3 nč. 94. številka. za četrtek avgusta (y Trsta, v četrtek zjutraj dne 6. avgusta 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" iibaja po trikrat na teden t tastih i>-danjih ob torkih, žetrtklb in aobotah. Zjatranje izdanje izhaja ob S. ari zjutraj, Tvorno pn ob 7. un večer. — Obojno izdan j« stane : ca leden mniieo . f. 1.—, izven Avstrile f. 1.50 ca tri mesec. . , 3.— , , . 4,60 za pol leta , , „ A.— « „ H,— e» vse teto . . „ 12.— . , „ 18,— Naročnino Je plačevati naprej na naroibe brez priložene naročnine ae oprava ne ozira. Posamične Številko ae dobivajo v pio-dajalnicab tobaka v Iratu po S nvč. i»von Tma po 4 nvć. EDINOST Oglasi ae račune po tarifa t petita; za naslove x debelini črkami te plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vrstic. Poslana. osmrtnice in javne zahvale, do* mači ojrlf.fli itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopiai naj se poftiljajo uredništvu ulioa Canerma »t. iS. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankorana se n« •prejemajo. Rokopisi te ne vračajo. Naročnino, reklinnaoije in oglase spre* juma npravništvo ulioa Molino pit« onlo hSt. 3, II. iiMiist. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklam« cM« *o proste poštnine. GI „9 edino »ti Je rim", Grozen zločin. Istrski Italijani povdarjajo vedno svojo „avita coltura". Nam je seveda znano v čem da sestoji ta kultura. Vpliv te „kulture" je pognbonosen in usoden na vse strani: kmet propada gospodarski pod tem uplivom; ta vpliv zastruplja vse javno življenje, ker uničuje tudi najprimitivneje zahteve uljudnosti v medsebojnem občevanju; ta vpliv po-ojstruje narodne borbe, ker je v službi ideje izključnega nadvladja jedne narodnosti nad drugo, manjšine nad večino; ta vpliv uničuje v ljudstvu vero v zakone in oblasti, ker vsikdar in povsodi skuša vzbujati domnevanje, da so izven zakona oni, ki žive in se pasejo v senci avite colture, da torej nismo vsi jednaki pred zakoni itd. A ravno v tem poslednjem pogledu je najpo-gibeljneje delovanje vpliva avite colture istrske. Saj je naravno, da se ie slednjič mod italijanskim ljudstvom moralo ukoreniniti domnevanje, da njemu je dovoljeno vse in da se mu ni ničesar in nikogar bati. Tako je seme, ki je seje avita coltura istrska S A sadovi iz tega semena se množe na uprav grozen način in še posebno v poslednji dobi, par let sem. Že dogodki povodom afere o dvojezičnih napisih pokazali so nam v bengaličnem svitu, kako grozno je vpliv avite colture razdejal po Istri ono pravno podlago, na koji jedini morejo sloneti normalni in zdravi odnošaji, ne le pri nas, ampak po vsem božjem svetu. Že piranski demonslrantje, sanskiloti in oni v gla^e-rokovicah, proti dvojezičnim napisom na sodnih oblastih, bili so nam klasične priče, v kaki smeri deluje vpliv avite colture istrske, v zmislu domnevanja namreč, da njim je dovoljeno — vse! In od teh piranskih izgredov smo lezli v tem zmislu, lepo postopno in dosledno više in više. V Piranu so demonstrovali proti vidnim zna- PODLISTEK. Lirske in epske poezije. Napisal A. Aškerc. Prva je lokalizirana v Perzijo, kjer živi pesnik „Firduzi" ter „Pesen piše, dolgo, krasno: Epos Šah-Name/ Broj prijateljev poseča pesnika in Firduzi jim peva svojo pesen. ,Čita pesnik. Glej, in polni Kraljev starih vsa se izba, Polbogov in borcev bajnih . . . Boj se hije, kn se lije Za svobodo, dom. „Glej ... z resnicoj laž bori se, Z dobrim zlo se bije klšto; Tema v boj gre proti luči: Z Ormazdom boj bije večni Demon Ahriman. Vsi poslušalci so polni navdušenja in hvale. Le jeden ne: „To je stari derviš Mahmud, Prerok daleč zuan. Vštric pred oknom se postavlja Mahmud vsak dan sredi ceste; Iz očij mu sije blaznost, A iz ust inu vro klevete Na Firduzija. A Firduzi ga — ignorira . .. Tedaj pa mu reko čestilci: kom v zakonih zajamčene ravnopravnosti; a ker je vlada tisti organ, ki mora čuvati in izvrševati iste zakoue, obrnene so bile demonstracije tudi proti vladi in nje avtoriteti; in ker slednjič vsaka država slon: na svojih temeljnih zakonih, obrnene so bile te demonstracije proti avtoriteti države in nje obstojnim pogojem. Torej že tedanje demonstracije piranske imele so na sebi znak zločina na škodo sodeželanov slovanske narodnosti, na škodo avtoritete vlade in države in na škodo obstoječih zakonov. Ali kakor je s kamenom, ki se je jel valiti nizdolu po viseči ravaui, da se vali hitreje in hitreje, tako se tudi odnošaji po Istri od onih dni dosledno in rapidno razvijajo v pogubnem zmislu. Demonstracijam v Piranu proti vidnim znakom državne avtoritete in v zakonih zajamčene ravnopravnosti sledil je v istem mestu tisti sloviti napad na osebe zastopnikov naroda, po kojem napadu sta bila v nevarnosti zdravje in življenje onih mož, koje je izvolila ogromna večina prebivalstva v deželi, da v deželni zbornici varujejo nje koristi in povspešu* jejo vseobčno blaginjo. Od postaje piranske dospeli smo polagoma do postaje Lovran-Moščenice, a sprevodnik in strojevodja na tej vožnji je vedno ona glasovita avita coltura istrska. Pustimo na strani dejstvo, da se jn v Lovranu-MoŠčenicah o-brnila jeza avite colture proti javnemu funkcijo-narju, predsedniku volilne komisije, in da je župan-poštenjak sivih las moral na svojem telesu krvavo občutiti nrav avite colture, kajti taki dogodki so postali že tako vsakdanji, da niti ne vzbujajo več ni najmanje senzacije; ah znamenito in značilno je to, da se je srd dru-hali, ki uživa vzgojo avite roltme. obrnil proti osebi zastpnika vlade, tako, da isti v Mo-Sčeuicah ni mogel izvršiti naloženega mu vladnega