STE V.—NUMBER 104. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 0M i Uvažala 4SM. Prvi majnik doma in po svetu. Msnifostncijiki diodi in stavke t Ameriki. — Splošna »torka t Mehiki. — Velike, toda mirne demonstracije t Nemtiji; okupirano Poruhrje j« tudi demonstriralo — Krije tekla t Italiji, Franciji in Španiji. — Span sld socialisti so obenesn proslavili volilno zmago y Madridu. — Tudi na Japonskem so bile imposantne manifestacije. ' Tf m i n BpUkeaban^ Ps. — SploŠns Mavks rudarjev v pittetonakem distriktu je iabruhnils dne 1, m js. Veš ko 10,000 mol ee je od-svslo posivu odbornikov unije, ds prenehsjo s delom. Stsvksrji io Osni United Kine Workerg of Americe. Spor vsled katernjo j0 prišlo do stsvke, je oJcelnegs značaja in po mnenju voditeljev bo kmslu poravnan Rudsrji v Butler Colli$ry se nieo pridrulili etsvksrjem. Debe ns ihod« v Ohioagu. Chicago, HL — Čiksško delsv-itvo je proslavilo mednarodni praznik dele s velikanskim javnim »hodom v Auditorium Opera Houeu, ki ss js vršil popoldne in zračer. Ogromno gledišče, največ-ja v Chicagu, je bilo nspolnjeno do esdnjegs sedela, zunaj je ps itslo 3000 oseb, *sa kstere ni bilo veš prostora. Ko js bilo gledišče zasedeno, je polieijp zaprla vrata. Ljudje, ki ao prišli pozneje in niao '^vedeli, da hi ve< proetqra, ao silili netrTia vsled tega so nastali nemiri pred »glediščem. Nekateri policisti, ki ne ljubijo elaviteljev prvega msjnikp, so dali duška »voji jezi s tem, ds so pričeli udrihati s koliČi po delsvcih ki se niso dsli odgnati. Stvar js isgledsla reana in nihče ne ve, kaj bi bilo sledilo^ da •e nI pokszsl Debe na bdlkonu, ki iluti ss izhod v Slučsju ognjs. Socialistični vetersn je informirel tisoče, ds je gledišče polno in pri-sleci, ki so ae zakaanili, ee lahko udelele poznejšega shoda. To je pomirilo mnošiee in policija ni imels več nobenega opravka. Množice ao navdušeno pozdravljale Debla. Glavni govornik na shodu, kate rega je priredila unija krojeških delavcev Amebama* Workem' Unioh, je W1 Bugene Debe. Govoril je o pomenu med nlrOdnegs delsvskega praznika ln nalogsh zsvednegs delavstva "Dsnes gledamo na Oeorga Washingtona kot na očeta naše republike, toda v njegovem času m gs toriji nspsdsli in zaničevali. Voditelji velikih gibanj eo bili vedno pregenjani," je rekel Debe. Poslušalci eo burno aplavdirali govorniku, Jio je rekel: "Moja oseba je tukaj, toda moj duh je danea v Rusiji pod rdečo zaata« ve sovjetov, v edini deželi ns evetu, kjer je Prvi maj uradni praznik, proslsvljsn od mijjonov pro-)*tarcev. Ni gs lepšega prizora v tfodovini kskor zbnjenje delev fev, ki ao pravo ljudatvo vf ake delele." Poleg tega ahoda ao bili še ne trojni sestanki v raznih dvoranah, ki ao jih priredile eociallatlč-ne organizacije, Slovenakl eoela-Heti io imeli majnlško proslavo akopno a češkimi aoclaliatl v dvorani S. N. P. J., ki se je vršila zvečer. 10,000 RUDARJEV EAETAV-KALO V PENNBTL V ANIJI. Stavka 1. maja v Ameriki. Mornsrji in šumsrski delsvci v v»eh pristaniških in kempah. Stavbo vodijo I. W. W. in deloma uni-> A. F. of L. peki v Pittaburg- Intemetionel Organizirani hu, Pe. Papirničarji Pillsu, Minn. 1'nijaki zidsrji In njihovi poms-Ztfi v Buffslu. Vozniki grsdbcnegs msterijsls r Clevelendn, O, Htevbinski delsvel v ^jiarlee- tA"u' w; fm•. ;•„' BSSBS^B Splošna stavka v Mehiki. Mex}co City, Mehike. &tiri-todve,jeeturns stavke ns medne-J-o Prvi msjnik po dolgih letih potekel mirno v Fran ciji. Delavake manifeataeije so ae izvašile brez kakih prask. tods zvečer so izbruhnili nemiri in okrog dvajset oseb je bilo ranjenih. Izgredi so se pojavili v lovor-niških distriktih Psrizs. kjer pre vladuje komunističn ielement. Drugi izgradi, ki so se pojevili istočasno, so bili v Verasilles« Neki poliesj je bil smrtno nevsr no ranjen, ko je vodil naped he demonstrante. Tretji izgredi eo bili v 8t. Denisu, kjer j* bU poli-cist tepen in neki občinski odbornik aretiran. ftpanski socialisti proslsvili Ameriške ladje e«ejo tožiti žganje izve« 3-miljsjcsga pasa. m tuji ENAKOPRAVNE V OBKU. Waehington, D. 0. Evezno nsj višje sodišče je isrsklo • sedmimi proti 2 glesoma važen krap, ki bo imel dalekoseltfe pO* sledico sa rsstegnitev ameriške prohiblcije ns lsdje ns visokem morju. i | |*'Ameriške Udje lshko vodjo opojno piječe, jih raspečsvaje in ijo potr VELIKE MAJNlSKE SUVNOSTIV SOVJETSKI RUSIJI. ▼olike vojaška parade v Moakvi ia običajna prisega rdečih vojakov. ♦ ELAVN08TIH Moskve, 2. maja. —* pTri maj nik je prodni praznik v Rusiji Kot po nsvadi je bil tudi leloe proslavljen s velikimi vojaškimi paradami ln pohodi delavcev Moskvi, Petro gradu, Ksrkovu iu drugih večjih mestih. Stotieoče mož rdeče ermsde — pešci, konjeniki, topničsrji, letslel Itd. je korakalo v nepreglednih vrsteh Chieego, lil. — Vod, Prcea.) — Jack Gillls, glsvnl tsjnlk organizacije I. W. W , je prejel poročile krajeMiih tsjnikov o splošnem po-ieijakem navalu na Člane, ki atav-ksjo v pristaniščih in Šumarakfc naeoliščlh v peeiflčnlh dršsvsh. Veliko število atsvkarjev je bilo oretirsnih. Kljub temu raate atav-kovno gibanje, prsvi Uiltti Organizacija vodi atsvko nr večjo mezdo, krajši delsvnlk in Izpuati-tev političnih jetnikov. InosemsU p^ntfri ne smejo do- ,U.U«poJn*pi£ TtH.ua« ^^OTdi^r^Ti pa« amerim obali. ^ m ftMU od bUlu ^ ^^ posetili V Moskvi so se dolge vre to vojaštva in dela vat vs sešle ns Rdečem trgu pred Kramlom, kjer je Ml oder ss govornika in goste Moskovski poasdki, ki šteje 5000 prostakov in častnikov, je eledilo okrog 50,000 doloveev ln delavk s puškami na ramah, atmbol diktatura proleterieta. Vea Moekva je M*.v rdomk ttilinkH^ Vojaki in čaatniki eo na Rdečem trgu isrekli prisego, katero ponove vsakegs prvega msjs. ... ■ . * , , Vojni komisar Leon Troekij, ki prodajajo pStnikom isvsn trlmUj- h fOTOri| Vojskom in delsvcem skegs pasa. jO de jsl med drugim, ds js Rusi js 'Inozemske ledje ne smejo pri- veUko močnejšo od Isnekegs de nššeti žgsnjs in drugih opojnih Uvik#|ril priiolkt, ampsk kspits pijsč v območje tnmiljskege ps- )Utičns reskeijs je tudi še močne, ss, čeprav bi bile te pljsos zspr rmco.ki militarizem, ki je oevo- JfmUl * Z Z . i .. JU Poruhrje, ps na srečo uetvsrjs "Trditev, češ, ds slsdl proh - fVit4mid reveluoionsrje. bieljs zastavi kakor je doelej ml- Sg ^^^ M ^ . katmfa elila vlsdš, ni zdjsvs. In