 2010
izdala odmevno knjigo Utopljene
sanje – O poti iz alkoholnega pekla.
Nedavno pa je pri majhni, a perspek-
tivni slovenski celovški založbi Fran
izšel še njen prvi roman Poslušaj me,
tebi pojem. V Kranju leta 1972 rojena
pisateljica se v knjigi, ki je razdeljena
na štiri dele, loteva teme, o kateri v
javnosti neradi govorijo in je veliko-
krat tabuizirana. Nasilje v družini in
družbi je namreč osnovna izkušnja,
ki je zaznamovala življenjsko pot trav-
matizirane protagonistke omenjene-
ga romana. Oče glavne junakinje Po-
lone je nasilnež in pijanec, ki pretepa
dekličino mater in muči in strahuje
hčerko in okolico. Slovenska socialna
služba deluje dokaj malomarno ozi-
roma površinsko in pošilja otroka iz
neurejenih družinskih razmer v ra-
zlične redniške družine, kjer ne najde
varnosti in zaščite.
Dogajanje je v romanu, ki obsega 252
strani, opisano retrospektivno, s po-
gledom iz sedanjosti v disharmo-
nično preteklost. Polonina najboljša
prijateljica Zora umre skupaj s svojim
partnerjem v avtomobilski nesreči,
zato mora težko preizkušana junakin-
ja romana prevzeti zaradi dogovora s
pokojnico skrb za njeno štiriletno
hčerko Darjo. Soočenje z otrokom je
za Polono istočasno soočenje z nje-
nim lastnim krutim otroštvom. Do
prijateljičinega otroka je sprva ostra
in neprizanesljiva, ker jo spominja na
njeno lastno preteklost pri nasilnem
očetu in materi, ki je prav tako kot oče
zanemarjala družino in se vdajala al-
koholu.
Roman Katarine Nadrag ni le literari-
zirana in subtilno napisana psiho-
loška študija iskanja notranjega rav-
notežja, umirjanja in življenjskega
smisla v kontekstu, ki glavni junakinji
v dobi odraščanja ni ponujal ljubezni
in podpore ob rasti k lastnim življen-
jskim odločitvam in odgovornostim,
temveč je tudi jasna kritika razmer v
današnjem in polpreteklem sloven-
skem socialnem skrbstvu in psihiatri-
ji.
Glavna protagonistka psihološko
skrbno oblikovanega romana niha na
svoji življenjski poti med ljubečim in
nasilnim. V njeno psiho se je zarezal
pekoči spomin, ki ji preprečuje nor-
malno vključevanje v stvarnost. Polo-
na se sicer trudi, da bi uravnovešeno
mojstrila vsakdanje življenje, vendar
velikokrat ne zna pravilno funkcioni-
rati in zaide v težave s svojo okolico.
Pravzaprav je okolici psihološko in
socialno več ali manj odtujena.
Polonina življenjska kriza pride jasno
do izraza tudi na njenem službenem
mestu, kjer je zaposlena kot računo-
vodkinja. Zaradi napak pri vodenju
bilance zaide v težave. Pošljejo jo na
zdravniški dopust pod pogojem, da se
prepusti zdravljenju pri strokovnjakih
za psihične bolezni.
Zdaj se začne Polonina kalvarija v psi-
hiatrični ordinaciji dr. Mraka, ki ga
avtorica prikaže kot prototip nespo-
sobnega avtoritativnega strokovnja-
ka, ki pri travmatizirani protagonistki
s svojimi nepsihološkimi posegi trči
na odpor, tako da se ta ne more na
miren način soočiti s svojimi proble-
mi in s travmami iz preteklosti.
Psihiater dr. Mrak – nomen est omen
– zamrači, kot pove že njegovo ime,
proces izboljšanja Poloninega nemir-
nega notranjega stanja. Roman Po-
slušaj me, tebi pojem pridobi s figuro
dr. Mraka važno in aktualno dopol-
nitev. Preraste v pomembno kritiko
šablonskih načinov psihokemičnega
zdravljenja duševnih motenj v meha-
nizmih tradicionalne psihiatrije.
Roman Katarine Nadrag je v svojem
jedru klic k osamosvajanju od ustal-
jenih družbenih vzorcev in veden-
jskih načinov. Je klic k emancipaciji
in samosvojosti posamezne osebnosti
kot take in istočasno z občasnimi na-
turalističnimi vložki prepletena kriti-
ka negativnih, posameznika utesnju-
jočih manipulativnih načinov raz-
mišljanja.
Proces postopne rasti od travmatizacij
v boljše in bolj zdravo življenje je dol-
gotrajen. Je nihanje med padci in
vzponi. Katarina Nadrag na analitičen
način usmeri pogled na pomen do-
brih socialnih odnosov v konstruk-
tivnem družbenem okolju. Poudarek
je na ljubečem in na ljubezni, ki omo-
goča socializacijo in osebno katarzo.
Poloni pomaga na poti v bolj kvali-
tetno življenje novi moški, prijatelj in
ljubimec Roman, ki na konkreten
način s potrpljenjem, uvidevnostjo in
dejansko pomočjo doseže tisto, česar
s svojimi stereotipnimi in nasilnimi
postopki ni mogel doseči avtoritativ-
ni specialist za zdravljenje duševnih
motenj in bolezni dr. Mrak.
Polona med drugim v zimskem času
obiskuje tečaj mozaika, ki poteka dva-
krat tedensko v mestu. Mozaik jo pri-
vlači predvsem, kot zapiše avtorica,
“iz simboličnega vidika”: “Iz razbitin,
neuporabnih in zavrženih delov se
lahko ustvari nekaj povsem novega,
lepega”. To je pravzaprav filozofsko
sporočilo te knjige, njena pika na i.
Problem alkoholizma in nasilja v
družinah, stiska nemočnih otrok iz
neurejenih družin v različnih red-
niških družinah in domovih, proble-
matika nepravilnega zdravljenja
duševnih bolezni so teme, ki so zelo
aktualne tudi v današnji stvarnosti, a
jih družba iz različnih razlogov po-
mete pod preprogo. Na eni strani se
prizadeti sramujejo spregovoriti o
problemih, ki so jih negativno zazna-
movali na njihovi življenski poti, po
drugi strani pa tudi politika in stroka
neradi govorita o zadevah, ki mečejo
slabo luč na mentalno stanje v
družbi, zdravstvu in državi.
Protagonistka v romanu Katarine Na-
drag si vedno znova skuša pomagati
pri svojih stiskah in težavah tu-
di sama, kar je morda odločil-
no za njen proces rasti v novo
življenje. Je upornica proti
ustaljenim normam in kon-
vencijam. Ljubi samostojnost
in svobodo. Blažilno pomoč ji
nudi ob tem tudi narava z vse-
mi letnimi časi. Uteho veliko-
krat najde v samoti ob reki. Vsi
štirje deli romana z naslovi Po-
letje, Jesen, Zima, Pomlad so
pretkani z lirizmi in vmesnimi
pesniškimi utrinki. Ti osvetlju-
jejo duševna stanja protagoni-
stke, a so istočasno osebne iz-
povedi Katarine Nadrag, ki se
udejstvuje tudi kot pesnica in
slikarka.
Roman je izšel, kot smo že
omenili, pri majhni slovenski
celovški založbi Fran, ki jo vodi
Franc Merkač, ki je tudi sam pe-
snik in likovni ustvarjalec. V
njegovi še mladi založbi so do zdaj v
slovenščini ali nemščini izdali že več
pesniških zbirk, antologij in umet-
niških publikacij, med drugim bese-
dila in fotografije ŽLED o ledeni ujmi
leta 2014 v Sloveniji, antologijo z li-
terarnimi in likovnimi prispevki ra-
zličnih avtoric in avtorjev BLIŽINE in
umetniški stenski koledar FRAN za le-
to 2017, v katerem sodeluje z akvare-
lom Tvoj obraz te išče tudi Katarina
Nadrag. Vse publikacije založbe Fran
so grafično in likovno vzorno obliko-
vane in skrbno natisnjene z besedili,
ki so tako rekoč brez napak, kar je
dandanes redkost v poplavi številnih
na hitro in površinsko izdanih knjig
raznih drugih in velikokrat mnogo
večjih založb.
Lev Detela
K
  red časom se je znašla na knjižnih
policah drobna knjižica Glas iz za-
liva, v založbi Društva 2000, Lju-
bljana, 2015, in pod uredniško roko Petra
Kovačiča Peršina. Knjižica je prinesla po-
govore, ki jih je ured-
nik opravljal s pisa-
teljem Borisom Pa-
horjem skozi daljši
čas in njihovo vsebi-
no s soglasjem pisa-
telja objavil v knjižni
obliki. V njih je Pa-
hor dokumentirano
spregovoril o svojem
svetovnem nazoru, o
svojih pogledih na
pomembna družbe-
na vprašanja in o
motivih svojega jav-
nega udejstvovanja
ter vse to strnil v ne-
ke vrste duhovno
oporoko prihaja-
jočim rodovom, kar
bralca tako pritegne,
da prebere knjigo na
dušek. V uvodu je
Peter Kovačič Peršin
dejal, da je “glas iz
zaliva dramil sloven-
sko samozavest in državljanski pogum”.
Preko revije Zaliv, ki jo je Pahor urejal 25
let, pa da je postal prava “moralna avto-
riteta na področju slovenske samoniklo-
sti in politične misli”. V javno objavljeni
čestitki Pahorju ob njegovem 95. roj-
stnem dnevu pa sem sam zapisal, “da
imamo v Tržaškem zalivu, ob nekaj
manjših, dva velika svetilnika. Eden je v
Barkovljah, na obrobju Trsta. Drugi pa
nekoliko višje, na Kontovelski cesti št. 71,
kjer stanuje častitljiv gost. Prvi s svojimi
svetlobnimi siji kaže pot v varen pristan
ribičem, mornarjem in ladjam. Drugi pa
s svojo jasno, tehtno in pogumno besedo
ter s svojo pokončno držo žarči svojo mi-
sel, svojo energijo in svoja sporočila širo-
ko po Primorski in še mnogo dlje ter
usmerja slovenstvo in širše občestvo v
njihov varni pristan”. Naj nakažem v na-
daljevanju le nekaj zanimivih misli iz na-
vedenega pisateljevega duhovnega testa-
menta, ki so tudi danes še kako aktual-
ne.
Po političnem prepričanju se Pahor
prišteva med socialne demokrate, to je
zagovornike socialno pravične države, to
je take, kot jo npr. poznamo v Severni
Evropi. Je pa hkrati naslednik širokega li-
beralnega pogleda na svet, vendar ne v
liberalistično ekonomskem smislu, pač
pa v libertarnem, svobodomiselnem po-
menu besede. Urednik knjižice je kot
prvo opozoril na Pahorjevo vztrajno in
prepričljivo stališče, “da so narodi narav-
ne zgodovinske tvorbe, ki so nastale
hkrati z razvojem civilizacije, in bodo
preživeli vse ideološke konstrukte”. Tudi
mulktikulturnost in globalizacijo, če bo-
do, seveda, branili lastno identiteto in ne
bodo klonili pred navedenimi konstruk-
ti… Globalizacija namreč zavestno ukinja
pogoje obstoja narodov, ki jih razume
kot oviro za prevlado ka-
pitala”. Vendar “veliki
narodi nimajo nobene
skušnjave, da bi se odre-
kli svoji identiteti…Zato
naj bo EU branik njenih
narodov, njihove kultu-
re in svobode… Prava
človekova domovina je
namreč jezik, saj človek
z njim začenja spozna-
vati svet ter z njim upo-
rablja in izraža svoj ra-
zum”. Nacionalizem v
slabšalnem pomenu be-
sede je Pahorju zgodo-
vinska zabloda, “vendar
obstaja tudi narodna za-
vest, ki je pozitivno na-
ravno čustvo pripadno-
sti svojim ljudem in do-
movini ter poudarja od-
govornost do družine,
družbe, rodu in skupno-
sti«. Prav tako je urednik
opozoril na Pahorjeva
opozorila, da je proletarski internaciona-
lizem, prvič, dajal prednost razrednemu
boju pred narodnostjo in kasneje navajal
k množičnim povojnim pobojem na-
sprotnikov in k protinarodni politiki na-
cionalizacije in prisilne kolektivizacije…
S čimer naj bi po Pahorjevih besedah
“kvaril našo nacionalno zavest in jo še
danes kvari, če ne bo prišlo do spre-
memb na šolskem področju. Zlasti pa je
prispeval k uničevanju slovenstva v za-
mejstvu, kar je eden njegovih največjih
grehov”.
O veri pravi Pahor, “da je bil Jezus božji
sin, kakor smo vsi mi božji otroci …Vsak
kristjan lahko reče, da ima Boga za svo-
jega očeta, če razumemo Boga kot bitje,
od katerega vse prihaja in je vse v njem”,
kot je razvijal svojo teološko misel de
Chardin ali pa filozof Spinoza, ki mu je
bil “celotni Univerzum božanstvo”, pri
čemer naj bi šlo “misteriozno, velikansko
silo, to je princip, ki je temelj obstoja sve-
ta”, pred katero se tudi Pahor klanja kot
bitje. O sami Cerkvi pa je med ostalim
dejal, “da je skozi zgodovino res reševala
slovenstvo, ko so duhovniki pridigali po
slovensko in so učili otroke slovenski je-
zik, a je hkrati s svojo politiko pred in
med vojno naredila mnogo škode”.
Pahor je tudi vztrajno in neutrudno do-
kazoval, da je slovenska politika do naših
sosedov, zlasti do Italije, klečeplazna.
Med drugim bi naj
npr. ta nepokončnost
prišla do izraza, ko
smo pristali na javno-
sti prikrite določbe
Osimskega sporazuma
(1975), po katerih lah-
ko dobijo italijansko
državljanstvo vsi prebi-
valci bivše JK, ki so bili
pred vojno italijanski
državljani, kar pome-
ni, da Slovenija (in
Hrvaška) na tem
ozemlju nista povsem
suvereni. Zaskrbljeno
je tudi opozarjal na po-
jave italijanskega re-
vanšizma, ki še vedno
goji skomine po ozem-
lju bivše JK, ki ga je Ita-
lija okupirala po prvi
in izgubila po drugi
svetovni vojni. Ta re-
vanšizem je prihajal ven tudi iz ust sa-
mega predsednika Napolitana, ko si je ob
neki proslavi zmage v prvi svetovni vojni
dovolil povedati na glas pred celo državo,
da je takrat ob italijanski okupaciji JK
(1918), v kateri je živelo tudi okrog
500.000 Slovencev in Hrvatov, “prišlo do
dokončne združitve Italije…, in da se je
Italiji z mirovno pogodbo iz leta 1947
zgodila krivica, ker ji je odvzela navedeni
teritorij”. Zgovorna je bila tudi izjava Na-
politana, ko nas je, ob zaprepaščujočem
molku slovenske politike, pred leti zaradi
fojb in eksodusa proglasil za barbare. Ko
pa mu je hrvaški predsednik Mesić pri
tem zabrusil v obraz, da je rasist, se mu
je Napolitano prek zunanjega ministra
opravičil, »da pri tem ni mislil na Hrva-
te«, in je tako barbarstvo očitno veljalo
zgolj nam. Opozarjal je tudi na nevar-
nost možnega množičnega nakupa zem-
lje na Krasu in v Istri, za kar bi naj v Italiji
»obstajali načrti in denar, ki bi ga naj
država dajala prek bank in ezulske orga-
nizacije«. Pahor je spomnil tudi na de-
sničarskega politika Lippija, ki naj bi kar
za PD dal izjavo, “da
imajo ozemlje bivše
JK še vedno za svoje,
čeprav na njem prebi-
vajo Slovenci (in
Hrvati, prip. avt.) ”.
Naša nepokončnost
in nedržavotvornost
bi naj prišla do izraza
tudi v zvezi z risanjem
meje s Hrvati na mor-
ju. Pri tem je Pahor,
med ostalim, spom-
nil tudi na neko zago-
netno izjavo nekdan-
jega zunanjega mini-
stra Žbogarja, da se
namreč “ne bo več
hodil pogajat v Bru-
selj glede Piranskega
zaliva, ker da so Slove-
nijo prisilili, da se od-
pove prostemu izho-
du na odprto morje”.
Pri čemer bi naj takratni premier Borut
Pahor Žbogarja dobesedno “poklopil” in
so potem to izjavo takoj umaknili iz me-
dijev. To bi lahko pomenilo, da je Borut
Pahor pristal na to, da Slovenija odstopa
od svojih zahtev.
Milan Gregorič
P
Katarina Nadrag / “Poslušaj me, tebi pojem”
Iskanje notranjega ravnotežja
Društvo 2000
Glas iz zaliva
Kultura 30. marca 2017 9
Trst / Društvo slovenskih izobražencev
Razstava Umetniki za karitas
in knjiga o nadškofu Šuštarju
  oliko poguma potrebujejo
ljudje, ki so v stiski. Lahko
je to alkoholik, ki je padel
tako nizko, da ga družina ne mara
več, ali nešteto podobnih prime-
rov. Zato so se pri Škofijski karitas
v Kopru odločili, da dodelijo le-
tošnji 22. likovni koloniji, ki pote-
ka vsako leto avgusta, geslo “Po-
gum vse ljudstvo v deželi, govori
Gospod”. Tako je Jožica Ličen,
duša likovne kolonije, prisrčno
nagovorila prisotne v Peterlinovi
dvorani, na rednem večeru
Društva slovenskih izobražencev.
Zahvalila se je za topel sprejem in
predstavila, kako slovenski in tuji
umetniki ustvarjajo na Sinjem
K vrhu.Danes preveva ljudi splošnoobčutje žalosti in obupa, da se nič
ne splača, zato smo vedno v stra-
hu, kako bo. Slike, ki potujejo po
mestih, pa dokazujejo, da so bili
umetniki pogumni, ker so ustvar-
jali za ljudi v stiski. V dvaindvajse-
tih kolonijah se je zvrstilo več kot
tisoč petsto umetnikov, nastalo je
okrog dvatisoč petsto likovnih del,
približno dvatisoč pa že krasi do-
move dobrotnikov. Letošnji izku-
piček so namenili družinam v sti-
ski, saj je Škofijsko karitas lani pro-
silo za pomoč – tako za najosnov-
nejšo hrano kot plačilo položnic -
skoraj tri tisoč družin. Letos so ve-
seli in hvaležni, da je za pomoč za-
prosilo le dva tisoč družin, kar
kaže na to, da je nekdo vendar
začutil, da je v njegovih rokah
preživetje družine. Gospa Jožica
Ličen se je s hvaležnostjo spomni-
la tudi gospo-
da Hieronima
s Sinjega vrha,
ki je lani zbo-
lel in podlegel
bolezni sep-
tembra. Nje-
gova družina
je široko-
dušno spreje-
la, da bo še
naprej prireja-
la likovne de-
lavnice.