čina. Avita coltura je torej tu z namerovanim vspehom posegnila v mehanizem javne uprave. In potem se je nadaljevala vožnja; od po- reče : .Nič ne vidiš, nič ne slišiš, Kak te psuje norec tamle ? Mirno to trpiš ? Verz za verzom ti zavija, Vse obrača ti narobe Kar je belo, vidi črno, Kjer je čistost, vidi podlost . . . Odgovor; mu l" Pesnik pa se lahno nasmehlja ter mirno .Niste Perzi vi ? „„Smili naj se vsak bolnik vam 1" Ni učil tak Zaratliustra ? Derviš Mahmud mi se smili, Ker boldn je revež hudo — Um mu je boldn! Koran zmešal mu je glavo, Dražiti ga, greh bi bilo ; Zbdlel svetec bi še huje: Kdo v6, kaj bi se zgodilo ? Kriv pa bil bi jaz ! Oh, spet vpije in besni tam! Vode, vode hladne, bratje! Tu je vrč poln ! ... Poškropite Glavo vročo mu! Ostanek Piti dajte mu !u Še bolj naravnost pove Aškerc svoje me-nenje zlobnim in omejenim kritikastrom v bajki „Pčgaz in 6sel". Pegaz plove ko ptič ponosno nad zemljo, staje Lovran-Moščenice dospeli smo v neverojetn naglici na postajo — Mali Lošinj! A kar smo doživeli tu, mora pretresti vsakogar, ako ima le mrvico človeškega čutstvovanja v sebi. Ne zahtevajte od nas, da bi primerno označili take čine! Pre-ogorčeno nam je danes bistvo, da b\ se mogli, »pustivši se v rvfleksije, ohraniti ono treznost in ono samozatajevanje, ki je neizogibno potrebno o takih prilikah. Zato hočemo za danes navesti le dejstva. Čujmo torej: ♦ * * Iz Malega Lošinja smo prejeli včeraj nastopno poročilo: Grozen čin dogodil se je sinoči (2. t. m.) na javnem trgu v Lošinju. — Mladenič O k t a v i j Oster man n, jedini sin uboge udove, imel seje daues ukrcati kakor mornar na ueko ladijo. Poslovi vši se sinoči od svojih prijateljev, vračal se je domov ob 10. uri zvečer. Spremljala ga je četvorica tovarišev. Mladiči so na trgu pod glasom peli hrvatsko pesmico. Kar hkratu sta stala pred njimi redarja R a d o s 1 a v i c h in S c o p i n i c h, ter sta pozvala Ostermanna, naj jima sledi v zapor. Le-ta je vprašal, zakaj to ?, na kar mu je redar Rado-slavich odgovoril jednostavno, da ga zapre ter jel pripravljati se, da zveže Ostermanna. Omenjena redarja sta prijela iznenadjenega Ostermanna ter sta ga tirala po trgu do lekarne Colombisa. Tu ju je ponovno prosil Ostermann, da naj ga izpustita, ker mu je odpotovati jutršniega dne. Zastonj! Pač pa mu je redar očital, zakaj da je pel hrvatski. Na to se je hotel Ostermann osvoboditi, protestujć proti temu, da ga hočejo zapreti, ko vendar ni nič slabega storil nikomur, k;»jti pe-vati je slobodno vsakomur, a on niti ni pel na glas. Redar Radoslavich mu je rekel na to, da naj peva italijanski, ako hoče peti, ter je zauka-zal svojemu tovurišu, da naj izvleče sabljo. Redar Scopinich, sledeči temu ukazu, je res tam spodaj v ozki kmetski pregraji, mej bujnim osatom pa se pase — osel. „K tlom težko od mislij poveša glav6, Vmes včasi pobožuo pogleda v nebo . . . Mirno tako bi se žilo — Pegazov ko bi ne bilo! Čim kterega kdaj on nad sžboj uzre, Ves besen vam vsakikrat kvišku se vspnć ; Jezno z ušesoma miga — „I—a, i—i, a—i!" riga . . . Pćgaz pa se ustavi tam pod oblaki ter reče osletu: „Če jaz bi htel tebi približati se, Sam moral do tal bi ponižati se .. . Tebe bi glava bolela — Čast pa bi moja trpela! Umćti polčta ti Muzinih konj Nikdar ne boš mogel; ves trud je zastonj ! Osel ostane le osel, Letanje ni njegov posel! .. . Obzor idej tvojih ne sega črez plot, Na uzdi te kratki tvoj vodi gospod. Skromen mi sivko moj bodi ; Kar je nad t&boj, ne sodi! . . . Če hočeš, le rigaj in vpij, kritikuj . .. Če Pogaze sodiš, pa pčmiri in čuj : Dete že vsako na vasi Osla spozna te po — glasi . . .!" (Zvršetek pride.) potegnil svojo sabljo in je udaril z isto po nogah nesrečnega Oster man a, da se je siromak takoj zgrudil na tla. V istem trenotku pa je potegnil redar Radoslavicb svojo sabljo, ter zabol isto v prsa nesrečnega mladeniča, ležečega na tleh, s tako silo, da je Ostei 'inann izdali ti i 1 svojo dušo po malo trenotkih. In še potem, ko je bil Ostermann ze mrtev, mahala sta redarja s sabljo po njem kakor besna. Videča, da na tleli ležeči neče ustati, zgrabila sta ga za noge in vlekla sta ga po tleh kakih sto metrov do stražnice, pretž in grozč se mu. Na to so poslali po zdravnika, ki je konsta-tov al hladno in mrzlo, daje mladenič mrtev; in razgovarjal seje potem a redarjem Ra-doslavichem, kakor pravijo, dobro uro. Po tem junaškem činu šel je redar Ra-doslavieh čisto mimo, kakor da se ni dogodilo nič posebnega, v kavarno društva „Unione*, kjer se sestajajo najbesneji nasprotniki vsemu, kar je hrvatskega. Sabljo, oskrunjeno nedolžno krvjo, šel je v kavarno, kjer je zahteval čašo piva. Ostal je tam dlje časa. Govori se marsikaj o tem groznem činu, med ostalim tudi to, da jo Radoslavich že dlje časa preža! na Ostermanua, ter da je rekel neki italijanski prvak, da radi hrvatskega pevanja je moralo priti do ubojstva. Ne čudite se, ako vam povem, da se v prvi hip ni storil prav noben korak proti tema dvema občinskima junakoma, kajti, na žalost, pali smo tu tako nizko, da se moramo vprašati strahom: ali je v Lošinju pravica, nočemo reči za Hrvate, ampak za one, ki so na sumu, da so Hrvatje ? 1 Drugo jutro še videti je bilo redarja Ra-doslavicha, ko je šel k občinskemu načelniku, koji poslednji ni ničesar ukrenil proti zločincema. Danes ob uri videli smo še Ra-doslavicha, kako se je mirno sprehajal po trgu, bahato puš6 svojo cigareto. To je ogorčilo slednjič tudi naše miroljubno prebivalstvo, ki se je jelo zbirati in groziti. Skupina ljudij šla je potem k okrajnemu glavarju, prosč, da se ubijalca vsaj odstavita od službe in zapreta. Še le po 11. uri predpoludne so zaprli Radoslavicha, popoludne ob 4. uri pa Scopinicha. Vsakdo se vprašuje, zakaj so se oblasti toliko obotavljale, dočim so bile v drugih slučajih hitro pri rokah ? 