53. številka. Trst, v četrtek 6. marca 1902. Tečaj XXVII Grlasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! ..Edinost1' I :)ta i enkrat sa Šaa. razun nedelj ta p rfttnikn*. ob 4. uri zvečer. Naro$»2aa znafta : z* esh leto........34 kros za pol teta.........13 „ rs <*.etrt leta ........ € „ z* ea meneč ........ 3 kroni J* .„"licino ie pis?evsii naprej. Na na-o*>> brat priložene narofrnins *e sprava ne :>aira. _ Po tobakarnab v Trstu ne prodajajo po-me Številke po 6 Btorink (3 stć. ; ii v-ta fr^ta pa po S atotink (4 n^. Telefon fitr. S70. Ofltil raćuj&;o po Tratah v petitu. Za več-kratfiO naročilo s primernim popui tom Popisna, osmrtnice in javne tadvalo domači oglasi itd. Hii-tt. Izdajatelj in odgovorni urednik ?rio God sik. Lastnik konaorcij lista Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst vKoroška se pogreza". L Pod tem Darovom priobčuje »Slovenski Narod« od 11. februvarja članek, ki govori t» usodi slovenske šole pri sv. Jakobu v Kožu. Predno pa kaj več omenjamo iz tega [»oročila, navesti hočemo še nekoliko o 1 drugod o istem predmetu. Državni poslanec g. Fr. Po v še je v proračunskem odseku govoril tudi o šolskih stvareh na Koroškem in Primorskem. Celovški »Mir« od 13. februvarja prinaša članek pod zaglavjem »Naše šolske razmere« in o šoli pri sv. Jakobu posnemlje iz govora Povšetovega med drugim to-le: j »Po dolgem naporu so dosegli občani v Št. Jakobu v Kožu, da se je po odredbi in raz- • sodbi učnega ministerstva osnovala slovenska ljudska šola, beia vrana v tužnem Korotanu ! Trinajst let deluje ta šola s povoljnim vspe-hom in sedaj, ko občinski zastop in krajni šolski svet hočeta tako šolo, izmislili po si nasprotniki zvit načrt, da nabirajo podpise za |>eticijo, ki zahteva razdelitev te šole na slovenski in nemški oddelek! — Kaj so taki podpisi, kako se nabirajo, kako se prisilijo in pridobivajo, ni mi treba dokazovati natanjčneje. Protestovati pa se mora proti slabosti politiških ob laste v, da upoštevajo take spletkarije, namesto da se drž«1 izjav v to poklicanih zastopstev. Dovolj se greši proti zdravemu temelju ljudskega šolstva, zato poživljam ministra, da razsodi pravično in s svojo razsodbo enemogoči nakane spletkarjev, ki se vmešavajo v šolstvo ... .« