JANUAR NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- 9 T Julijan 10 S Pavel, pušf. 11 Č Teodozij 12 P Arkadij 12 S Veronika amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST $ AMERIKI Getlff." ta vero in narod — ta pravitj in remteo — od boja do zmagaj GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) 14 N 2. po razgl. G. 15 P Maver 16 T Marcelin 17 S Anton 3) 18 Č Petra stol 19 P Kannt * CHICAGO, ILL., PET«iK, 12. JANUARJA LETNIK (VOL.) XLIX FRIDAY, JANUARY 12, 1940 IZDATKI ZA NEVTRALNOST Iz ^Jugoslavije Usodna nesreča mladega šoferja iz Most, na katerega se je zvalila velika skala in ga pod seboj pokopala. — Oporoko svoje prijateljice je ponaredila. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. Prispevanje za patruliranje nevtralnostnega pasu kritizirano. Washington, D. C. — Kongres se bo v kratkem imel baviti s praktičnim uresničenjem nevtralnostnega pasa na morju, ki ga je svoječasno določila vseameriška konferenca. Predsednik Roosevelt je namreč vključil v osnutek za izdatke tudi 65 milijonov dolarjev, ki bi bil prispevek Zed. držav za patruliranje teh voda. Od raznih strani pa se je izreklo nasprotstvo temu načrtu, češ, da niso dani nikaki pravi pogoji, da bi se mogel izvajati, ker evropske bojujoče se države ne priznavajo omenjene nevtralnos,tne črte in bi torej nasilno patruliranje znalo pomeniti le izzivanje. Kakor znano, se ne-vtralnostni pas, ki so ga ameriške republike določpe [ na vzhodni strani svojega obrežja, razteza daleč na odprte morje, ponekod ocl ®0O do 1000 milj. NOVE ŽRTVE VOJNE NA MORJU London, Anglija. — Anglija je utrpela zadnji torek nove znatne izgube na morju. Na neko mino je namreč zadel 10,000 tonski potniški parnik Dunbar Castle, in sicer ob jugovzhodni obali Anglije, ter se tekom desetih minut potopil. Na parniku je bilo 48 potnikov ter 150 mož posadke. Razen treh pa so bili vsi rešeni. Nekoliko prej, isti dan, pa so nemški aero-plani obmetavali ob vzhodni obali z bombami skupino angleških in nevtralnih ladij ter tri od njih potopili. PREDSEDNIK IZRAŽA UPANJE ZA MIR Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je imel zadnji torek konferenco z zastopniki različnih protestan-tovskih cerkva ter z njimi razpravljal o načrtih za pospeševanje mirovnega dela. Pri tem je izrazil veliko upanje, da bo njegovo delo tekom te pomladi doseglo praktične uspehe. Eden povodov za to konferenco je bil v tem, da predsednik potolaži protestante, ko so ti kritizirali njegovo imenovanje zastopnika v Vatikanu, češ, da utegne ta korak voditi k upostavitvi diplomatskih odnosa j ev med papežem in Zed. državami. Predsednik je povdaril, da ni imel tega namena, in, da to dokaže, je odredil, da Taylor, ki je bil imenovan na omenjeno mesto, ne bo stanoval niti v Vatikanu, niti v Rimu,marveč v Florenci. -o- ODLOŽITEV DAVČNEGA ROKA Chicago, 111. — Oblasti o : kraja Cook so odločile, da s< - bo zadnji rok za letošnje pla - čilo davkov, ki je zdaj dolo - čen na 1. marca, podaljšal najmanj dva meseca. " GROZI S HITLERJEM Angleži trdijo, da je Amerika moralno dolžna, da se priključi njih borbi za "sveto stvar." London, Anglija. — Iz tukajšnjih listov se dobi vtis, da je Anglija domala skoraj že prepričana, da bo Amerika prej ali slej opustila svojo nevtralnost ter se ji pridružila, in zdi se, da razni član-karji naravnost skušajo pregovoriti ameriško javnost, naj podvzame ta korak čimprej. Listi pri tem dokazuje jo,da sedanja vojna ni navadna vojna, ampak da Anglija in Francija vodite borbo za svobodo, ne samo za Ejvropo, marveč tudi za Ameriko, in izražajo grožnjo, a k o boste zaveznici izgubili vojno, bo to pomenilo direktno nevarnost od Hitlerja tudi za Ameriko. Nekateri Člankarji in govorniki »redo se bolj Jalee h-'obdolžuj.-jo' Ameriko." da .k ona v nemali meri kriva, da je prišlo v Evropi do sedanjega stanja, in sicer zato, kei ni zadnja desetletja igrala bolj aktivne vloge v evropski ijolitiki ter je na konference pošiljala le svoje opazovalce. Zato, pravijo, je zdaj njena moralna dolžnost, da poprav: tO svoje zanemarjanje in se priključi borbi za "svete stvar," za katero se borite Anglija in Francija. Ameriško ljudsko bo na te "sveto- stvar" gledalo bržko ne z drugačnimi očmi in n( bo napravilo pomote kakor a letu 1917. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Zapadni sili snubite Bolaariio - Anglija skuša vplesti U S A NAČRTI ZA POMOČ FINSKI Washington, D. C. — Te dni je bil v kongresu stavljen predlog, naj se nakaže Finski posojilo 60 milijonov dolarjev. Na predsednikovi konferenci s časnikarji" so vprašali Roosevelta, kaj je njegovo mnenje o tem preulogu. Predsednik pa je odge.voril, da nima točasno podali nikake izjave, pač pa, da ..se v tej zadevi posvetuje z državnim de-partmentom, in bo prihodnji teden povedal, kaj misli. KRIŽEMJVETA — Ženeva, Švica — To sredo je Liga narodov obhajala svoj 20, rojstni dnu. Kakor pa je bilo pričakovati, ni bilo ta dan nikakih pivski, v, kajti Liga je danes itak vse nekaj drugega, kakor Ve je glasil načrt za njo ob nji;, ustanovitvi- ff ' — Pariz, Francija. — Kakor je objavila , v |e»rek neka poljska agencija, Je predsednik Roosevelt po-1-1 ppljske- stvu, Raczkiewiczu, novoletno voščilo z izrazom upanja, da bo novo leto prineslo poljskemu narodu srečnejše .dneve. — London, Anglija. — V Francijo, namenjene , na bojišče, so prispele prve britanske kolonij silne čete, kakoi-se je je zadnji torek uradno objavilo. Te prve čete so .prišle z otoka. Cipra. .. ■ . BLAGOSLOVLJENA DRUŽINA Louisville, Ky.' — '35 letna Mrs. Irene Throop je pred kratkim porodila . elvojČke. Nenavadno pri tem je, ker je bil to že njen drugi par dvoj: čkov tekom 17 mesecev. ko še postavila enojko 'ter tako napravila iz 3000 13.000 din. Neža Kozel je to odločno zanikala, obsojena pa je bila kljub temu na tri mesece in 15 dni strogega zapora, na 600 din denarne kazni ali nadaljnjih deset dni zapora ter na izgubo častnih t pravic za dve leti Čevljarjeva smola Ob sobotah se marsikdo rad oddahne od celotedenske-ga dela, tako je neko soboto napravil tudi neki ljubljanski čevljarski mojster in zavil z veselo družbo v gostilno. Ko je pozno ponoči že dodobra okajena družba zapuščala gostilno, ni nihče, tudi čevljarski mojster ne, opazil, da si je ta,namesto svoje suknje, ženski površnik in . njim mahaj [>u 'dolgih ovinkih proti domu, kamor je seveda prišel že tudi brez zamenjanega površnika, katerega so mu nekje ukradli. Čevljar je seveda moral potem zamenjani ženski površnik plačati. -o-- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Rudolf Fasan, višji zemljemerec v pokoju. —- Na Polulah pri Celju je na svojem domu umrl Franc Kranjc, posestnik in učitelj star 73 let. — V Kaplji vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu je umrl Jožef Turn-šek, posestnik in vnet gasilec. Plen so mu odvzeli Nedavno je neki dobro oblečen tujec obiskal Žalostno goro pri Preserju in pri cerkovniku poprosil za ključe, da bi si ogledal cerkev. Cerkovnik mu je ključe izročil, ker sam ni imel časa iti s tujcem v cerkev. Šele kasneje so opazili, da je tujec pokradel stekleno okrasje z lestenca v cerkvi. Pri podružnici Sv. Ane v isti župniji je pa tat najbrže ponoči vdrl v cerkev in odnesel tri kipe s stranskega oltarja in prav tako stekleno okrasje iz brušenega stekla na lestencu. Kmalu potem je ljubljanska policija že prijela tatu in pri ■ njem našla tudi dva kipa ter • stekleno okrasje lestenca. -o- Spomenik so postavili V Sevnici so pred kratkim i postavili spomenik kralju - Aleksandru I. Zedinitelju. - Spomenik, ki je bil v clecem-i bru slovesno odkrit, je odlič-i no delo ljubljanskega akade- - mičnega k i p a r j a Nikolaja - Pirnata. i -O- i Brata j« okradel Mali kazenski senat v Ma- - ribofu je obsodil Rudolfa d Bezjaka na dva meseca in 10 - dni strogega zapora, ker ge i( svoj emu bratu Josipu v Pod-, vincih ukradel 10.000 dinar-i- je. Skala ga je ubila Begunje pri Lescah, v decembru. —Gradbeno podjetje V. Križaj iz Ljubljane gradi v Poljčah internat za novo kmetijsko šolo. Za zidavo je potrebna velika količina gradbenega materiala, katerega je prevažal iz doline