če ^ govorU Trocklj( ^ biU ^ jo kdo kotel uveljsvltl, bimorah dnigi|l tov ^^ biti pridodsns nova določba hi W|uiwn j, ,UyW00(1( ^mu tali imadn. |»sf "Blake W ae je ttdelel vseruekega cerkvenega zbora — "Kongres Ima pravico in moč prepovedati opojne piječe na a-meriških ladjah kjerkoli in ks-dsrkoli." Kskor zstrjujejo razni pravd-nlkl, je valed tegs eodnegs ukre-ps konČsn spor rsdi dovslsnjs, žgsnjs ob nevjerBejrakl obali. Proti tem ladjam je hotels ns-atopltl zvezne mornsrics. Bedaj tega ne bo mogla atoriti Izven tri-miljskege pasa. Ukrep obeta položsj še bolj ze-plcati in nspeti. V diplomseljl u-tegnejo neststi veliki spori, in tu di je pričskovsti doksj psrlsmen-tarnega prahu. Kakor je sodnik Sutherlsnd, ki se nI etrinjel z ukrepom, pouds-rfl, prati večinski ukrep izzveti "mednarodna nesporazumi jen js" in nssprotne odredbe pri tujih nsrodih. Držsvnl depertment bo imel nsjbrž precej dele z raznimi mednsrodnlmi notsml, preden bo to vprsšsnje rešeno. H postsvodsjuega stsliščs je izgled poln k rižev in težav. Mokra-ška pridobitev je s to sodno odločbo dvomijivs. • Glavni svetovalce protlsalun-ske lige je nemudomo podel isje-vo, v keteri je dejal, da bo pred loga za prepoved žgonja na ame-(Dalje ne X atrani.) idf. I furt man iz Bostona, Albert Rhya Williams, Maz Kastman profeaor Albert Johnaou iz New Vorka in več uradnikov Ameriške pomožne uprave. XOWAT ZADRŽAN VA VAB0U mui. KA- V Lozani pridno meiejo karte. Turčija je podpisala Ohoaterjevo koncesijo. -- Rusija proto sttrs. Carigrad, 2. maja. — Francija js poslsla noto turški vladi, v ka terl groai, ds njsnl delegstjs is puete mirovno konferenco v Loaa-ni, Če Turki tskoj na umsknejo avojih čet s airijeke meje. Leusjutne 2. mojs. Politično komlaijs mii^vne konference je včersj rszprsvljsjs o točkah po godbo e Turčijo, tikajočlh so ns eeljeaeev na Turškem. Turški de legetje zahtevajo, ds mors Turčl js Imeti proete roha glede iml grantov. Voditelji saveanlšlfih delegacij grdo gledajo tajpe deatanke Tur kov z ruskim opaaovaleetn Vorov skijem in saatopuikom nemškega zunanjega miniatratva dr. Bee^er jem, ki je prišel v I«oaano. Izmet paša je imel več eeetankov Boekerjem Ik sovjetakim opazovalcem. Zevezniki ao pritisnili ns OREsnizacus iihut- NIKOV" NAPERJENA PROTI DELAVSTVU. Haeral OkarUa Dawoe al dal no »enega odgovora na obtožbe, Id mu jik )e zabrusilo organizirano delavatvo v okras. VAVDUftIV/B iM BILO V»U KO NA PRVIM ZBOROVANJU AMERIŠKIH FAŠISTOV. Okioago, Dl. - "Minutniki" uetave so prihiteli pod organlsa* eijsko bsndaro s vellksnaklm kri« kom ns prvem je vsem ahodu, ki ae je vršil v Kvenatonu v torek »večer. Kskor astrjujsjo, je gOnersl Charles 0, Davres osnoval to or-genisscijo i« Čisto Čistih 'pstri. jotičnih' raslogov In motivov. General jo govoril obrani mno* šlel, ds je v Ameriki neobhodno treba fašietov po laikom vaoreu. Bilo je »branik okoli 1,800 oeeb. "Izgleda, kakor da bo nae precej minutnlkov", je dejal gene. ral stoplvši na mlao. In mnošlea mu je ploskala.»General je potem obrsslošil glsvus točke, ki el jik je zsšrtsls ta nova, a dokraja nepotrebna organlsasljs. Pečsl sO jo posebno s dvema toČkamS| Po. al vsi js nsusoče, nsj spoštujejo postsve ln ustavo Kdrušsnlh dr-Is v ps prsgiee posameznikov, ki so upravičeni do popolno avobode, pravičnosti ln blagoi Poudaril je, da je v bistvu nestrankarska, pa bo ns to, ds pridejo ns jsvna šlužbene mesta polteni m^Žje vseh strank. Omenil ps ni nič obdoMitev, ki Vorovskiju ^ brzojsvno mezo Moskvo. Vorovskij je velod toga ♦n rsrsdi -pOgejsej** Turld v od- aotnoati Kusev naslovil protoet na konforeuoo.HH^HIHH Carigrad, 2. msjs. ~ turški ml nlster zs jsvns dels je podpisa pogodbo a Chesterjevlm sindiks tom glede gradnje šelesnie in dru glli naprav v Mali Aziji v zameno ss izkoriščen je. luršklh rudnikov in oljnih vrelcev. mine avoocMie, »staaia. , | « orglalsoeljs ika, ali delala švicarsko vlado, tU jc p^prečUe & if l^en sabrusllo Madrid. 2. maja.. — Raajit oseb je bilo' ranji nih pri mejni ških demonstracijah v Msdridot »ed temi je devet delavcev, Hjski čestnik ln polieej. Vse glev-(Dalje na S. strani.) Inki reboM aretirani v A vetra« ji- ' S 8. 2. «sj« - Miehsel 0'Flsnsgsn. John i. O -Kellj in Clsocj, p^anci irake republike, eo bdi to eratlreoi ne obtožbo, ds razširjajo ponterak* propairando. Poz^je so bili I* puš^eni proti poroštvu. OTIsno i gen je kstoliški dukovnlk Pregleg dnevnih de-gedkev. Msjniške eUvke in demonstrs eije so bile impozsntne, tods mir ne. Vrhovno sodišče je odločilo, ds ae na ameriških Isdjsh lshko t*i žgsnje Izven trimiljekegs pasa. Delsvake orgsnisscija ae dobi le n*%-egs sovrsžniks v takozra-nih "minutnlkih". katera je e r-trsnizirel general Dowee. Inossmstvo Nemčijo je dsls zsvesnikom novo ponudbo gleda reparacij. V Italiji, Franeiji in ftpeaiji je tekla kri na Prvi maj. Angleške la druge evropek* pa-rakrodne družbe nspovedsjejo boj ameriški prr,bibleijl. Francije je zsgroztls Turčiji, ds zspnsti loransko koeferenee. sko Torki oe umeknejo M e ei-rljeke meje. pet socialistov izvoljenih v Ma •dridu. BU jo na potu v Novo Skotijo, kjer jo Imel govoriti na majni-škem shodu. Ottewe, Ont., 2. mejs. — Alo-zender Hovrat, voditelj ruderjev v Kensesu, je bil aretiran, ko jg stopil ne kensdsks tla. Minister ss nsaeljevenje še nI pojasnil, zsksj js dsl llovrsts zsdršsti na meji. Howst je bil ns potu v Sr vo Akotijo, ksmor so ge povebili ondotnl rudsrji, ds jim govori no mani/esteeijskem shodu prvega maja. Rudarji in drngl organizirani delsvci v Ksnsdi ao poalsli vlsdi ostre proteete, MAJSKA SELITEV V OHI-OAOU. Ohicago, Hi. — Pni majnik je tudi aelilnl dan. ta tg »e ja i/.ke zel za največjegs, ker jih je še doživelo to mesto. Prebivelstvo je pretneščslo svoje pohištvo U veli kih v menjše stanovanje. Največ pohištvo pe je rometo v ekledi Šča. Vse je kezslo, do se hočejo ljudje ne vaak način izogniti vi soklm nejemninem ter ei teko vsej nekoliko izboljšati finančno stanje. Zaatrsntege je prlčskovs t j rnižsnje stsnsrin. Ali aeliln^ družbe ao navile eeno v jsko viaoko višine. Hlromak aa komaj ra šl ene nadloge, pe ge le želeti drugo. ŽBVSKO GIBANJE V DIETRIKTU OOLUMSUA. PREDSEDNIK SARDINO ti POPUŠČA GLEDE MEDNA-RODNEGA SODIMA. Waskington, D, 0, > - Iz bele hiše je prišel glsa, da ae jc pred sednik llsrding premislil