1 Ko je imelo priti semkaj italijansko politiško društvo za Istro, iziazil se je neki mladenič v šali, da bi bilo dobro zbrati se in klicati „živio". Občinsko glavarstvo, iavedši o tem, je dalo takoj zapreti onega mladeniča, a po« litiška oblast je hitro rekvirirala spise ter je zahtevala od sodišča, naj se jej prijavi vspeh sodne preiskave, ki se je bila uvela takoj. Tu gledajo italijanski prvaki na vse mogoče načine, kako bi dražili prebivalstvo proti Hrvatom. A ker se le-ti ne dajo zavesti, misliti je, da so bili izdani strogi ukazi, da je strogo postopati proti vsakomur, ako le izusti hrvatsko besedo. Tako je bilo lahko prorokovati, da pride do umorstva radi hrvatskega pevanja! Redarji, postavljeni za to, da vzdržujejo red in čuvajo tuje življenje, so prvi, ki vrše take čine, a menijo, da so se že opravičili, ako trde, da je dotičnik pel hrvatski. Oblast pa, ki bi v takem slučaju morala biti prva na nogah, obotavljala se je vso noč, predno je storila prve korake proti zločincema. To so gola dejstva, ki pa govore dovolj glasno. Goriške stvari. Priznati treba, da naši Italijani umo varovati svoje koristi v vsakem pogledu, tudi brez ozira na to, da s tem često prihajajo v navskrižje z zakoni in z nameni vlade. Najmarkantuoje se nam kažejo sedaj poitalijaučevalna stremljenja na — goriški pošti. Na goriškem poštnem uradu menijo namreč, da za-nje ne obstoje naredbe mi-nisterstva za trgovino, v kolikor se te naredbe tičejo jednakopravnosti slovenskega jezika. V poslednji čas je odšlo mnogo pritožeb na c. k. ministerstvo za trgovino radi preziranja slovenskega jezika na poštnem uradu goriškem, kajti mnogi uradniki niti niso vešči teinu jeziku. Tem pritožbam je bila posledica ta, da se je odredila preiskava, kateri uradniki in služniki niso vešči slovenskemu jeziku. In glej, o Čudež: vsi brez izjeme so izjavili, da u m 6 zadostno tajezik za službene potrebe, dasi je notorično in vsakomur znano, da mnogi uradniki niti pojma nimajo o slovenskem jeziku. Pri tem pa še nismo poštevali onih iz južne Tirolske v Gorico dovedenih listonošev in služnikov, ki ne umo nobenega drugega jezika razun italijanskega, vsled česar tudi niso mogli dobiti službe v svoji lastni domovini. Čudno to ; na Tirolskem ne mogo do biti službe — če prav so domačini in rojaki — ker ne govore druzega deželnega jezika, za Gorico pa so dobri, dasi so tu jezikovne razmere bolj zapletene nego pa na Tirolskem. Mi menimo se svojimi primitivnimi nazori : ako treba javnemu služabniku na Tirolfker, da je vešč italijanskemu in nemškemu jeziku, potem velja v isti meri potreba na Goriškem, da sleherni javni služabnik bndi vešč tudi — slovenskemu jeziku. Pomisliti treba, da v Gorico prihajajo same slovenske pošte in da imajo poštni uradniki posla večinoma se slovenskimi strankami. Nadaljni dokaz za to, kako daleč seza zagriženost italijanskih uradnikov, nam je dejstvo, da se isti branijo izdavati slovenske prejemnice o poštnih pošiljatvah z slovenskim naslovom vzlic dotični naredbi mi-sterstva za trgovino. V tem pogledu je nedavno temu zopet neki ugledni slovenski patri-jot odposlal pritožbo visokemu ministerstvu za trgovino. Italijani pa ne vedo samo po uradih, kje je njihova korist, ampak tudi na narodno-gospodar-skem polju. Koliko se že je pisalo in govorilo o nenasitni tržiški ravani (agro monfalconese), ki je požrla že milijone ? 1 Ker so se slovenski deželni poslanci tako spametovali, da so bogatim interesentom Agra monfalconese jeli odrekati nadaljne stotisočake — kajti vsi ti stotisočaki so le tem bogatašem na korist, dočim se mali posestuiki le ugonobljajo po namakanju tržiške ravani — so se pa oni milijonarji, podpirani od vplivne strani, obrnili naravnost do vlade radi subvencije. V minolem tednu vršilo se je posebno zborovanje konsorcija za namakanje tržiške ravani in sicer pod predsedništvom onega, ki je najbolj in-teresovan pri tem — večkratnega milijonarja D o 11 o r i j a. Le-ta je prijavil, da nameruje vlada dovoliti konsorciju iz melioracijskega zaklada za nadaljevanje del subvencijo 446.666 glod. 66 novč. in brezobrestno posojilo 223.333 gold. 34 novč., ukupno torej 670.000 gl. Dr. Coute Tullio je predlagal na to, naj se ne sklepa o tem, ker ministerstvo še ni rešilo njegove, v sporazumljeuju z drugimi konsortisti uložene pritožbe za izplačanje deležev. Ta predlog jpa se je odklonil z ogromno večino, a vsprejel se je oni odbora, da se vspiejme predlog vlade. Nadalje se je vsprejel — vzlic vsem protestom malih posestnikov — predlog odbora, da se bodo, začenši z letom 1896. pa do 1899. od kon-sortistov pobirali letni prispevski po 1 gld. 70 uč. za vsak campo=1015 kvadratnih metrov, da se na ta način poplača dolg konsorcija pri tržaški podružnici kreditnega zavoda v znesku 194.645 goldinarjev. Vladi je torej namen, darovati skoro 8/i milijuna bogatim posestnikom tržiške ravani. Ista pa bi storila veliko večo korist furlanskemu nižavju, ako bi te svote porabila za uravnavo rek in hudournikov, ki skoro vsako leto provzročajo povod-nji v deželi. Milijonarji Dottori in družba naj si sami namakajo svoja polja, saj imajo sredstev dovolj za to. Toda Italijani vedo, kje je njihova korist. Kjer se nadejajo, da dosežejo kaj, tam jim ni nobena pot pretežavna. Kakor znano so slovenski poslanci v državnem zboru stavili nujni