Drage šofer I. Lulik iz Most pri Ljubljani z velikim tovornim avtomobilom "Ford."' Kot običajno je tudi popoldne odpeljal gradbeni material v gramozno jamo v Dragi. Avto je zapeljal v gramoznico in čakal, da so delavci napolnili voz s peskom. Ker je bil precej mrzel dan, je sedel v kabini avtomobila in čakal, da material odpelje v Polj če. Ko je bil avto natvorjen, je motor vžgal m hotel odpeljati. Tisti tr,e:n|!tek:;pa js:^^ .ydtvgsla^ ^ brega gramoznice velika skala in padla iz višine ca osem metrov naravnost na kabino, jo popolnoma zdrobila in z njim vred mladega, pridnega šoferja, ki je bil pri priči mrtev. Ogromna skala je bila gotovo težka kakih 40 ton. Vsaka pomoč je bila nemogoča. V kabino sta hotela prisesti tik pred nesrečo še elva delavca, da bi se prepeljala v Poljče kot običajno in potem pomagala voz izprazniti. Ko je delavec videl, kako se ruši skala od brega, je z vso silo odbil drugega delavca v ozadje avtomobila in še sam stekel za njim. Tako je sebi in sodrugu rešil življenje. Po sodnem ogledu so delavci pričeli nesrečnega tovariša odkopavati. Delali so pozno v noč in odvalili skalo in tako prišli do trupla šoferja, ki je bil od silne teže tako rekoč stisnjen v krvavo gmoto krvi, mesa in kosti. ■-o- Obsojena zaradi oporoke Maribor, decembra. —Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je vršila zanimiva razprava zaradi ponarejene oporoke. Zagovarjala se je 26 letna posestnica Neža Kozel od Sv. Miklavža na Dravskem polju, da je ponaredila oporoko svoje prijateljice, pokojne posestnice Jerice Saga-din v Bohovi pri lločah Ome>njena je umrla lansko le to 8. junija ter zapustila 17^ 613 din denarja. Kot glavn dedič je nastopil oče pokoj nice, naenkrat pa se je poja vila Neža Kozel z oporoko, k je bila napisana v rokopisi Jerice Sagadin in v kateri za pušča pokojnica svoji pri j ate ljici 13.000 din. Oče oporoki ni priznal, sledila je tožbi pri sodišču, ki pa je odredilo da pregledajo oporoko stro kovnjaki-grafologi. Ti pa s ugotovili, da je pokojnica na pisala samo znesek 3000 di "t svoji prijateljici Neži 'Kozel 'jta pa je potem pred to števi Na Finskem se je tudi mnogo žensk priglasilo v vojaško službo, da po-morejo pri\rambi dežele. Gornja slika kaže neko tako uniformirano dekle, ko se vežba na Smučeh. TATVINA TAJNIH NAČRTOV Aeroplanski načrti ukradeni, a dobljeni nazaj. Washington, D. C. — Načelnik federalenga detektivskega urada, J. E. Iioover, je v sredo javil v nekem kon- , grešnem pododboru, da se je v neki aeroplanski tvornici ob zapadni ohali izvršila tatvina' tajnih načrtov za graditev novega bombnega aeroplana. Dostavil pa je, da se je tatvina kmalu odkrila in, ela so se tudi načrti dobili nazaj. Hoo-ver je poročal o tej zadevi, ko je apeliral na kongres,naj dovoli izredno nakazilo nekaj manj kot poldrugi milijon dolarjev za pobijanje špijonaže in sabotaže. -o- VPRAŠANJE DENARJA V PISMIH ZA NEMČIJO Washington, D. C. — Vladna administracija stoji pred zagonetko, katero bo težko rešiti. Kakor je bilo že poro-čano, je vlada nasprotna temu, da bi Anglija odpirala in cenzurirala ameriška pisma, namenjena za Nemčijo in razne nevtralne države v Evropi, ter je v tem smislu poslala Angliji že dva protesta. Dočim pa vlada odreka Angliji pravico odpiranja pisem, nasprotno ne ugovarja temu, da iz pisem jemlje denar, čeke, nakaznice itd., ki bi pomagale Nemčiji financirati vojno. Zagonetka je v tem, kako naj Anglija pobere denar iz pisem, ako bi pisem ne smela odpirati. STROGO KAZNOVANO RAZMERJE Z UJETNIKOM Weimar, Nemčija. — Vojni ujetniki so v Nemčiji proglašeni kot nekaka .posebna kasta, s katero ne sme imeti nemško prebivalstvo nič opraviti. Tako je bilo zadnji torek obsojeno neko 19 letno dekle na sedem let zapora v kaznilnici in na pet let izgube državljanskih pravic, ker je imelo razmerje z nekim poljskim vojnim ujetnikom. Državni pravnik je 'pred sodni j o zahteval za njo ! pet let zapora,N-toda sodnija sama je dodala k temu še dve leti, in sicer z motivacijo, da je razmerje trajalo dalje časa, četudi je dekle vedelo, ela ' je od države prepovedano. -o- PRORAČUN HOČE ZNIŽATI Chicago, 111. — Zupan 1 Kelly se je izrazil v torek, da 1 bo eieloval na to, da se mest-1 ni proračun zniža za poldrugi milijon dolarjev. V predlaganem osnutku za proračun " znašajo izdatki za mesto ne-l kaj nad 58 milijonov dolar-5 jev. 0 v njo, ali pa, da si drugje po- 1 iščejo stik z Nemčijo, bržko-ne preko skandinavskih dr 0 žav. Po obisku v Londonu in Parizu prihaja turški diplomat v Bolgarijo. — Anglija in Francija snubite to državo za ustvaritev nove fronte proti Nemčiji. — Bolgarija do-slej zavračala vse podobne načrte. Sofija, Bolgarija. — Te dni prispe semkaj, kakor se je objavilo, glavni tajnik turškega zun. ministerstva, N. Me-nemencioglu, in obisku se pripisuje velika važnost. Omenjeni diplomat prihaja namreč naravnost iz Londona in Pariza, kjer je z obema tamkajšnjima vladama sklepal razne trgovinske pogodbe, in tako se domneva,da bo na svojem obisku v Sofiji igral vlogo zastopnika ne samo svoje države, marveč tudi Anglije in Francije. Cilj njegove misije je docela prozoren in se uradni krogi tudi ne trudijo posebno,da bi ga prikrivali. Bolgarija igra tako politiko, ki se nič kaj ne vjema z računi za-padnih držav, in njun namen je zato, da pridobe to državo, da bo v družbi svoje sosede Turčije bolj sodelovala z njima. Kakor znano, ni hotela Bolgarska doslej ničesar sl^%ti, o te'rn, da bi stopila y kako zvezo, ki bi 'količkaj dišala po tem, ela je naperjena proti Nemčiji ali proti Rusiji. Ravno nasprotno: Javno je kazala svoje simpatije do Nemčije, ruskemu poslaniku pa je nedavno priredilo tukajšnje ljudstvo naravnost sijajen sprejem. Pred par meseci ste skušali Turčija in Ru-munija ustanoviti blok balkanskih držav, s katerim se naj bi Nemčija in Rusija odvrnili od načrtov kake ekspanzije v ta kot Evrope. Ideja se je razbila, k čemer je ravno Bolgarska največ pripomogla. Da gleda Bolgarija proti Nemčiji in Rusiji, je glavni vzrok v tem, ker pričakuje, da si bo z njih pomočjo lahko uresničila svoje nade, namreč, da bo na jugu dobila dohod do Egejskega morja, na severu pa Dobrudžo, ki j0 ji je Rumunija , svoječasno vzela. Baje ji namerava zdaj cmenjeni turški diplomat dati konkretne obljube, da se bc njenim aspiracijam ugodilo vsaj delno, ako se bo država postavila v vrsto za Anglijo Francijo, Turčijo in Rllmuni. jo. Tega približevanja Bolgari Ji od strani zaveznic ne gle dajo ostale države na Balka nu z nikakim posebnim vese Ijem, kajti iz njega lahk< sklepajo, da imate Anglija ii Francija načrt, napraviti i: "■'S* novo fr°nto proti Nem "ji. Na zapadni fronti tej n morejo priti do. živega in, č nev najdejo druge ranljiv točke, ki se utegnila vojn vleči dolga leta. Taka točk bi se jima nudila, ako bi nji lahko prekoračile Ba kan in od jugovzhoda udar Nevtralna, ali celo sovran "a Bolgarija bi pa ta nači docela izjalovila in zato j razumljiva sedanja snubite' Ako pa se ji Bolgarija ne t vdala, obstoja za Anglijo i Francijo možnost, da s p niočjo Turčije s silo vdere. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 12. januarja 1940 Amerikanski Slovenec divjaško, kakor da bi se pomaknili v džunglo, med divje zveri! Mislim, da pametnemu Slovanu zadostuje. Ko bi vsaj nekoliko slovanskih teličkov spregledalo in začelo temu primerno obnovitveno delo, najprej seveda med inteligenco, predvsem seveda med mlado in upe donašajočo. Bog daj! Z žalostjo v srcu končujem to pismo. Naj vendar ne bo glas vpijočega v puščavi, kakor je bilo že toliko podobnih klicev! Prosim lepo! Samo iskrena ljubezen do slovanstva mi je narekovala te vrstice. Naj bodo tudi tako sprejete! Dogodki med Slovenci po Ameriki The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891- Izhaja vsak dan razun nedelj, pon*-eljkov in dnevov po praznikih Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov arednifitva in uprave: '849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naroinina: Subscription: £a celo leto _„___$5.00 For one year___________$5.00 Za pert teta___2.50 For half a year____2.50 Za četrt leta ..... 