in de ne bo va* vsiljeval liginega aodlšča ameriškemu ljudstvu, Republi-ksnaki poglavarji ao vaeli to*ve«t radoatjo ns ansnje. Kajti še ee bili v velikem atrshu, ds bi ne prišlo valed te aadevs do uaoduo-ge razdora v njih atranki. as rad no delavatvo v obraz. Org«* aizatorjl organiziranih delavcev so dejali, da hoče general Da*o* a ivojo organizacijo 'minutnlkov1 satretl velikanski vpliv velikih strokovnih unij. Nobena al (spregovoril n tem. Molk jo znak pri-tnauje. In ker a« goapod general nI niti r eno beaedieo opravičil, moremo reši, ds ae imeli delhvakl voditelji prst, ko ao osnsšlll nje. govo fašiatoveko organizacijo ti protidelavako orodje. V Ameriki nI treba nobene or-ganlaaelje za uveljavljenje in apo-Štovanje ameriških postav In svas* na ustave, ljudatvo jih apofttuie in Izpolnujo, ča so pametne. C^ »o pa neumne, jih ims prevlee kil* tlkovsti in gledsti ns to, ds j li njegovi zastopniki r kongre«*4 pre k I l*V jo. Potem ee Je ganaral melo poba* hal, češ, ds je vas nsvdttšeno zA-njegovo nepotrebno organlaaeijo, Prošnjo aa pristop kar trumome prihsjsjo v njegov urad, se Ja po* hvalil general.. V llllnolsu jo šo Kekor poročajo, je predsednik mMt pro-i|f w dovoljenje, da pripravljen prepustili zadeto w PM4ia ustsaoviti podružnice v mednarodnega razsodišča smeri* škemu ljudstvu v razaojo. Henstorjl, ki ao proti evetovn*-mu aodišču, pravijo, da aa jim ni treba beti nlčeaer od strani jav. negs*msenje, ko aa eenet anids Y meaeen deeembru. Is tegs je aklepstl, ds ni vpliv tskozvsnih radikalnih aenatorjev tsko mslenkosten, kskor gs ho če jo neslfketl razni ragovornlkl eterokopitnlh In reskeljonsrmh gsrdistov republlkenske in demo krstakJ stranke. SLADKORNA STAVKA avojl sredi, ja rekel nsšelnlk no. ve* organizacij*. Iz drugih m"»t Ja tudi že v^epolno takih prošenj, aeje nadalje pohvalil. V^Kvsnatonu ao uetsnovlli dru* št vo mloutnikov, ki bo Imelo šta/, 1.—Ime 'minutni možje' naa kar eiloma epomni minutnih muh in dhigegs mrčesja. Minutnlkl se tioAejo tudi ločiti od dnigih dzžavljenov s pose.i' ni m društvenim dnskom. Noe111 hočejo črn* in bele koksrde Ws* •hlngtonove ermode. Orgsnlzaei. js ims tudi t" svojo godbo ns piššsli In bobne, J!s vedno dels val vo ne bo pristopalo k tej organizaciji, zsksj, 0*. a pametne bi bile (todpirail orga-nlraeljo, ki Je proti delavskim Interesom. J OSE PHSKI PROOBS 0«UB H EOHCtf. D. O. — O načrtih ksko združiti 12,0110 deUvk v Waakingtonu in kako poetopsti v ■kupnem gibanju proti pokreu dalodsjsiaev, ki hočejo znižati te« lanska m mezde vsled odprs ve mezdne poete ve, eo razpravljali ne konferenei med Mam. Gom peraom In krajevnimi dclevsklpi! voditelji. "Nsmen strokovnih uslj js ds ti orgsnizaeijo tem delavkam, ki se sedaj brez poatsvne zaščite," js dejal Oomper* Md. — Gosp/Mlinje so oklie^le "alsdkorno stevko". Msr/lsndaki ženeki klub in druge ženske orgsnisseij' so nspove dete bojkot proti vsemu eledkor ( ju in tlsfcties«. llabile bodoJT. sladkor le toliko, kolikor gs Je • trebs za najnujnejše svrke, do j , , 'ZTT ' m^ k|er ne bo e#ne normalna. Kensk* J St. .fosepk. Nkh. . — Proces podpirajo trditev, de hočejo bon prMl C kes. t,. Rutheobergu. taj. kl/ii in drugI podobni verimlki niku Workers Party, je pri kra, •praviti aledkornl trg ped svojo Ju. Naključni argument drlave kontrola, ne da bi se zmenili, ko- In zegovornlštve so bili kenttnl Uko morajo pri tem trpeti smeri v torek, ške družine. , —------ ; LarkU sijajao eprajot doms. VREME i Dstriin, IrakO, 2. mojs, — Jim __________________f.erktn. ki je bU ŠSS dve I-, Chieego lo okolice t V petek de |Ph v Mew VoAu le |»otem psrde. lems oblsčao. Tempersters v olran ter deportiran iz Amerik*, zadnjih nrsht nejvUjs M. ae je po oamik Mik vrnil domoe najnIMa :4 Molnce izide ob «iš2, ae frake. Delevei v Doklinu fo sW 1M (aev šikaški *aa.)Uu priredij elja#nl »prejem. MMim^iA m ddhd L uri m i msfcAeiOni *! nii ... it. * u VETA MAJA, 1923. PROSTE Naročnina: Zedtnj.ne^rlave(lyn Chleago) M-OS m lete. i tU ta 91.21 m tri asesaca; Chkap $«.M m tat«, ft.tf m S m tri »—ta — tal—toe M—■___ Nuln aa tm, kar imm »tik ■ U*«mh "PROSVETA" SSS7-SS S^ tamUbl, A^««, _ «THE EHLIGHTEFfMEHT" Orgmm af tU SUaaoU EUlloool 1—iU i—fatf. Qw»ad ky tka »Ur—ta Mita—I »—#11 nt« os eoontriaa (aaceet cfc rise M .00 Čhic.fo) aad Canada ti r«r K of Tka PCD .00 per r—g, • Dat«* ▼ okl-Mi« n- .. (Marali S1-2S) pota« __ »a ja i %mm Omvm potekla aarola A M VM OO aiUfi IU t. • vala«« Paaarita Jo •PRAZNOVERJE MARSIRA. Civilizirani smo! Kdor ne verjame, naj čita čaao-pitje, pa bo čitkl, da se v Ameriki in Evropi najmanj enkrat na dan potrkamo po prsih in pravimo: Civilizirani smo! , Da civilizirani smo, pa še kako! Praznoverje se med nami ravno tako širi, kot se je ob čaau propadanja starega Rima. {n to praznoverje se ne širi samo med siromašnimi sloji, ampak percentuelno ga najdemo ravno toliko, ako ne več, med bogatimi ljudmi kot med siromaki. V Egiptu so odkrili grob faraona Tutankamena. Od-krivalca njegovega groba sta angleški grof Carnarvon in Američan Howard Carter. Nekaj mesecev po Odkritju groba je zbolel grof Carnarvon in umrl. Po brzojavkah, ki so prihajale v javnost, je soditi, da je grof umrl za zastrupljenjem krvi. Povedano ni bilo, ako ga je pičil strupen mrčes ali jo dobil majhen vbodljaj, povzročen po zelo koničastem kanalu ali katerem drugem orodju. Tem vestem je bilo dodano na umeten način, da vsakega zadene prokktstvo faraonov, ki moti faraone v grobu. Sporočili sp, da je tudi Američan Howard Carter nevarno zbolel. Takoj je bilo vesti dodano, da je' to pro-klestvo, ki zadene človeka, kateri moti fapkone v njih grobovih. Ljudje, ki trosijo take oslarije in bedastoče v svet, ne pomislijo tako daleč, da vprav njih trditev dokazuje njih duševno omejenost. Ako imajo faraoni tako moč, vojakov som oliioi povedati, je, da nastopijo proti ne, prida prav zanesljivo razpad, udajo praznoverju, ao izgubili vero vero vase, je pričel razpadati in bo dokler ne jride konec. aoj me v *pU5»t^šEtelje SLIKE IZ NASELIM. Deovor, Oslo. — Z žalostnim ar eem naznanjam sorodnikom, znancem in prijeteljom, ds je nemila smrt vzelo iz naie aredf. drago nam hčerko Silvijo Gaeer, v starosti pet let. Po krotki in mučni bolezni pljučnici in kozsnri je naša hčerka zatianila za vedno oči dne 8. aprila oholi dveh popoldne. Pogreb ee je vriil dne il. aprila dopoldne ob deeeti uri na Havten Alevet pokopališču v Dsaverju, Colo. Rojaki tu izrekamo prierčao zo-lolje očetu Toniju in msteri {laser, kajti ts je bils njuns edina hčerka in eta jo etarila zelo lju bila. Hali deklici, ki ji ni bilo u-sojeno daljkc življenje, želimo, da bi počivola v miru. Tvoj« truplo, draga Silvi, smp izročili msteri semlji, spomin ns te, ljnbks deklica, bo ostal vedno mod nami. Pozdrav čitateljem in čitatelji-cam "Proevete". — Olaaisa R. Jt P. J. Klein, Mont. — Radi delo so od naa ie n« morem pritožiti, ker doaedaj smo le vedno delali po 4 in 5 dni v tednu, kar je letoinje-gs leta. Za naprej pa bomo videli, kakor je rejrel slepec. Rojokom ne svetujem, ds bi hodili sem ss de-lom, ker gs sedsj le redkokdo dobi. Pred krstkim .so tuksj ssprli dve banki ali posojilnici vrsta, tako, do so tu skoraj vse premogor-jem isprasaHi lepe, ds prano sedaj vsi "boljle viki". Rudarji tu smo rasnih narodnosti in doeti jih je, ki so is deset let tu pridno delsli, varčevali in nosili no bsnks njih težko prisl dsnor. Mislili so, ds je v d roksh in bodo tsko preskr so dni storosti in onsmoglosti, tO. da bogstini ns gledsjo ns to. Bodi mlad sli star, iskorilčsn mor biti, sko ns no en ps ns drug čin. To je ie njih pfrincip. da ae lahko maščujejo nad onimi, ki jih motijo v grobu, tedaj imajo tudi moč, da lahko motenje v grobu zabra-nijo. Ako faraoni ne morejo zabraniti, da ljudje odkrijejo njih grobove in poberejo vae iz njih, nimajo tudi moči, da bi se nad kom maščeyali. Kaj pa'faraonom pomaga maščevanje, Ko izpraznejo njih grob? Nič! JUco žele ležati še nadalje v njih skalnatem grobu in im^fcmoč, da svoje želje izvedejo, tedaj bi preprečili odkritje njih grobov, da bi Še počivali nadaljna tisočletja v. grobu sredi jrtare ropotije. Faraoni nimajo in niso imeli nikdar druge moči, kot moč navadnih ljudi. Pripovedke o prokletstvu faraonov, ki zadene ljudi, kateri jih motijo v grobu, so produkt omejenih človeških možganov, ki si ne znajo tolmačiti do* godkov. Angleški lord in Američan prav zanesljivo nista motila faraona v njegovem grobu. To so storili delavci, ki so kopali, odkrili grob in vanj udrli. Angleški grof in Američan nista nosila stare ropotije iz groba, ampak to so morali storiti delavci, ki so bili najeti, ergo so delali za denar. Ti delavci so še več krivi motenja faraona v grobu kot angleški grof in ameriški arheolog. Ali bo časniki dozdaj poročali, da je prokleatvo faraonov ie zadelo tudi delavce? Se ne in tudi najbrž ne bodo, ker ima prokletetvo faraonov ravno tako mpč kot Kolomanov žegen ali pa "črne bukve". S Kolomanovim žegnom ter strašijo siromašni ljudje, 8 faraonovim proklet-stvom pa bogati ljudje. Ako je angleški grof po odkritju faraonovega groba zbolel in umrl, ni to nič izrednega. Ako zdravniki niao dognali, kakšno zastrupljanje je povzročilo njegovo smrt, ni tudi nič izrednega, ampak le govori, da zdravniška veda še ni tako razvita, da dožene, kakšne vrste strup je povzročil njegovo smrt Prav nič izrednega ni, ako je zdaj zbolel Američan, ki je pomagal angleškemu grofu pri odkritju faraonovega groba. Vsi ljudje moramo enkrat umreti! Veda in znanost so seveda ločita od praznoverja. Znanost pravi, to je res, ksr lshko dokaiem. Kar ne morem dokazati, ne vem, ker *e nisem odkrila. Kajne, to je odkritosrčno in pošteno! Praznoverje pa pravi, to je res, kar jas trdim, četudi nimam dokazov za svoje trditve. To je sleparsko in nepošteno! Žalostno je, da časopisje Uko malo stori aa izpodbijanje praznoverja. Veliki in resni dnevniki poročajo o faraonskem prokletstvu, kakor da bi faraoni rea imeli Zran^le^ThvT moč proklinjatl in se maščevati na ljudmi, ko so že trijia vsem. ki ste nem pomagali pri tisoč let ali več ležali v grobu. Taki pojavi govore da jertt>.i, ciiaiaijaT r rvtToia. Moon Ran, Ps. — Malokdaj či temo kak dopia Iz naie naselbine, zsto sem se jaz namenil pissti kratek opis odtod. Nimam ksj po-sebsegs, S eem tskopekol prisiljen sopet enkrat prijeti ss pero. Kar se tiče delo, pri nas delamo ie precej dobro 1 ženo. Ko jc videl, kaj je Storil, je ustrelil ie sebe. Bit Je na meeto mrtev, dočim bo leaf najbrž' krevala. Ms j« vojsk bvos Sbimb Narodna 3iexleo Cit— AmerBki iuie-n r Jame« Philomon je odkril o-nauke velikega pridtgodovinake-J mMu t državi Colimi, ia aieer t vznožja ognjenika a iatim imenom Colima. Philomon Ja naiel ruvalioa slučajno, ko Ja protpek-tiral za cement. Rasvtline predstavljajo ostanka dveh mest, ki lelita drugo vrh drugega. , Zgornji ostanki ta nahajajo pod plaatja kamna, spodnji pa to pod debelo pUstjo atrjene lave, ki je na nekaterih mestih debela dvajset ievljev. Oornje mesto je imelo več piramid staroegiptov-ikega modela, mod katentmi je «na posebno velika. Starejie me-»to, ki leli pod lavo, je tudi Imelo piramida, toda manjše. Philomon je mnenja, da Je spodnje mesto več tisoč let ftarej!e kot ono tod njim. Lava Ja vsekakor pri-Ca iz omenjaneg* ognjenika in sasnia mesto. Stoletja eo trajala, predno m je lava atrdila, tako da je na nje jzrastio drugo mes^o. Nedaleč od rasvalin, ki zavzemajo več Itirjalkih milj prostora, so velike votline pod zemljo, v katerih te nahajajo rasni ostanki lončevine in drugih primitivnih izdelkov. Na itenah votlin so čudni starinski hleroglifični napisi. r ; Pbilomon ja naiel v razvalinah gornjega meefe več kamnitih soh, ki najbrie pretfstisvljajo malike. Kipi so dobro delo bi dokazujejo, da ljudje, ki to tim živeli, so ie bili nekoliko eivflisirani. Kdo so bili ti ljudje in kdaj to' izginil, ie ni znano. Meato Je imelo ulice po-tlskane t naturnim eementom, kakršen ae nahsjp v okolioi. Dr-iava Golima je ns paoifičnem o-brelju Mehike. GLAVNI stan. isit-St SO. LAWNOALS AVt^ CHICAOO. Inrimlsi odbori UPPHAVNI OOIUi ~ VUeoot C*ink*r. n»w4iilsfc Andrev VldHek POHOTNI OOSSKi . iuztsfttt Ameriška zračna pošta ! . New Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. L B.) Poltna uprava je uvedla irakoplove za prevažanje poite prvič dne 15. maja, 1918. Od tedej do konca lanskega leta tt Jt zračna pošta toliko razvila, da to po!tni zrakoplovi t tem ratdobju preleteli o-koli pet milJojKifT milj. V teh petih letih je zračna poita prevozi* la čez 160 miljonov pisem; da se bi to itevilo hitro pomnožilo, je razvidno iz dejstvs, ds to od te skupne vsote ttmo lani zrakoplovi odpremili 60 milijonov pisem Razvoj sigurnosti zrakoplov, stvs je dokasan po okoliščini, da so se lani poitni trakoplovi strogo ravnali po vonem redu v 96 slučajih izmed sto. Poleti Je bils popolnost etoproeentna. Obseg zračnih poltnih prog je dsnes tak, da preletavajo poitni zrakoplovi približno dva miljona milj na leto. Ceni ee, da oe bo t? itevilo hitro povspslo ns lest miljonov milj. Danes obstojata dve glavni zračni poitni progi: takozvana 1' t ran »con tinental route'' med Kew Yorkom, Chicagom in 8an Franciscom ln proga Ssattle-Neor Orleans — Key West, ki se nadaljnje tudi izven meje, ns eni strani do Havant in sa drugi ttrtni do Vancouverja v Kanadi. Prve proga je upravljena direktno od poštne uprava, druga je oddan« v zakup. Niie družinske razmere. cm £oavji uvvif Mmj. suma paia. (Nsdsljftvsnje s prve strsni.) rilkih ladjah uvedeta, bri ko tt tsidt prihodnji kongres v meee t« dteembru. Is Aektj takega Ja tndi Izjavil tosstor SUrllsg, ki Jt taktiki vod i le 1J v sesata. A mer like ladje bodo delslt lahko islste Izvoa trlmlljskega pa ts, dobllt tamkaj spojne pljata Ur Jih prodajale evtjla potnikom, dokler tt at bodo vrnili v območ Jt trlmlljskega ptst. Ooneralol tvesoi pravdalk Dsoghertjr Ja dajsl, da tt bodo morale vsa ladjo rtvottl po da laCbth proklbilno potttvi, kakor Ji, Jt i vezni vrhovni sodni dvor rsztolmsill začetkom tigs tadst. V svtlJtvlJssja prtklbUst poeta vt st m posssl sobesoga rssUt-ks. I vsemi bi poitonol muki Is atprittrtntko, Jt rekel, Ukrep stjviftjegt todiftit stopi v tik« trideeetlk dsi v veljavo. Predsednik Hard ng jt n varjen i nevarnost I Inosemsklk toplot IJaJtv, ki Jik utagst Itivttl sad s JI prsvorsk sajvlijtgt tedne gs dvore Ali spa pt, ds ts bo dslo izpromenlti postavo. Adminietrtelja tt samiti vt bmjtl do kongreoo tt odpittol aa sem* gladi st vstaji pololai ae gmtsdl t ozJrom at ti, da bl prt pSbtU prodajanje Is provalssja piitl ss Ud Jak pod amoriiho ta- J stktterlh kroglk Js ssvUds- JKKLA1CU TEUST Klil Ptf BELJINIiKO POfTAVO. Waahiagton, D. 0. (Federated Press.) — Jeklarski t rast so lat-triblje posti vi v svojem obupnem prizadevanju, dt bl dobil oenese delavce v to deželo In v tvojo delavnice. Semksj dovtjt mehiške delavce, čeprtv ravna pri tem v nosoglaaju a zakonsko državno postavo, ki prepoveduje dovajati pogodbena delavce. Tako to od-govorili delavski voditelji nt be->>*nje predsednika bstiehemske i^iHamki družbo Evgena R. Ora-c«. ki st Jt ftlrokoustil, če«, ds J« njegovi korporteijt dovedla eem kij v to deželo ss delo v jeklar •kih delavnicah 100 Hehitanov. Porotts it Jeklarskih sredi« tofejo, da bo savladala med Je HmkisU baroni strežna panika, ^ ae bodi doMli radostnega Ka yUt delavskih ssžsjtv v tvojt ti Verni. * KomlttJ. M predstavlja Klriln d'tjeot mednarodnih snlj v Je-Marskl industriji, tt miido tukti Jw i maji aa pttiv svojega aa ''lafes J. 1. Hssssss. ki Je pred-todaik gnijs ttsdisrtdsik slak la krvavih poljanah. IVAN MATICIC. (Dalje.) J Vir g njen* je io razeajal pijoniraki poročnik H bfrllng. Imel jeVazaekani obe nogi. de nikdar frprej in tudi pozneje nizem ališal takih krikov. Bevežu h" menda zavreli možgani Oči je imel izbuljene in iz ust ao aa fcu gnetle bele pene. Otipaval I je okrog sebe, kričal, klel, škripal z zobmi, pljnval in celo žvižgal, Zdaj ee je spravil na podpolkovnika: "Vi podpolkovnik ate krivi naše neereče! Zakaj na* niste puatili v kavernof — Fej, ataree, aram te bod^!" Podpolkovnik ni <'rhnii besede, zmejeval je le z glavo, U je lile vsa krvava. Ko j« zagledal Kcherling mene, je vprašal hlastno: "Telefonist, imaš zvezo z cezarjemf" Ko sem md odkimal, je zahteval zvezo z Bo-roevičem, potem z divizijo, z brigado. Vae sem mo odkimal A sedsj je izbruhal iz sebe z divjim glssom t V "Ničvreden čeeer, plesni vee, ki niti ne ve, zakej je!vojno zafell Ničvredni minietri, maršali in vvi generali! Ti preeei ee pojejo tam po Badnn, Dunaju, Mariboru, Postojni, mi pa umiramo sanje 1 Ali je bilo tega vebaf Škoda, da nimaš zveze, fant, jaz bi jim zdaljapovedal, česar jim ni gotoVo še nihče t Sem nsj prmejo, svinje I Tn bodo videli svojo mesnico! ProklAi lumpil Sem naj pridejo, tu bodo videli umirat* live in nedolžne ljudi, ki jih vedho in vedno pogajanjo naprej. Sem naj pridejo, pa si bod6 zaslužili zlata odlikovanja 1 — Fej I — Hahabaha I — Polje časti in eUve — haha-haha! Jil pa vZi razaeVanit — Podpolkovnik, kaj gledate tako ostrot Se mer šo koga bojimf Ne cesarjs, ne Vsa, ne budila l—Poglejte vel, kar vas je tu, vsi ste pričs: Kako sva mlada, a ie morava v grob mlsds v grobi'1 -i Jokal 'je. — "O živ. Ijenje mi je — umorjeno — a grob bo vee leden" in strupen . .. Poželenje me grabi: življenje 1 življenje! — Naj l>o proklet cesar, naj bodo pro-kleti vsi, ki so naju umorili." Kolmayerju se je izvil zdaj iz prsi zadnji glas, tajco drhteč ,tako proseč, umirajoč: "— — Durst ---" Omahnil jeji glavo in izdihnil... Hcherling ae je obrnil zdaj'k njemu t "Hej, Kolmayer, prijatelj moj! Ali umiraš! Ne — počakaj ie mene, umreva skupaj! Skupaj sva trpela, skupaj naj pogineva in ekupaj iz-trohnivn ali pzdeva v večpost. — Ubijte me I — Fej, hijene, ki so'naju umorile! Ma'rš ven, vsi do zadnjega se mi poberite I Sama hočeva ostati, ds se šc kaj pogovoriva, preden pojde-va v grob. HpJ, Kolmsjerl Ali čuješ, počakaj Še, se še nekaj pomeniva I — Stran od mene, ne 1 dotikejte se me! Dajte mi revolver I —» Ubijte me!«— Marš! Nobeden np sme do mojih nogi Pobijem vas vss in raztrgam! — Uuu — kako boli — Svinje! — Boli! -t Revolver mi dajte 1" Nihče se ni smel dotakniti njegovih nog. Vsi smo postali zbegani, plašni. Ubožec se nam je zdel čisto tuj in grozen, a prej je bU tako dor ber, miren in prijazen. Polk je zahteval aituacijsko poročilo. Sporočil sem mu tole t "Ponoči infanterija mirna, ao-vrašna artUjerija strelja vso noč. Trije možje hudo ranjeni, adjutant mrtev, pijoniraki oficir hudo ranjen, podpolkovnik renjen. Sicer situ- < scija neizpremenjene." Zdaj priskoči podpolkovnik: "Ni res! Jas nisem ranjen, le oprasksn sem po glavi* a bata-Jjona ne saptistim!