predlog, da naj se dovoli državna podpora furlanskim občinam, ki so trpele vsled povodnji. Ta predlog se je vsprejel soglasno. Kinalo za tem so se zastopniki občine V e r s e obrnili do slovenskih poslancev radi uravnave reke istega imena. Po takem ima italijansko kmečko prebivalstvo več zaupanja do slovenskih, nego pa do svojih lastnih poslancev. Italijanski poslanci pa se zato maščujejo nad slovenskimi s tem, da delajo večne ovire, da kolikor le možno zavlačuiejo že zagotovljeno gradnjo železnice Gorica-Ajdovščina. Po „Agramer Tagblattu". Politiftke vesti. V TRSTU, dne 5. argusta 1896. Ministerski predsednik grof Badeni na Kranjskem. Predvčerajšnjem stopil je ministerski predsednik grof Badeni na kranjska tla. Dospel je na krasni naš Bled. V Lescah je bil slovesen vsprejem, a na Bledu samem so se vršila slovesna otvoritev letovišča, sijajen koncert, vsprejemauja in slavnost na jezeru. Na večer je pevski zbor blejski priredil podoknico miuisterskemu predsedniku, in potein je bil ples. Včeraj predpoludne pa je došel grof Badeni v Ljubljano. Na kolodvoru so ga pričakovali vojaški in civilni dostojanstveniki, državni in občinski. Zupan H r i b a r je v prekrasnem govoru pozdravil visokega gosta. Ob 9. uri se je pričelo ogledovanje mesta, ob 11. uri pa je bilo vsprejemanje deputacij. Toliko ob ogledovanju mesta, kolikor pri vsprejemanju mnogobrojnih deputacij, kazal je gospod ministerski predsednik — tako posnemamo iz ljubljanskih listov — veliko zanimanje za nađe razmere in je izpraSeval deputacije o raznih stvareh. Zatrdil da je, da se bode vlada ozirala na izražene želje in potrebe dežele kranjske. Popoludne je grof Badeni obiskal prevzvišenega kue-zoškota ljubljanskega. Krečansko vprašanje. Glasom najnovejših poročil evropske države še niso složne v tem, da-li naj bi oblegale obrežja Krete. V tem pa, ko di« plomatje razpravljajo in Turčija ne stori ničesar v pomirjenje Krečanov, počenjajo Turki mirno svoje krutosti na kristijanih, ki so jim takoreč izročeni na milost in nemilost. Tu bi bilo vendar treba nekoliko več eneržije in naglega posredovanja. Konec izgredov v Curihu. Iz Curiha poročajo : Včeraj (3.) odslovljeni so bili vojaki-pešci, ki so bili pozvani pod orožje zaradi izgredov proti Italijanom. Daues bodo odslovljeni tudi konjiki' Zaprte izgrednike stavili so skoro že vse na svobodo. Italijanski delavci, kolikor jih je ostalo ▼ Curihu, pričeli so zopet delati na zgradbah. Različne vesti* Zločin v Lošinju in tržaško oflcijozno in n»-oflcijozno časopisje. O dogodku v Lošinju, o kojem govorimo mi danes že v tretje, molčijo ie vedno sicer o vsaki malenkosti dobro obveščene in gostobesedne oficij >zne in neoficijozne novine tržaške. To soglasje v molčanju je zopet dokaz o prečuduih razmerah ua Primorskem. Ne daj Bog, da bi se kaj tacega zgodilo v Pazinu ali Buzetu 1 To bi bilo vrišča, hrupa, ovadeb, razburjenja in hujskanja! Altro che izmišljena „barbarstva" šem-polajska in proseška.l Demonstracija proti koračnici Radeckega. Predsinočnjem svirala je v javnem vrtu glasba 87. pešpolka pod vodstvom kapelnika Pehela. Med drugim ju godba svirala tudi koračnico Radeckega. Patrijotični del občinstva je navdušeno ploskal tej koračnici; drugi del pa — to je oni del, ki je nedavno temu demonstrativno ploskal poznanim, Slovence izzivajočim in državo žalečim pesmim — je žvižgal! 1 Tudi ta demonstracija se lepo podaja v okvirju naših odnošajev. Ne kličemo sicer po policiji, le radovedni smo, da-li so koga zalotili povodom te protiavstrijske demonstracije. Ali ste ga fiuli ? Na drugem mestu poročamo o demonstraciji, ki jo je predsinočnjem uprizorilo „rudeče" občinstvo tržaško proti koračnici, ki vzbuja v prsih Avstrijcev najsijajneje spomine o hrabrosti naše vojske v burnih in viharnih časih. Take demonstracije govore kar cele knjige, kako si izvestna gospoda tolmačijo lepi in za naše mesto častni rek „la fedelessima". Značilna je tudi ta zadnja demonstracija, a nič manje ni značilen način, kakor o njem poroča najbolj čitano in najbolj priljubljeno glasilo tržaško: ,11 Piccolo". Take stvari treba čitati, konklu-zija pride potem sama po sebi. .11 Piccolo* pise v včerajšnji svoji številki: „Včeraj med koncertom vojaške godbe doživeli neljub dogodek. Ker je občinstvo ploskalo nekemu opernemu komadu, odzval se je kapelnik Pehel s tem, da je dal svirati nekaj, kar gotovo ni bilo operni komad in česar gotovo ni zahteval svojim ploskanjem n i k d o o n i h, ki so hoteli, da se ponovi oui operni koinad. To je izzvalo proteste, dasi se je moralo videti naravno, da je vojaška godba hotela ugoditi jsvojemu občinstvu in lastnikom kavarne, ki toli rado najemljejo vojaške godbe, da, naročajo jih celo od zunaj in to iz golega predsodka proti domačim godcem. Ker pa je bilo tudi tacib, ki so jeli reagovati ploskaje z rokami, ostavili so nekaterniki mesto koncerta, in med temi tudi mnoge dame." Ali ste ga čuli kak6 odkrito nam pripoveduje „II Piccolo", da on in prijatelji ne morejo in ne marajo čuti avstrijskih patrijotičnih pesmi ?! Kajti to je gotovo, da so „Piccolovi" rudeči prijatelji dnoionstrovali le zato, ker jih koračnica Radeckega spominja na one čase, ko je slavni ta general pokoril vsikdar uporne — „Piccolove" prijatelje, ki so še danes tej rudeči družbi uzor v pogledu patrijotizma ! Dobro pa je, da je „Piccolo" sam jel razlikoveti med svojim in avstrijskim občinstvom, dobro je, da je povedal enkrat naravnost, da žali njegovo družbo to, kar vnema avstrijska srca, da žali njegovo družbo vse ono, kar nas spominja na potoke krvi, ki