1.60 For three months__li50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto____$6.00 For one year -$6.00 Za pol leta _ 3.00 For half a year - 3.00 Za četrt leta___._ 1.75 For three months - 1-75 Posamezna številka____3c Single copy----------3c Dopisi važnega pomena ta hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa se ne ozira. —■ Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. minjaio v Vaših molitvah ;in prosite za vse potrebe mojega misij ona, ki je dandanes samo slovensty. Z Bogom! Vas prisrčno pozdravljam in ostajam prevdani v Gospodu P. Bogomil Trampuž. -o- ZOPET LEGEL V GROB OD-LIČEN PIONIR Cleveland, O. Sprejmite cenj. g. urednik (a dopis, ki ho štet med žalostna poročila in romal v naselbine, kjer bo oznanjal rojakom o novem grobu, ki se je odprl v sredo 10. januarja, da je sprejel v sebe truplo pionirja slovenske naselbine v Clevelandu. Je to Mihael Setnikar,zaslužen mož ipionir, 80 letnik, ki je dospel v to domovino leta 1893, to je pred -17 leti. Daleč po Ameriki bo znano ime Setnikar j eve družine. Saj je to tista družina, ki je orala ledino za druge v najhujših letih, ko se rojaki niso vedeli kam obrniti; brez vseh sredstev, brez denarja, brez kreditov in poznanja nove dežele Amerike. Takrat ni nas Slovencev še nihče poznal in se za nas tudi nihče ni zmenil, nikdo se zavzel. Takrat je štela taka družina, ki je lahko kaj storila za brezdelne. — V zgodovini Setnikar-jeve družine vemo,da so imeli na hrani Vedno veliko rojakov in da je bila v njih hiši za stanovalce vedno najboljša postrežba. Številni rojaki, ki so se potem razšli širo'm Amerike, — nekateri prav gotovo še žive, — se bodo prav gotovo še sedaj spominjali na pokojnega Setnikarja. Pokojni Setnikar je bil rojen v Lažeh v Borovniški fa-ri leta 1859 in je dosegel častitljivo starost 80 let. Eder njegovih bratov je umrl lansko leto v Waukeganu, dočim drugi brat še živi nekje \ Floridi. — Ko je pokojni prišel v Ameriko je opravljal težka dela v tovarni cementa. Ko si je nekoliko opomogel, je pričel z gostilniške obrtjo. Kako je 'bilo njemu tako je bilp tudi njegovi soprogi Ivani, rojeni Švigel predvsem za poštenje in pravično ravnanje v gospodarstvu. V tem pravcu sta tud vodila gostilniško obrt, zgle dno v vseh1 ozirih. Edina hč Slovanoljub Kratkovidni Slovani Naslov je nekoliko trd, pa mislim, da ni krivičen, če človek opazuje zadnje dogodke pr.i slovanskih narodih. Najprej so Poljaki pomagali pri delitvi Cehoslovaške, potem so pa Slovaki razbili še ostalo državo. Nato so Rusi z Nemci razdelili veliko poljsko republiko ter vsak pobasali svojo polovico. Rusov se trdno oklepa boljševiški zmaj in jim ni mar za druge slovanske brate. Prva stvar jim je "odrešiti" človeštvo s svojim govedarskim komunizmom, pa magari vse slovanske pare zasužnijo imperialistični in divjaški sosedje, i Ruse samo zanima, da bo človek imel polne jasli, kaj jim mar drugi ideali. Vidi se, da ne poznajo prav nič človeka in njegove narave, po kateri stremi še za višjimi, tudi nadzeniskimi cilji. Najprej bi morali do dna preštudirati človeka, ne pa nekritično jemati nemške slame ter jo mleti mužilm kot njegovo edino hrano! Kje je slovanska inteligenca?! Kako se mladi slovanski inteligenti, recimo samo akademiki, zadržujejo pri teh dogodkih? Tam, kjer so svobodo nepremišljeno zaigrali, namreč na Češkem, tam umirajo pod sovražnimi streli; tam pa, kjer svobodo še imajo, n. pr. na Hrvaškem, pa sc ž njo igrajo kot vročekrvni petelinčki na gnoju. Sramota! Tak je up, oz. cvet slovanskih narodov. Zatelebljen je, kakor so morali biti naši stari inteligenti, ki so bili in so še vsaj po večini neznansko kratkovidni in sebični; do zadnje skrajnosti moram reči. (Saj se iz inteligentov rekrutirajo politiki, diplomati!) V Jugoslaviji imamo sicer času primerne modre voditelje, pa nočejo in ne morejo nekateri uvideti njihove dalekovidnosti in nesebičnosti. To so narodni fanatiki ali bolje pravi telički. Človek se sprašuje, do kdaj bomo Slovani tako zabiti? Udajamo se nekim utopijam, ki so edino pristno naše blago, drugače pa sprejemamo nepremlete ideje, in naj bodo še tako neumne, da so le zrastle na tujem zelniku! Kdaj bomo vendar enkrat začeli realno misliti in ne fantazirati ?! Kdaj se bomo že enkrat postaviti na lastne noge in ne suženjsko oboževali vse, kar je tuje?! Kedaj bomo krepko prijeli za vajeti lastne usode in jo vodili tako, da se bodo drugi morali ozirati na nas in nas upoštevati, ne pa narobe: da nas najprej izigravajo drugega proti drugemu, nazadnje pa nas po vrsti podjarmljajo. Škandal, da mu ni para! Kadar imamo svobodo, tedaj vse svoje moči ubijamo v medsebojnem trenju, ko pa nas tujec zasužnji, tedaj pa vzdihujemo in tarnamo nad krivico, ki se nam je zgodila in sanjamo o svobodi. Kadar jo dobimo, pa je prva naša skrb, da jo zapravimo. Dajmo enkrat napovedati boj tej svoji slovanski napaki in se vzgojiti za svobode vreden rod! Za sporazumno delo se vedno zahteva večjih ali manjših žrtev, kakor za vsako disciplinirano podjetje. Brez žrtev ni svobode in kdor jih ne zna dajati, bo za plačilo prejemal po hrbtu. Kako gredo sedaj z rokavicami okoli Hrvatov, pa čim več dobijo, tem več hočejo imeti. Okoli se zbirajo sovražniki, pogorelo je že toliko in toliko slovanskih hiš, mnogi pa še sedaj niso prišli k pameti, kakor kaka brezglava čreda. Bog se nas ne bo usmilil, če si sami ne bomo hoteli pomagati! Proč s takimi pisatelji, ki so samo sanjarili, kakor kak čudak z Jasne poljane, ampak poprimimo se takih pisateljev, ki so bili zdravi vsaj na umu, če že ne na telesu, da bomo enkrat prišli ven iz naše slovanske močvare. Čas bi bil, da bi Slovani enkrat začeli zavzemati mesto med narodi sveta, ki nam pristoja po našem ogromnem številu. Pa se bomo vedno prijeli za kako smolo, da ne pridemo nika-mo naprej, ali s tem, da smo needini med sabo ali s tem, da se o primemo kake tako bedaste utopije, kakor je DOSLEDNI komunizem. Ne mislim zavračati tistih socialnih reform, ki So potrebne za človeštvo in ki jih med drugim uči tudi komunizem, pa še bolje in vsestransko dosledno krščanstvo. Toda najprejjtreba živeti! Najprej treba, da Slovani zaživimo Slovana vredno življenje, potem šele se bo govorilo o drugem, pa zopet po bratsko, ne po Misijonar P. Bogomil Trampuž odšel Chicago, 111. — V torek večer je odšel v Cleveland, O., slovenski misijonar med Ki-vdrci v Ecuadorju preč. g. P. Bogomil Trampuž. Odpotoval je v družbi veleč. g. kanonika J. J. Omana. Misijonar se bo ustavil za nekaj dni v Clevelandu. Upamo, da kakor je imel v mnogih krajih tu na osrednjem zapadu za* nimiva predavanja o svojih misijonih in Kivarcih, da bo iste imel tudi med Slovenci v Ohio. Od prijaznega in tako uljudnega misijonarja smo se kar težko ločili in poslovili. Bil je med nami le nekaj dni, pa se je vsem tako zelo priljubil. Njegova prijaznost, potem pa njegova spretnost na klavirju ga takoj priljubi vsakemu. Blagemu gospodu želimo obilo božjega blagoslova in ves uspeh pri njegovem misijonskem delovanju doli na jugu! Z Bogom! Vest iz domovine Eveleth, Minn. — Jakob Semič je pred kratkim prejel i7 starega kraja žalostno sporočilo,da mu je v Ljubljani umrla sestra Frančiška Rihta-ric, po domače Trzinova Francka iz Iške vasi, po poklicu trgovka. Tukaj zapušča /g'.raj omenjenega in še enega brata v West Virginiji, v starem kraju pa moža in sestro. Slovenci premagali Irce Joliet, 111. — Ni zaman rek, da slovenska kri ne fali. Pri igranju basketball igre v soboto so igralci od fare sv. JozenT pfsflftjg^ igralce od Sv. Patrika s 26 proti 11. Slovenci prvi povsod, tako mora bit. Naprej solvenska kri! Mr. Rudolf Perdan umrl Cleveland, Ohio. — Tu je preminul zadnji ponedeljek jutro rojak Mr. Rudolf Perdan, star 57 le,t, rodom iz Ljubljane. Pred 1 e t i je bil glavni predsednik J. S. K. Jednote in bil član tudi drugih raznih odborov imenovane jednote. Bil je dolgo let trgovec. Prva leta se je ba-vil z trgovino šivalnih strojev, od leta 1920. pa je vodil grocerijo in mesnico. V javne življenju se je rad udej-stvoval. Zapušča žalujočo soprogo, in 1 sina in 1 hčer. Jennie, k,i sta jo v zakonu ! imela, se je poročila z Matt ] Glavičem. Božja