*' ^ Hcherling pa zavpije: "Reci, fant, da ni-sem ranjen, ampak da pridem danes tja in vse premlatiml" — Preden je napočil zor, ao odnesli obs. Ad-juianta ao puatili zaAaano ia grobljo pri Kontu, zavitega v šatorko, Heherlinga ao neali na-( prej. Strašno jim je razsajal, tulil, pljuval jim v obraz. Morali so ga zvezati; a preden ae ga prinesli do Tvanjgraila, j« izkrvavel in Izdihnil .. . Danilo ae jc. Prešla je krvava noč^ ki jo • imam rdeče podčrtano v svojem dnevniku in med avojiml najbolj grdimi v apominu in kak> šne ai nc bi Želel več za vae zaklade aveta. Šel aem v svojo razbito podrtijo, da poberem avoje ropotije. Videl aem sledovs nesreče: vse je leis-lo nsvikrii, vse oškropljeno a krvjo. Tu je ležalo Šg nekaj fitavdaharjevlh prstov. Tornistri,« ki sm<> jih imeli v zglavju, no bUi vsi preluknjani, skodelice razeekane, čutara, ki mi je vi-aela nad zglavjem, jc lula presekana čez pol. Treščilo je nekako ravno v uredino lesene Ure-he. Hanitejci »o ml pravili, .la ata med tem, ko emo s« motali Izpod de«k, huaknili še dve, a gorje nam hi bilo, če bi ae bili razleteli. .. Videl aem ju sapioeni v zemljo tik podrtije — in pre-aunilo me je. . . Pogledal aem alfdova v komandi. Navpično nad klopjo, kjer »em aed«*l r aparati, jc sevala za klobuk široka odprtina, n tik nad glavo v leseni steni več razsekanih lukenj. Haipočila ae je pod etropom, a drobci ao uteknli na »tran, na oficirje. . . Zgrozil aem ae ob tem pogledu tako ailno, da ao ae nu zašibila kolena — iu zbelal aem proč. Munieijaki zaboji te vedno tleli in pokalo * je ln Akropilo na okrog. Ko je posijalo solnee, naa je pričela artilerija obsipavati * teikim kalibrom. Strašno ae je atrcaala zemlja. Ko je treščila ekra-(itna ali 2*em»ka, ae je vae /ainujalo pod nogami, krhalo ae je kamenje, ru&ile ar atene, tramovi ar lomili in daleč na okmg je zvenelo ielezo ln drob el. fce bolj nego ekrazitmli inn ar hati min. Raz parala ae je tako peklenako, .la naa je silen puh treščil ob tla in nam v»el »apo Straam an bili dne\ i Ve« p..U je trepetal P®11 ravbijajočim orkanom, ki nam je dušil pesi, nam krčevito avijal trlo in nam rajodal liv-, ševje V ao poljano je rasrnil a m rdeč in duše* rtOSVETA t Dirjali amo nepi.»i»no okrog uk raztrgano Afteo, od atotiuje do *tn»ni;e. i*\ bataljona do ha-taljona in sopet od p..|k* Plaziti a« ulamo veš mogli, ker ssso bili nemirni, razdraženi, da bi raz-trgali samega sebe. Ob ognja in ob ofenzivi ava morala hoditi po dva in dva, e puško in naaajs-nim bajonetom. Ce je Ml eden ranjen, jo asoral dragi naprej, dovršiti delo, a nazaj greda ga je smel šele pobrati Tak je bil ukaz. OU mirnih daeh emo preiskovali lahko poaamesno in brez puške. S tresočo roko ava zvezala žico in ao podala naprej. Ra«>arala ee je mina — padla ava na trebuh — čakala ja ekrazitna ali najtežja — padla sva na trebuh — šakala, da je utihnilo železo — in zopet naprej. Treščila je ekrazitna ali najtežja — padla ava na tla, kot bi naja bila udari-la atrela. Ia zaječalo je mimo naju tako grozno, da ae nama je izvil iz prei kropeč jek. . . Hitela sva naprej bres besede. Hušknila ja havbica prav z viška pred naju Uko bliskovito, da nama je vae kri zastala po žilah. Padla ava na tla, a granate se ni hotela razgnati. Tičala j« v zemlji in čakala sva, kdaj se raztrga. S pridrževano sapo ava gledala nevarno pošast in ee počasi odmikala nazaj. . . Zvezala eva in zapazila, da je za nama lica iznova raztrgana. Tekla eva nazaj in zopet naprej. Nisva ae ozirala nikamor, nemir in strah eta naju gnala naprej in naprej. Magari če nama pride pri tej priči sovražnik nasproti ali četudi padeva prav pred njegove jarke, vseeno, samo da se vrževa v kako kritje. Kij sovražniki Kdo bi mislil naoj t Tn razaaja emrt, ki ne izbira žrtev, ki ubije vse, kar obseže in kar je živega. . . Nekaj se podira, O jej, tem iz dima se vidijo ok< ki Hudega loga, ki ee eeeedajo na kup mimogrede pogled nanje. Še en etreljaj — a ta je nejopaanajši, na višini in najbolj rartija po njem. Z mrzlično naglico eva zvezovala, popravljala, a zadrževala sva sapo. . . Se enkrat, dvakrat. . . . Hvala Bogu, na cilju eva. V jazbino planeva k aparatu — ne gre. . . Zveza je iznova raztrgana. Najrajši bi se razjokala od togote in žaloati. Oficir naju pa vee razkačen ozmerja, ker pri belem dnevu begava okrog komande in jo izdajava ostrim očem sovražnih opazovalcev. Tu se tišči vee polno ljudi, drag na drugem se gnotajo, vsi prepadeni, zdihujoči. . . Tu je e-najeta stotnijs. Vsi nasipi ao že razeuti, spojni rovi raztrgani. Nikjer ni videti žive dole, nikjer čuti človeškega glasu. Vse ždl po luknjah in jazbinah, vae molči in čaka ... A preko in mimo, eperdaj in zadi treeka, zveni, sika, žvižga, razo-reva, trga. Krha sc skelovje in trda prst odeka-kuje teko visoko, da ae ne vidi iz dima. Zdaj zaječi železo kot človeški glaz, zdaj zatuli kot poz, zdaj zopet zarjove kot ranjen lev. In dalji pri prvem bataljonu je ravno teko in naprej z drt^im ae godi isto. Vse je zadimljeno, vee naprej razvaja razbijajoča sila. Le tam pa tam se plazi 4li drevi kaka telefoneka patrole, zvezuje žico in kli*. če v magnetni telefon evoje posteje. žrela pojejo venefaer, vanomer bljujejo. 0-plašajo ea tudi strojnice, tudi iufcntcri-e uelnje, e ne gane se niksmor. To jc razbijajoči, uniču« ječi ogenj. Poženeva se zopet za žico nazaj, zopet jo ve* ževa, popravljava. x'ied očmi si nema temni, meče naju, puh eam in tja. Iz jame padava v jamo, kobacava ee čez naeipe', čez ekele, čez nerrtgnanc granate, motava ee iz bodeče žice, ki leži vsevprek. Tu leže 'navzkriž razeekane tračnice, tramovi, raakleššena jlebla in veje, krampi, lopate, zgrbljana pločevinasta rebra; fh razpada ae tudi kak zastarel mrlič. . . Tu štrli/ iz zemlje šc kako raztrgano deblo, priča nekdanjega gozdiča ali ali eadnega vrta. . . Prisopihala sva do naše komande, pripehala se do aparatov. Slo je. A čez četrt ure je bilo treba iznova dirjati za žleo. Potem zopet na levo krilo, kjer je bilo še grše in kjer smo plutili, da bo boj najbolj vroč. Zato je bila na tem krilu zbrana bataljonzka rezerva, 12. etotni-ja, ki ee je tiščala v kotllnlci za linijo. In dslje na levo pri 77tih je bilo ravno teko. Pa so prišle telefonske patrole tudi od nasprotne strani, od stotnij, od sosednjih bataljonov, a bd polkovne komande jih je naganjal Droll, da so bili vsi črni in krvavi. Včasih smo se arečali na sredi pota, naglo zvezali in bežali na- "j. Treba je bilo zopet na Korito. Kako je bilo porušeno Že prvi dan! Jutri bodo stali Žo sami skeleti, a pojutrišnjem se bodo zrušili še ti. . . Tu smo videli v šatorko zavitega mrliča, ki se je pre-gibal. 