so jo prelili avstrijski narodi proti onim nikdar zadovoljnjim in upornim življem, kojih epigoni, to- in ouostran črno-rumenih kolov, sovražijo našo državo istotako, kakor so jo sovražili qjih predniki. Dobro jo tako! Le odpeti naj hodijo po ulicah .Piccolo* in družba, da bode vsaj inogel videti vsakdo, kaj nosijo pod svojo suknjo. Za lokalno železnico Gorica-Ajdovičlna. Deželni odbor goriški sklical je bil na 3. t. m. zastopnike občin in interesovane zasebnike v sejo, da se posvetujejo, kak6 naj interesantje pokrijejo svoto 50.000 gld., potrebnih za lokalno železnico Gorica-Ajdovščina. Seja bila je v Gorici v dvorani deželnega odbora. Zbor je izvolil poseben odbor, ki naj prevdarja o tej stvari. V ta odbor so bili izvoženi gg.: deželni glavar grof Fran Goro-n i n i kakor predsednik, in členi Angelo C a s a-gtande v Ajdovščini, Josip Mullitsch (Mulič) v Gorici, Josip Pavlica, župan v Rifembergu, Ferdinand Perozzi v Dornbergu, Josip Vidmar, župan v Lokavcu in Matej Zavnik, župau v Biljah. Iz sv. Križa pri Trstu nam pišejo: Danes mi je beležiti, da začetkom prihodnjega tedna se prične zopet poučevanje v našem pevskem društvu .Skal a". Dolgo si spala draga ,Skala", pogrešal te je marsikdo, a vzbudila si se zopet, da pokažeš, da si še živa, da nisi umrla kakor je mislil neka-ternik z vso zadovoljuostjo. Da se je naše društvo zopet prebudilo, je v prvi vrsti zasluga gospoda Janeza O a h a r i j e iz Nabrežiue, ker je dovolil svojemu korespondentu — ki je zajedno tudi pevovodja —, da bode isti poleg svojih opravkov tudi poučeval petje v nagem društvu, in sicer brezplačno. Naše društvo se pa po možnosti skaže hvaležno gospodu pevovodju za njegov trud. Podpirajte, kdor le more, da se toliko bolj utrdi vez med Križem in Nabrežino ! V to pomozi Bog I Kriškim dekletam! V nedeljo {dne 9. avgusta bode v Sv. Križu lepa cerkvena slavnost. Procesija bode s kipom Lurdske Matere Božje, kakor lani in predlanskem. Na tej slovesnosti, upam, da bodo navzoča tudi domača dekleta. Lani in predlanskem ni vas bilo, mesto vas bila je dolga vrsta belo oblečenih deklet s tanjčico na glavi. Kje so pa Križanke ? sem si mislila. Da ne bi tudi letos kdo povpraševal po domačih dekletah, pridite raje v lepi beli narodni noši! Verujte meni, drage moje, da pajčolan ne pristoja zagorelemu licu! Ve ste kmetice, ne morete imeti bele kože v obrazu, ker delate po solncu in vrhu tega še hodite gologlave brez potrebe. Vedite torej, da tisti vaš .velo" vam prav nič ne pristoja. Bela ruta pa lepo pristoja vsaki ženski. Hočete biti lepe ? Pa se delate same grde ! Ko bi ve vedele, kako lepe ste v okoličanski obleki in kako grde ste nekatere v pajčolanu („velu"), gotovo bi se ne smešile same sebe. Pokažite svetu, da se znate lepotičiti z obleko, ki vas res dela lepe, ne pa s tako obleko, ki vas pači. S tem pokažete tudi, da ste vrle Sloveuke, ne pa ciko-rijašiuje. Ne slrašite se, če se kdo jezi na vas! Kaj radi dveh treh bodo smeli reči ptujci, da je vsa vas cikorijaška ? Na svidenje v nedeljo, vrla domača slovenska dekleta, v lepi okoličanski noši ! Z zgornjega Krasa nam je došlo sledeče pojasnilo: V zadnji „Soči* od 1. avgusta 1.1. omenja dopisnik s Krasa nekaj o pomanjkanju učiteljev v sežanskem šol. okraju, pristavljajoč, da dobi učitelj takoj 400 gld. letne plače, in če nima brezplačnega stanovanja, pa dobi 80 gld. stanarine itd. Da je v tem šol. okraju več učiteljskih mest praznih, temu ni vzrok edino pomanjkanje učiteljev, teinuč tudi velika draginja živil na Krasu; draginji pa je vzrok bližnji Trst, kamor se proda sleherna stvar, ki se dd spraviti v denar. Na Tolminskem, pa tudi drugod, izhaja se ložje s 300 gld. letne plače, kakor na Krasu s 400 gld. Poleg tega so na Krasu še slaba šolska poslopja in učiteljska stanovanja. Šole zidajo le počasi, ker primanjkuje deuarja. Drugod so dobre, studenčne vode ; teh na Krasu ni. Zato učitelj dobro premisli, prej kakor prosi v te kraje za razpisano mesto. Ako prevdarimo tu navedene okolnosti, lahko rečemo, da so kraški učitelji z ozirom na draginjske razmere najslabše plačani med vsemi drugimi šolskimi okraji. S številkami in besedo se marsikaj olepša, a stvar ostane le taka, kakoršna je v resnici. Resnicoljub. Občina, ki spremani svojo ime. Miuisterstvo za notranje stvari dovolilo je, da sme občina Velika Loka, politiškega okraja Litijskega na Dolenjskem, spremeniti svoje ime v .Žali na". Nemci so za jedva porojeno .Žalino" že skovali spako „S c h a 1 n a*. Blaga srca. Minolega meseca zadela je kap na možganih tukajšnjega tramvajevega sprevodnika Rucksiederja, oženjenega in očeta treh otročičev. Mož je zblaznel in moral je torej iz službe, kojo je bil vršil že preko 12 let. Žena iu otroci borili so se z največo bedo, kajti oče in reditelj bil je v bolniinici, žena pa ni mogla zaslužiti niti toliko, da bi zadoščalo za vsakdanjo pičlo hrano. Ker se slavno ravnateljstvo tržaškega tramvaja ne briga za bivše svoje zveste služnike, kadar niso več sposobni za službo, poginola bi bila ta osiročena obitelj od gladu, da ni našla angelja - rešitelja v osebi Elije Trevesa. Ta gospod, ki je varuh kakim 80 sirotam, zavzel se je tudi za bedno obitelj R.-a. Da pomaga kolikor možno izdatno, obrnil se je do R.-jevih tovarišev, sprevodnikov in služnikov tržaškega tramvaja in, dasi so ti ljudje malimi izjemami skoro vsi siromaki v pravem smislu besede, nabrali so vendar takoj 30 gld. 69 nč. v podporo bedne obitelji blaznega tovariša R.