volja je bi- i la, da sta oba že odšla v večnost in sicer soprog Glavič že . leta 1919, njegova žena, omenjena Setničarjeva hči Jennie 1 pa leta 1925. V veselje Set- ' ničarjevim sta zapustila dve \ hčeri, ki sta sedaj obe poro- ' čeni in sicer Mrs. Ivana Me- 1 yers in Mrs. Eleonora Martin-čič, katerima je bil umrli stari oče, njih otrokom pa prastari oče. Pokojni * Michael Setnikar se je bil poročil še v starem kraju leta 1883. K vojakom je bil šel leta 1879, v Ameriko pa leta 1893. Tukaj se je pokojni zelo zanimal za narodno in versko življenje. Pri zasnovanju prvega Narodnega doma je deloval med rojaki z vso vnemo. Prav tako je bil tudi več let cerkveni odbornik. Deset let je bil predsednik društva sv. Vida št. 25, KSKJ. Povsod je bil priljubljen in spoštovan. Njegova beseda je veljala več kot vse druge obljube, ki so bile zapisane na papir. Značaja je bil železnega, mož vreden, da ga je vsak spoštoval. Prav tako je bila z njim tudi njegova soproga, ki je preminula za hudo boleznijo, za rakom na obrazu meseca januarja leta 1938, to je pred dvema letoma. Od .tedaj je tudi sedaj pokojni občutil vedno več trpljenja in zapušče-nosti, kar je pa voljno prenašal. Vedno je ohranil svoj značaj, vero in vdanost v voljo božjo. Do zadnjega, je bil pri zavesti. Vedel je, da je prišel čas za odhod s tega sveta in bil je nanj pripravljen. Umrl je v družbi svojih, ki jih je ljubil in ki so ljubili njega — zetov in hčera, ki so mu v bolezni skrbno stali na strani. — Ko se je raznesel glas o njegovi smrti, je vsakdo vedel, da se je lpčil od nas mož jeklen, mož delaven in pravičen, mož, ki je veliko doprinesel za slovenski ži-velj te naše slovenske naselbine. — Naj blagi mož počiva v miru in uživa veselje pri Bogu! Sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Prijatelj -o- NOVICE IN DRUGO IZ STRABANE Strabane, Pa. Naj jaz malo opišem, kako se imamo tukaj. — Najprej bom potožila, da smo vsi bolj mrtvi za pisanje. Menda je res to, da vsak raje bere, kot pa piše. Zlasti nam starim se ne ljubi več pisati, ker roka tako gladko ne drsi po papirju, ta mladi se pa za dopise ne zanimajo. — Dela se tukaj še precej dobro. Po rudnikih delajo po štiri do pet dni na teden, po tovarnah pa po pet dni. Torej, kot je spoznati iz tega, se še ne moremo preveč pritoževati gledje dela, kot se to razvidi iz časopisja da se pritožujejo po drugih krajih. Toda, za na novo dobiti delo, je pa tudi tukaj težko, ker se vsak kar dobro drži svojega dela. Ako uri popoldne. Preden bo ta moj dopis zagledal beli dan, se bo staro leto že zdavnej od nas poslovilo in n o v o bo > nastopilo. Upam, da se bomo tudi v novem letu tako prijetno zabavali, kot smo se v starem. Vsem uradnikom in uradnicam ter vsem čitateljem ter naročnikom želim, da bi bilo letošnje leto vsem srečno in blagoslovljeno! Mary Koklič TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Serviced Napisal: Edgar Rice Burroughs 111'"Miss ■ JbPk-. -'*'*".....i^n^'OKi Naenkrat jih je obdajala trdna tema, ki se je videla še stra'Sfiejsa, ker-so v trenutku bili iz dnevne svetlobe v podzemlju Si'edi mogočne kamenite gore. Beseda je kar sanja zaslala vsem skupaj, Taržari je pa na zadnjem''koncu čolna, po svojem prirojenem čutu, pazil, da so drseli v ravni črti. sr tsarss? a sir; aun UNITED FEATURE SYNDICATE. Inc Komaj par trenutkov, Jjo je bil Tarzan opazil medlo svetlobo pred seboj, že so se znašli izven skalnatega predora. Z velikim začudenjem so sedaj opazovali pokrajino, ozek kanal, katerega so na obeh straneh obdajale divje skale, ki jih je narava upodobila v najbolj fantastične oblike. Ni bilo to lahko delo, kkjti tek vode je bil silno hiter, to ja Šekinc predsednica, Mary - Novak podpredsednica, Fran- > ces Mohorič. tajnica, Anna 1 Malenski blagajničarka, Jo-' sephine Setinski zapisnikari-' ca. Seje se bodo vršile vsako ) drugo nedeljo v mesecu ob 2 DVE BESEDI VELIKODUŠNIM SLOVENCEM PREDNO ODIDEM Chicago, 111. Bratje Slovenci! Prišel je čas mojega potovanja, da znova začnem s tru-dapoinim delom na misijonskem polju tam v oddaljenem Ekvadorju-S.A. Čakajo me ovčice, dan na dan, sem gotov, z največjo nepotrpežlji-vostjo. — Torej moram oditi. Predno pa nastopim to dolgo potovanje, želim potom tega mojega pisma, izraziti srčno hvalo za vse dobrote ki( sem jih bil deležen od Vaše strani v dneh mojih počitnic v Združenih Državah. — Resnično nisem si mislil, da bi toliko napravili z menoj. Nikdar si nisem mislil, da bi mi pokazali Vašo ljubezen v meri, ki ste mi jo pokazali. Hvala tisočera Vam, dragi mi rojaki. Mnogo Vam dolgujem za vse to in sem gotov, da ne bi bilo zadosti eno življenje, posvečeno dan na dan izrazu h vale. Obljubljam Vam vsakdanjih molitev-istim, ki bodo. sledile tudi številne mojih ubogih ovčic, katere Vam istotako" kot jaz dolgujejo mnogo. Medtem, ko izražam prisrčne zahvale vsem Vam "dobrotnikom mojega. Misijona" — moram omeniti predvsem velike ljubitelje in občudovalce misijonskega ideala-hočem reči-Duhovne Sinove Svetega Frančiška A^iškega, istotako kot Njegove Duhovne Hčerke. — Čutil sem se med brati v dneh mojega počitka v Chi-cagi (Fara Sv. Štefana) —. Nikdar v življenju se ne bodo izbrisala iz mojega srca imena OO. Edwarda-Lenarda in Fr. Bonifacija. — Ljubi Bog naj Vam stotero povrne Vašo ljubeznivost in gostoljubnost. Moje zahvale tudi vsem dragim Redovnikom v Lelnontu in CC. Sestram v Chicagi. Zahvalim se tudi preč. gospodu Butali in obema gg. kaplanoma za vse dobrote, ki so mi jih izkazali. Hvala "Amerikanskemu Slovencu" in njegovemu uredniku g. Jerichu, ter vsem njegovim sodelovalcem, ki so radevolje sprejeli moje članke in potom njih me seznanili s Slovenci. Torej nasvidenje če ljubi Bog da po nekoliko letih. Prosim Vas," da se me spo- Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 12. januarja 1940 in se čakata. Pote'm pa pome-tač le prekine molk in pravi svojemu nasprotniku: "Dragi prijatelj, posodite še meni časopis, ko ga boste prebrali. Jaz pa vam za to posodim svojo pipo." Nasprotnik je iz-previdel, da ne bo nič in je odpeljal nazaj. I Dr. št. 4. Za pok. .Rose Zalig, cer. 5204.......................... 250.00 Dr. št. 16. Za pok. Mary Anzelc, cert. 5126.................... 250.00 Dr. št.; 20. Za pok. Michael Suida, cert. 2763.................... 250.00 NE BO TI V ŠKODO - CE ZVES! Totals ................................................. Izplačali za operacije: Dr. št. 1. Jerry Mutz, cert. 5453, Hermia................ Dr. št. 1. Mary Mohorko, cert. 5904-A, Rt. Hermia.. Dr. št. 1. Frank Pullman, cert. 5434, Hermia.......... Dr. št. 1. Mark Leckson, cert. 6003, Hysteractomy.. Dr. št. 16. Mary Anzelc, cert. 5126, Resection half of stomach ........................................................... ZLATI RUDNIKI MACE- DONSKIH KRALJEV V grški Makedoniji so v bližini Kavale odkrili zlate rudnike staroveških mace-donskjh kraljev. V rovih so našli kose rude, ki jih je najti običajno v zvezi z zlatom. Nobenega dvoma ni, da gre za stare zlate jame, ki sta jih opisala Herodot in Tukidides. Neka družba, ki hoče s privoljenjem oblasti izkoriščati rudno bogastvo v Macedoniji je odredila sedaj raziskave, ki naj doženejo, ali je v teh nekdanjih rudnikih še kaj zlata, da bi ga bilo vredno pridobivati. Strokovnjaki so mnenja, da bi bilo v tem ozemlju mogoče najti nova nahajališča, Če bi se stara izkazala za neizdatna. KISIK V NAŠEM ŽIV-LJENJU Včasih so rekli, da brez fosforja ni misli, a še važnejši je nemara kisik, brez katerega bi ne bilo življenja sploh. Poedina tkiva v človeškem telesu potrebujejo različne količine kisika za svoje delovanje. Tako porabi gram navadnega mišičja vsako minute samo štiri enote kisika, gran srčnega mišičja pa desetkrai toliko, to je okrog 40 enot Presenetljivo pa je, da potre buje možgansko tkivo več ne go dvakrat toliko, in sicer 9( enot na minuto. Ni torej nič čudnega, da nam možganske delo ob pomanjkanju kisik* kmalu zastane. _n_ .......................................