Likovna kri-
tičarka Ana-
marija Stibilj
Šajn je sprego-
vorila o likov-
ni koloniji, ki
je posebna za-
radi dneva
odprtih vrat, ko se lahko v doga-
janje vključijo tudi drugi umetniki
in darujejo svoje izdelke, kar
ustvarja širino pogleda na sodob-
no likovno ustvarjalnost. Predsta-
vila je tokratne ustvarjalce in nji-
hove umetnine, ki krasijo stene
Peterlinove dvorane. To so slikar
iz Trbovelj Zdravko Dolinšek, ak-
varelist Andrej Kosič, ruski umet-
nik Jurij Kravcov, slikar in obliko-
valec iz Vipave Miloš Marc, magi-
stra umetnosti, ustvarjalka in pro-
fesorica Jasna Merku', Alina
Asberga Nabergoj, rojena v Latviji,
ki jo je ljubezen pripeljala v naše
kraje, štajerska slikarka in kiparka
Patricija Simonič, slikar Petar La-
zarević, mlada akademska slikarka
Suzana Švent in častni gost Zmago
Modic. Poleg navedenih razsta-
vljajo še člani strokovnega sveta in
darovalci. Prisotnim je zaželela,
naj ta dela prinašajo tako lepo kot
dobro.
/ str. 14
Metka Šinigoj
  Miljah bo do nedelje, 9. aprila,
na ogled dvojna razstava Fotogra-
fi (j) e 1978 - 2014 slovenskega fo-
tografa Janeza Bogataja. V osrednjem
muzeju Cara' (nasproti nove občinske
knjižnice in vrta Evropa) je odprta krasna
pregledna razstava od najzgodnejših, tu-
di eksperimentalno zasnovanih črno-be-
lih krajin, do zrelejših del, spet krajin, a
tokrat obogatenih s svetlobnimi barvni-
mi odtenki in igrami megle, vode, suhih
in vlažnih trav, redkih rastlin, pradavnih
kamenin, liričnih labodov...
Od prejšnjega četrtka pa je v občinski raz-
stavni dvorani Negrisin, na miljskem
glavnem trgu ob županstvu in stolnici,
še razstava črno-belih fotografij iz kon-
certov osemdesetih let iz slovenskega in
jugoslovanskega prizorišča, z naslovom
Že dolgo nismo videli in slišali... Kot je
na odprtju povedala kustosinja Muzeja
novejše zgodovine Slovenije (MNZS) Na-
taša Strlič, gre za izbor fotografij iz ob-
sežnega opusa nad 21 tisoč negativov, ki
jih muzej hrani iz obdobja, ko je bil Bo-
gataj fotoreporter tednika Mladina.
Ta razstava je bila prvič predstavljena ob
koncu leta ob širši razstavi v MNZS “Ni-
koli jim ni bilo bolje”, se pravi vpogledu
v modernizacijo vsakdanjega
življenja v socialistični Jugoslaviji
od 1945 do 1991, ki jo je priredil
Muzej zgodovine Jugoslavije iz Beo-
grada in bo na ogled v omenjenem
muzeju v parku Tivoli do konca ju-
nija.
Sam Bogataj je povedal, da je takrat
zelo rad hodil na koncerte in snemal do-
mače bende slovenskega in jugoslovan-
skega rocka, punka (Pankrti, Azra, Niet)
in seveda medna-
rodne kot Iron Mai-
den, Ruts, Youth Bri-
gade ali jazzist Pat
Metheny, ki je obja-
vljen na plakatu raz-
stave. Nataša Strlič
ureja v muzeju bogat fotograf-
ski fond, ki obsega še druge te-
matske vsebine iz reportažne-
ga dela Bogataja za Mladino, in je pou-
darila, da je le-ta izjemno dragocen za do-
kumentiranje zapletenega družbenokul-
turnega in političnega obdobja v dese-
tletju pred razpadom jugoslovanske fe-
deracije. V elegantni, komorno urejeni
miljski dvorani so zbrane najbolj pomen-
ljive podobe, skupinski in posamezni
portreti še dejavnih ali takih, ki so gla-
sbeno že davno umolknili: Prljavo Kaza-
lište, Dorian Gray, Lepa Brena, Buldogi,
Ultimat, Ivan Volarič - Feo, Gast'rbajtr's,
Srp, Jani Kovačič, Videosex, Borghesia,
Lačni Franz, Klinika za cinike, Martin
Krpan...
Eden od takratnih protagonistov, ki so
danes še glasbeno in vsestransko živi, je
gotovo Marko Brecelj, bivši član benda
Buldožer in avtor več uspešnih samostoj-
nih hitov in plošč. To je tudi dokazal na
posrečenem glasbenem nastopu, pravza-
prav hapeningu, na miljskem odprtju
razstave Bogatajeve
koncertne fotografije.
Pripeljal se je iz Štajer-
ske s svojo aparaturo
in oldtimerskim pov-
sem učinkovitim oz-
vočenjem, na poti iz
nastopa v Zagrebu in
na predvečer svoje
predstavitve zadnje
produkcije, to je filma
Premierni paket, zad-
nji petek v Kulturnem
domu Hrpelje Kozina.
Rojen 1951 v Saraje-
vu, več kot dvajsetletje kulturni animator
v mladinskem centru v Kopru, živi na Pri-
morskem in pripada vipavski družini, ki
je po prvi svetovni vojni šla v emigracijo
na Štajersko. Njegovi starši so zaradi
službe živeli tudi na Jugu Jugoslavije in
se na koncu ustalili na Koprskem. On
sam pa je ob slovenski ohranil še širšo za-
vest jugoslovanske kulturne pripadnosti.
Zato je še vedno aktiven in vzdržuje stike
s prijatelji umetniki tudi v drugih
državah bivše Jugoslavije. Na povabilo
prijatelja Janeza Bogataja je odigral nekaj
zgodovinskih komadov, znamenito Pa-
rado in uprizoril miljski publiki tudi ak-
tualne ironične paberke na račun naše
sodobne socialne brezbrižnosti in ne-
sočutja. Zlasti vzburljiva je bila njegova
“performansa” z bodečo žico.
Na predstavitvi drugega dela Bogatajeve
razstave v Miljah so uradno posegli
občinski odbornik za kulturo Tullio Bel-
len in predstavniki društev Photo-Imago
Adriano Perini, Juliet Rolan Marino in
DSMO “Kiljan Ferluga” Davorin Devetak,
ki so s krajevno občinsko upravo in z lju-
bljanskimi partnerji MNZS in Galerijo Fo-
tografijo prireditelji razstave. Ta je odprta
v muzeju Cara' in v dvorani Negrisin
med torkom in soboto, od 17. do 19. ure,
v soboto še zjutraj od 10. do 12. ure, v ne-
deljo pa le zjutraj od 10. do 12. ure. Do-
datne informacije o Janezu Bogataju in
razstavi se dobijo na spletni strani www.
benvenutiamuggia.it, lepe fotografije, ki
so razstavljene v Miljah, pa na spletni
strani www.galerijafotografija.si.
V
Foto Henrik Sturman
Foto Henrik Sturman
Glasbeni hapening z vsestranskim umetnikom Markom Brecljem
V Miljah še otvoritev koncertne
fotografije Janeza Bogataja
Lastovica
V soncu sem videl
prileteti lastovico
pod lopo hiše.
S srca se mi luščijo
zimske luske
in prepleteno
od novega zraka
postane življenje čisto.
Danes je malo
lastovičje gnezdo
spleteno v nekaj
preprostih misli.
So rahli in skromni
prebliski kot bit,
ki ostaja odprta
za rezino kruha.
Cement za grob
se levi za hrbtom.
Ace Mermolja
Pesem iz Mermoljeve pesniške zbirke Okruški
(ZTT 2013) je znanilka pomladi kot njen na-
slov. Razpenja se med nasprotja: med pom-
ladjo in zimo,
med željo po
prenovi in
občutkom
minljivosti, ki
diha iz mno-
gih pesmi te
zbirke. Trenu-
tek, ko lastovi-
ca prileti pod
lopo hiše,
sproži pričako-
vanje novega
in sprememb,
nato se prevesi
v razpoložen-
jsko naravna-
no življenjsko
refleksijo.
V anominaciji
(uporabi besed
istega besed-
nega korena)
in z enjambe-
mentom (mi-
selnim presto-
pom iz verza v verz) se mi luščijo/zimske lu-
ske, se z novim zrakom prevetrijo življenje in
misli. Pesnikova eksistenca se sicer opira na
konkretno, ostaja pri tleh, zasidrana v vsak-
danjost, saj … ostaja odprta/ za rezino kruha.
Pristaja na življenjske premene, na izzive uso-
de, zavedajoč se minevanja. Njegova krhkost
učinkuje kontrastno s povednostjo zadnje ki-
tice. Cement je sicer pregovorno sinonim za
trdoto, neomajnost, neuničljivost, tu tudi za
neizogibnost smrti. Cement za grob/ se levi...,
to pa pomeni, da se mehča, se levi, kot da si
odstranjuje vrhnjo plast, stran kože kot živo
bitje, se torej v percepciji besednega upesnje-
valca spreminja.
Verzi so navdani s preprostostjo in z lepoto
trenutka, a obenem z zavestjo minevanja in
človeške šibkosti. To odzvanja tudi v zvočno-
sti verzne strukture. V prvi kitici besede z lik-
vido l... videl/ prileteti lastovico/pod lopo,
evocirajo mehkobo, v tretji pa se to občutje
skupaj z domačnostjo preplete v lastovičje
gnezdo, metaforo za splet preprostih misli. V
predzadnji kitici se nam sprva zazdi, da je vse
preprosto, rahlo in skromno. So rahli in
skromni/ prebliski kot bit … A pogostnost
iglastega samoglasnika i-ja ter raskavega so-
glasnika r-ja opozarja na težki vsakdanji boj
za preživetje, v katerem se po spremembi per-
spektive razpre rešitev oziroma možnost, ki
jo nakazujeta odprtost in svetloba vokala a.
Človeška eksistenca, bit … ost a j a odprta/
za rezino kruh a.
Zaključni distih povzema oba vidika človeko-
vega obstoja, njegovo razpetost med mlado-
stjo duha in neizogibnost staranja, ki s seboj
prinaša zavest minljivosti. Pesem se sklene z
izvirnim poosebljenjem materije, ki se dejan-
sko navezuje na naslovno naravnanost pe-
sniške zbirke. Bivanjska zavest se sestavlja iz
okruškov, se osmišlja v nekakšnem procesu
levitve, krušenja, spreminjanja.
Zaključek je odprt, dinamičen.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
JAK (Javna Agencija za Knjigo RS) je te dni založbi Goriška
Mohorjeva družba sporočila, da bo knjiga Ptičje kvatre
razstavljena na knjižnem sejmu v Bologni (od 3. do 6. aprila
letos) na slovenski nacionalni stojnici. Številka stojnice:
dvorana 29, stojnica C 40.
Za organiziran prevoz z avtobusom več informacij na spletni
strani JAK.
Knjiga Danijela Čotarja Ptičje kvatre, ki jo je ilustriral Matej
Susič, je bila namreč nagrajena z zlato hruško, nagrado, ki
na Slovenskem pomeni priznanje za odličnost na področju
otroške ali mladinske književnosti.
Knjiga Ptičje kvatre na knjižnem 
sejmu v Bologni
Foto Henrik Sturman
Foto damj@n
Tržaška30. marca 201710
Sporočilo Zadružne kraške banke
Odvetnik Mitja Ozbič se je odločil, da bo na bližnjih upravnih volitvah v
Občini Devin – Nabrežina županski kandidat.
Od leta 2009 je odvetnik Ozbič upravitelj Zadružne kraške banke.
Svoje poklicno znanje je znal strokovno uporabiti in uveljaviti tudi v
upravnem odboru naše bančne zadruge.
Ob odločitvi, da se kandidira za župansko mesto, se je odločil, da
odstopi z mesta upravitelja naše banke. Čeprav statut ZKB ne
predvideva odstopa člana odbora v primeru kandidature, temveč
izključno v primeru izvolitve, je odvetnik Mitja Ozbič izbral to odločitev,
kot sam izjavlja, v interesu banke, da bi Zadružna kraška banka
ohranila svojo politično nevtralnost.
Upravni in nadzorni svet Zadružne kraške banke se Mitji Ozbiču iskreno
zahvaljujeta za njegovo plodno sodelovanje in strokovni doprinos
upravnemu svetu pri vodenju naše bančne ustanove v letih njegove
prisotnosti.
Narava: Botanični park Carsiana spet vabi
obiskovalce
S prvim dnem pomladi bo spet mogoče obiskati Botanični park
Carsiana na Tržaškem Krasu. Dolino, ki ponuja zgoščen prikaz kraškega
rastlinja, si bo mogoče ogledati vsak dan, razen ob ponedeljkih, od
10. do 13. ure. Ob sobotah in nedeljah je možen tudi popoldanski
obisk, in sicer med 15. in 19. uro. Vodeni ogledi so na sporedu vsak
dan od torka do petka ob 10.30. Skupine se lahko ob potrebi dogovorijo
tudi za drugačen termin. Cena vstopnice je tri evre oz. dva evra za
tiste, ki lahko uveljavijo popust. Botanični park, ki so ga ustanovili leta
1964, leži na cesti med Gabrovcem in Zgonikom. Po ukinitvi Pokrajine
Trst za njegovo delovanje po novem skrbi Dežela Furlanija Julijska
krajina. Park ponuja tudi predavanja in tematske oglede. V nedeljo,
26. marca, bo entomolog Andrea Colla predaval o klopih in drugih
nadležnih žuželkah. Začetek predavanja ob 15. uri. / ARC/PV
Obnova hotelov: Vlada je odobrila pravilnik za
porazdelitev 19 milijonov
Med sklepi, ki jih je na seji 17. marca sprejela deželna vlada, izstopa
odobritev pravilnika, po katerem bodo porazdelili 19 milijonov evrov
za obnovo hotelov, gostišč in drugih objektov, ki nudijo prenočišča za
turiste. Razpis je namenjen tako prenovitvenim delom kot reorganizaciji
ponudbe.
Podpredsednik vlade in odgovoren za turizem Sergio Bolzonello
predvideva, da bo pomoč zaprosilo in dobilo “več sto hotelov” v Furlaniji
Julijski krajini, saj pravilnik določa maksimalno mejo finančne podpore.
Ta je postavljena pri 200.000 evrih ob upoštevanju, da bo deželna
uprava sofinancirala do največ 50 % del, njihova cena pa ne sme
preseči 400.000 evrov.
“Na področju nudenja prenočitev se po vsej Italiji soočajo s težavami”,
pravi Bolzonello. “Znesek, ki smo ga odobrili že v finančnem zakonu,
je nedvomno velik. Hotelirji v Furlaniji Julijski krajini že dolgo let niso
prejeli tolikšne pomoči”. / ARC/PV
Rojan / V Marijinem domu
Kakovostni koncert harfistke Tadeje Kralj
V nedeljo, 19. marca 2017, je bil v Marijinem domu v Rojanu kakovostni
koncert mlade in nadarjene harfistke Tadeje Kralj. Glasbenica je
namreč očarala rojansko občinstvo in to z inštrumentom, ki ga
redkokdaj vidimo na naših odrih in ki poslušalce navdaja z neko
posebno milino. Skladbe Haendla, Piazzole, Chertoka in Godefroida,
se pravi zmes klasične in sodobne zakladnice, so sestavljale prvi del
koncerta, ki ga je Tadeja Kralj sama oblikovala. V drugem delu se ji je
pridružil oboist Marco
Bernini. V duu sta
občinstvu ponudila
interpretacije Tourniera,
Donizettija in Broda.
Tadeja Kralj je pričela s
študijem harfe na šoli
Glasbene matice v
Trstu pri šestih letih in
takoj pokazala ljubezen
do glasbe in umetniški
talent. Leta 1998 je v
Firencah dosegla prvo
nagrado na glasbenem
tekmovanju “Mladi
harfisti”. Od takrat
redno nastopa na
državnih in
mednarodnih
tekmovanjih. Prejela je
številne prve nagrade
tako posamezno kot
tudi v duu harf. Leta 2016 je magistrirala s pohvalo na konservatoriju
“J. Tomadini” v Vidmu pod mentorstvom prof. Patrizie Tassini. V šolskem
letu 2014/15 se je v sklopu projekta Erasmus izpopolnjevala na šoli
Luca School of Arts v Leuvnu (Belgija) s prof. Lieve Robbroeckx. Večkrat
sodeluje na revijah in kulturnih prireditvah slovenske manjšine v Italiji
bodisi kot solistka bodisi v komornih zasedbah. Snemala je že za radio
in televizijo. Od leta 2009 igra v orkestru harf “Ventaglio d'Arpe”. Leta
2013 je sodelovala z orkestrom Nova Filharmonija iz Nove Gorice; zdaj
redno sodeluje v orkestru Glasbene matice in v orkestru ONCi
(Orchestra Nazionale Conservatori italiani).
Marco Bernini je leta 1991 diplomiral iz oboe na konservatoriju “G.
Tartini” pod mentorstvom prof. Luciana Glavina. Pozneje se je
izpopolnjeval pri prof. Schellenbergerju (prva oboa orkestra Berliner
Philharmoniker) na Akademiji v Sieni. V naslednjih letih je sodeloval z
orkestrom gledališča “G. Verdi” v Trstu. Nastopa kot solist kot tudi v
raznih glasbenih komornih in orkestralnih zasedbah. Posebno
pozornost posveča baročnemu repertoarju, značilnemu za njegov
instrument.
Kratke Opčine / Finžgarjev dom
Nasveti za boljše izbire v življenju
  četrtek, 23. marca, je
bilo v prostorih
društva Finžgarjevega
doma na Opčinah že četrto
predavanje iz ciklusa Za kva-
liteto in polnost življenja v
vseh starostnih obdobjih (na-
sveti za dobre vsakodnevne
izbire). Tokrat je organizator-
jem spet uspelo povabiti v
svojo sredo res uglednega in
uspešnega predavatelja, ki po
celi Sloveniji in tudi pri nas
na Primorskem (predaval je že
na seminarju za naše šolnike)
vedno privabi mnogo po-
slušalcev. Tudi tokrat je bilo
tako, saj so poslušalci napol-
nili dvorano na Opčinah, da
bi prisluhnili, kaj bo povedal
psiholog dr. Bogdan Polajner.