-ja. To je dokaz o blagih, sočutnih srcih teh siromakov. V čast jim bodi plemeniti čin! Dagradovan general. Častno sodišče skupnega vojnega ministerstva na Dunaju je dne 3. t. m. razsodilo, da je upokojeni general honvedov (ogerskega domobranstva) in bivši poveljnik hon-vedske brigade, Andor pl. H u b e r t h ob svojo šaržo in dovolilo le, da sme še nadalje uživati svojo mirovino. Vzrok tej degradaciji je iskati v tem, da je govoril Huberth neresnico o vzroku svojega vpokojenja, trdivši, da je bil vpokojen proti svoji želji. Minister Fejenvary pa je dokazal, da je bil uložil Huberth pismeno prošnjo za svoje upokojenje, ker se je bržkone bal posledic, ker je bil nedavno kakor predsednik častnemu sodišču razsodil, da rezervni častnik ni o n eč a -š č e n , če je bil obsojen zaradi ž a 1 j e -njaNj. Veličanstva. Slutil je torej, da bode zaradi te svoje razsodbe umirovljen tudi proti svoji volji, in zato je rajše prosil za umirovljenje, kar ga je bilo menda sram priznati, ker je stremil po popularnosti izvestnih madjarskih krogov kakor .žrtev" krutih odnošajev. Tudi taki generali i la Andor Huberth so vidni znaki, kako podivjali so politiški odnošaji na Ogerskem in kako grozno se zgublja tam pravi pojm o dolžni lojalnosti in spoštovanju do krone in dinastije. Ako že v vojski menijo, da to ni one-češčujoče, ako je bil častnik obsojen radi žaljenja Njegovega Veličanstva, potem bi nosili le vodo v morje, ako bi hoteli še nadalje označevati take odnošaje. Tu treba hitrega in radikalnega leka. Upor v budimpeštanski kaznilnići. Nekaj dni že vre med kaznenci v Budimpeštanski ječi tako, da se je bati „revolucije v kaznilnici*. Državno pravdništvo odredilo je namreč strogo nadzorovanje jetnikov, da ne bi se morda koji kaznenec izmuznil iz zapora, kakor sta n. pr. ušla Affendakis in tovariš Kazar. Ta strogost sevo ni ugajala ujet- nikom, kajti dotlej počenjali so v zaporu bržkone, kar se jim je zljubilo. Naprosili *o zatorej državno pravdništvo, da naj bi preklicalo te stroge naredbe, kajti ,v nasprotnem slučaju bi morali pomoriti vse jetniške paznike, ker ni mužno nadalje prenašati samooblastnosti jetničarjev". (!) Takti torej pišejo kaznenci državnemu piavdništvu v Budimpešti, v glavnem mestu oue dežele, ki slavi ti-sočletnico svoje — izposojene kulture! Taka barantanja in pogajanja med zločinci in oblastmi govore jasno, da so na Madjarskem zares — ma-djarski odnošaji! ! Da pa vendar ne bi kauznenci nadvladali državno pravdništvo, odredilo je isto, da je staviti 20 kolovodij izmed kaznencev v verige in jih zapreti v posamične celice. Toda vsi ostali jetniki — kakih 200 jih je — izjavili so se solidarne z istimi. Ta eueržija kaznencev dela izvestno mnogo preglavice državnemu pravdništvu. Vsa stvar je gotovo vredna, da bi jo — izložili na milenijski a t stavi ! Srebrn goldinar v želodcu. Te dui vozila se je neka po prilici 40letna ženska iz Novega v Dalmaciji na parniku „Sokol* na Reko. Žena bila se je namenila na božjo pot na Trsat. Med vožnjo prišlo je ženski slabo vsled guganja parnika. Blju-vala je, kakor da hoče ves drob iz nje. In izblula je vse, kar je imela v želodcu, in med tem je bil celč — jeden srebrn goldinar! Ta srebrnjak je bila žena pred par dnevi pogoltnila po naključju. Kdo zna, kakšna huda bolezen bi se bila še razvila v iyej, da je ni „pomorska bolezen" osvobodila neprebavljivega predmeta. Sodnijsko. 20letni natakar Matej Mazzoleni iz Dalmacije je dobil predvčerajšnjem pred tukajšnjem sodiščem zaradi težkega telesnega poškodovanja štiri mesece ječe. Ranil je dne 20. junija t. 1. na novem trgu z nožem svojega tovariša Aloj. Cominottija, hote maščevati se, ker ga je bil Co-miuotti prejšnjega ene obrekoval pri gospodinji, pri koji sta prenočevala in ga po vrhu še pretepel. 331etna Vincenca Švigel iz Senožeškega okraja, hči siromašnih starišev, imela je kljubu temu tako vzgojo, da bi se bila mogla posvetiti učiteljskemu stanu. Toda lahkomiselna ženska zašla je na kriva pota in sleparila lahkoverne ljudij, kjer je le mogla. Mnogo je žrtev te prekanjene ženske v Trstu in v Lljubljaui. V Trstu n. pr. napraviia | je bila kupno pogodbo za neko gostilno v ulici j Valdirivo, dasi ni imela niti novčića v premoženju. Slednjič je pobegla z mešetarjem Š. iz Trsta v Ljubljauo, češ, da ide po denar. Tam ae je par nastanil v hotelu kakor inož in žena, pod izmi-šljeuim imenom, a taui so ju tudi prijeli in poslali v Trst. Mešetar Š. je bil stavljeni predvčerajšnjem po končani razpravi takoj na svobodo, ker je sedel že 4 mesece v preiskavi, Švigljeva pa je dobila šest mesecev težke ječe. 231etni težak Anton Antoučič iz Trsta, pristojen v Postojino, dobil je predvčerajšnjem zaradi teškega telesnega poškodovanja deset mesecev težke ječe. Napal in ranil je dne 9. junija t. 1. svojega načelnik, na kojem se je hotel maščevati. Koledar. Danes (6.): Gospodova spremenitev na gori. — Jutri (7.): Kajetan, spozu.; Donat, Škof. muČ. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri 53 min., zatoni ob 7. uri 18 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 23,5 stop., ob 2 pop. 30.5 stop. C. Narodno-gospodarske stvari. Nasvet našim vinogradnikom. (Zvršetek.) 1 Prej sem omenil, da nam je zbirati lepih žlaht-tnili raz vrst. Dandanes so med breskvami posebno na glasu nove ameriške vrste, kakor n. pr .Amsdeu", zori junija; „kralj Humbert", zori julija; „lepota iz Badna", zori avgusta; „princezinja Marija", zori koncem avgusta in početkum septembra ; potem priporočila vredna je tudi „kraljica sedmih vrtov* (lleine de Vergers) *zori septembra. Nove ameriške vrsti breskev so večinoma zgodnje, so tudi rodovitne in lepe, in kar je posebno dobrega pri njih : niso tako občutljive za mraz in druge nezgode, ker so vzgojene iz semena. Občutljivejše razvrsti so poginile v mrzlejšem ameriškem podnebju in tako so se širile potem le trdniše. Kakor nas Američani prekašajo v drugih strokah, tako nas tudi že v sadjarstvu, kajti v severni Ameriki, v mrzi i sem podnebju nego je naše, prideluje ae tiuejše sadje nego pri nas, in ameriško sušeno sadje i. dr. sadni izdelki zasedajo častno mesto v evropski trgovini. Tudi med našimi domačimi vrstami marelic najti bi bilo katere bolje za pomnoževanje, pa tudi druge žlatne vrste zaslužijo uvaževanja. Za nas bi bile kaj dobre n. pr.: „šijo", kaj lepa srednje debela, na solnčni strani rudeča zgodnja marelica ; potem nekoliko kasnejša „klosterneuburška*; potem „auauosM, debela julijeva marelica; „ambroj zija", zori tudi julija; „bredovka", srednje debela, jako rodovita, bolj pozna marelica. Cepiče žlahtnih razvrat sadja dobiti je pri raznih večjih vrtnarjih in drevesničarjih n. pr. : pri Veršecu v Brežicah, Podgoršeku tndi v Brežicah, oba na Spodnjem Šta-jerju; potem pri Ferrantu v Gorici i. dr. Zlasti ' priporočljiva in solidna je tvrdka je: AVilhelm Klenert v Gradcu, koja na zahtevo pošlje tudi cenik zastonj in franko. Pravilno zasajene in dobro obdelovane breskvi začno tudi kmalu in obilno roditi. V tretjem letu po saditvi že prinašajo obilo sadu. Da nam bode breskev rodila dobro in lep sad, v to treba tudi oskrbovanja. Treba ji je včasih pognojiti, okopavati, čistiti in snažiti ter obrezovati. Zlasti je treba striči suhe in nepotrebne vejice. Kaj dobro je, poškropiti listje z modro galico, kakor trte, ker tudi na breskvinem listju je mnogo škodljivih gljivic in mrčesov ; zlasti neke listne uši jim škodujejo. Zoper listne uši dobimo kaj dobro sredstvo, ako skuhamo v 5 1. vode V* kg. tobaka, in poškropimo listje s to kuhovino. Tudi se dobiva v trgovini .takozvani »aphidin«; en del aphidina je zmešati s tremi deli vode ter potem poškropiti listje. Tudi marelice začno kmalu roditi (v četrtem letu že) pri dobrem oskrbovanju. Poznam nekje malega posestnika, ki je pred kakimi 25 leti nasadil kakih 100 marelic- Že četrto leto so mu obrodile. Ko so bile stare kakih 10 let, prinašale so mu čez 400 gld. dohodkov in sedaj, ako je dobra letina, tudi čez 600 gld. Da jih dobro oskrbuje in da jih je pravilno vsadil, umevno je samo ob sebi. In kakšna lepa drevesa so to! Ko sem jih prvič videl, nisem hotel verjeti, da rastejo komaj 25 ljt. Isti posestnik ima v svojih vinogradih tudi najlepših breskev. Tudi v novonasajenih ameriških vinogradih se bode sem pa tje brez škode z najboljim vspe-hom gojila kaka žlahtna breskev. Posebno lahko bi se gojile na koncih vrsti. Prepričani bodite, da lepim sadjem si lahko z manjšim trudom pridobite nič manjših dohodkov kakor z vinogradi. Poskusite in videli bodite, da je istina. Brešanski. Je zmota kratka — dolg je kes. Iz nesrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil F. R. P r 1 e k. (Dalje.) VI. Na vse to in vsega tega pač nisem nikdar premišljeval, ko sem bil še svoboden. Sedaj pa pač dobro vem, kako pomenljive so besede Gospodove: „Molite, da v skušnjavo ne padete". Skušnjava je za človeka to, kar je volk za jagnje. Kakor je volk gotova smrt jagnjetova, tako je skušnjava gotova poguba za človeka, ako ne beži pred njo. — O, sedaj mi je vse jasno. Sedaj za-mogel bi poučevati tudi druge v tem, v Čemer sem bil nekedaj sam pouka potreben. V kratkem bo god moje sestre; moram ji pisati. Pa kaj in kako ji naj pišem, da ji vzbudim pomilovanje za sebe, četudi včm, da mi je vedno bila dobra, ljubezniva sestra. Tako-le ji pišem : Preljuba sestra! Veselje, ob enem pa tudi žalost navdaja mi srce, ko Ti pišem to pismo. Veselje zato, ker se veselim Tvojega približajočega se godu in da si ga zdrava učakala. Žalost pa mi trga srce zato, ker me je usoda spravila v kraj, od koder mi ni mogoče pohiteti k Tebi, da bi Ti podal roko ter Ti osebno čestital k godu. Pa ker je bilo to volja božja, tedaj tudi upam, da me Bog ni še zavoljo tega zavrgel, ampak poslal me tu sem, da bom pozneje, ko bom zopet svoboden, tembolj znal ceniti svobodo, ter tem gotoveje povrnol se zopet k njemu, na katerega sera v trenotku, ko sem • ponesrečil, pozabil; in pozabil, da njegovo oko vselej in povsod čuje nad nami. Zato tudi upam, da me usliši ljubi Bog, ko bom ga na dan Tvojega godu goreče prosil z besedami : Neskončno do-brotljivi Bog, podeli mojej sestri zdravje, ohrani jo skozi vse življenje v svojej milosti ter blagoslovi vsako njeno delo prav obilo, da bo mogla brez zemskih nadlog le tebi služiti in vedno le tebe poveličevati! To so, preljuba sestra, moje srčne želje, katere bom pošiljal na dan Tvojega godu Vsemogočnemu v sveta nebesa. Upam, da Ti bo to vezilo ljubše, nego minljivo blago tega sveta. Prosim pa tudi Tebe in vse domače, da tudi Vi na mene ne pozabite, temveč prosite, da bi mi ljubi Bog podelil milost, da voljno prebijem vse trpljenje ter se po prestani kazni srečno povrnem v ljubo domačijo. Prav srčno pozdravljam Tebe in vse domače Tvoj Te iskreno ljubeči brat N. VII. Kaj prinese neki današnji dan P Jutranjo molitev sem uže opravil. Sobo prekorakal sem tudi užč sto in stokrat. Kazalec na zvonikovej uri pomika se menda na sedem. Kmalu mora priti zajuterk. Oh, ta kmalu 1 tukaj je kmalu pol večnosti. Ko bi se človek mogel mislij znebiti, vse spomine zatreti in — vest zadušiti, potem bi ložje prebil v tej samoti. No, potem bi tukaj po dnevi stal, po noči pa ležal, kakor stoji ali leži živinče ure in dneve na cesti pred vozom ali pa v hlevu, in vendar je mirno in morda tudi zadovoljno. To pa zato, ker žival nima duše. Ako bi pa človek hotel resiti se mislij, zatreti spomin in zadušiti vest, tedaj bi moral svojo dušo umoriti. A duša pa ni umrjoča. To vč vsak otrok, ki hodi v šolo. Duša nam poraja misli in vzbuja vest; kar nas vznemirja, provzroča v srcu žalost, in stori, da je kazen resnično kazen, da je ječa ostuden, sramotilen kraj, kraj neopisljivega dušnega trpljenja. Vzbujena vest je tisti kragulj, ki v našem srcu kij nje od zore do mraka.