$375.00 FRANK J. WEDIC, gl. tajnik. Totals HVALA DRUŠTVU SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Milwaukee, Wis. Podpisana si štejem v prijetno dolžnost, da se kot članica društva sv. Družine št. 1, DSD. v Jolietu, 111., pismeno zahvalim za tako hitro mi izplačano bolniško in operacijsko podporo za čas moje bolezni zadnjega četrt leta. Castitam točasnemu skrbnemu in delavnemu tajniku Mr. John Barbichu, ki mi je vse tako natančno vredil in če bi bila na glavni letni seji, bi zanj tudi oddala svoj glas, da bi še naprej ostal tajnik. Priporočam to eenjeno in izrazito katoliško d r u. š t v o vsem rojakom. Pristopite v to dobro katoliško društvo, kateri še niste njega člani ali članice, kajti, četudi je težko plačevati mesečne ^prispevke, zlasti v sedanjih razmerah, vendar, kam se naj človek obrne v času bolezni za pomoč in kaj naj napravijo sorodniki za umrlim, če ta ne bi bil za časa svojega življenja član društva? Ker nismo vsi tako srečni, da bi imeli potrebne svote na strani za take potrebe. Pozdravim vse cenjeno članstvo pri društvu sv. Družine št. 1, DSD. v Jolietu, Illinois in jim želim vso srečo v letošnjem letu,ki smo ga ravne nastopili ter mnogo napredka v članstvu. Maria Mohorko Predstavite vašim prijate-Ijem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da to nan; s«*-ročel HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE Standings Won Lost 1. Secretaries ................ 32 10 2. Treasurers ................ l'J 23 3. Vice Presidents .... 18 24 4. Presidents ................ 15 27 Vse rojake v Chicagi in okolici vabimo na Veliko prireditev POTRPEŽLJIVOST NAD VSE Neki cestni pometac je nekoč v Londonu s svojim vozičkom zašel v ozko ulico, ki je bila komaj za en voz dovolj široka. Z druge strani pa je v isto ulico prav tedaj privo-zil mlad pek, tudi z vozič-kota svojega peciva. Ejden bi moral vsekakor zapeljati nazaj, pa očividno nobeden ni računal na to: oba sta pogumna vozila drug proti drugemu. Ko prideta skupaj, ob-staneta. ,Pometač mirno sede na ojnice svojega voza, vzame iz žepa pipo in ravnodušno začne puhati dim za dimom. Pek z druge strani vzame iz žepa časopis in ga pra'v tako mirno prebira. Tako mine četrt ure. Oba še sedita vsak na svojem vozilu INDIVIDUALS AVERAGES Total Name dames Pins Aver. 1. M. Papesh 21 3807 181.5 2. F. Korevec 36 6316 17?.16 3. R. Wedic 42 7072 168.16 4 L Wedic 42 7006 166.34 5. J. Wedic 42 6918 164.31 6. H. Raub 27 4446 164.18 7. E. Subar 39 6286 161.7 8. W. Kunstek 30 4816 160.16 9. Doc. Zclko 42 6703 159.25 10. W. Wedic 42 6682 159.4 11. A. Fabian 39 6174 158.12 12. F Ivnik 42 6633 157.30 13. F. Wedic 42 6589 156.37 14. C. Wedic 33 5043 152.27 15. j. Strametz 36 5430 150.30 16. V. Murphy 41 6063 147.36 17. L. Slack 21 3099 145.14 18. L. Pucel 24 3440 143.8 19. M. Wedic 33 4615 139.28 20. A. Kunstek 24 3301 137.13 21. J'. Laken 42 5586 132.41 Stotisoč ljudi je vstalo na stadionu in pozdravljalo. Niti eden izmed vsek tekmovalcev, pri tem ne izvzamem niti nemških tekmovalcev, ni bil pozdravljen s takim navdušenjem, kakor Pa-vao Nurmi. Finska je za nas, ki živimo v dvajsetem stoletju, polnem dramatičnih dogodkov, tragičnih izprememb in vojn, simbolj pravičnosti in čistosti. Nekaj, kar je daleč in nedosegljivo . . . Kadar mislim na Finsko, sem poln spoštovanja do tega naroda. Tako daleč je ta država in vendar tako blizu. katero priredijo Združena društva KSK j V CHICAGI, dne 14. januarja 1940 V ŠOLSKI DVORANI Wolcott Ave. in Cermak Road Spored se prične točno ob 3:00 popoldne in bo sledeči: 1.) POZDRAVNI GOVOR — precis, združenih društev, Mr. John Terselich, Sr. 2.) NASTOP PEVSKEGA ZBORA "France Prešeren" — poje zbrane pesmi pbd vodstvom prof. Frank J. Kubina. 3.) IGRA: "DVE NEVESTI", veseloigra v 3. dejanjih. OSEBE : KMET MELHAR, ............................................"......................Mr. Joseph Fajfar MELHARCA, .................................. ..........................................Mrs. Mary Blai LIZA, hči ............................................................................Miss Mary Vaupotich MINICA, hči ....................................................................Mrs. Frances Gomilar MOČERADNIKOV MIHA, ................................................Mr. Frank Ribich STRIC ANDREJKA, ............................................................Mr. Joseph Ziherle NAPALJON, bogat kmet ...........................Mr. Anton Krapenc NACE, njegov sin ..................,.........'...................................Mr. Frank Koporc POTOVKA NEŽA, ...................................................................Mrs. Mirai Stare MLINARJEV HLAPEC ..................................................Mr. Joseph Gomilar ROŽNIKOV TONE, .........................................................Mr. Joseph Gomilar Prvo dejanje se vrši v Mclharjčvi hiši, drugo dejanje v Napaljoiiovi liiši, tretje v Močeradnikovi hiši. Igra ima polno humorja od začetka pa do konca, ki pokazuje, kako se ženijo v starem kraju na kmetijah, ko_ gledajo samo, da je veliko dote in veliko bale, ne gledajo pa na to, če je ženin sta'r ali mlad, grd ali lep. ravno tako tudi za nevesto, samo, da pride bo-gatija k hiši. Ta igra j4sno pokazuje te stvari. Dve kmetiji ste bili obe zadolžitvi in revni, pa ste se hoteli pokazati druga drugi z zvijačo, da ste bogati hiši, kar pa ob koncu igre pride vse na dan, da je bilo vse zlagana — Vstopnice v predprodaji 35c, pri vratih 40c — Po predstavi bo PROSTA ZABAVA in PLES. Igrala bo znana Foysova godba poskočne polke in valčke za stare in mlade, katere srbe pete. — Kar se pa tiče jedi in pijače, bo vse dobvo preskrbljeno. Na svidenje torej. Vabi ! VESELICNI ODBOR. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"! MISCELLANEOUS STANDINGS High Game Singles 1. Joseph Wedic ................................ 256 2. Mike Papesh ............................... 247 3. Harold Raub ................................ 23/ High 3 Games Singles 1. Mike Papesh ................................ 639 2. Frank Korevec ............................ 587 High Team Singles 1. Treasurers ..................................... 962 2. Presidents ................................."... 911 High Team 3 Games 1. Treasurers ..................,....;............ 2636 2. Secretaries .................'...............2524 Leonard Wedic, Publicity Agent THE. BOWLING PANTHON I watch all of the bowlers Frank Korevec is sure, a cool bowler, and one of the best anchor men. Mike Papesh, a pin boy, knows what bowling is all about. Ralph: Wedic, Secretaries captain, does not want his team', to win ail the games. Joseph Wedic, has improved his bowling a 100% over last year. Leonard Wedic, wefl, Ins Dact shows him how to bowl. Doing O. K. Harold Raub, a good bowler, hunting keeps litill from bowling more 200 dis. Emery Subar has one of the fastest balls in the league, doing O.K. though. Bill Kunstek, sure loves bowing, morning, noon and night. ( Bill Wedic, a good ahcljor .man for the Treasurers, and a gbodb9wler. Frank Ivnik, well', I just * loVe to watch him bowl. He wants his team to win 3 out of 4 games. Yes, just what POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in na} starejšo jugoslovansko Radios uro od 9. do 10. ure do poldne na WGES postaji DENARNE POŠILJAT VE se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših z vez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 1Q0 Din Za $ 4.60:..;......:.:..... 200 Din Za" $ 6.70.:............:... 300 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50:........:........ 560 Din Za $20.50...::...:.........1000 Din Za $4Q.-0O;.................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05................ 50 Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 11.50................ 200 Lir Za $ 17.00................ 300 Lir Za $ 28.00........:.:.:... 50Q Lir Za $ .55.00................1000 Ur Za $108.00................2000 Lir Vse poSiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. J O Kadar želita o- r-LV krasiti grobove sv o- T^' jih dragih, ne po- i > zabite, da imate m SSpJjjfa razpolago lasnega ----PSaS"«- rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrst* nagrobne spomenike v vseh nase!