To je strokovnjak v bonding
psihoterapiji in dela na Inšti-
tutu za varovanje zdravja An-
tona Trstenjaka, zaposlen je
V tudi na Univerzi na Primor-skem in je ob svojem psihote-rapevtskem delu izredno cen-
jen in iskan predavatelj.
Večer je v imenu
društva Finžgarjev dom
otvorila Anka Peterlin,
ki se je zahvalila preda-
vatelju za sprejeto vabi-
lo in publiki za tako do-
ber odziv, nato je poda-
la besedo Bruni Cijak,
ki je natančno predsta-
vila dr. Polajnerja in
uvedla njegov poseg.
Strokovnjak se je zahva-
lil za lepe besede in do-
dal, da sploh ni treba,
da se predstavlja, saj ga
je že njegova predhod-
nica čisto dovolj pove-
dala o njem in hvalila.
Nakazal je nekaj glede
svoje stroke in razložil, o ka-
terem aspektu vzgoje in od-
nosov se bo med večerom po-
govarjal s publiko. Njegovo
predavanje je obravnavalo
predvsem odnose med starši
in otroki in zdrave ali škodlji-
ve prakse, ki jih večkrat vzgo-
jitelji zakrivimo. Predavanje je
bilo polno primerov iz vsak-
danjega življenja, mnogo je
bilo prijetnih hudomušnih
izjav in kar nekaj konkret-
nih nasvetov, kako bi se
laže izogibali zgrešenim
medsebojnim odnosom
med roditelji in otroki. Tudi
kulturno ozračje in tradici-
ja vplivata na naše življenje
in na našo vzgojno držo,
nikoli pa ne smemo poza-
biti, da za čim boljšo vzgojo
otrok v neodvisne in zrele
odrasle osebe, morajo pri
vzgojiteljih biti prisotne tri
ljubezni: partnerska ljube-
zen med obema staršema,
ljubezen do otroka in ljube-
zen vsakega do samega se-
be.
/ str. 14
Mitja Petaros
Občni zbor društva Rojanski Marijin dom
Društvo potrebuje mlade sile, da
nadaljuje v prihodnje z delom
  red nedavnim je imelo
Društvo Rojanski Marijin
dom redni občni zbor, na
katerem so odborniki podali
izčrpna poročila o društvenem
delovanju v preteklem letu, o
problemih ter o načrtih za te-
koče leto.
Predsednica Dorica Žagar je
predvsem poudarila potrebo po
mladih močeh, ki bi pomagale
in v prihodnje nadaljevale z de-
lom. Z njimi bi odborniki bolj
optimistično gledali na prihod-
nost društva in tudi na stavbo
Marijinega doma, ki so jo s svo-
jimi prispevki zgradili rojanski
Slovenci. Če bi društvo zamrlo,
bi ta namreč prešla v roke itali-
P janske župnijske skupnosti, kerje lastnina napisana na župnijo.Tega pa si v društvu nihče ne
želi. Treba je vztrajati in si priza-
devati, da ostane dejavnost v do-
mu in v cerkvi živa in da sloven-
ska beseda ne zamre v Rojanu.
Iz tajniškega poročila je bilo raz-
vidno, da je potekalo delovanje
društva redno. Vsaj enkrat me-
sečno je bila v Marijinem domu
kaka prireditev, predavanje, kon-
cert ali kaj drugega. Slika enolet-
nega delovanja je kar pestra in
bogata.
Na verskem področju ima naj-
bolj pomembno vlogo Cerkveni
pevski zbor. Redno sodeluje pri
nedeljski sv. maši, ki jo že 52 let
prenaša Radio Trst A, pa tudi pri
raznih verskih obredih.
Svoje poročilo sta podala tudi
odgovorna odbornika Misijon-
skega krožka, ki že dolgo let
zgledno vodita obširno misijon-
sko delo: finančno pomoč misi-
jonarjem, posvojitve na daljavo,
znamkarsko akcijo in srečelov na
prireditvah. Krožek je poskrbel
tudi za izdajo znamk pri pošti
Slovenija ob pomembnih do-
godkih rojanskega društva.
V okviru društva deluje tudi od-
sek Vincencijeve konference.
Njegovo delo je tiho in skrom-
no. Člani in prostovoljke pripra-
vijo vsako leto približno tisoč
oljčnih vejic, ki jih na Oljčno ne-
deljo delijo na trgu pred cerkvi-
jo, ko je slovenska maša. Poleg
tega obiskujejo člani tudi bolni-
ke in onemogle v raznih domo-
vih.
V bagajniškem poročilu je od-
bornica podala točen pregled iz-
datkov in prejemkov. Stroški so
kar izdatni in na žalost je pre-
jemkov vsako leto manj. Blagaj-
niški obračun in proračun sta bi-
la soglasno odobrena.
Društvo je v letu 2016 tiskalo šti-
ri številke župnijskega glasila
“Med nami” v 160. izvodih. V
kratkem bo tudi izšla knjiga “Ro-
janska župnija”, ki je v decem-
bru 2016 že doživela grafično
obdelavo. Opremljena bo s pre-
ko sto slikami in bo dvojezična.
Živahni debati so sledile volitve
novega odbora. Ta se je sestal 21.
marca v prostorih Marijinega do-
ma in si porazdelil funkije. Od-
bornike čaka zdaj novo zahtev-
no delo.
mt
Petindvajsetletnica zbora Gallus
Da bi ostali zvesti petju,
slovenstvu, Trstu
   allusi pojejo, Gallu-
si gredo!” je veseli
vzklik, ki je zape -
čatil navdušeno jubilejno pesem
Borisa Pangerca ob 25-letnici
ustanovitve mešanega zbora Ja-
cobus Gallus. Ta pesem, skupaj s
podobo renesančnega skladatel-
ja, je sprejela vsakega od številnih
poslušalcev, ki so decembra lani
v cerkvi svetega Jakoba v Trstu
potrdili s svojo prisotnostjo, da
ima ta zbor velik pomen v zgo-
dovini Tržačanov. Nastal je leta
1991, čeprav se je že od ustano-
vitve, v določenem smislu lahko
ponašal z daljšo zgodovino, saj je
želel nadaljevati pot zbora, ki ga
je Ubald Vrabec vodil v povoj-
nem času in do sedemdesetih let.
Ob izvedbi množičnega projekta
Gallusovo zvočno bogastvo leta
1991 se je Stojanu Kuretu poro-
dila zamisel za obuditev dejavno-
sti prejšnjega, reprezentančnega
tržaškega zbora. Od takrat zbor
deluje neprekinjeno in je za naj-
daljši čas pel pod vodstvom Janka
Bana, kateremu je sledil Matjaž
Šček. Sedanji zborovodja Marko
Sancin je prevzel zbor leta 2008:
to živahno ustvarjalno obdobje
je minilo zelo hitro, kot nam je
sam povedal: “Imam vtis, da sem
“G začel pred kratkim, saj zbor nepreide nikoli v rutino: jedro naj-bolj vztrajnih pevcev je ostalo,
zasedba pa se stalno spreminja z
odhodi in prihodi, zato se tudi
moje delo stalno obnavlja”. Ne-
spremenjeno pa je poslanstvo
zbora, ki je nastal za ohra-
nitev slovenske identitete
in jezika v mestnem sre-
dišču, z ovrednotenjem
domačih skladateljev. Tako
je tudi po petindvajsetih
letih: koncert srebrnega ju-
bileja je zvenel z notami
Ubalda Vrabca, Aleksandra
Vodopivca, Pavleta Merku-
ja, ki je z že kultno Jnjen
čeua jti gna združil s pol-
nim zvokom vse sedanje in
bivše pevce zbora. Spored
pa se je simbolično začel z
Gallusovim adventnim
dvozborjem, nakar je zbor
pokazal tudi svoja širša obzorja,
ki se od primorske literature za-
služnega Ambroža Čopija in iz-
jemno priljubljenega Andreja
Makorja širi na avtorje, ki spadajo
v redni repertoar boljših evrop-
skih zborov: Schnittke, Whitacre,
Pärt.
Jubilejni večer je seveda vseboval
tudi prijetno presenečenje, saj ni
šlo “samo” za zborovski koncert:
gost večera je bil orkester Glasbe-
ne matice z dirigentom, ki prav
tako izhaja iz vrst tržaške šole:
Igor Zobin. Kombinacija se je
delno in v neobičajni obliki po-
novila tudi marca letos, ko je
zbor Gallus presegel žanrske me-
je in je nastopil kot soprotagonist
projekta deželnega orkestra Mit-
teleuropa v znamenju aranžma-
jev hitov legendarnih Beatlesov.
Tudi v tem primeru je orkester
(in zbor) vodil Igor Zobin. Kon-
cert je privabil lepo število po-
slušalcev v dvorano tržaškega
Kulturnega doma in je spadal v
abonmajsko sezono Slovenskega
stalnega gledališča. Aranžmaji
Danieleja Russa so dodelili zboru
pretežno “instrumentalno” vlo-
go, saj so pevci obarvali celoto z
delčki iz obče znanih popevk, ki
so se spojili z orkestrsko pisavo.
Izvajalci so se zagotovo izjemno
zabavali, saj je bila prikupna
svežina ritmov in melodij zimze-
lenih hitov način, da so se tako
člani simfoničnega orkestra kot
tudi pevci otresli bolj resne preo-
bleke, ki zaznamuje njihovo red-
no dejavnost. Prijeten občutek se
je prenesel tudi na publiko, ki je
nagradila nastopajoče z velikim
navdušenjem in je komaj čakala,
da se bo ob dodatku lahko pri-
družila s petjem himne Yellow
Submarine. Ob popevkah Obladi
Oblada, Yesterday, All you need
is love in Let it be so se pevci zbo-
ra Gallus sočasno ukvarjali tudi
z drugimi koncertnimi sporedi,
saj so v prejšnjih dneh nastopili
na reviji Primorska poje in pri-
pravljajo nov zborovsko-simfo-
nični projekt v organizaciji Gla-
sbene matice, ki je bila tudi so-
prireditelj dogodka v Kulturnem
domu.
PAL
Tržaška 30. marca 2017 11
Obvestila
Slovensko dobrodelno društvo
vabi v petek, 31. marca, na svoj
sedež v Ul. Mazzini 46 v Trstu, kjer
bo ob 18. uri podelitev študijskih
nagrad 30. natečaja Mihael Flajban
za akademsko leto 2016-17.
Društvo rojanski Marijin dom vabi
na ogled dokumentarnega filma
režiserke Loredane Gec “Ud kapca
du murja” - Pogled iz slovenske Istre
na Trst. V nedeljo, 2. aprila 2017,
ob 17. uri v Marijinem domu v
Rojanu (ul. Cordaroli 29). Toplo
vabljeni!
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zborov – Gorica pripravljamo
projekt Opera omnia Mirka Fileja.
Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z
njim pri katerem projektu ali zboru,
naprošamo, ali bi nam lahko
posredovali fotografije ali partiture
in tako pripomogli k boljši uresničitvi
projekta. Za dodatne infomacije:
048131817, zcpz. go@gmail. com.
Romanje v Medžugorje od 5. do
vključno 8. maja letos. Odhod iz
Nove Gorice (oz. Rožne Doline) v
petek, 5. maja, ob 4.45; tržaški
romarji vstopijo na Kozini (okrog 6.
ure). V popoldanskih urah dospemo
v Medžugorje. Udeležili se bomo
svetih maš, češčenja sv. križa in
Najsvetejšega. Povzpeli se bomo na
Križevac, obiskali kraj Marijinih
prikazovanj na Podbrdu in druge
ustanove. Vrnili se bomo v
ponedeljek, 8. maja, v večernih
urah. Vpišite se čim prej! Naslovi: g.
Darko (0039) 370 3201305; ga.
Ana (00386) 05 3022503; g. J.
Markuža, župnik (0039) 040
229166.
Čestitke
Draga Ana Maver slavi v teh dneh
častitljivo obletnico rojstva – svoji
dolgoletni zavzeti članici in
sodelavki želimo še mnogo lepega
in dobrega vsi prijatelji pri
Vincencijevi Konferenci in odbor.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: Marjana
Babnik 10, Leopold Pristavec 10,
Franc Saksida 125, Valentina
Rupnik 20, v spomin na svoje rajne
daruje Nadja 50 evrov; za misijon
patra Ernesta Saksida – Brazilija:
Anica Zupanič 320 evrov; za lačne
otroke v Etiopiji: Ana Mosca – Maver
100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi po:
ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
via Cordaroli 29
34135 Trst
  Nastja Slavec
Od malih nog smo
večjezični in večkulturni
POGOVOR 
   OSP je član zdru -
ženja YEN že vse
od svoje ustano-
vitve, Slovenci v Italiji pa so sode-
lovali v YEN-u, še preden je obstajal
MOSP in tudi sam YEN”, nam je
povedala Nastja Slavec, ki v sklopu
medmanjšinske organizacije sode-
luje od leta 2013. Nastja je trenutno
članica delovne skupine za integra-
cijo organizacij članic. Pred nedav-
nim je Mladina evropskih narod-
nih skupnosti imela v prostorih
Slovenske prosvete seminar, ki ga
je koordinirala ravno predstavnica
MOSP-a. O tem in o ustroju YEN-a
smo se pogovorili z mlado sogo-
vornico.
YEN so namreč kot neodvisno ne-
vladno organizacijo ustanovili leta
1984, njegovi začetki pa pravza-
prav segajo že v 60. leta prejšnjega
stoletja, ko je v okviru FUEN-a (Fe-
deral Union of European Nationa-
lities ali Federalna unija evropskih
narodnih skupnosti) nastal pose-
ben mladinski odbor, v katerem so
bili prisotni tudi mladi iz naše
manjšine. Na žalost se je sodelo-
vanje članov MOSP-a v YEN-u v de-
setletjih večkrat prekinilo, saj ni
prišlo do prenosa med različnimi
generacijami. To je sicer pogost
problem v mladinskih društvih.
Vsekakor je mednarodna delavnica
MOSP-a spet polno aktivna v YEN-
u od leta 2012 in sodelovali smo
pri številnih YEN-ovih pobudah.
Kaj je in kako pravzaprav deluje
evropska manjšinska mladinska
organizacija YEN?
YEN – Youth of European Nationa-
lities ali po slovensko Mladina
evropskih narodnih skupnosti- je
združenje, ki povezuje evropske
mladinske manjšinske organizaci-
je. Njegov glavni cilj je ozaveščanje
in spodbujanje mladih manjšincev
k aktivnemu delovanju v svoji
manjšini in za manjšinske pravice
nasploh. YEN je član FUEN-a, po-
leg tega pa je včlanjen tudi v Evrop-
ski mladinski forum. Nasploh si
YEN prizadeva za sodelovanje s po-
membnimi mednarodnimi akterji
na področju manjšinskih in mla-
dinskih politik. Lani je med dru-
gim pridobil posvetovalni status
pri Ekonomskem in socialnem sve-
tu Organizacije združenih naro-
dov.
Sedanja predsednica YEN-a, ki smo
jo izvolili na občnem zboru aprila
lani v Pecsu na Madžarskem, je
Nemka iz Danske Britta Tastensen.
Poleg nje sestavljajo YEN-ov odbor
še dva podpredsednika, blagajnik
in vodje treh delovnih skupin – za
komunikacijo, za integracijo orga-
nizacij članic ter za manjšinske pra-
vice in politike. Trenutno imamo
v odboru tudi dva koroška Sloven-
ca. YEN pa ima tudi svoj urad, s se-
dežem v Berlinu.
YEN se aktivno zavzema za ohran-
janje manjšinskih jezikov in kultur
ter za večjezičnost in večkultur-
nost. Lani smo začeli s kampanjo
“Diversity connects” (Različnost
povezuje), s katero skušamo na
igriv način (prek flash-mobov, po -
šiljanja razglednic, pisanja bloga)
podirati predsodke in približati
manjšinsko problematiko večin-
skemu prebivalstvu. S to pobudo
so bili YEN-ovci prisotni tudi na
Europeadi, nogometnem prvenst -
vu evropskih manjšin, ki ga orga-
nizira FUEN – škoda, da ni bilo no-
gometne ekipe Slovencev iz Italije.
“M Kdo so člani te mednarodne or-ganizacije?V YEN je trenutno včlanjenih 40
evropskih mladinskih manjšinskih
organizacij. Kar nekaj izmed teh or-
ganizacij deluje kot nekakšna krov-
na mladinska organizacija za svojo
manjšino, zato pa imajo tudi več
sredstev kot naše društvo MOSP.
Nekoč sem se na primer
del poti na YEN-ov se-
minar peljala z mladim
Južnim Tirolcem, ki je
imel na razpolago celo
avto svoje organizacije,
Südtiroler Jugendring.
Nekatere druge organi-
zacije pa so študentski
klubi, kot je na primer
Klub slovenskih štu-
dentk in študentov na
Dunaju, v katerem se
srečujejo koroški Slo-
venci, ki odhajajo na
študij v avstrijsko pre-
stolnico.
Med različnimi organi-
zacijami, ki so včlanjene
v YEN, so trenutno naj-
bolj zastopane manjšine
iz srednje Evrope, kot so
na primer Lužiški Srbi iz
Nemčije, Gradiščanski
Hr vati iz Avstrije, Reto-
romani iz Švice ali
Kašubci iz severne Pol-
jske. Številne so tudi
nemške manjšine, iz
Poljske, Slovaške, Romu-
nije... Lani so začeli z
YEN-om sodelovati mla-
di Slovenci z Reke, od slovenskih
manj šin pa pogrešamo porabske
Slovence.
Kako in kje potekajo seminarji
YEN-a?
YEN navadno organizira štiri semi-
narje na leto, ki so pomembna pri-
ložnost za mreženje, navezovanje
stikov in izmenjavo izkušenj ter
primerov dobrih praks z mladimi
iz različnih manjšin. Na seminarjih
potekajo delavnice, predavanja in
diskusije, na katerih udeleženci pri-
dobivajo znanja, vezana na ra-
zlične manjšinske problematike,
kot so večjezičnost in večkultur-
nost ter manjšinske pravice, ter raz-
vijajo veščine, pomembne za delo-
vanje v svojih organizacijah, npr. v
zvezi z načrtovanjem dogodkov,
promocijo preko družbenih om-
režij itd. Posebnost je poletni Di-
versity festival (Festival raznoliko-
sti), ki je bolj kulturno in umet-
niško obarvan, z gledališkimi, pev-
skimi, plesnimi in likovnimi delav-
nicami.