--—-- Umevno je torej, zakaj več jetnikov zboli na umu. Mogoče je pa tudi, da ima svet ljudij, ki se nekako dobro počutijo v ječi. Seveda ima tak človek spečo vest, katera pa se gotovo vzbudi enkrat, če ne prej pa slej.--------- Čuj 1 ključ je zahreščal.-------- .Tu imaš kruh, pa pojdi na dvorišče, tam boš plel slamo !• zaklical je paznik skozi vrata. Z veseljem grem za njim, vsaj pridem zopet enkrat na sveži zrak, kjer bom gledal sinje nebo. — — Ko sem prišel na dvorišče, našel sem tam už6 mnogo nesrečnih sodrugov. Pozdravil sem nje ; nekateri so odzdravili, nekateri so me samo pogledali, a zopet drugi ine niti zapazili niso. Paznik odkaže mi prostor, izroči snop slame in štreno nitij ter mi naznani, da dobim za 60 sežnjev dolgo kito 8 krajcarjev. Moji tovariši bil so zel6 zgovorni. Pravili so pripovedke o strahovih, reševali zagonetke i. t. d. Najbolj zanimale so me povesti o strahovih; kajti večjidel bile so takšne o jetniških strahovih. (Pride še.) Pariz 4. Glasom zadnjega ljudskega štetja znaša število prebivalstva Francozke 38,228 969 duš, torej le za 133.819 več nego leta 1891. Slovansko pevsko društvo Najnovejie vesti. Mali Lošinj 5. Mati Ostermann a, ko je izvedela o smrti svojega nesrečnega sina, padla je v nezavest in visi sedaj med življenjem in smrtjo. Ljubljana 5. Med včerajšnjo soarejo na čast ministerskemu predsedniku grofu Badeniju, razvila se je velikanska bakljada. Prebivalstvo je prirejalo ovacije ministerskemu predsedniku, ki so dosegle svoj vrhunec, ko je grof Badeni z deželnim predsednikom došel med rajajočo množico. Slednjič so pela vsa društva, spremljana po vojaški godbi, cesarsko pesem, na kar so zaorili urnebesni živio-klici in je množica vihtela s klobuki in robci. Mi-nisterski predsednik grof Badeni je odpotoval zvečer na Duuaj. Dunaj 5. Mestni svet dunajski je dovolil 25.000 gld. za okrašenje onih ulic, po kojih se bode vozil ruski car povodom svojega prihoda na Dunaj. Atene B. Prejšnji guberner v Kaneji, Hasan paša, prevzel je dne 2. t. m. zopet to mesto. Dne 3. t. m. ko je bil na nadzorovalnem potovanju, zabranilo mu je več tisoč mohomedanov, da ni mogel blizu. Napali so ga, strgali s konja in grdo ravnali žnjim. Krščanstvo prebivalstvo je bilo v velikem strahu. Došli vojaki so napravili mir. Krščanski poslanci so ostavili Kanejo. v Trstu Podpisano prosi v s e one, ki se žele udeležiti v nedeljo dne 9. t. m. izleta v Komen, naj se precej priglase, ker se vozovi morajo na vsak način uze jutri naročiti, druflače ostanemo brez vozov. Vsakdo se lahko priglasi v tiskarni Dolenc, kjer dobi izkaznico za vožnjo in veselico, katera stane gold. 150 za osebo. Trst, 5. avgusta 1896. Predsednl&tvo. Tv^ovlriMlt« b»*aj«vk« ln vesti 3tli:-.upetU. Pfieniciv ».» jenen 6.21—«.23 f<»ni«>o spomlad 1*96 6.81 do 6.62 —Oves za jeaon 5.03-5-04 Ki. 7» jeson 5.11 5.12 Koruza 7.a arp.-sept. 3 54—3.56 maj juni 18»7 nora f. 3.46—8.60. nit v u o (i 7 ko. f. 6 45 — 60 ud 79 'rilo 6.55—6.65.. ..1 O Ml. f. 6.«0—6.70 od 81. Kil. 6-65 -6-75 .-i Ul. for. .--.fečxn«n —• -___ protfti 2 85—5-50. Pšenica: Omojono ponndbe, povpraševanje manj«, trg mlačen, stara nespremenjene. Prodaja 25.000 met. Btot. nov« nov. ceneje. Vreine: lepo. Fiafca, Nerafinirani sladkor for. 12.85, oktober-december 12.85, Pr,»«a. Centrifuga! noti, poutar Ijno * Trat » curino »r«ni odo SHjatev iirenoj f. 35 50 —.36 e akdjo . - , . . . . 358.75 357 60 London 10 J.Ht. . . . . 119.65 119 60 9.50'/, 11.72 20 inarli . , . . . 11.72 100 italt. hr . . . . 44 35 '425 Mladenič, v 18-19 letu svoje dobe, iz dobre hiše, dovršivši drugo c. k. realko, išče službo v slovenskem ali nemškem jeziku, najraje v kateri pisarni, ali pa kje drugod njemu dostojno delo. Odgovori naj se pošiljajo naravnost uredništvu „Edinosti* ulica Caserma štev 13. Gospodarsko društvo na Greti razpisuje službo društvenega krčmarja za društveno gostilno na Greti Prošnje do 31. t. m. društvenemu odboru. Natanir-noi^ Dodatke in pogoje ooizvedeti je pri društvenemu odboru. Usojarn se niže podpisani javiti slavnemu občinstvu, da seni svojo gostilno v Bazovici „Pri Lipi" oddal drugemu voditelju. Jamčim za točno postrežbo z najboljšim vinom in kuhinjo. Odličnim spoštovanjem Urbančič. Josip Cassa di Risparmio Triestina ('Tržaška hranilnico) Sprejemi je denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsneega zneska vmik dan v tednu razun praznik«*; in to od 9—12. ure opolu d no. Ob nedelj al; pn od 10 - 12. uro opoludne. Obrati na knjižice...................o načuje vnuk dnn < d 9- 12. uro opoludne. ZiiPhke do 10(J frld. precej, preko 100 ih> IOOO »nora se odpovedati 3 dni in u /lictke vri ko lOOO gld pa 5 dni. '" JCuJtomptvJe Vi en ji r« domiciiiiane na tržitftkem trgu po.......3'/, J^mvjuje na drž. papirje uvstro-ogerske do 10« 0 pld po........47„ Vi£je znoske od 1000 do 5< 00 gld. po S1/, /, Daje denar proti vknjiženju na ponesti v Trstu. Obresti po dogovoru 2—24 T M. dno ft. maja 1894. _ Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.