-bihah države Illinois. Cene zmeiT«-, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 ezera s številnimi ribami. Če pustite na cesti svojo de-larnico in se vrnete čez eno uro lazaj, jo boste našli na istem nestu nedotaknjeno. Prodajalec časopisov v kiosku, ki se odstrani, napiše listek in prosi, naj denar za časopis, dopisnice in slič-no ljudje spustijo v nabiralnik. Sobe v hotelih so odprte. Nihče ne ukrade ničesar. Ljudje neverjetno zaupajo drug drugemu in poštenje je izredno veliko. Finci so preprosti ljudje. Svojo zemljo zelo ljubijo in so nepopustljivi takrat, kadar je v nevarnosti država in svoboda. Iz Švedske so privzeli vse, kar je lepo in moderno, v Ameriki so si izposodili racijonalizem, smisel za trgovino in skrivnostni nasmeh večne mladosti. Finska ima okoli tri in pol milijona prebivalcev, ki so vedno pripravljeni na obrambo. Mobilizacija pri njih ne zahteva veliko časa. V Helsinkih stoji na nekem trgu spomenik: spomenik tekaču, pod katerim sta napisani samo dve besedici: "Pavao Nurmi". Ti dve besedici pozna ves svet. To je poslanik Finske, svetovni prvak, ki je neverjetno lahko v svojem času zmagoval pri vseh tekmah, navduševal ljudi, ki so ga občudovali in dvigal visoko na jambor zmagoslavno zastavo svoje države. Ime Nurmi pozna še danes ves svet—mali Kitajec v Shanghai u, pristaniški delavec v Buenos Airesu, obiskovalec kavarn na Kurfurstendammu, ali študent v Ljubljani. Za vse je Nurmi simbol nadčloveškega napora neke vrste športnega junaštva in romantike. Ime Nurmi-ja je povezano z imenom Finska, ki jo prav zaradi Nurmija ■ pozna ves svet. t 1. avgusta 1936 sem pred mi-- krofonom na tribuni olimpijske-. • ga stadiona v Berlinu govoril > svojim poslušalcem na Poljskem i o svečanem odprtju olimpijskih iger. Med govorom sem zagle- ■ dal pri maratonskih vratih belo zastavo s plavim križem in sem dejal: "Sedaj prihajajo v stadion Finci. Mala država Finska, ki ima najboljše športnike na svetu." FINSKA — DEŽELA GOZDOV, JEZER, SVETOVNIH REKORDERJEV m ... BREZ ZLOČINCEV (Konec) V kavarnah in gostilnicah ljudje ne sede dolgo: pojedo in adidejo. Povsod strežejo ženske. V bankah, na cestni železnici, pri bencinskih črpalkah, povsod delajo samo ženske. Finska s svojimi tri in pol milijona prebivalci ima več kot petinpetde-set odstotkov žensk. Moški so strokovnjaki in delajo tam, kjer ženska zaradi težkega dela ne bi zmogla. Ženske srečujem v vseh poklicah. Tovarištvo moških in žensk pri delu je dalo ženskam iste pravice, kakor moškim. Ženske so profesorice na univerzah, ravnateljice v bankah in načelnice po ministrstvih. Finska ima tudi svojo vojaško žensko organizacijo. Vse to pa je povzročilo tudi negativne posledice. Žene se redko možijo in še manj rodijo. Služkinjo je težke dobiti. Ženska hoče delati v trgovini, v tovarni, kjer zasluži dnevno petdeset do devetdesel I mark. Helsinki je prestolnica Fin ske. Kdor hoče spoznati deželo mora sesti v aeroplan in vsaj en krat preleteti nad Finsko. Sko zi okno vidite morje, gozdove nato spet morje in spet jezera Kje se konča gozd, se začne je zero in kjer je obala jezera, tan se začne gozd. 57 odstotkov vs finske površine je gozd in ve kot trideset odstotkov je jeze in močvirij. Gozd ni za Finsko samo okrat ampak vir bogastva, prav tak kot so jezera vir energije z elektrifikacijo. Poleg velik gozdne industrije, ki je za Risi j o in Švedsko največja v E\ ropi, je na Finskem razširjen tekstilna industrija, metalurg ja, ladjedelnice, mlekarstvo, ž vinoreja in tako dalje. Glavn bogastvo pa je vendar gozd i [ said. Doc Zclko, can really control 1 lis look ball into that 1—3 iwckct. Anton Fabian, well, he has improved more than what I have expected. Yes, he's doing splendidly. Frank Wedic, likes to kid his son along, but gets even when son misses a spare. Clarence Wedic, one of the mem hers of the Wedic Secretaries, is a left hander, and a very good one. Jos. Strametz, likes his cigars on Wednesday nites, must help his bowling along. I think it does. Vern Murphy, bringing his average up to the best, a much improved bowler. Louis Pticel, has an air-line ball of his own. Max Wedic, well, lie gets a kick out of his own bowling. Anton Kunstek, sure does swell substitute bowling for his brother, keep it up, Anton. John Laken, has a well hook ball, but not enough of velocity. Sec you Wednesday, The Phanton. RAZNO JETNIKOM RAČUNAJO VSTOPNINO V JEČO Marion, 111. — Vsak jetnik ki bo obsojen v tukajšnje okrajno ječo, mora plačati 5C centov vstopnine ob eaM, kc je odveden v zapor. To odred bo je na novo uveljavil tukaj šnji šerif Wilkins, in sicer m podlagi nekega starega, ž< pozabljenega zakona. Denar ki ga s tem dobi, je njegovi last. A ne samo ob Vstopu ' ječe, marveč tudi, kadar j< zapusti, mora jetnik ponovn« plačati o'menjeno pristojbino Za tiste jetnike, ki sami nima jo denarja, plačajo šerifi okrajne oblasti. -o- Družba(^B|sv. Družine! (THE HOLY FAMILY SOCIETY) j Vstanovljena 29. novembra 1914. g v Zedinjenih Državah CAJA»* L1,'a} 111 Iukorp. v drž. Illinois K Severne Amerike. «1 Uliti, 111. 14. maja igl5. | Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." a GLAVNI ODBOR: § Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. « 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. « 2. podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. | Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. « Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. $ Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, III $ Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. | Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, \ OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. | Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. fj NADZORNI ODBOR: « Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. $ Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. g Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. $ POROTNI ODBOR: \ Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. I Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. | John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. | Predsednik Atletičncga odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, « Illinois. 2 URADNO GLASILO: \ "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. j Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, 5 ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bol- v niških podpor v znesku $177,062.30. 2 Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski odde- ; lek pa od rojstva do 16. leta. < Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz- < lične certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty \ Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cen- ] tralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. ! Rojaki(inje) 1 Pristopite v njeno sredo. J Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St, 1 Joliet, Illinois. IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Joliet, 111. Cenjeno članstvo: Službeno se vam naznani da se bo revizija knjig in let- l na seja« glavnega odbora vršila v pondeljek dne 29. januarja 1940. Torej, ker je to leto velikega pomena za Družbo Sv. Družine, in namreč, v prvi vrsti ker praznuje 25 obletnico, od kar je bila inkorporirana kot bratska organizaci ja, in drugič, ker je tudi konvenčno leto. Zato ste naprošeni, ako ima kateri kakšna dobra, navodila, priporočila, i.t.d. da se jih pošlje na glavni urad. Ravno tako tudi, ako ima kateri kakšno pritožbo, ali prošnjo naj iste predloži tej seji. Frank J. Wedic,Glavni tajnik Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam: Dr- št. Ime October November December 1. Joseph Vcrbich, Jr.........$37.25 $—.— $—.-t-' 1- Mary Mohor .............. _._ 67.25 —.— 1. Anton Sraj, Jr..............................32.50 Vt 10-00 1. Catherine Judnich ......... — 60.00 28.00 1. Joseph Klemencich .....—10.00 —.— 1. Math Absec ........................................45.00 — .— 1. Rose -Cauko .................... __ 18.00 1. John D. Kren ................ ___ 13.00 —.— 1- Paul Tomac .............. .. " —'.— V> 20.00 —.— 1. Jerry Mutz ................. ...." 20.75 — 1. Louis Planton ......... ....22.25 — .