YEN-ovi seminarji so zame poseb-
no privlačni zato, ker jih vsakič go-
sti druga organizacija članica. Tako
dobiš vpogled v različne manjšine,
njihovo zgodovino in kulturo ter
sedanje stanje. Sama sem na pri-
mer poslušala retoromanskega pe-
snika v gorski vasi v švicarskem
kantonu Graubunden, v etno-
loškem muzeju v okolici Pecsa
spoznala, kako so avstrijske oblasti
naseljevale nemške kolone na
Madžarsko v 17. stoletju, odkrivala
nalepke kampanje “Prat mar frysk”
(Govori frizijsko) po ulicah Leeu-
wardna ter prebirala revijo, ki jo iz-
dajajo mladi iz (Gradiščansko) -
Hrvaškega akademskega kluba na
Dunaju in nosi naslov… “Novi
glas”.
Kako je potekal tržaški seminar
in kdo se ga je udeležil?
Tržaški seminar “Training archi-
tects - Trenirajmo arhitekte” je bil
kar naporen, saj so udeleženci sko-
raj ves dan preživeli na delavnicah.
Izbirali so lahko med dvema. V
prvi, “Training for trainers” (Tre-
ning za trenerje), so mladi spozna-
vali in razvijali veščine nastopanja,
vodenja in medkulturne komuni-
kacije. V drugi, “Minority messen-
ger” (Manjšinski glasnik), so se
udeleženci, ki so že dalj časa dejav-
ni v YEN-u, učili načinov, kako lah-
ko širijo zanimanje za manjšinske
problematike med mladimi
manjšinci, pa tudi v javnosti na-
sploh. Za samo vsebino delavnic je
bil odgovoren YEN-ov odbor, vo-
ditelji delavnic pa prihajajo iz ra-
zličnih evropskih držav.
MOSP-ov organizacijski odbor oz.
“orga-team”, kot mu pravijo pri
YEN-u, je poskrbel za vso logistiko,
nastanitev in obroke ter za sprem-
ljevalni program, v okviru katerega
smo gostom predstavili zgodovino
in kulturo Slovencev v Italiji ter ra-
zlične ustanove, ki so pomembne
za našo manjšino. Vesela sem, da
nam je seminar uspelo izvesti v sa-
mem središču Trsta; s tem smo
skušali premostiti mit, po katerem
naj bi bili Slovenci prisotni le na
podeželju, na Krasu. Sploh so bili
udeleženci navdušeni nad mestom
in tudi nad številnimi inštitucija-
mi, ki jih premoremo kot
manjšina. Delavnica “Minority
messenger” je na primer obiskala
licej Slomšek in udeleženci so bili
res presenečeni nad pozornostjo
dijakov do manjšinskih vprašanj.
Številni med njimi prihajajo iz
manjšin, kjer so pouk svojega jezi-
ka imeli le par ur tedensko v osnov-
ni šoli.
Seminarja se je udeležilo 35 mla-
dih iz 12 evropskih manjšin. Neka-
teri med njimi so bili prvič na YEN-
ovem seminarju, drugi pa so že
precej izkušeni, vsi pa so zelo de-
javni v svojih domačih organizaci-
jah, tako da se je skupina dobro
ujela. V MOSP-ovem orga-temu
smo bile tri dekleta: poleg mene še
Ester Gomisel in Neža Kravos. Na
pomoč pa so nam priskočili še šte-
vilni prostovoljci, tako da je na se-
minarju skupno sodelovalo skoraj
50 mladih. Zadovoljna sem, da so
bili med prostovoljci člani Kluba
zamejskih študentov v Ljubljani, in
upam, da bomo še sodelovali.
Kaj je pravzaprav pomenil na-
slov seminarja Trenirajmo arhi-
tekte?
Naslov seminarja se umešča v YEN-
ovo programsko zamisel za leto
2017. Letošnja vodilna nit je nam-
reč ideja, da so manjšine lahko mo-
stovi med različnimi narodi in kul-
turami, mladi pa smo njihovi arhi-
tekti. Naš seminar je bil prvi semi-
nar v tem letu in njegov cilj je bil
ta, da izobrazi mlade manjšince za
to, da postanejo “arhitekti”. Na-
slednji seminar, Velikonočni semi-
nar, ki je tradicionalno največji
YEN-ov dogodek, pa bo nosil na-
slov “Building bridges –
Gradimo mostove”. Potekal
bo od 7. do 13. aprila v
Draču v Albaniji, kjer nas
bodo gostili Vlahi. Pri
MOSP-u med drugim že
zbiramo prijave za ude-
ležbo. Vsi zainteresirani lah-
ko dobite več informacij na
naši facebook strani “MOSP
– Tudi Mi Smo YEN” ali po
elektronski pošti na naslovu
mosp.mednarodna@gmail.
com.
Katere iztočnice so izšle iz
večdnevnega snidenja?
Kot že rečeno, je bil seminar
“Trenirajmo arhitekte” na-
menjen predvsem izo-
braževanju mladih
manjšincev, zato nismo
oblikovali posebnih iz-
točnic, čeprav je imel odbor
sestanke, na katerih je
načrtoval naslednje YEN-
ove pobude. Pomemben re-
zultat seminarja v Trstu pa
je zame ta, da je veliko mla-
dih Slovencev iz Italije
prišlo v stik z YEN-ovci. Pri
MOSP-ovi mednarodni de-
lavnici si namreč želimo, da
bi čim več mladih iz naše manjšine
sodelovalo pri YEN-u, se ude-
leževalo seminarjev in domov pri-
neslo nove ideje, znanja in zagon,
ki bi jih lahko uporabili in širili
med svojim delovanjem v ra-
zličnih društvih, od kulturnih do
športnih. Pri YEN-u resnično
doživiš, da je biti manjšinec lahko
prednost, in postaneš samozave-
stnejši v svoji manjšinskosti. Tako
izkušnjo bi morali doživeti vsi mla-
di, ki so mogoče razočarani nad
stanjem v naši manjšini.
Kakšni so predstavniki ostalih
evropskih manjšin? Kakšne so-
rodnosti imajo z našo narodno
skupnostjo v Italiji in kaj menijo
o pravicah manjšinskih skupno-
sti?
Evropske manjšine se med seboj ra-
zlikujejo tako po ravni zaščite in
pravic, ki jih uživajo, kot po številu
pripadnikov in po tem, kako
doživljajo oziroma opredeljujejo
svojo pripadnost. Slovenci v Italiji
smo seveda najbolj podobni
manjšinam, ki tako kot mi živijo
na obmejnem območju in imajo
matično državo. Taki so na primer
Nemci na Danskem in Danci v
Nemčiji ter seveda Koroški Sloven-
ci, s katerimi ugotavljamo največ
sorodnosti, predvsem kar se tiče
pomena zgodovine in njene stalne
prisotnosti. Vendar Slovenci v Ita-
liji pozabljamo, da smo pravzaprav
mlada manjšina v primerjavi npr.
z Lužiškimi Srbi ali Frizijci, ki so bili
stoletja marginalizirani in nimajo
matične države. Občudujem te
mlade, ki vztrajno govorijo in goji-
jo svoj jezik, čeprav frizijščina med
Nizozemci še danes velja za barbar-
ski jezik “kmetavzarjev”, lužiški
srbščini pa glede na majhno število
govorcev po mnenju strokovnja-
kov grozi izumrtje.
Po drugi strani sem opazila, da za
pripadnike različnih nemških
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA
vabi na
dvodnevno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov
PESEM MLADIH 2017
Boljunec, Občinsko gledališče Franceta Prešerna
v soboto, 1. aprila 2017, ob 14.30 
in v nedeljo, 2. aprila 2017, ob 15. uri
manjšin poznavanje nemščine ni
pomemben kriterij pripadnosti
manjšini, bolj jim gre za rod. Take
manjšine, kot so na primer Nemci
v Rusiji, so sicer dobro organizira-
ne in jih tudi podpira nemška
država, občutek pa imam, da se nji-
hovo delovanje pogosto omejuje
na obujanje nemških korenin
prednikov in na folkloro.
Seveda se vsi zavzemajo za pravice
manjšin. Pri tem sta število ali vrsta
pravic, za katere se poteguje vsaka
manjšina, odvisna od njenega tre-
nutnega stanja, moči in zavednosti
njenih pripadnikov, kar pa je v ne-
varnem čarobnem krogu spet po-
gojeno od pravic oz. stopnje
zaščite, ki jih manjšina uživa. Med
manjšinami, ki jih poznam, je
stanje najbolj kritično za Vlahe, ki
so razkropljeni po Balkanu in po-
nekod sploh niso priznani kot
manjšina.
Zakaj je taka mednarodna orga-
nizacija pomembna in kakšna
je tvoja vloga znotraj te?
Osebno mi je YEN pomemben za-
to, ker nam pomaga, da se zaveda-
mo, da kot manjšinci nismo sami
in da so drugod po Evropi mladi,
ki to doživljajo podobno kot mi.
Mislim, da ta psihološki vidik - ka-
ko se počutijo (mladi) pripadniki
manjšin – pogosto zanemarjamo.
Med YEN-ovci pa se o tem
sproščeno pogovarjamo, zaradi so-
rodnih izkušenj razumemo drug
drugega in smo zato med seboj so-
lidarni.
Pri YEN-u sodelujem od leta 2013,
trenutno pa sem članica delovne
skupine za integracijo organizacij
članic. V njej skrbimo za ohranjan-
je in krepitev stikov z organizacija-
mi, ki so včlanjenje v YEN, prev-
sem s “spečimi” članicami, ki niso
aktivne. Kar nekaj takih organizacij
imamo v zahodni Evropi, na pri-
mer med Bretonci in Okcitanci v
Franciji. Delovni skupini sem se
pridružila prav zato, da bi vzpod-
budila sodelovanje YEN-a z
manjšinami v zahodni Evropi. Po-
leg tega sem koordinatorka med-
narodne delavnice MOSP-a in sem
torej odgovorna za sodelovanje
med MOSP-om in YEN-om.
Kakšna prihodnost se na podla-
gi izkušenj, ki si si jih nabrala pri
delu z organizacijo YEN, piše
evropskim manjšinam?
To je zelo težko vprašanje. Ko
srečujem manjšine, ki so na
slabšem kot naša, razmišljam, da
mi pravzaprav kažejo, kakšna bo
mogoče naša manjšina čez sto let,
če se bomo omejevali le na ohran-
janje tradicij in inštitucij, ki jih že
imamo, ne pa na razvoj in na to,
da vsakodnevno živimo kot Slo-
venci v Italiji. Grozi nam - tako kot
vsem manjšinam -, da bodo ostali
le še zbori in morda nogometni
klubi, da bodo ljudje Slovenci le na
folklorni prireditvi ali spominski
proslavi, lasten jezik pa jim bo po-
stal tuj. Manjšine se vedno premi-
kajo na ozki meji med črpanjem iz
lastne tradicije in kulture kot osno-
ve za utemeljevanje in nadaljnji
razvoj skupnosti ter nevarno ujeto-
stjo v folklorizme in družbene od-
nose, ki v sodobnosti izgubljajo
svojo funkcijo. Na srečo imamo da-
nes v Evropi dva trenda, ki ju lahko
manjšine izkoristijo: to sta večja
pozornost do posameznih regij na-
mesto do držav ter poudarjanje po-
mena “odprte” družbe, večkultur-
nosti in večjezičnosti. Pri obeh vi-
dikih smo manjšinci v prednosti,
saj lahko prav naša prisotnost po-
meni dodatno vrednost za neko re-
gijo, manjšinci pa smo od malih
nog večjezični in večkulturni, le
razviti moramo svojo samozavest
in se znati “tržiti”. Pri YEN-u delu-
jemo za to.
NG
Videmska / Aktualno30. marca 201712
  remrl je izvorno vipavski priimek. V matičnih knji-
gah ga najdemo že od takrat, ko so knjige začeli pi-
sati. V Vipavi, denimo, že pred več kot štirimi sto-
letji. Priimek se je v stoletjih razvil v tri oblike: Premrl,
Premrou in Premru. Izgovorilo se je enako, zapisalo ra-
zlično. Danes pa slišimo že štiri različice, saj nekateri na
koncu U spremenijo kar v L.
V istih krajih Vipavske najdemo poleg Premrla še dva zelo
podobna priimka. Premrstein v Vipavi in Premrn v Šem-
bidu (danes preimenovanemu v Podnanos). Ali gre za ra-
zličice istega priimka, še ni jasno, saj bi bilo treba podrob-
neje raziskati rodove vseh treh priimkov in njihovo sorod-
stvo po priimkovni strani.
V Sloveniji imamo naslednje priimke: Premrl (327), Prem-
ru (112) in Premerl (31).
V prekomorskih državah najdemo dva
ducata Premrlov. Na Hrvaškem je kakih
140 ljudi s priimkom Premeru (Dalma-
cija) in 100 s priimkom Premerl (Za-
greb). Slednjih je tudi v Venezueli okoli
200. V tujini najdemo tudi priimek
Premru: 5 v Kanadi in 40 v ZDA.
Priimek je nedvomno nastal iz besede
premrl. Pavle Merku' pravi, da priimek
pomeni ozeblega človeka. Torej so ga
ljudje pridali nekomu, ki je nekoč tako
ozebel, da si je dogodek zapomnila širša skupnost. A zdi
se, da je tu še kaka druga možnost razlage. Premrlost ne
pomeni vedno samo ozeblosti, ampak tudi lakoto. Je bil
mogoče prvi Premrl zaradi bolezni tako sestradan, da so
ga sosedje tako imenovali še leta, potem ko je ozdravel?
Premrl pa je tudi beseda za bitje iz ljudske mitologije, ki se
spreminja v razne živali. Je torej bil prvi Premrl človek, ki
je znal daleč naokoli najbolje
oponašati različne živali?
Med znanimi Premrli bi se ver-
jetno velika večina Primorcev
takoj spomnila na partizana
Janka Premrla Vojka. Verjetno
pa mnogi vedo tudi za avtorja
slovenske himne Stanka Prem-
rla in Rado Premrl, pokojno so-
progo Borisa Pahorja. Poglejmo
vse po vrsti, saj gre za isto
družino.
Janko Premrl (1920-1943) in
Frančiška Radoslava Premrl
(1921-2009) sta bila brat in se-
stra, Stanislav Premrl pa njun
stric (1880-1965). Vsi so bili ro-
jeni v isti hiši na naslovu Št. Vid
108, po domače pri Johanovih.
V isti hiši živijo Premrlovi še
dandanes. Domače ime (nomen vulgaris) je nastalo v času,
ko je bil Stanko otrok. Njegov oče je bil namreč Ivan
Preml, ki se je skupaj z ženo Kristino Planinc priselil iz
rodne Vipave. Verjetno so mu rekli Johan, kar se je takrat
slišalo bolj gosposko, kot se za premožnega prišleka z ve-
likega trga (Vipava ni bila mesto, ampak trg) spo-
dobi. Pri Johanovih se je rodilo sedem otrok. Tri-
je fantje in štiri dekleta. Najstarejša je bila Marija
(1878-1962), ki je postala redovnica elizabetin-
ka. V Celovcu je vstopila v red, ki se posveča bol-
nišnični oskrbi in odšla v kanadski Humboldt.
Tam je tudi umrla.
Drugorojenec je bil Stanislav, ki so ga vsi ime-
novali Stanko. Oče mu je kupil klavir in ga na
vozu pripeljal z Ustij. Stanko je že na vozu igral
nanj. Na orglah v cerkvi pa se je prvič preizkusil,
ko je organist zamudil litanije. Po osnovni šoli
v Št. Vidu pri Vipavi je šel na gimnazijo v Št. Vid
pri Ljubljani in študij posvetil bogoslovju in gla-
sbi. Ustvaril je več kot 2000 (dva tisoč) glasbenih
del in je med našimi cerkvenimi glasbeniki 20.
stoletja največji.
Eno od skladb je ustvaril med počitnicami, ko
je po duhovniškem posvečenju študiral glasbo
na Dunaju. Le-ta je nastala poleti leta 1905 v Lozicah v
trgovini Stankove sestre Ane Kristine, poročene Semič.
Stanku je melodija prišla v glavo in je sestro prosil za kos
papirja. Dala mu je papir za zavijanje blaga, nekakšen
škrtoc. Nanj je narisal notni
zapis, nekaj mesecev kasne-
je pa je v cesarski prestolnici
skladbo za mešani in moški
pevski zbor dokončal. Tako
je nastala Zdravljica.
Ko je bila Premrlova Zdra-
vljica prvič natisnjena (1906), so za besedilo bile samo
prva, druga in peta kitica Prešernove Zdravljice. Šele leta
1922 je bila v ponatisu skladbe dodana kitica “Žive naj vsi
narodi”, ki je danes besedilo državne himne. Ideja Borisa
Pahorja, da bi himni dodali še drugo, poleg sedme
kitice, je tako povsem v skladu z duhom sklada-
telja Premrla. Pahor namreč pravi, da je himna
simbol; slovenska himna mora predstavljati Slo-
vence in Slovenijo, ne pa samo internacionaliz-
ma.
Ker je Stanko odšel od hiše, je dedič postal Franc
Premrl. S Senožečanko Silvestro Balanč, učiteljico,
si je trgovec Franc ustvaril družino. Najstarejši od
petih otrok v narodnozavedni in protifašistično
razpoloženi družini je bil Janko. Inteligentni mla-
denič je pobegnil iz italijanske vojske in s hrabro-
stjo hitro postal partizanski poveljnik. Zaradi
drznih akcij je slovel med ljudmi, v Rimu pa so ga
v odsotnosti obsodili na smrt. Smrt je doživel v
bližini Idrije. Žal so okoliščine smrti še vedno ne-
jasne, saj eni trdijo, da ga je smrtno ranila italijanska, drugi
pa partizanska krogla. Vsekakor pa zdravnik ni prišel pra-
vočasno in Vojko je umrl. Razglasili so ga za narodnega
heroja in njegove posmrtne ostanke drugič prekopali tik
sedanjega slovenskega parlamenta v Ljubljani.
Prav Radoslava je bratu pomagala poiskati stik s partizani.