8 strahom smo privzdignili plahto — a iz-*pod nje sts akočili dve mački. . . Bil je Kolma-yer. ^lački sta mu trgsli rano na praih . . . Pobili smo ju, a mrtveca zakrili nazaj. Ponoči ga je odpeljal mrliški vos. V tistih dneh je bilo tam o-krog vse polno mečk, stsrih ln mladih, ki so trgale naše mrliče, a nismo vedeli, odkod prihajajo. Umiral je mučni dan, mračilo so je. Legal je hlad in tiščal k tlom dušljivi dim, ki ae je vlačil zdaj v dolinice in kotline*Žrela so utihnila sa uro ali dve sopet so zarjovela. Ogenj je trajal vso poč. Včasih je udarilo po kaverni tako trdo, da smo mislili, da se pogresne na nas tri metre debela skala. V nemirnem polsnu smo jeknlli in kri nim je zledenela od gro^e. Z jutranjim zorom je bučanje naraščalo in 'nsrsščsl je strsh. Ob prvem svitu smo že dreveli okrog in poprsvljsli, ker vedeli smo, da se ob aolnčnem svitu rssbijanje stopnjuje. Hodili amo poaamesno, ker amo mnogo ljudi le izgubili. Vrnil! se nišo več s patrole, kjer jih je doletela emrt ali pa aa dirjali ranjeni ii^ veeeli na obvesovali-ŠČe in od tam v zaledje. Podpolkovnik mi je dal na razpolago oba služabnika od mrtvih oficirjev, ker ata bila zdaj bres sluibe. V naglici sem jima pokazal, kako sc vele žica. vzel ju parkrat s seboj na patrolo. kjer sta ae preiskusila v ognju — in dobra sts bila za ailo. Dan ja potekel kot prejšnji, prav tako noč. In tretji četrti i neprestano razbijanje, bobneš ogenj. Pati dan. zadnjega oktobra popoldne, je bile pot ifavnana. okopi razsuti, žične ovire eo iziginile -H in tedaj je šla italijanaka pehota na-prej Ogenj na Unijo, da prepreči a tem dohod ro» ser v i. Naši ljudje so slesli lz svojih lukenj in po-gnali visoka.v srak rdeče rakete. . . Ia adaj ao pričele bljuOati naše baterije saporni ogenj. Ali r švigalo iz Vaeh dolinic, ki so bila doadaj vae mirne in mrt^el Zaklopotale ao atrojaice, puške, žvilfale avtačenke. (Dalje prikodajM.) Joeip Jnrtf*. Lipe« Konee. Pa vender ne. On ni bil kriv, da ae je odtrgal pd rojstnega kraje, od kraja mladoatnega svojega, upanja. Moralo je tako priti. A lepa je bila mladoet in lepa je bila — deklica, za katero je gorelo eree. Kako je ž njof Kje je t Živi li še, zrečna, ali morebiti je tudi njeno eree ogrenilo Življenje f Pozno je bilo že ponoči, ko jc mlinar moral teči še enkrat v staro klet "Bogi Kako žejen je prišel goapod. Menda tam, kjer je bil, nimajo vina," je mislil, steklenico na mizo postavljajo. Gospod izpregovori zdaj najprej ž njim, mu veli eeeti in ga izpraša-je o tem in onem človeku po okolici Mlinar je štel vee po redu, kdo je še živ, kdo je umrl, kdo o-bogatel, kdo prišel na nič. In videč, da ae gospod še spominja nekdanjih znancev, pride do poguma, primakne evoj stol bliže in tekoj založi zase dobro 'besedo, pripovedujoč, kako je gospoda poznal, ko je še nozil hlače in suknjo sceloma narejene, kako io je v njegovem mlinu izučil ln je že tako- privajen < hiše, da bi mu bilo težko pr^sreu, ako bi moral iti stran. Gospod ga izkratka umiri, da mu ne bode treba odhajati, in vpreia dalje, kaj je z učiteljem Gonobom. "Umrl" — odgovori mlinar. "Njegova žena je zdaj zirota. Dvoje otrok, malo kruha." . Filip je mizlil, da ve dovolj. "Njegova žena! Ta je mogla aamo ona biti, deklica njegove mla-doztl Ali mlinarja ni mogel dalje izpraševati. Odpravi ga. V sobici, kjer je epal nekdaj mladenič, najde, vae, kakor je bil puetil. Še nekaj pisem je ležalo v predalu male pmare. Bilo je tudi pismo, katero je nekdaj on sam pisal, a ne odposlal. Ko je čital sam svoje misli, pisane pred leti, se je zdel sam sebi tuj, in tožen nasmeh mu zaigra okrog usten. Bila so tudi šc nekatera pisma od nje. Cita nekatere vrste, a skoraj odloži. Pisala jc nekdaj, tu stoji še zdaj: "Ti me umoriš, ako me pozabiš, življenje. jo samo s teboj življenje, drug človek v mojem srcu in na moji strani jo nemogoč." Kako dolgo je bilo tof Tekfv je evet, in taki smo mi! Ležemo svojemu srcu in veruje-mo sami sebi. U. » Star in pameten mož je bil župnik v trgu. Poznal jo vso ljudi svojo fare in na Rodovju je bil nekdaj pogostoma v hiši. Nekaj tednov po prihodu Filipovem «e' je na vabilo oglasil zopet. Videti jo hotel nekdanjega evojega licenca, ker čudil ae je, kako j; mogoče, da bi ee bil iz veselega Lipeta naredil prereseh samotarski mož, ki se jako malo bavi r. ljudmi Govorila ste mnogo o Tajnem očetu, in Lipe je zvedel ihno-gokej, čeear oče mlademu sinu ni povedal Vendar o tem samo ni hotel govoriti. Hitro se je bil samotnega Rodovja naveličal in na meraval je zopet oditi iz dežele. Prej je vendar hotel z župnikovo pomočjo storiti dobro dfllo, ali kakor je menil, izpolniti nekoliko poslednje dolžnosti. HvalcŽeo bil deklici za tista — morebiti e-dina — srečna trenutja, kar jih je imel v mladosti v njeni ljubezni. In sdsj je slišal, da je vdova ln v tiski. On je imel dovolj. Župnik js čul strmeč njegovo ponudbo in rekel: "Učiteljeva vdova je res sirota, a nc mnogo prida ženska. Če hočete darovati, atori-te kaj za otroke. Ženska je kriva, da je učitelj Gonoba izgubil ime-tek in umrl" Zdaj je Filip atrmol Kako bi to bilo mogoče I Župnik, star mol, pa bi lagal f Nekaj hipov , je R>-dovščak nem aedel.^le je roko iztegnil po novgih na mizi ležečih. V njeno poštenje, njeno dobroto je veroval tudi v apominu nanju iz daljnega. Videti je ni hotel, a ekrivaj pomagati. In vredna nif "Kdaj je umrla njena mati?" vpraša. "še živi, ali ste jo poznsliT To ja čndno, ker ni iz tega kraja. In očeta Ima tudi še." " Očeta f To ni mogoče 1 Ali — morebiti aa motim, se ni 11 učitelj Oonoba šenil pri hčeri Križanove vdove t" "A asi Kdo Vam je to pravil t To je poštena in spoštovanja vredna dekliea. Le škoda-sa njo. da ai postala dobra gospodinja ln dobra mati. Rama živi Mati ji je umrla, ona je nekaj podedovala po sorodnikih. Imela ja pred leti več sauhsčev. vzela ni nobene ga. Čudna ženska. Oaa dela mn*-! ge sa ubožce, ia baa otrokom, za! = maja. m. katere ete Vi po zmoti, kakor ee mi zde j zdi, mizlili akrbeti, t ona dobra botra." Torej je bUo vae drugače, je mislil Lipe. Župnik je ugibal njegovega obraza, kolikor ga ai zakrival,, ali bi izgovoril ali ne, kar mu je na jeziku. Moš ja Ml vajen, govoriti naravnoet, vendar ee tu ni upal. Vpraša nekaj etra-homa samo to: "Vi ate jo nekdaj poznali 1" "Poznali" potegne Lipe a dlanjo počasi črez obraz. "Upa dekliea je bile." Vendar o tem razgovor nI kotel napredovati Lipe ja utihnil in župniku je bilo odhajati. v1 e . . • " 12. V loncih eo raetle cvetlice na obeh oknih, male eobo. Za njih rast samo je imela Meri ekrfefti in je skrbela. Sieer ni bflo nič ži-vega, nič raatočega na evftu, na kar bi že bilo navesarfo njeno eree. Vse, kar je bilo nekdaj zaaa-dilo avoje korenine v njo eree, ja bilo mrtvo: oamo cvetlice ao jo ljubile, ker eo raetle veaelo ter lopo dišale. Da, mati ja bila mrtva in na njen grob je kanila ia mnogokatera solza, zakaj ona in ona zame jo jo ljubila. Ali on, čigar je nekdaj bilo areef Videla ga je, že večkrat, v nedeljo v cerkvi. Spoznala ga takoj ni; ljudje eo rekU, da je on. Ljudje eo rekli, da ee je oziral po nje j; govorili ao le veš in pripovedovali o njem poeobno radi njej. Ona je govorila, da ji to ni nil mar in prav mrzlo ee je driala. Saj ao bile zanje, in pozabljene! — A zakaj se ne more čisto igf opomina izbrisati, kar se hoče, kar bi ae izbrisalo rado! Zakaj ae vrača po dolgem, dolgem čaau zopet opomin, ki je neprijeten, četudi ss tiče prijetnejših stvari f Tako si je mislila, aloneč na po-ličlci pri oknu. Zunaj ee je popilo solnee v zahod in pozlednji odsev je razveeeljeval njeno obličje. Bilo je izpremenjeno: leta eo bila nalahko, a neutajno zapustila nekoliko žledu, in to kar je pretrpela duše,, je bilo pregnalo evet prvega razvoja. Ker se je bilo eree utešilo, ko je menilo, da je od sveta prejelo vse, kar mu je previdnost odmerila, je mislila deklica, da je njeno srce postarno in poetarna ona sama. A bil je baš ta duševni mir, ki se je razlival po njenem obrazu ter jI dajal neko drugo mladost nego je ona, katero ji je kratil čae. Zdajci ekozi okno vidi bližati se moža. Filip je; naravnost gire proti njsni hiši. O ■oti njsni hiši. Ona vetant, kri stopa v glave. Kaj bole tu, aj, on! Govoriti ž njimi Kako? .. _____% kti zdaj — Strežajki veli reči, da je ni doma. A pol ure pozneje pride kosanje, da ei je pomegala z lažjo. Zakaj bi se ogibala mirno z oči v oči vprašati ga, kaj hoče — ona, ki si nima ničesar očitati, a njemu, ki ni — ne, tudi on ne more biti hudoben človek 1 Odpuščeno mu je bilo že davno. Morebiti je bila kriva Ženska radovednost, kaj bi on rad? Morebiti je bilo krivo šo kej drugege, da je bil sklep drugič storjen: ne ogibati sc ga, če pride. Tn prišel je. Btara dekle, ki je že dolgo služila pri Križan o vi Mariji, se je sešla drugo nedeljo s starcem, ki je na Rodovju bil pastir, a zdaj v vasi osebenkoval Ker eta bila oba gluha, sta . vpila oba. Ona je hotela , da bi se pastir Peter čudil, a Peter je dejal, da se ni treba. Starka je namreč pripovedovala, Itako je novi gospod iz Rodovja prišel " k nam", kako je ona skoz ključavnico videla, da sta dolgo govorila goapod in njena gospodična, da jo je napoaled sa roko prijel in da je jokala od veselja. Od zdej pe je vedno pri njej. In zagotovo je zlikati, da bo skoraj oklie. POTREBUJEMO žensko sa po- strežnico ln nositi na mizo za uradnike. Za podrobnoeti oglasite se pri: Superintendentu Tha Dix-mont Hospital, Dizmont, Pa (Adv.) i® ' • • (Iz' dnevni ka ) je — ne vem prav kdai. dolgo je že tega-le prej, ^ noeo nesli moje upe h pogrebu. BU eem zagnUjca do ušes in i« malo čez. Dekla ni bilo ravno ai*. bo, fcolteno. pridno, varčno, b u druge dobre laatnoeti je imele, p* jih na povem, naj oetenejo u|r njene a plaščem pozabljenoeti. to aem po vprašal, če hoče ho. dltl s mano ramo ob tjuni skor. življenje, je bila lepa noč, zvezd« oo migljale, na vaai ao peli fantje ia prvi krajec je mrko ram vetij*, vol pokrajino. Prijela ma je za roko in poka zala proti nebu: "Kadar bo polna luna pridi po odgovor." Mogoče ja mislila mene, morda tndi katerega drugega, ne ven. Toliko aa eppminjaiq, da so bili dnevi dolgi, cela večnoat, la dalja pa noči Rasdražcn sem bil nad luno nad avaadami, fanti in zen-ee mi nikoli prehitro vrtela, da ni bUa takrat zini, bi ohladil mojo ljubezen-bil pa jet šel, manj . . V avojj zaalcpljenoati aem pri* šel za 4an prekmalu k nji... a Jezno n*e7 Je pogledala. ' 1 "Ali ne vidiš, da le rob manj-kal" Napenjal aem o|i, pa nisem ai-čeear videl Preljetal eem koledar za koledarjem, morda es je tiskar zmotil, alf pa je llo solnee, zenljs,. luna, vragai ga vedi, neravs, svit, jaz, mr val — za en dan spat. j Drugi večer. > « Ogledalo aem skoro razbil, lažje nizo hoteli pravilno v frizuro, menda aem oblekel tudi frak — ah, kako kratki ao moji spomini ... Praznično aem se bližal hiši, kjer je atanovala, svečano je svetila polna luna in tam v dalji so peli fantje . . . Lahka mi je bila hoja, sifuren aem bil uapeha. Toda kaj je bilo tot Dve eenei ate atali pod kostsnj ter se objemali — ona — in ... Z neba ae mi je smejala polna luna a svojim apačeulm obrazom, tako, da aem a vao jezo treščil šopek v potok .,. AU želiš anali pravilno pisat ia fttftt angleško t Baroči si "flo veneko-angleiko alovnioo", katere je MaU te Ima na prodaj Književna matioa a V. f. . •• Poveet "Jimmie Higgins" J« zrcalo duša aattriškega preleta riata ob čaau velike vojna. dom n pri Književni matlei t. V. t. J.> KJE JB?.. JMon Koprlvnikar, podom* Arhov iz fttange pri Litiji. Pr i nekako 14 leti je bil v Cbar', Okla., in potem je neznano k an izginil Zanj Hf rada izvedela n> gova sestra, Ana Potočnik, R Box 68, Owen, Wis. (AU > ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v salogl slad, hmelj, slsdi«' in vse druge potrebščina. Poskusite l>i ae prepričajte, da je doma pri kuhani vedno le naiholiši ln na>* nejšl Dobiti je todi shtrko todp*. steklenic ln rasnih lonesv. Itd. Ml vam dostavimo naročilo pe iti, točno v vae kraje. HGroeerljam. aladčičarjem ln v pro- ■ps* dajslna teleznine damo primeren pust pri večjih naroČilih. P!iH« informacije na: FRANK OGLAR, aeat 8aMw A*Ms« mSmud o >oeooeooeoaoaoaooaaooee»»f NOVI NASLOV Vrača« ara mi 4m>m aS 11—1 Z ara pmp. vStavBI m Poni.. arvOa ta »okoto av*««* •* t 7 4« i JO. J I DR. JOS. V. GRAHEK t PhHst« aad lai>wa ! MS Amariaaa Stoto Baak »M« ♦ I 000 GtmK It at tlath Av«.. * PITTSaURGH. PA- ♦ aooooooOaaoeeeeeejoeeeeee