— 1. Stephen Stanfel ........__ —.— 25.00 I. Mary Leckson ........... ' _'_ _.— 32.00 I. Mary Vershay ......__ 15.00 1. Mary Russ ................... .'___.__15,00 1. Martin Werhovsek ........ _ _.— 10.00 3. Anton Kastigar ........... .'__16.00 —._ Frank Kobilsek ............... .'__29.00 _._ 3. Frank Misjak .................26.00 27.00 Antonija Ferentchak 10.00 5. Frank Polancic ...... "" x, 50o l/2 10.00 6. Katherine Varcek ....................37;oo " 35.00 — 6. Jennie Musich ....................20 00 __ 6. Joseph Nemanich ........ 10 Oo — .— II. John Kobe..............38;00 35;00 22.00 II. John Balkovec ................ 18 00 13 00 J-i. Lnnl Frank ........... .........13.00 12. Mary A. Korevec "I"""; 25^00 12-50 Barbara Vranesich ...... 20.00 25.00 15.00 12 M Stlna Hren .............- 15-00 1^. Mary Petrovcic . 15 00 __ — 12. ^y Goiobitch...:;;;:;;;; _;_ i4;0o . ula Ambrose .................20.00 15.00 ' Theresa Pasick ............25.00 20.00 Y- Margaret Ramos ... 15.00 12- Bertha Kren ....................15.00 12. Anna Nemanich "...ZZ. —.'-— —.— 17.50 Z';'' Louis Duller .................... 25.00 20.00 % 10.00 Michael Sugel ................ 20.00 20.00 Y> 10.00 :6' Martin Antolin .............. —25.00 —.— J«- Marko Vidnjevich ....................24.00 —.— ,4 • Anna Thomas ................................19.00 25.00 A' Peter Malek ........................................28.00 J?" Louis Anzelc ..............!... 25.00 -.- prances Haas ................ 11.50 —— 17* euhne Lubschina.......... 14.00 —.— —.— ]7' L- Likovich ....................15.00 i tvwtoria Sandor ..........................28.0C Ceciliji' Blecich ............................20.0C iTotals....................$300.75 $724.75 $448.0C I Izplačali za posmrtnim: I^r Št 1 rj Dr št }■ v P°k- Marko Nemanich, cert. 136 ..............$500.0( Dr' Št' 1 v P°k' UrŠula Vesel> cert- 5310-A................ 71.45 • L- Z-a pok. Martin Werkovsek, cert. 5751............ 250.0( Strah ~4 , ., ^ i ,. v,, «,), AMEMKANSKI SLOVENEC Petek, 12. januarja 1940 • • ma joče ALEK.SIJ PELIPENKO Ni dosti jedel, le nekaj vina je spil, da bi se okrepil. Večkrat je sklenil roke in molil. Ko je bil sedaj v sobi, kjer sta večkrat sedela z mamiko Nino, so mu spomini stopili živo pred oči. Postal je žalosten, da se mu je videlo na obrazu. Starejša cerkvena sestra je menila: "O, če bi naša mamika še ta dan doživela !" Cerkveni starešina je gledal skozi okno na zbrane kmete. "Gotovo jih je preko pet tisoč, očka. Ti vas bodo že ubranili proti peščici čekistov. Morda jih je celo šest tisoč ali še več. Vidim ljudi iz vseh vasi." Tedaj se je Nikander preplašeno dvignil. "Za božjo voljo, naj se razidejo. Sicer bo nesreča, prelivala se bo kri, če se ne bodo razšli. Pojdi vendar doli in prosi jih v mojem imenu, naj se razkrope." Stopil je k oknu in ga odprl, da bi ljudem povedal, naj se razkrope. Toda komaj so ga zagledali, mu je ljudstvo vzklikalo in klicalo: "Očka, ostani pri nas!" Žalosten je Nikander sedel. "Čakal bom," si je mislil, da se razkrope sami od sebe, potem se bom predal Čeki." V tem trenutku, ko se je župnik Nikander obrnil, se mu je zazdelo, kot da se je zgrnil nad množico majhen siv oblaček in že je slišal pokanje, oblak se je razletel v ognjeno strelo. Slišal je žvenket, kakor od koscev železa in jekla in množica je zakričala. "Bog jih kaznuj," je zakričal cerkveni starešina, "s šrapneli streljajo na nas!" Zgoraj v vasi se je zaslišalo peketanje konj, bili so konjeniki. Okrajni komisar in čekin častnik sta zavriskala, množica se je boječe stiskala. Tedaj je eksplodiral drugi šrapnel. Zadel je višje in razstrelek'je priletel na cer-kvno streho in slišalo se je, kakor da pada toča. Iz treh vaških ulic so pridrveli jezdeci, boljševiška konjenica. Vodil jih je' major, častniki so jezdili na čelu. To je bilo oja-čenje, ki ga je okrajni komisar poklical iz Lipovca. Bilo je nekaj sibirskih škadro-nov. Bili so Tatari in Kitajci. Na trgu so se ustavili. Cekin častnik je zaklical proti župnišču in zahteval izročitev župnika Nikandra. Nihče mu ni odgovoril. Množica je stala mirno, vendar kljubovalno in grozeče. Tedaj je ukazal major postaviti strojnice okoli župnišča in trga in izjavil množici kratko in jedrnato: "Če ne bo v petih minutah trg izpraznjen in prazno tudi župnišče, bom ukazal streljati!" Nastal je nepopisen krik. Kmetje so glasno zabavljali čez komuno, oni katere je zadel šrapnel so kričali od bolečin. Čekisti in rdeči vojaki so odgovarjali le s smehom in norčevanjem. Tedaj je naenkrat nastal mir. Župnik Nikander je stal med vrati župnišča in dvignil roko: "Moji ljubi verniki," je govoril, "prisrčno vas prosim, mirno se razidite! Proti sovražni premoči ne morete ničesar storiti. Saj vendar vidite, da jih je nekaj že ranjenih od šrapnela. Ge se boste še dalje upirali, bo trpela vsa vas. Zato je bolje, da bom samo jaz trpel. Vi ste mladi in krepki, ostanite tu, varujte cerkev in domovino in se razidite, ter ne silite v nesrečo. Blagoslavljam vas poslednjikrat. Dvignil je roko in jih blagoslovil. Potem je ponosno odšel k avtomobilu. Ljudstvo se mu je umaknilo. Hitro so ga čeki-sti pograbili, vrgli v voz in avto je takoj odpeljal. Za njim je zvrstil konjeniški major jezdece, ki so odclirjali s prešernim nasmehom in razsmehljivimi vzkliki. Še dolgo je stalo ljudstvo pred župni-ščem in žalovalo za očkom, ki jih je poslednjikrat blagoslovil. Uvideli so, da se s Čeko ni šaliti. Zavedali so se, da svojega župnika ne bodo nikdar več videli. Maščevalec. Čekin avto z župnikom Nikandrom je moral voziti mimo gozda Ploska Dubina. Častnik Čeke, ki je sedel spredaj poleg voznika, si je hotel pravkar zažgati cigareto, ko sta pričeli iz bližnjega gozda blju-vati ogenj dve strojnici. Krogle so sikale okoli avtomobila. S kletvijo na jeziku so skočili vsi čekisti iz avtomobila in se skrili v cestnem jarku. Konjeniki so razsedlali. Puške in strojnice so streljale, pokalo je in po vsem gozdu je odmeval bojni hrup. Ko je župnik Nikander zaslišal prve strele, mu je prišlo na misel, da so to morda njegovi prijatelji. Vendar tega ni bil vesel. Sam je obsedel v avtomobilu in premišljeval: "O Bog, kaj vse uganjajo? Kako se bo to končalo? Bojujejo se proti premoči in strašen bo konec." V resnici bitka ni trajala dolgo. Komar ni bil dorastel premoči z dvema strojnicama in z nekaj neveščimi mladimi kmeti. Škripajoč z zobmi je končal boj. Tu ne more očka rešiti. Streljanje je trajalo še dolgo, ker je tudi konjenica pripravila oba topova in neprestano s šrapneli streljala v gozd. Komar in njegovi ljudje so že zdavnaj izginili. Ko so čekisti stopili zopet v avto, da bi se odpeljali dalje, so župniku Nikandra grozili in ga ozmerjali. Tako so se maščevali za strah, ki so ga morali prestati. Tudi oni, ki so mu med pridigo pritrjevali, so ga grdo gledali. Nikander ni odgovoril niti besedice. Bil je zelo miren. Le umrljivo telo je imel še na tem svetu, duša in misli pa so bile že v večnosti. Četudi so mu še tako grozili, je molil s Kristusom: Gospod, odpusti jim,-saj ne vedo, kaj delajo! Večkrat se je nasmehnil. Potem je pomislil, kako se je vse lepo uredilo, da je govoril svojim vernikom in jih blagoslovil. Ko sta po povratku v Vinico komisar Čeke in preiskovalni sodnik izvedela,kako je poteklo potovanje župnika Nikandra v Volovodivko, sta se kar tresla od jeze in snovala, kako bi se maščevala nad Nikandrom. Izmisliti sta si hotela kožen, kakor še ni bil nihče kaznovan. Zato sta ga zaenkrat ukazala odvesti v celico. Naslednji dan bodo imeli izredni posvet. Napad na Čekin avtomobil jih je malo vznemiril,, vendar si nista o tem dosti belila glave. V vseh okrožnih mestecih so bile čete in v Vinici jih je bilo tudi dosti. (Dalje prih.) RUSKA VOJSKA V ESTONIJI I 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS zdeluje vse vrste tiskovine, Jsa društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 'V . ... . v,- Dopisnik. Turinske "Stam-pe" na Estonskem pošilja svojemu listu vtise, ki jih je dobil od vkorakanja sovjetskih čet na Estonsko, kakor to predvideva zavezniška pogodba, ki postavlja Estonsko pod protektorat Sovjetske