Tako kot mama je tudi ona postala učiteljica, vodila pa je
tudi očetovo trgovino, ko so italijanske oblasti aretirale
starše in brata. Z mamo je morala v internacijo, dom so
jim požgali. Po vojni je zapustila učiteljsko mesto in šla v
Trst. Poročila se je s pisateljem Borisom Pahorjem (1952)
in rodila dva otroka. Pisala je in prevajala, precej pozablje-
no pa je njeno dolgoletno delo za revijo
Zaliv, ki sta jo urejala z možem celih 24
let. Prav ta revija je bila eden od pomeb-
nih predhodnikov slovenske politične
pomladi, ne le zaradi slovitega intervju-
ja z Edvardom Kocbekom, ampak zaradi
odpiranja slovenskega medijskega pro-
stora.
Če se vrnemo h koreninam Premrlovih,
ugotovimo, da gre za rodbino iz Vipave.
Johanov oče je bil Pavel (1804), ded pa
ravno tako Pavel (1781). Premrlovim
sledimo še en rod nazaj, ko je bil začet-
nik rodu Jakob Premrl, rojen sredi 18.
stoletja. Nadaljnje raziskave bodo prej
ali slej odkrile, kdaj so Premrlovi prišli
v Vipavo. Zdi se namreč, da so prišli v
dolino s pobočja, verjetno s Cola.
Prvič je Premrl v matičnih knjigah
omenjen že leta 1613, ko je vipavski
župnik krstil Pavla Premrla, sina Jerneja Premrla. Ne vemo
zagotovo, a verjetno je bil krst prav v Vipavi, kar pomeni,
da so se v Vipavo priselili že pred najmanj 400 leti.
Omenimo še nekaj Premrlov, ki jih navaja Primorski bio-
grafski leksikon. Vipavec Rafael Premrl (1906-1983) je bil
šolnik, narodni delavec in župnik. Vrhpoljec Franc Premrl
(1884-1945) je bil organist in skladatelj. Njegov rojak in
soimenjak Franc Premrl (1899-1988) pa duhovnik, dra-
matik, prevajalec, fotograf in nabožni pisatelj.
P
VIPAVSKI PRIIMKI (33)
PREMRL
Prva omemba priimka Premrl v vipavskih matičnih knjigah. Leta 1613
najdemo krst Pavla Premrla. Priimek je vipavski župnik Pasqualino zapisal
kot PRIMARL. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
Prvi znani prednik Stanka, Janka in Rade Premrl v vipavski krstni knjigi. Priimek je praktično
nečitljiv in smo ga razbrali šele s pomočjo indeksa krstov. Zapisano je: Paulus filius legitimus,
parentes: Jacobus Premru, et Anna. Pavel, zakonski sin Jakoba Premrla in Ane se je rodil 22.
januarja 1781 na naslovu Vipava 75.
Fotografija zakoncev Rade Premrl in Borisa Pahorja
(103) v pisateljevi domači hiši. Ko so pred dnevi
predstavniki Združenja novinarjev in publicistov Pahorju
podelili Meškovo priznanje in mu ga izročili skupaj s
šopkom, je pisatelj rekel, da bo šopek dal na Radin grob.
Tino
 M
a
m
ić
Premrlova hiša v Šembidu, kjer so bili rojeni Stanko, Vojko in Rada, je na desni
ob čudovitem kamnitem mostu nad potokom z zanimivim imenom Pasji rep.
Bovec / Pomemben obisk
Šport, zgodovinski spomin
in vzgoja humanizma
  bčino Bovec je 27. februarja obi-
skal Chris Anthony, nekdanji
sloviti ameriški ekstremni
smučar, zdaj kot producent filmske eki-
pe Warren Miller, ki je na Mangartu sne-
mal film o tekmi ameriške vojske nad
mangartskim sedlom leta 1945.
Chris Anthony je prišel v Bovec na urad-
no povabilo župana Občine Bovec Val-
terja Mlekuža ob priložnosti, ko je v oko-
lici Trbiža začel s snemanjem kratkega
dokumentarnega TV filma o ameriških
enotah. Te so poleti leta 1945 delovale
tudi na Bovškem. Zato je leta 2011
Občina Bovec pripravila slavnostno pri-
reditev, s katero so počastili smučarsko
tekmo na pobočju Mangarta, ki so jo
ameriški vojaki izvedli 3. junija 1945.
Chris Anthony želi posneti daljši doku-
mentarec, v katerem bi prikazal tudi ta-
kratno tekmo na Mangartu. V Bovec je
Chrisa pripeljal dolgoletni prijatelj Bov-
ca, brigadir v. p. Janez Kavar. Sicer pa
Chris Anthony pogostoma prihaja na
obisk k prijatelju, nekdanjemu italijan-
skemu smučarskemu šampionu Marcu
Tonazziju v Ovčjo vas.
Chris Anthony je bil rojen v Koloradu
in dobršen del svoje mladosti tekmoval
na mednarodnih tekmovanjih v ek-
stremnem smučanju. Po diplomi na
univerzi v Koloradu je Chris študiral na
University of Southern California na
šoli za film. Leta 2014 je postal Chris so-
lastnik s Colorado Ski in Snowboard
Museum in Warren Miller Zabava. Do-
slej je v ZDA snemal dokumentarne fil-
me o smučanju in gorništvu v ekstrem-
nih razmerah. Od leta 2015 pa še o 10.
gorski diviziji, ki je imela svoj ustano-
vitveni in vadbeni center v Vail Valley v
Koloradu, leta 1945 pa so se nekateri
njeni odlični smučarji javili kot prosto-
voljci za bojišča v Alpah. Pred tem so leta
1944 poslali skupino na testirano boje-
vanje z nemško vojsko v Italijo.
V širšem okolju snema krajšo verzijo do-
kumentarnega TV fil-
ma o smučarski tekmi
vojakov 10. gorske di-
vizije pod Mangar-
tom. Na ameriških te-
levizijskih mrežah bo
krajša verzija predva-
jana letos jeseni. Z
njim bo nastopil tudi
na predvajanju na 12.
festivalu gorniškega
filma 2018 v Sloveniji,
navdušen pa je tudi
nad nastopom na BPF
festivalu v Bovcu.
V še bolj pomemb -
nem, svojem širšem
humanem javnem
delovanju se je ek-
stremni smučar Chris
odločil navdušiti mla-
de z življenjem v na-
ravi.
S svojim dokumentarcem obiskuje dija-
ke po razredih in jih navdušuje za
smučanje in ekstremno smučanje v ok-
viru projekta pobude “Mladi Chris An-
thony”.
Prvi cilj prikazanega dokumentarca v
prvi zimi je bil govoriti v razredih z
10.000 dijaki iz različnih socialno-eko-
nomskih in rasnih ozadij.
Leta 1991 je bil imenovan za ambasa-
dorja mladih za državo Kolorado in bil
pooblaščen za kulturne izmenjave v pre-
fekturi Yamagata na Japonskem.
“Toliko čudovitih trenutkov kaže ta do-
kumentarec ne le o smučanju, ampak,
mimo grede, tudi o zgodovini Kolorada
in zgodovini sveta”, pove na predavan-
jih Anthony. Presmučal je gore na vseh
celinah. S svojimi izkušnjami o rasni
enakosti in potrebi po sožitju navdihuje
nove generacije. Tako se je oblikovala
njegova življenjska pot.
Miran Mihelič
O
Dvojezična šola v Špetru
Serracchianijeva obiskala
špetrske šolarje
  soboto, 11. marca, je bilo slo-
vesno odprtje prenovljenih
prostorov dvojezičnega šolske-
ga centra in njegovo poimenovanje
po Paulu Petricigu. Dne 13. marca je
Špeter obiskala tudi predsednica Fur-
lanije Julijske krajine Debora Serrac-
chiani. Z ravnateljico Sonjo Klanjšček
si je ogledala poslopje v Ažlinski ulici
in mimogrede tudi slovesno predala
šoli defibrilator, kar je kasneje storila
tudi na šoli Danteja Alighierija.
Nakup električnih naprav za uravna-
vanje krčenja srčnih mišic je financi-
rala špetrska lovskoupravljalska orga-
nizacija, deželna uprava pa je priredi-
la brezplačne tečaje za njihovo pravil-
no uporabo.
Serracchianijevo je med obiskom
dveh šol in špetrskega doma za sta-
rejše občane Giuseppeja Sircha
spremljal domači župan Mariano Zuf-
ferli, ki je bil uradni gostitelj sobotne
prireditve. Te se je kot znano udeležil
slovenski predsednik Borut Pahor, ki
je v svojem govoru pozval k negovan-
ju jezika in kulture, še zlasti na narod-
nostno mešanih območjih, kakršna
je Benečija. Svoj poziv je nato razširil
na celotno Evropo, ki je po izvornem
duhu ravno to, se pravi dom, v kate-
rem sobivajo različne identitete.
Deželo Furlanijo Julijsko krajino so v
soboto zastopali trije člani deželne
vlade, Sergio Bolzonello, Loredana
Panariti in Mariagrazia Santoro ter
predsednik in podpredsednik dežel-
nega sveta Franco Iacop in Igor Ga-
brovec ob mnogih drugih svetnikih.
Uraden pozdrav je prebral podpred-
sednik vlade Bolzonello, ki je Boruta
Pahora pozval, naj ponese v domovi-
no sporočilo, da je Furlanija Julijska
krajina dežela, ki jemlje k srcu Sloven-
ce.
V svojem nastopu je Bolzonello
spomnil na številne skupne čezmejne
projekte in utečeno sodelovanje na
mnogih področjih, obenem pa je na-
povedal, da bo v kratkem zaživel Cen-
tralni urad za slovenski jezik.
ARC/PV
V
Slovenija 30. marca 2017 13
Primer uspešne velike koalicije v Sloveniji
Izvoljeni štirje novi 
ustavni sodniki
  ostno obdobje bo sicer
kmalu prešlo v praznik Ve-
like noči, toda še vedno so
dragocena njegova sporočila, tudi
kot izhodišče za naše ravnanje v
življenju. V Praznični družini, re-
viji, ki jo izdaja Založba Družina
in je tokrat namenjena postu in
Veliki noči, je članica njenega
uredništva Manica Ferenc zapisa-
la tudi naslednje: “Mesec marec
je bil prežet s prazniki o ljubezni,
materinstvu, starševstvu, odno-
sih. Narava in mi z njo se prebu-
jamo, okrog nas se začenja vrveti
življenje. To je priložnost, da
zaživimo polno. Ljubezen, preiz-
kušnje, sprejemanje takšnega
življenja, kot je. Naši sogovorniki
izhajajo iz izkušenj – osebnih ali
izkušenj tistih, ki so jih spremljali.
Ne dajejo čarobnih receptov, pou-
darjajo pa sobivanje, pomoč dru-
gih, lepoto ljubezni, usmiljenje
do samih sebe. Življenje je lepo.
Zaživimo na novo v tem času,
soočimo se in ga sprejmemo
takšno, kot je. Ne primerjajmo ga
z drugimi, tudi v preizkušnjah ne,
saj ni večjih ali manjših preiz-
kušenj, so samo preizkušnje,
takšne, kot jih zmoremo, če se
soočimo z njimi. Dovolimo si biti
kdaj tudi žalostni, nemočni in
sprejmimo pomoč drugih”.
Povsem v neskladju z vsebino raz-
mišljanj Manice Ferenc je Družin-
ski zakonik, ki so ga pred dnevi
sprejeli poslanci iz strank koalici-
je. Najbolj moti in vznemirja velik
del javnosti nova definicija
družine. Po novem družinskem
zakoniku “je družina življenjska
skupnost otroka, ne glede na nje-
govo starost, z obema ali enim od
staršev ali drugo odraslo osebo,
če ta skrbi za otroka in ima po tem
zakoniku do otroka določene ob-
veznosti in pravice”. Večina opo-
zicije in dobršen del javnosti oz.
volilcev tej definiciji seveda na-
sprotuje. V strankah SDS in Nsi
opozarjajo, da družina pomeni
skupnost mame, očeta ali staršev
in otrok. Novi Družinski zakonik
je zaradi vsiljene definicije
P družine in tudi spričo drugih po-manjkljivosti že povzročil velikokritik, kar daje upanje, da ga bodo
kdaj pozneje, v spremenjenih po-
litičnih razmerah lahko spreme-
nili.
Je pa pred dnevi v Sloveniji nastal,
se zgodil, prvi primer t. i. velike
koalicije, za katerega sta se dogo-
vorili SMC, največja vladna stran-
ka, in SDS, največja opozicijska
stranka, ob diskretnem soglasju
državnega poglavarja Boruta Pa-
horja. Poslanci iz obeh strank so
skupaj in strnjeno glasovali za
ustanovitev fiskalne-
ga sveta (nadzornega
in usmerjevalnega
organa javnih fi-
nanc), izvolili njego-
ve člane in izvolili šti-
ri nove ustavne sod-
nike. Pri izbiranju
slednjih so bila pro-
vladna množična
občila najbolj kri-
tična do Klemena Ja-
kliča, češ da je
privrženec Janeza
Janše, ki da se je zanj
tudi javno opredelil.
Nekateri zapisi so ce-
lo postavili v dvom
Jakličevo znanje, iz-
kušnje in njegov status. Jaklič pa
je o sebi dejal: “Nisem in nikoli
nisem bil član nobene politične
stranke. Zanje nisem niti delal, ni-
ti pisal njihovih programov, niti
nisem bil osebni prijatelj katerega
od strankarskih voditeljev. Pripi-
sovati mi politično-strankarsko
vpetost je absurdno. Sem se pa
kot akademski ustavni pravnik
zganil, ko je šlo za varstvo člove-
kovih pravic. Nisem na spletu
obravnaval samo zadevo Patria,
ampak tudi primer izbrisanih.
Glede na podporo uglednih pro-
fesorjev s Harvarda, ki so bolj levo
liberalni, in podporo svetovalcev
prejšnjega predsednika ZDA Ba-
racka Obame, ki so podprli mojo
kandidaturo za ustavnega sodni-
ka, bi rekel, da bi me ameriška jav-
nost označila za liberalnega sod-
nika”. O ustavnem sodišču pravi,
“da je ena najsvetlejših točk slo-
venske zgodovine, da pa ustavno
sojenje ni solo igra. Ko si ustavni
sodnik, sodiš vsem. Tistim, ki so
tvojega mnenja, in tistim, ki ni-
so”.
Dvojnega doktorja prava Kleme-
na Jakliča so ob kandidaturi za
ustavnega sodnika uradno takole
predstavili: “Dvainštiridesetletni
dvojni doktor prava je po diplomi
na ljubljanski pravni fakulteti iz
ustavnega prava magistriral na
Univerzi Harvard in doktoriral na
Univerzi Oxford. Svoj drugi dok-
torat, prav tako iz ustavnega pra-
va, je opravil na Harvardu in zanj
prejel nagrado za najboljše delo
na področju evropskega prava in
evropske pravne misli. Poučeval
je na Harvardu o človekovih pra-
vicah, ustavnem in evropskem
pravu, etiki in o globalni pra-
vičnosti. Za ddr. Klemena Jakliča
je časnikarka mariborskega časo-
pisa Večer Vanessa Čokl zapisala,
“da bo ustavni sodnik z briljan-
tnim življenjepisom”.
Seveda pa so ugledni in uspešni
pravni strokovnjaki tudi trije dru-
gi ustavni sodniki, ki so bili izvol-
jeni z visokim odstotkom poslan-
skih glasov. To so dr. Matej Accet-
to iz Ljubljane, dr. Rajko Knez iz
Maribora in dr. Marijan Pavčnik,
tudi iz Ljubljane. Slednji novoiz-
voljeni ustavni sodnik je tudi član
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti.
In še nekaj novic, ki so izvirne,
nemara pa tudi zanimive in ak-
tualne. V informativni reviji Slo-
venske turistične organizacije, Tu-
rizem, so zapisali, “da se je pre-
poznavnost Slovenije na svetov-
nem zemljevidu po zaslugi Mela-
nie Trump povečevala že od tre-
nutka, ko je njen soprog Donald
Trump objavil svojo kandidaturo
za predsednika ZDA”. Mnogi me-
diji so prišli v Slovenijo raziskovat,
kje se je rodila in doživljala svojo
mladost nova prva dama nove
domovine. Sevnico, rojstni kraj
Melanie Trump, je v minulih me-
secih obiskalo več kot 50 svetov-
no znanih medijev. Tuja javna
občila pa v zadnjem času zazna-
vajo Slovenijo tudi zaradi odlične
kuharske mojstrice, Ane Roš iz
Kobarida.
Sodbe in mnenja o
Sloveniji in Sloven-
cih pa so tudi dru-
gačne, bolj trpke.
Nekdanja nizozem-
ska političarka Lou-
sewies van der La-
an, ki že štiri leta
živi v Ljubljani, je v
pogovoru za časnik
Delo o Sloveniji in
Slovencih dejala:
“Čeprav že kar dol-
go živim v Sloveni-
ji, še vedno ne razu-
mem vseh odten-
kov slovenske poli-
tike. Na splošno
lahko rečem, da je
Slovenija res prečudovita, ena na-
jlepših držav na svetu, a kljub te-
mu so ljudje depresivni in le tar-
najo in stokajo. Medtem ko na Ni-
zozemskem velja občutek, da lah-
ko spremenimo stvari, v Sloveniji
ves čas poslušam, da to ni mo-
goče”. Dr. Janez Jerovšek, ki je v
tedniku Demokracija primerjal
francosko in slovensko revolucijo
z vidika ustvarjanja svobode, de-
mokracije in blaginje, pa ugota-
vlja: “Primerjava obeh revolucij
dokazuje, da je Slovenija postala
najbolj konservativna družba v
Evropi, ki ni sposobna nobene
prilagoditve na spremenjene raz-
mere v svojem okolju. Zato stoji-
mo na mestu, ko gredo drugi na-
prej. Vse kar vidimo, je boj za
oblast”.
Marijan Drobež
Splet
Tri četrtine Slovencev
redno na internetu
  nternet so v prvem četrtletju
letos redno uporabljale tri
četrtine Slovencev med 16.
in 74. letom. Od tega jih je več
kot polovica do inter-
neta dostopala prek
mobilnega ali pamet-
nega telefona - naj-
večji delež takšnih je
bil v mlajši generaciji,
kažejo najnovejši po-
datki državnega stati-
stičnega urada.
V prvem četrtletju
2016 je med osebami,
starimi od 16 do 74 let,
internet uporabljalo
75 odstotkov oseb, kar
je dve odstotni točki
več kot v letu prej.
Vsak dan ali skoraj vsak dan jih je
internet uporabljalo 64 odstotkov
(v letu prej 61 odstotkov).
V starostni skupini od 35 do 44
let so internet uporabljale skoraj
vse osebe, med osebami v staro-
stni skupini od 45 do 54 let pa
uporaba interneta upada. Rednih
I uporabnikov interneta med ose-bami te starosti je bilo 78 odstot-kov, med osebami od 55 do 64 let
je bilo rednih uporabnikov inter-
neta 52 odstotkov, v skupini oseb
od 65 do 74 let pa 29 odstotkov.
Po podatkih statističnega urada
Slovenci do interneta najpogoste-
je dostopajo prek mobilnega tele-
fona, takih je 55 odstotkov. Dve
odstotni točki manj jih do inter-
neta dostopa prek prenosnega
računalnika, prek namiznega
računalnika pa jih je dostopalo 43
odstotkov.
Manj oseb internet uporablja na
tabličnih računalnikih (22 od-
stotkov) in prek pametne televi-
zije (13 odstotkov), najmanj po-
gosto pa do interneta dostopajo
prek igralnih konzol, e-bralnikov,
pametnih ur...
Prek mobilnega telefona do inter-
neta najpogosteje dostopajo
mlajše genera-
cije. Odstotek
oseb je bil naj-
višji v staro-
stnih skupinah
16-24 let in 25-
34 let (91 od-
stotkov), naj-
nižji pa pri ose-
bah, starih od
65 do 74 let
(sedem odstot-
kov). Pri starej -
ših generacijah
je prevladoval
dostop do in-
terneta prek namiznega ali prek
prenosnega računalnika.
V prvem četrtletju 2016 je več kot
tretjina uporabnikov oz. 36 od-
stotkov prek interneta poslušala
glasbo, skoraj polovica oz. 48 od-
stotkov pa jih je gledalo različne
videovsebine na spletnih straneh
za deljenje videovsebin, kažejo
podatki statistikov.
Slaba četrtina oseb je internet
uporabljalo za gledanje internet-
ne TV različnih televizijskih pro-
gramov v živo ali s časovnim za-
mikom, 13 odstotkov pa za gle-
danje pretočnih videovsebin ko-
mercialnih ponudnikov na zah-
tevo. Telefonske klice ali video
klice s spletno kamero je opravlja-
lo 32 odstotkov oseb, v spletnih
družabnih omrežjih pa je sodelo-
valo 38 odstotkov oseb.
Za izobraževalne namene je in-
ternet uporabljalo 15 odstotkov
oseb - ti so uporabili spletno gra-
divo za izobraževanje na interne-
tu (13 odstotkov), komunicirali
prek izobraževalnih spletnih stra-
ni ali portalov s predavatelji ali
študenti (šest odstotkov) ali pa se
udeležili spletnega tečaja (trije od-
stotki).
V prvem četrtletju je imelo do-
stop do interneta 78 odstotkov
gospodinjstev. Slaba tretjina oz.
29 odstotkov gospodinjstev je do
interneta dostopalo prek op-
tičnega omrežja, 72 odstotkov
pa prek mobilne širokopasovne
povezave.
Gospodinjstev brez dostopa do
interneta je bilo 22 odstotkov. Kot
najpogostejši vzrok za to navaja-
jo, da ga ne potrebujejo.
Goriški muzej ponovno brez direktorja
Po slabih treh mesecih dela je z mesta direktorja Goriškega
muzeja Nova Gorica odstopil Matej Vranješ. Do odstopa naj bi
prišlo iz osebnih razlogov, je za STA povedala predsednica sveta
javnega zavoda Elvira Šušmelj in napovedala, da bo novogoriški
mestni svet že marca verjetno odločal o vršilcu dolžnosti direktorja.
V tem mandatu, to je v zadnjih štirih letih, bo to že peti direktor, ki
bo vodil Goriški muzej. Leta 2013 je preminil tedanji direktor
Andrej Malnič, dve leti kasneje njegov naslednik Matjaž Brecelj,
kot vršilec dolžnosti je dobro leto vodil muzej Vladimir Peruničič,
ki ga je sredi decembra lani zamenjal v Mestnem svetu Nova
Gorica imenovani Matej Vranješ.
Vranješ je za Primorski dnevnik pojasnil, da se strinja z izjavo
predsednice sveta zavoda Elvire Šušmelj, da so razlogi za odstop
osebne narave.
“Z zaposlenimi in svetom zavoda ni bilo nobenega konflikta.
Zaposleni in svet zavoda so me dobro sprejeli, tako kot so z
razumevanjem sprejeli mojo odločitev o odstopu. Muzeju v
nadaljevanju želim vse najboljše in uspešno doseganje
zastavljenih ciljev”, je zapisal Vranješ.
Iz Mestne občine Nova Gorica so danes sporočili, da so seznanjeni
z njegovim odstopom. “Treba bo začeti z ustreznimi postopki za
imenovanje novega direktorja. Mestna občina Nova Gorica bo kot
ustanoviteljica Javnega zavoda Goriški muzej Kromberk - Nova
Gorica poskrbela, da bo delo v javnem zavodu čim prej nemoteno
potekalo naprej”, je za STA zapisala Matejka Ambrož iz kabineta
župana.
Šušmeljeva je povedala še, da je najpomembnejše v tem obdobju
Vranješu le uspelo pripraviti in sprejeti, to so predvsem poročilo o
delu v preteklem letu ter program dela za leto 2017.
Povprečen slovenski moški star 41,1 leta,
visok 178 centimetrov in težak 85 kilogramov
Moški v Sloveniji imajo v primerjavi z ženskami nižjo izobrazbo,
verjetno bodo dočakali nižjo starost, so na splošno manj zadovoljni
s svojim življenjem in so manj izpostavljeni tveganju revščine,
pred dnevom mučenikov ugotavlja Statistični urad (RS) Surs.
Povprečen slovenski moški je star 41,1 leta, visok je 178
centimetrov in tehta 85 kilogramov.
V Sloveniji živi 1,02
milijona moških. Po
podatkih Sursa iz
leta 2015 je med
njimi največ Fran -
cev, Janezov, Ivanov,
Antonov in Markov.
V letu 2015 se je v
Sloveniji  rodilo
10.606 dečkov, naj -
več novorojencev je
dobilo imena Luka,
Filip, Nik, Mark in Žan. Skoraj vsi fantje so postali dijaki, največ,
48 odstotkov, se jih je vpisalo v srednje tehniške in druge
strokovne programe.
Med mladimi med 20. in 24. letom jih je skoraj polovica
izobraževanje nadaljevala tudi po srednji šoli, od teh vsak tretji
študent na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in
gradbeništva. Študentov je bilo več kot študentk. Leta 2015 je
diplomiralo 7267 študentov, kar je 39 odstotkov vseh
diplomantov. V povprečju so študenti na prvi bolonjski stopnji
diplomirali stari okoli 24 let.
Prvo zaposlitev so dobili pri starosti 24,6 leta, od staršev pa so se
odselili stari povprečno 29,2 leta. Prvič so se poročili stari
povprečno 32 let in dočakali rojstvo prvega otroka pri povprečni
starosti 32,1 leta.
V letu 2015 je bilo delovno aktivnih 443.641 moških. Največ jih
je opravljalo poklic voznika težkih tovornjakov in vlačilcev,
komercialnega zastopnika za prodajo, kmetovalca na mešanih
kmetijah in delavca za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
Na mesec so moški zaslužili povprečno 1695 evra bruto, kar je
povprečno 101 evro več od žensk.
Povprečna starostna upokojitev moških v letu 2015 je bila 61,3
leta. Starostna pokojnina moških je v decembru 2015 znašala
povprečno 744,90 evra. Starejši moški imajo višjo izobrazbo kot
starejše ženske, medtem ko za mlajše moške velja ravno obratno.
V letu 2015 so moški, stari 65 let ali več, v 74 odstotkih bili
poročeni, med ženskami te starosti pa je bilo s 45 odstotki največ
vdov.
Približno tretjina oskrbovancev v domovih za starejše so po
podatkih Sursa moški. Povprečna starost v 2015 umrlih moških
je bila 72,8 let. V letu 2015 je bilo 35 moških starih sto ali več let.
Za dečka, rojenega v 2015, je bilo lahko pričakovati, da bo živel
77,6 let. Za dečka, rojenega v 2014, pa se je pričakovalo, da bo
živel 57,8 zdravih let.
Kratke
Manica Ferenc
Aktualno30. marca 201714
NATUROPATSKI NASVETI (148)Erika Brajnik
2. NATUROPATSKI KONGRES
SLOVENIJE
Prisluhnite zgodbi izjemne naturopatinje, ki
bo predavala na naturopatskem kongresu.
PREŽIVELA SEM! - Alba Rosario Ibañez
“Ni bilo enostavno in še veliko sem se morala
naučiti!”
ROSARIO NA ROBU SMRTI
Kdo je Rosario?
Najstarejša od petih sester se je morala privaditi
življenju v disfunkcionalni družini, z različnimi
očimi, kar jo je
prisililo, da je
zgodaj odrastla. V
času adolescence
je Rosario prevze-
la vajeti v svoje
roke, skrbela je za
dom, medtem ko
je njena mati
iskala načine, ka-
ko bi preživela
družino.
Odraščala je
obremenjena s
stigmo, da njeno
rojstvo ni bilo
zaželeno. Vedela
je, da jo ima mati
rada, vendar pa je
globoko v sebi
čutila veliko po-
trebo po sprejeto-
sti in je ves čas
poskušala prite-
gniti njeno po-
zornost. Začela se
je čutiti izolirano, na svojih ramenih je nosila
pretežko breme, vse to pa je počasi povzročilo
različne bolezni, ki so jo privedle skoraj do roba
smrti.
Občasno je pomislila, da bi bilo najbolje kar um-
reti. Njen odnos z materjo je bil obremenjen s
številnimi hudimi prepiri.
V ISKANJU ODGOVOROV
Ko je odraščala in postajala ženska, je čutila ve-
liko grenkobe. A čeprav je imela negativen odnos
do življenja, se nikoli ni nehala boriti. Kljub ve-
likim osebnim težavam je poskušala najti za-
točišče v ljubezni. Končno je verjela, da ga je
našla. Zdelo se ji je, da se bo življenje spremenilo,
ni se več čutila tako osamljeno. A sledil je hud
udarec, ko je izvedela, da je njen partner umrl.
Polastila se je je huda žalost in njena teža je hitro
poskočila na dobrih 113 kg. V tem času so od-
krili, da ima številne zdravstvene težave s ščitni-
co, žolčnikom in jetri. Zdravljenje in operacija
nista bila mogoča, saj je bila noseča. Novica o
nosečnosti jo je zelo razveselila in ji dala novih
moči za naprej.
V času krize je
hčerkica po-
menila smisel
njenega živ -
lje nja in ji po-
magala, da je
ponovno dvi-
gnila glavo.
Pri iskanju al-
ternativnih in
cenovno do-
stopnih na či -
nov zdrav lje -
nja je naletela
na študijo, ki
je govorila o
zmož nosti je-
trnih celic, da
se regenerira-
jo. Začela se je
spraševati, za-
kaj to ne bi
veljalo tudi za
ostale organe.
Poučila se je o
alternativnih
metodah zdravljenja, pri čemer je trdno verjela,
da ima celotno telo zmožnost regeneracije. Da-
nes je prepričana, da so “vse bolezni 90% čustve-
nega izvora, 5% genetskega, ostalo pa je poveza-
no z duhovno naravnanostjo … Da bi ozdraveli,
moramo bolezen sprejeti, gledati nanjo s hva-
ležnostjo in meditirati”.
/ dalje
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 28. marca, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (54) Mariza Perat
Loreto je obiskalo več svetniških
osebnosti. Tu se je leta 1522 na poti
v Sveto deželo ustavil sv. Ignacij Lo-
yolski. Gotovo je ustanovitelja jezuit-
skega reda ta romarski kraj zelo prev-
zel, kajti pozneje je svojim novincem
med spokornimi vajami določil tudi
to, da so peš romali k “Naši Gospe
Lavretanski”.
V Loreto je romal tudi sv. Karel Bo-
romejski, nadalje sv. Alojzij. Tu se je
na poti v Rim, kjer je od papeža Leo-
na XIII.  (1878-1903) želela dobiti do-
voljenje za vstop v Karmel, ustavila
tudi sveta Terezija Deteta Jezusa. O
svojem obisku nazareške hišice pri-
poveduje:
“Ko sem stala v hišici, v kateri je živela Sveta
Družina, in zrla na stene, na katerih je počivalo
božje oko našega Gospoda, ko sem stala na tleh,
ki so bila priča znoja sv. Jožefa pri njegovem delu
in kjer je Marija nosila Jezusa v svojem deviškem
telesu, se me je polastila globoka ganjenost. Naj-
večjo srečo pa smo moj oče, moja sestra in jaz
občutili, ko smo v Jezusovi hiši prejeli sveto
obhajilo in tako postali njegovi živi templji na
istem kraju, ki ga je On počastil s svojo prisot-
nostjo”.
Loreto so obiskali tudi cesarji, kralji, knezi in
vojvode. Tako je dne 28. aprila 1598 na poti v
Rim kot romar obiskal lavretansko svetišče in
nazareško hišico nadvojvoda Ferdinand, poz-
nejši cesar Ferdinand II.
Kot zanimivost naj tu
omenim, da je nadvoj-
voda Ferdinand 28. ja-
nuarja 1597 na staro-
davnem knežjem pre-
stolu na Gosposvet-
skem polju sprejel po-
klon plemstva in me-
stnih poslancev, nakar
je odšel v cerkev Gospe
Svete. Kot piše Josip
Gruden, je ta pokloni-
tev nadvojvodu Ferdi-
nandu bila zadnja, ki je
po stari navadi poteka-
la pri vojvodskem pre-
stolu. Pozneje so te slo-
vesnosti bile v celovški
deželni hiši.
V dobi, ko sta na pohodu bi-
la luteranstvo in janzenizem,
se je češčenje lavretanske
Matere Božje širilo tudi on-
stran Alp, zlasti v Avstriji, na
Bavarskem, na Češkem in na
Poljskem, pa tudi na
Ogrskem. To češčenje so po-
speševali zlasti jezuiti in ka-
pucini, ki so z lavretanskim
svetiščem bili zelo povezani.
V tem času je v omenjenih
deželah bilo postavljenih več
cerkva in kapel, posvečenih
lavretanski Materi Božji.
Tudi po bitki pri Lepantu le-
ta 1571 so se zmagovalci po-
dali v Loreto, da so se tu
Materi Božji zahvalili
za zmago. Prav tako
se je po bitki pri Du-
naju leta 1683 pol-
jski kralj Jan III. So-
bieski prišel za
zmago zahvalit la-
vretanski Materi
Božji.
V Loretu so nastale
tudi lavretanske lita-
nije, ki jih tudi mi poz-
namo. Papež Sikst V. jih
je potrdil leta 1587.
/ dalje
Sv. Terezija Deteta Jezusa
Cerkev lavretanske Matere Božje v Pragi
Jan III. Sobieski
Z 9. strani
Razstava Umetniki ...
  drugem delu večera je
državni poslanec dr. Jer-
nej Vrtovec predstavil
svojo knjigo Vloga nadškofa
Šuštarja pri slovenski osamo-
svojitvi. V času študija na teo-
loški fakulteti je začel raziskova-
ti to področje in napisal di-
plomsko nalogo pod mentor-
stvom prof. Antona Jamnika.
Ker pa se je po brskanju po
nadškofijskem arhivu zbralo
preveč gradiva za diplomsko na-
logo, se je odločil, da bo napisal
knjigo. Nadškofa Šuštarja je
predstavil kot pozabljenega osa-
mosvojitelja. V Slovenijo je
prišel leta 1977. Bil je velik in
ugleden teolog, znal je pet jezi-
kov, bil vajen multikulturnosti,
ne pa slovenskega naroda, ki ni
sprejemal demokracije. Leta
1980 je postal slovenski nadškof
in metropolit. Ustanovil je ne-
formalno posvetovalno telo, ker
V je hotel imeti okoli sebe intelek-tualce.Šuštar je bil človek sprave in dia-
loga. Ni iskal maščevanja, vztra-
jal je v dobrem. Ko je leta 1985
obiskal Slovenijo takratni
nemški kancler Helmut Kohl, se
je hotel srečati prav s Šuštarjem.
Prišel je v komunistično državo
in šel k maši. Po podrobni ana-
lizi poglavij in posebno omen-
jenih pomembnih dokumen-
tov iz nadškofovskega arhiva je
dr. Vrtovec zaključil z besedami
nadškofa Šuštarja: “Ko se zdi, da
so vse možnosti za dialog
izčrpane, nam ne preostane
drugega, kot da se usedemo za
mizo in pridemo do dialoga”.
Z 10. strani
Nasveti za boljše ...
  er so med sabo ti trije
načini ljubezni zelo
različni, se pa izredno
dopolnjujejo in so bistveni tudi
kot zgled za posameznega
odraščajočega otroka, morajo
biti vedno prisotni. Tako se na
najlažji način izogibamo
kasnejšim patologijam odraslih,
kot večna nedoraslost ali
psihološka odvisnost od odnosa
do enega izmed staršev. Rast v
zdravem družinskem okolju
nedvomno pomaga otroku, da
se v vseh življenjskih
preizkušnjah lahko znajde. Tudi
K kot odrasla oseba bo znal delitidružbi in vsem svojim bližnjim,kar je kot mladostnik
pozitivnega dobil. Mati ne sme
izničiti drugih oblik ljubezni,
ker se vse vrti okoli otroka in
vso svojo ljubezen in skrb
osredotoča nanj, oče pa mora
biti prisoten v družinskih
dinamikah, saj njegova
odsotnost negativno vpliva na
odraščajoče bitje. Čeprav se dr.
Polajner ukvarja tudi z
zdravljenjem raznih odvisnosti,
se je na četrtkovem večeru
posvečal bolj preventivnim
nasvetom. Če bomo znali čim
boljše vzgajati naše otroke, bo
tudi vsa družba, ki nas obdaja,
imela izredno pozitiven odsev
tega, saj če bodo odrasli
posamezniki samozavestni in
neodvisni, bodo lahko v družbi
sprejeti in pravilno ovrednoteni.
Predavanje je bilo tako
zanimivo, da se je zavleklo
pozno v večer, zato je bilo ob
koncu nekoliko manj vprašanj
in komentarjev s strani publike,
čeprav so poslušalci radi kaj
pripomnili. Vsi pa so odhajali
vidno zadovoljni od res
prijetnega predavanja, v
katerem je vsak vzgojitelj gotovo
slišal kakšno pomembno
napotnico, ki mu bo nedvomno
v pomoč.
S 7. strani
Marij Čuk: Molk ...
  akaj se bojimo tega, da bi
bili narodno zavedni? To
temeljno vprašanje in še
vrsta drugih, ki se tičejo pogub-
nega umikanja slovenskega po-
sameznika v zasebnost, je pri-
sotno v romanu Marija Čuka,
ki je v svojem nagovoru dejal,
da je na Gorico od vedno na-
vezan, saj je tu začel poučevati,
kot je tudi povedal, da se pri
svojem pisanju zgleduje pri
Z svojem profesorju likovnevzgoje Avgustu Černigoju terto, da se po njegovo vsak
književnost širi iz mikrokoz-
mosa v makrokozmos, vse se
torej začne pri posamezniku.
“Naša družba propada v bistvu
zato, ker se ne zaveda več svojih
korenin, če postanemo nekaj,
kar nismo, bomo izginili”, je
dejal Marij Čuk, ki je tudi na-
glasil, da se kot narodna skup-
nost ne smemo odpovedati je-
ziku, z njim moramo biti tesno
povezani, sicer bomo izgublje-
ni.
Če je res, je še dejal Čuk, da
živimo v t. i. “postfaktičnem”
času, ko “je vse lahko resnično,
a resnično, ni resnično” je
zmeda v tem našem virtual-
nem času lahko popolna, a Ma-
rij Čuk je še dodal, da “literatu-
ra seveda ne ponuja odgovo-
rov, ampak jih izpostavlja”, kar
pa, dodajamo mi, ne drži po-
polnoma, če vemo, da so obsi-
ki predstavitev njegovega ro-
mana izjemno dobro obiskani.
Foto damj@n
Aktualno 30. marca 2017 15
  gremo za pust v Rezi-
jo, so me vabile prija-
teljice iz Slovenije še
nekje tam pred novim le-
tom. Videli bomo, ne vem,
sem se dolgo izgovarjala. V
Rezijo namreč ne zahajam
prepogostokrat, skoraj niko-
li. Ne vem, zakaj imam veli-
ko raje Kanalsko dolino, dolino Dunje
ali Reklanico. V Reziji mi je nekako te-
sno in lepota strmih grebenov, z borom
zaraščenih pobočij in daljnih, dolge me-
sece zasneženih vrhov ima največkrat
skrivnosten pridih otožnosti. Rezija je
žalostna, ne morem si pomagati. Gore,
ki so moj edini dom in katere ljubim že
od otroških let, me tu utesnjujejo. Neka
temačna nostalgija se zadržuje v samoti
te doline, ki jo proti jugu zapirajo strma
skalnata pobočja, in sanja o sončnih
prostranstvih Kanina, medtem ko je že
ujeta v večerni mrak. V Reziji gorski tu-
rizem nikoli ni zaživel, mislim, da je v
dolini en sam samcat hotel, zemlja je od
nekdaj preskopa in preveč je kamenja,
da bi bilo ugodno za planšartsvo ali
kemtijstvo. Rezijani so morali od nekdaj
s trebuhom za kruhom, da so ušli
revščini, samoti in dolgim, neskončno
dolgim zimam, ko dolino pogoltneta za
mesece in mesece led in tema.
Na letošnjo pustno nedeljo, pa nas je na-
rava obdarila s soncem, ki je že dajalo
slutiti pomlad. Prijetno toplo je bilo in
sem privolila, da se v zgodnjih popol-
danskih urah najdemo na kavi v Žabni-
cah in se potem odpeljemo v Rezijo. In
res gremo.
Bila, San Giorgio v italijanščini, je ena
prvih vasi v dolini, nekje na sončni stra-
ni, nekje tam, kjer je še slišati ali si je
vsaj možno zamišljati živahen promet
na Pontebbani in Belo, ki široko žubori
in hiti proti jugu. Okvir vasi, ki je kar le-
po obljudena in živahna, so zasneženi
vrhovi in neskončni gozdovi črnega bo-
ra. Ljudje, turisti, se že zbirajo, a parki-
rišča ni težko najti, kajti pustovanje v Re-
ziji ne privablja toliko ljudi kot Kraški
pust na Opčinah ali Cerkniški karneval.
Že pred leti so mi domačini povedali, da
pust prirejajo predvsem zase, ker radi
plešejo, ker imajo radi veselje. Nekaj tu-
ristov je dobrodošlih, njim je tudi v glav-
nem namenjen
nedeljski ples na
glavnem trgu v
Bili. Tja nas tudi
napotijo doma -
čini v edini vaški
gostilni, ki se
medtem grejejo
ob kozarčku. Vse
hiše naokoli so
okrašene z “baba-
ci” iz platna in
slame, ki visijo na
stenah in balko-
nih. Živahna, le-
po urejena vas,
ker je že zabrisala
sledove uničeval-
nega potresa in ki
ji je videti, da živi.
Zgodnje pomla-
dansko sonce je
pravo nasprotje
ledeno sivemu
ostenju Kanina. Trg, ki ga kmalu do-
sežemo, sploh ne zasluži tega imena, gre
le za širši prostor med strnjenimi hišami,
med katerimi ni nobene tipične rezijan-
ske kamnite zgradbe, saj je potres leta
1976 to dolino porušil do tal.
Na trgu težko prideš do “ta lipih bilih
mašker”, ki se vrtijo v taktu starodavnih
rezijanskih ritmov. Vse preveč je turistov
z dolgimi, mogočnimi teleobjektivi, ki
zamišljeno in preresno za ta čas lovijo
odtenke in barve, ne da bi se niti za tre-
nutek prepustili glasbi. Turistično pred-
stavo dopolnita še dva pustna vozova,
pravzaprav gre za stari,
razpadajoči prikolici, ki
so ju domačini preure-
dili v pustni novinarski
središči, da bi plesu in
glasbi dodali še nekaj
norčij in smeha. Prija-
teljicam in nam pa se
zdi, da je ta dodatek, ki
spominja na mestne pustne sprevode, v
Reziji popolnoma odveč in kvari ma-
gično vzdušje glasbe in maškar. Rezijan-
ski ali rozajanski pust je nekaj povsem
zase, nekaj drugačnega, utrip iz prete-
klosti, ki ne potrebuje dodatkov. Živimo
pa v časih, ko je treba tržiti in prodajati
čisto vse, ko se turisti enačijo z najbolj
divjimi potrošniki. In ravno tem je na
žalost namenjen nedeljski rozajanski
pust.
S prijateljicami nam uspe spezati na
manjšo vzpetino, od koder je videti ve-
selo rajanje “ta lipih bilih mašker”. De-
jansko poznajo v Reziji tri pustne figure,
glavna “ta lipa bila maškera” je ženski
lik, kar je značilnost te doline. Skoraj
povsod po Sloveniji, od Primorske do
Prekmurja, so bili glavni pobudniki in
junaki pustovanja pravzaprav moški,
največkrat je bilo v preteklosti ženskam
šemljenje prepovedano ali vsaj prikaza-
no kot neprimerno. V Reziji pa se od pra-
starih časov pusta udeležujejo tudi žen-
ske, celo glavne so, in sicer kot pozitiven,
nežen lik, ki nima nič strašljivega in na-
poveduje rojstvo nove pomladi. Ženska
noša je sestavljena iz več čipkastih kril.
Prva “kutula” je najdaljša in sega do
gležnjev, druga do meč, tretja pa nekaj
nad koleni. Bela barva prevladuje pod
pisanimi trakovi.
Barva novega
življenja, pozitiv-
na barva, ki na-
poveduje svetlo-
bo, sonce. Iz tra-
kov je sestavljen
tudi raznobarvni
pas, bele pa so
nogavice, čevlji
in osnova velike-
ga, cilindrastega
klobuka, ki je
ponos in poseb-
nost “ta lipih bi-
lih mašker”.
Okrašen je nam-
reč z umetelno
izdelanimi pa-
pirnatimi cveto-
vi različnih barv
in različnih
kompozicij, ki
da jejo plesnemu
obredu vesel pridih pomladi in pričako-
vanja barv in sonca. Ko si od blizu ogle-
duješ klobuke, si ne moreš kaj, da bi se
ne vprašal, koliko ur, pravzaprav koliko
mesecev natančnega dela je bilo potreb-
nih, da so jih ženske pripravile. No, rav-
no to je razlog, da Rezijani že ob naj-
manjšem pršenju odpovedo pustno ve-
seljačenje na prostem. Dež bi bil namreč
za klobuke “ta lipih bilih mašker” lahko
usoden. Rezijanski pust pozna še moški
figuri “babaca” in “kukaca”, ki sta oble -
čeni v stare cunje in zelo podobni moš -
kim figuram beneškega pusta. V Bili ju
nismo srečali, morda jih ni bilo, morda
so se izgubili v množici tavajočih turi-
stov.
S prijateljicami smo si privoščile kos po-
gače z orehi, koruzno moko in suhim
grozdjem, ki naj bi bila tipična, pa tudi
dobra. Medtem so se na trgu “lipe bile
maškere” vrtele ob glasbi, prišleki pa so
se s fotoaparati prerivali okoli njih in
skoraj tekmovali, kdo ima večji, daljši in
boljši teleobjektiv. Eni so komaj nosili
velike svežnje okoli vratu, drugi so za-
mišljeno buljili v ekrančke, pravega
vzdušja pa kljub enkratni razstavi naj-
novejših draguljev sodobne elektronike
ni hotelo biti od nikoder. Nihče od turi-
stov ni zaplesal, nekateri so začeli spra-
vljati fotoaparate in odhajati. Spraševala
sem se, ali se ljudje sploh še znamo za-
bavati ali samo lepimo na facebook in
whatsapp svoje fotografije, da bi drugim
pokazali, kako lepo je bilo, koliko smo
jedli, kako smo se veselili in kako noro
je bilo vse skupaj. Današnji svet je svet
virtualnega komuniciranja, brez smeha,
brez besed, brez plesa in brez medseboj-
nih stikov. Nema bližina, ki spregovori
samo na ekranu. Da bi tako sami sebi in
drugim lagali, da nismo sami. Spomnim
se, da so bile nekdaj veselice predvsem
zato, da so se ljudje spoznavali. Sedaj se
spoznavamo na Facebooku in Twitterju.
In niti v Reziji, kjer preteklost še vedno
močno odmeva od zaledenelih pobočij
Kanina, ni nič drugače. Tudi tam se tu-
risti ne znajo več sprostiti. In ples, ki bi
moral v svojo norost pritegniti čisto vse,
ostaja samo spektakel, ne zabava.
Odločimo se, da zapustimo prizorišče,
sama sploh ne potegnem fotoaparata iz
nahrbtnika. Nima smisla. Gremo do go-
stilne. Tam je drugače. Domačini se pe-
hajo za šankom in posedajo v večji sobi.
Turisti so nekje zadaj, kjer naročajo poz-
no kosilo. Domačini pijejo in čakajo.
Čakajo, da bodo tujci odšli in se bo za-
bava začela. Prijateljice pa so že utrujene
in naveličane. Tudi mi gremo. Danes ne
bo smeha in zabave, ker je potroštniški
svet spremenil veselje v spektakel.
Suzi Pertot
A
  borovska revija Primorska poje
2017 je v polnem teku in se od-
vija v raznih krajih Primorske. V
nedeljo, 19. marca, so zbori iz Primor-
ske in Koroške nastopili v občinskem
kulturnem centru na Trbižu. V Kanal-
ski dolini je že večletna tradicija, da se
primorskim zborom pridružijo tudi
koroški pevski sestavi in tako zadoni
tipična primorska in koroška melodija.
Letos sta pod pokroviteljstvom krajev-
nih uprav soorganizirali prireditev obe
krajevni kulturni društvi. Celotno Pri-
morsko poje pa organizirajo Javni
sklad republike Slovenije za kulturne
dejavnosti, Zveza pevskih zborov Pri-
morske, Zveza kul-
turnih društev v
Italiji, Zveza sloven-
ske katoliške pro-
svete iz Gorice in
Zveza cerkvenih
pevskih zborov iz
Trsta.
V petek, 24. marca,
se je šest zborov
zbralo v cerkvi sv.
Andreja v Štan-
drežu. Po pozdrav-
nih besedah Tizia-
ne Zavadlav, ki se je
v imenu organiza-
torjev zahvalila
štandreški župniji,
ki je dala na razpo-
lago lepo, prostor-
no in akustično cerkev, ter Prosvetne-
mu društvu Štandrež za soorganizacijo
koncerta sakralne pesmi. Povabila je
pred mikrofon organista in zborovod-
jo Silvana Zavadlava za uvodni nago-
vor. V svojem posegu je Zavadlav izpo-
stavil, da je v današnjem času in v de-
zorientiranem svetu, kjer so večkrat
vrednote postavljene pod vprašaj, le
umetnost tista človeška dejavnost, ki
nudi človeku prostor, da se lahko svo-
bodno izraža, oblikuje svojo ustvarjal-
nost, misli in čustva. Vprašal se je, ali
ni prav naša pevska dejavnost med
vsemi zvrstmi umetnosti morda ena
najbolj privilegiranih, kjer je lahko
kdorkoli neposredno soudeležen kot
skladatelj, pevec, zborovodja ali po-
slušalec. Zato ima pevska dejavnost ve-
liko poslanstvo pri ohranjanju kultur-
ne dediščine vsakega naroda, vzgojno
vlogo in lahko nudi priložnost re-
sničnih odnosov bolj pristnih od vir-
tualnih, v katere se naši mladi na
žalost vpletajo.
Spored in predstavitev zborov sta bila
zaupana glasbenici Tiziani Zavadlav,
ki je kot prvi zbor napovedala MePZ
Mirko Špaca-
pan iz Podgo-
re, ki je za
svoj nastop
izbral štiri
Bratuževe
skladbe, s ka-
terimi je lepo
uvedel pro-
gram Primor-
ske poje, ki je
letos po-
svečena tudi
Lojzetu Bra-
tužu ob 80-
letnici
mučeniške
smrti. Zbor je
nastopil pod taktirko Petra Piriha. V
štandreški cerkvi so si v zbranosti in
dovršenosti sledili nastopi dekliške vo-
kalne skupine Primorsko iz Mačkovelj
nonet Primorsko in mladinska skupi-
na iz istega kraja pod vodstvom iz-
kušene Aleksandre Pertot. Z nabožnim
programom znanih skladb sta ubrano
oblikovala nastop MePZ Sveta Lucija iz
Portoroža (Uroš Savec) in MePZ Lipa
iz Bazovice (Tamara Ražem Locatelli).
MePZ Obala iz Kopra je s številnimi
pevci napolnil prezbiterij prostorne
štandreške cerkve in z glasovno homo-
genostjo navdušil številne ljubitelje
cerkvenega petja. Pod vodstvom Seba-
stjana Vrhovnika je zbor Obala sklenil
program z uglasbenimi besedili Pri-
moža Trubarja in Martina Luthra ob
500-letnici protestantizma in refor-
macije.
V nedeljo, 26. marca, se je Primor-
ska poje nadaljevala v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer je
program povezovala Katja Terčič.
Pedagog in zborovodja Mirko Ferlan
se je spomnil na dolgoletnega pred-
sednika Zveze pevskih zborov Pri-
morske Rudija Šimaca, kako je nav-
dušeno nagovarjal in spodbujal
pevce in zborovodje, naj gojijo slo-
vensko pesem, ki je Primorski dala
neizbrisen in močan pečat v raznih
zgodovinskih obdobjih, ki se jih le-
tos spominjamo tudi na Primorski
poje. Tudi skladatelj Zorko Prelovec,
katerega letos obhajamo130-letnico
rojstva, je znal s svojimi skladbami
pritegniti ljubitelje petja. Mladi imajo
pri tem posebno vlogo ter jim je treba
posvečati še posebno pozornost. Da
jim je petje pri srcu, so že večkrat do-
kazali. Govornik se je spomnil tudi
božične prireditve in proslave ob 80-
letnici smrti Lojzeta Bratuža, v kateri
so imeli ravno mladi pevci in pevke
glavno vlogo.
Na odru Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž se je zvrstilo šest pevskih skupin,
ki so oblikovale prijeten in tudi zaba-
ven program. Pod vodstvom Marka
Štoke so se najprej predstavile pevke s
Proseka in Kontovela. Vinske štorije so
nam razigrano predstavili pevci zbora
Srečko Kumar iz Kojskega, ki jih vodi
Bogdan Kralj. Iz tega zbora je nato na-
stopilo pet pevcev, Quercus quintet, ki
so ubrano zapeli pod umetniškim vod-
stvom Vladimirja Čadeža. Prijetno se
je po dvorani razlegalo petje dveh
manjših skupin: ženski zbor Žarek iz
Šentviške planote na Tolminskem pod
vodstvom Marjetke Luznik in mešani
zbor Studenec iz Pivke, ki jih je vodila
Irena Rep. Za zaključek se je predstavil
moški pevski zbor Razpotje s Cola, ki
ga sestavljajo mladi pevci, ki jih vodi
Martina Peljhan. Njihov nastop je nav-
dušil poslušalce, ki so s ploskanjem
dosegli, da so jim pevci s Cola zapeli
še dodatno pesem.
Primorska poje se bo nadaljevala do
konca meseca aprila, ko bo v cerkvi sv.
Florijana v Zavarhu zadnji letošnji
koncert.
DP
Z
Rezijanski pust (1)
Med preteklostjo
in potrošništvom
Revija Primorska poje
Primorski zbori so zapeli 
v Štandrežu in Gorici
MePZ Lipa, Bazovica (foto DP)
ŽePZ Prosek-Kontovel (foto DP)
Aktualno30. marca 201716
  Skupnost družin Sočnica: pogovor z Gregorjem Čušinom
“Danes je najbolj nenormalno 
biti normalen”
GORICA 
  iz letošnjih štirih pre-
davanj, ki jih je v
Močnikovem domu v
Gorici priredila Skupnost
družin Sončnica, je 24. marca
sklenil Gregor Čušin, znani
gledališki igralec, dramatik,
režiser in publicist, ki z ženo
in šestimi otroki živi na Ko-
roški Beli. Kot je v imenu pri-
reditelja uvodoma povedala
Mirjam Bratina, se je gost v
preteklosti med nami že pred-
stavil z dvema monodrama-
ma, tokratno srečanje pa je bi-
lo posvečeno pogovoru z njim,
da bi kaj več izvedeli o njego-
vem družinskem in zakon-
skem življenju, o poklicanosti,
poklicu in delu, pa tudi o tem,
kaj mu pomeni biti kristjan v
današnji slovenski družbi.
V njegovih žilah teče tudi ne-
kaj primorske krvi, je dejal, saj
priimek Čušin izvira iz vasi
Podbela pri Kobaridu. Sicer pa
je Gorenjec, rojen v Kranju.
Otrok
Prvič je 'nastopil' in doživel
aplavz, ko je bil star komaj eno
leto: ob koncu misijona je v na-
rodni noši nesel ogromen šopek
pred oltar; ker ga misijonar ni vi-
del, ga je povlekel za habit “in ce-
la cerkev je zaploskala”. Gregor je
bil peti otrok, kljub temu se je
večino časa igral sam, ustvarjal je
junake in zgodbe. “Že takrat sem
igral monodrame”.
Branje
Bil je “strasten bralec”. Pri petih
letih je prebral Quo vadis, 'pol
strip-pol tekst', ki ga je izdalo
Ognjišče. Branje ga je močno zaz-
namovalo, tudi v gledališču stal-
no želi in išče zgodbo. Trenutno
ima seveda veliko manj časa, na-
jraje pa prebira don Camilla in
Pepponeja Giovannina Guare-
schija. “Stil tega pisanja mi je zelo
blizu: je humor, znotraj njega pa
življenje tako, kot je. Tudi sveto
in Najsvetejše je tam notri”. Rad
bere tudi dela Alessandra Baricca,
že od mladosti pa še vedno sega
po knjigah Julesa Verna. “Berem,
kadar jem. In jem, kadar be-
rem”... Še kot mladeniča ga je
med pesniki zaznamoval Ivan
Minatti; sveže odritje pa je zanj
Vladimir Truhlar. “Doživljam ga
zelo kot svojega”.
Glasba
V otroštvu se mu je zelo vcepila
tudi ljubezen do petja. Otroci so
hodili v glasbeno šolo, skupno z
otroki druge številčne družine so
imeli ansambel Bratje in sestre.
Sicer pa v glasbi in slikarstvu lah-
ko bežiš v abstrakcijo, roman pa
je le zgodba.
Oče
Oče Branko je bil slikar, umetnik.
“To, da mi veliko pomeni, sem
odkril šele, ko je umrl”. Kot otroci
so ga doživljali kot sitnega člove-
ka, “in vendar nas je imel neiz-
merno rad. Ni je stvari, ki je ni za
nas storil”. Po poklicu je najprej
bil cenilec škode, “zelo zanimiv
poklic”. Ob nedeljah pa je slikal,
stanovanje je bilo majhno, “v re-
pertoarju je bilo kreganje”. Ko so
bili še vsi otroci šoloobvezni, je
oče pustil svojo službo, si uredil
status 'samostojnega kulturnega
delavca'. “S svojimi slikami nas
je preživljal in spravil h kruhu”.
Zanimivo je, kar so izvedeli ob
njegovem pogrebu: veliko lju-
dem je slike podarjal, ne proda-
jal... “Bil je zanimiv človek: kljub
temu da ni bil izobražen slikar, je
bil velik umetnik, v osnovi akva-
N
relist, vendar je veliko razisko-
val”. Slikal je s propolisom, vi-
nom in oljčno barvo iz listov ol-
jke. Bil je zelo inovativen.
Verska vzgoja
“Bila je klasično katoliška”. V
družini jim ni uspelo skupaj mo-
liti, starši so molili zase, otroci tu-
di. Hodili so k maši, nekdaj je bi-
lo treba biti pogumni. “Nismo
imeli ne Božiča ne Velike noči”...
Oče je bil pogumen, nikdar ni
skrival vere: “Tudi jaz sem se na-
vadil, da tega ne skrivam”. Bili so
številčna in talentirana družina
“in so nas rabili za proslave, za
nastope. Tako smo lahko živeli
mirno”.
Še sedaj se kakšen kolega od časa
do časa obregne vanj, nikdar pa
ni doživljal posebnih napadov,
kjer se tudi javno opredeljuje za
kristjana.
Kaj je želel postati?
Kot otrok je razmišljal, da bi v
življenju postal ali igralec ali pe-
vec ali novinar. “Nekdo, ki nasto-
pa, ki 'afne gunca' pred ljudmi”.
Po srednji šoli je ubogal starše in
se vpisal na slavistiko, za slovnico
pa ni nikdar imel veselja. Ob kon-
cu prvega letnika je šel na spre-
jemne izpite in se prepisal na
igralsko akademijo. “Eno leto do-
ma nisem bil zaželena oseba”...
Izgubil je štipendijo, starši so mu
odvzeli denarno podporo, eno le-
to ga je s svojo štipendijo
preživljala punca. “Odpor do igre
je izviral iz strahu. Starši so se ba-
li, kaj bo z mano”. Čušin si ne
želi, da bi kdo od otrok hodil po
njegovih stopinjah. Sam študij je
“že kar malo nevaren, celo
življenje je naporno”. Še težje je
za igralke, ki se morajo odpove-
dati še družini, otrokom. Sicer pa
danes “teater ne ponuja več take
sladkosti, kot jo je ponujal, ko je
on šel na to pot”.
Najljubša vloga
Najljubša mu je še zmeraj vloga
Ljudomrznika. Igra je bila pri kri-
tiki slabo sprejeta, pri publiki ne
dobro, “meni pa je bilo krasno”.
Vse svoje nerganje je lahko dal v
vlogo, v njej je zato užival. Zani-
mivo je, da je bil nagrajen za vlo-
ge, ki jih sam ni maral... Redko se
mu zgodi, da je bilo krasno dela-
ti, da je bila predstava čudovita
in da je bila še publiki všeč. Za sa-
bo ima okrog sto premier, kaj ta-
kega se mu je zgodilo samo dva-
krat ali trikrat v 20 letih! V svo-
jem poklicu zato ne uživa. “Z ve-
seljem ga opravljam, uživam pa
ne”.
Igral je tudi nekaj filmskih vlog;
nanje je tudi ponosen. Veliko jih
je zavrnil. “V gledališču vzameš,
kar ti dajo, nimaš možnosti za-
vrnitve. Ali pa daš odpoved”. Pri
filmu lahko svobodneje izbiraš.
Nadaljevanke zavrača, čeprav ga
neprestano kličejo.
Bi še enkrat izbral ta poklic?
Trenutno bi raje imel mizarsko
delavnico, delal kaj z rokami.
“Teater je izmuzljiv. Matraš se
mesece in mesece za nekaj, kar
potem izgine v hipu”. Redki so
trenutki, ko si srečen, “pa še to ta-
koj izgine”. Teater je “čaroben
prostor: ko stojiš na odru in čutiš,
da si nekaj velikega naredil, in
dobiš aplavz, to je hujše od vsake
droge. To se zasvoji”. Nekaj dobiš,
ker si nekaj dal. Igralski, umet-
niški ego je “nenasiten”! Zato
vztrajaš in se teatru težko odpo-
veš. “Zaradi te zasvojenosti bi ver-
jetno še enkrat ponovil”.
Monodrame
Rodile so se “iz igralskega, umet-
niškega napuha”, je dejal Čušin.
Kmalu po akademiji se je srečal z
Zijahom Sokolovićem, znanim
sarajevskim igralcem, ki mu je ve-
liko dal. Monodrame se je lotil,
da bi dokazal, da tudi to zmore.
Ker so ga zanimale verske teme,
se je osredotočil na te. “Kopal
sem po bazenu, ki ga poznam”.
Zaslovel je Hagado, šele so ga
'prepoznali' znotraj Cerkve. Z
versko temo je najprej zaslovel v
gledališču, šele potem ga je Cer-
kev vzela za svojega... Ljudje se še
vedno bojijo se smejati na svete
teme; “zame je sveto res sveto in
resno, je pa lahko tudi zabavno”.
Mnogim to ni všeč, je še dejal, “a
tak sem, malo po očetu trmast”.
Pisanje
V Družino je začel pisati, potem
ko se je že uveljavil kot igralec. Za
Ognjišče piše že sedmo ali osmo
leto. Pisanje mu gre “in zmeraj
bolj čutim, da to nisem jaz. Res
čutim, da stvari, ki jih zapišem,
pridejo od zgoraj. Vsaj velika
večina”. Potem pa se je itak treba
truditi, da bi to živeli. Tudi v
družini je naporno. Velik pogum
je v tem, da se upaš se skregati;
“Če si ne upaš povedati svojega
mnenja, pomeni, da človeku ob
sebi ne zaupaš”.
Ljubezen do jezika in
narodna zavest
Čušin ne razmišlja o tem, da bi
bil ponosen Slovenec. “Si, kar si.
Ne sramujem se, da sem Slove-
nec. Zakaj bi moral biti pono-
sen?... To, da sem rojen v tem
času in v tem prostoru, je božja
volja”. Slovenci smo v zgodovini
vedno komu služili ali pripadali.
Navadili smo se gospodarja gol-
jufati. Kdor je to znal najbolje, je
bil najboljši, ker gospodar je bil
tujec. “Zato imamo Martina
Krpana”, on je bil “terorist, šver-
cal je smodnik, da bi naredil re-
volucijo”. Po toliko letih smo Slo-
venci prišli do lastne države. “To
je čudež. Te države si nismo ne
zaslužili ne sami
pridobili. To je
božji dar”. Ljudje
pa ne marajo
priznati, da jim je
nekaj dano. “Ker
imamo refleks te-
ga, da gospodarja
goljufamo, zdaj
pljuvamo sami
sebe”. Zato govo-
riti o ponosu je
“malo patetično.
Vesel sem, da sem
Slovenec. Iz mno-
gih razlogov”. Ve-
sel je, ker je Slove-
nija majhna; ker
je slovenščina ta-
ko lepa. “Me pa
strašno jezi, ko si
pljuvamo v
obraz”. Desetd-
nevno vojno je
Čušin doživel na
Tromeji z
orožjem v roki.
“Umreš v sekun-
di, v trenutku. Ni važno, ali je to
bilo deset dni, sto dni ali sto let”.
Zato ga boli, ko ljudje omalo-
važujoče govorijo o državi.
“Občutek imam, da se danes
mladi sramujejo, da so Slovenci”.
Mož in družinski oče
Z ženo Melito sta si prvi fant in
prva punca. “Jaz ne vem, kako je,
če te punca pusti. Tega ne znam
odigrati, nimam te domišljije”. Iz
tega se je razvilo veliko zaupanje.
Skupna pot je bila “od začetka
požegnana”; začela se je, ko sta
bila stara 15 oz. 16 let. Molila sta
drug za drugo. Ko sta si priznala,
da se imata rada, sta odločila, da
bosta nežnost pustila za zakon.
“Eno leto sva samo hodila” in ta-
ko razumela, da sta eden za dru-
go. To sta ves čas živela kot dar.
“Če bodo otroci to doumeli,
prav... Lahko se še tako trudiš, a
naredili bodo po svoje. In to je
prav. Bog ima zanje svoje načrte”.
Njemu zaupa. “Za otroke je treba
moliti. To je največ, kar lahko na-
rediš”. Danes je “najbolj nenor-
malno biti normalen”. Med slo-
venskimi igralci je Čušin danes
“edini, ki ima šest otrok z eno
ženo”.
Krščanska vzgoja
Ali je krščanska vzgoja res to, da
se postaviš zadnji v vrsto? Ali to,
da daš prednost vsem drugim?
“Zato nimamo krščanskih politi-
kov, ker vedno damo prednost
drugim”. Marija ni bila 'krščan-
sko vzgajana'. Niti Jezus. Ko je vi-
del trgovce v templju, je vzel bič
in jih ven nagnal. “To je očitno
krščansko, če je Jezus tako nare-
dil”. Jezus je vedel, kdaj je treba
nastaviti drugo lice, kdaj pa ne.
“Treba je premisliti, kaj Bog želi,
kaj je Jezus mislil, ko je kaj rekel”.
Ne moremo vsega jemati “v ce-
lofan zavito”.
Če je otrok sposoben sedeti uro
ali dve pred televizijo, bo sposo-
ben tudi sedeti tričetrt ure pri
maši; kljub temu da ne razume,
kaj se dogaja. “Maša ni za otroke.
Še mi odrasli ne razumemo do
konca, kaj se pri maši zgodi”. To,
da so otroci pridni pri maši, je
“velik dar z njihove strani. In tega
so sposobi... Otroci so osebe, mi
se pa z njimi obnašamo kot s
hišnimi ljubljenčki”.
Pot iskanja, dvomov in zorenja v
veri
“Poznamo vas predvsem kot ve-
selega in ne moralističnega, za-
morjenega kristjana”, je gostu de-
jala Mirjam Bratina. “Manjka
nam to: življenje! Kot je rekel Kri-
stus, mi res nismo od tega sveta,
živimo pa na tem svetu”. V svojih
zakonih in držah smo kristjani
“zoprni in gremo na živce”. Kot
pravi papež, moramo iti ven iz
cerkve! Cerkev ni 'muzej popol-
nih', temveč 'bolnišnica za ne-
popolne'. “Mi mislimo, da smo
popolni, neverni pa to pričakuje-
jo. Potem smo oboji razočarani”.
Nismo svetniki. “Ni 'naših' in
'vaših', vsi smo božji. To je naj-
težje sprejeti, še težje pa živeti”.
Vera lahko pripelje “do neke na-
dutosti, ki je grozljiva”. Že 2000
let poznamo zgodbo o Samarija-
nu, pa ne znamo tako živeti! “Kri-
stus je vse povedal... Povedal je:
'Imejte se radi in delajte to v moj
spomin'”. Ljubezen do bližnjega:
to je tako težko! Lažje je imeti za-
povedi in narediti razpredelnico
iz vere. “To ni nič! To je teloved-
ba. Srce šteje”! Srce je treba spreo-
brniti.
Post
Posta ne gleda kot odpoved, am-
pak za priložnost, ko se potrudi,
da raje kaj več naredi. Post ne mo-
re biti samo tekma, stava: “Bom
zdržal ali ne? To ni smisel posta.
Post je to, da se spremeniš”. To,
kar počenjaš, lahko daruješ za ne-
koga, za konkretno osebo. Tako
je tudi motivacija večja.
Za konec je Gregor Čušin podaril
navzočim tri minutke odlomkov
iz evangelijev. Besede, ki posta-
vljajo svet na glavo, segrejejo srce
in vlivajo zaupanje.
DD
  adomestno materinstvo
je morda “najbolj pre-
finjena in hkrati okrut-
na oblika suženjstva, ki si jo je
izmislila moderna doba; sužen-
jstvo, katerega obličje hijene se
skriva za nasmehom dobrotni-
ka; suženjstvo, ki se prekanjeno
odeva z besedo 'ljubezen'. Lju-
bezen, ki se na noben način ne
nanaša na dobro rojenega otro-
ka, ampak samo na želje posa-
meznikov. Marksistično-lenini-
stično ideologijo je zamenjal ka-
pitalizem brez duše in ta mali-
kovalski totem pozna samo en
zakon: zakon želje posameznika
in dobička, ki ga je mogoče ime-
ti z zadovoljitvijo te želje”.
To svojo misel je pisateljica Su-
sanna Tamaro med drugim pre-
N brala prejšnji četrtek v poslanskizbornici v Rimu, kjer je v orga-nizaciji združenja “Se non ora
quando-Libere”potekalo med-
narodno srečanje, posvečeno t.
i. nadomestnemu materinstvu
oz. nosečnosti za druge oz. ma-
ternici v najem (v italijanščini
maternita' surrogata oz. gesta-
zione per altri oz. utero in affit-
to). Velik del govora je bil obja-
vljen dan kasneje v dnevniku
italijanskih škofov Avvenire.
Posveta se je udeležilo veliko ita-
lijanskih in evropskih žensk (tu-
di feministk), predstavnic sveta
znanosti, kulture, politike ra-
zličnih nazorov in strank. Tran-
sverzalno in soglasno so izrekle
svoj glasni in odločni NE
vsakršni obliki popredmetenja
ženske-matere. Sama mi-
nistrica za zdravstvo Bea-
trice Lorenzin je izjavila,
da gre za povsem zmot-
no, “najbolj kruto obliko
suženjstva”; ženska ne
more biti zgolj “živeč in-
kubator”, “pečica, ki
ustvarja proizvode drugih”. Za-
radi tega bi moralo biti nadome-
stno materinstvo “univerzalno
kaznivo dejanje, prepovedano
na mednarodni ravni prav tako
kot vse druge oblike trgovanja
in suženjstva s človeškimi bitji”.
Sad posveta je peticija Organiza-
ciji združenih narodov, naj za-
konsko prepove to prakso in
ustavi trgovanje z otroki, ki je v
tem trenutku pravi svetovni iz-
ziv. Za to namreč gre: za ogro-
men posel, ki ima opraviti z žen-
skimi in moškimi spolnimi ce-
licami ter z izkoriščanjem zlasti
revnejših žena.
Praksa maternice v najem je v
zadnjih letih ena izmed odprtih
ran človeštva, med njimi glavna,
najbolj emblematična in bo-
leča.
Človek se rodi, ker je neka žen-
ska rekla svoj DA, ker je začutila,
da je skupek celic pod njenim
srcem nekaj povsem različnega
od tega, kar je doslej poznala,
nekaj, v čemer bdi skrivnost, je
še zapisala Susanna Tamaro. Ti-
stim, ki jih ideologije ali obup
niso zaslepili, ta skrivnost lahko
vzbudi le strah in trepet. Kako je
mogoče človeškemu bitju zave-
stno odvzeti genetski spomin,
genealogijo in identiteto, vse to,
kar iz človeka dela človeka?
“Nosečnost za druge” je samo
vrh ledene gore, ki jasno govori
o tem, kakšna antropološka vi-
zija se čedalje uveljavlja.
Otroci niso predmeti ali blago.
Otroci so sad dejanja ljubezni
med možem in ženo in imajo
pravico do očeta in matere. Niso
odrasli tisti, ki jih je potrebno
ščititi v njihovi egoistični želji,
da bi imeli otroka, ampak je po-
trebno varovati najšibkejši člen,
otroke!
DD
Po rimskem posvetu o nadomestnem materinstvu
Peticija proti najbolj kruti
obliki suženjstva
Mirjam Bratina in Gregor Čušin (foto dpd)