Rusije. Estonska vlada je morala pred prihodom sovjetskih vojakov ljudstvo pomiriti, kajti raznesle so se najbolj čudne govorice o surovih razvadah sovjetskih, "tavariščev." Ponekod se je ljudstvo hotelo vhodu rdečih vojakov upreti. Toda vse se,- je odigralo brez večjih neredov. Sovjetski politični ko'misarji so rdečim vojakom strogo prepovedali, da na estonskih tleh ne smejo vpiti "Živijo Lenin," kajti takšni vzkliki bi bili na estonskih tleh "izdajstvo nad revolucijo" in bi bili strogo kaznovani. Toda grožnja sovjetskih komisarjev je bila povsem nepotrebna,kajti rdeči vojaki so imeli čisto druge skrbi, kakor vzklikati \Ljeni~ nu, ko so prišli na z jestvina-mi dobro založena estonska tla. Prve čete, ki so prišle v Narvo, so napravile še dokaj dober vtis. Samo malo prepozno so prišle. Imele so nesrečo z lokomotivo in so pripeljale seboj enega mrtvega in nekaj ranjenih. Vojaki so bili izborno oblečeni in so imeli povsem novo orožje. Čuden vtis so na estonske gle-davce napravili politični komisarji, ki kot zastopniki komunistične stranke spremljajo vojsko, in ki so oblečeni v usnjate suknjiče ter imajo na- mesto orožja zataknjen bič za pasom. Komisarji so grdo zmerjali častnike in vojake, kar ni napravilo d.obrega vtisa. Se slabši pa je bil vtis, ko so prišli oklopni oddelki sovjetske vojske. Prikorakali so na Estonsko pri Izborsku (v bližini Pskova). Rdeči junaki so se po prihodu na estonska tla tako opili, da so — kakor poroča "Stampa" — morali zgodaj k počitku in so jih drugo jutro morali s škornji prebujati iz spanja, v katerega jih je zazibala huda estonska vodka. Ko je potem oklopna kolona šla dalje, se je izkazalo, da ni nič pripravljeno. Nikjer ni bilo bencina. Nikjer živeža. Sovjetski vojaki so pustili za seboj eno četrtino svojih motoriziranih vozil in še danes lahko vsakdo vidi sovjetska motorizirana vozila, ki ležijo ob cestah, kjer so jih enostavno pustili in se nikdo več za nje ne briga. Vhod 25.000 sovjetskih vojakov na Estonsko označuje dejstvo, da v rdeči armadi ni organizacije, da je vodstvo slabo in da sovjetski vojaki gladujejo. Prav tako slabo so se obnesli prevozi provijanta za to vojsko. Sovjetski vlaki so pripeljali živež z 10 urnimi zamudami in še takrat se je izkazalo, da je ena tretjina vagonov ostala nekje zunaj v obsežni zemlji ruske majke Slavije. . . -o- "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina 1 Pisano polje J. M. Trtmk NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet", ali za iste obnovi^ naročnino. COLORADO: Canon City, — Ana Susman. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadvillec — Math Jamnik, Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramarich. La Salic, *— Anton Strtikcl. North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drašlcr, Frank Ogrin in Andrew Košir. Oglesby, — Frank Jerin. . Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, —• Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin — John Dobravec. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar-6ich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Pesliell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth in Spruce Location — Anton Pene. New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice,— Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kotze OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland, — Za Collinwood, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham, je zastopnik Mr. John Prisel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert Conneaut, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, Niles, Youngstown in vsa okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohlir.. PENNSYLVANIA: Aliquipp^, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Brid&wille, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dcrmeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allis, — Mrs. Rose Deželan. Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING: Kemmerer, Sublet, DIamondville, — Konšt. Podlesnik in F. Rosenstein. Rock Springs, — Uršula Ivsek. MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Stefan Hor-vath. Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anžlovar. t Enumclaw, Wash. — Jos. Rilhter. Renton, Wash. — Thomas) Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Ribbentrop je objavil nemško belo knjigo o uzrokih vojske. Baje je vsega Anglija kriva. Naj se sami pogli-hajo. Vidim pa kot edini uzrok, da je versajska konferenca Poljakom dala nad 2 miljona Nemcev in to je, da ni moglo biti, miru. Pa so imeli ti Nemci pod Poljsko vse narodne pravice. Koliko miljonov Poljakov so pa zdaj vzeli Nemci? In koliko narodnih pravic bodo imeli ti Poljaki? Ko ho Nemci 1. 1915 prišli v Varšavo le za nekaj časa,se jim je zelo mudilo z riapiso'm: "V parku poljsko govoriti in tja pse jemati je prepovedano." Uzroki, uzroki. * Večkrat sem prej pozabav-Ijal, ko sem čital o ruskih paradah v Moskvi. Z orožjem naj bi pokazali, kakšni kerlci so komunistični in ateistični Rusi, in kakšno je njih orožje. Moriti duhovnike, streljati ob steni, .paradirati. .ni nobeno junaštvo. Zdaj so se le odločili za — orožje zoper finskega palčka, ker prej, ko so prišli na Poljsko,so streljali tudi le duhovnike in aristo-krate. Zdaj so vzeli puško na ramo. Finska vojna poročila morda ne bodo povsem točna, kakor je že stara pesen pri takih poročilih, ampak izgleda, da Finci streljajo Ruse kakor ovce v staji. Cele regimente kar postrelijo, in tanke uničujejo, kakor bi bili le iz papirja in strojnice in kanone jim kar posmukajo, in če gre-jo Rusi pet korakov naprej, letijo nazaj, kakor nekoč ba-naški cigani iz Galicije. Rekel sem in dejal, da je para-diranje eno, vojskovanje pa drugo, in streljanje duhovnikov ob steni tretje. Tako je zopet vsaj danes, kako bo jutri, nihče ne ve. Danes je pa hudo klaverno, ako se gleda na vse le iz stališča militarič-ne sposobnosti in vojskovanja. # Zopet današnja vest. Finci gonijo; pravi vest, Ruse pri jezeru Lagoda v — močvirja; in baje se ponavlja, kar se je dogodilo začetkom 1. 1915 pri mazurskih močvirjih, kjef je Hindenburg tr,i ruske armade potopil v tiisto močvir« je in je bilo dejano za Rusijo. Mazurska močvirja. OCd več strani sem slišal tu v Ameriki, da so Nemci tam pri Mazurih napravili napise; "Nach Berlin. ." in težki Rusi so na slepo verjeli napisom. Ali je to le šala? Vse se je pa pogreznilo v močvirja, to je dejstvo, nepretiravan faktj Ali bodo Finci to ponovili?! Vsaj danes že trdijo. -o- DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJSTVA IN VOJNA Vsakdo ve, da je po vseh državah število žensk večje ko število mošKih. Povprečno pride na 100 rojenih dečkov, po 104—106 deklic. Zdaj nam pa statistiki dokazujejo, da to vendarle ni zmeraj res. Kadar so vgjnej pravijo, se to v prav obrne. V vojnem času je rojenih vec dečkov. V vojni dobi pride na 100 rojenih deklic po 106—107 dečkov. Najbolj pa je čudno, da se to ne pojavlja samo v deželah, ki imajo vojno, ampak tudi v nevtralnih državah. Številke o rojstvih iz 1. 1914—1918, in sicer iz Anglije in Nemčije ter iz IIo-landske in pa Danske so dokaz za to. Statistiki se veselijo, ker so odkrili ta čudoviti pojav. | Zdravniki so primorani priznati to dejstvo. In matemati-čarji so že izračunali, da bi bili na svetu le še sami mo-1 ški, če bi kaka vojna nene-f homa trajala 100 let. SDKI@E Od 1886 brez presledka nismo nikdar plačali na hranilne vloge manj kakor V/2%; Nad 7000 -zadovoljnih klijentov, vključno voditelj i trgovin, korporacije, partnerstva in trustna lastništva, prinesejo ali pošljejo semkaj svoje previsne sklade. Denar v prometu vam plača več HOME FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASS'N OF CHICAGO Rtiources Over $6,000,000.00 18th St. at Ashland Ave. MON. 8! 01 Učite se angleščine iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjig*. Žepne oblik«. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil In Mitavfl znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 395 strani. CENA: Trdo vezan v platno—- $1.50 Broširan mehko -......—$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois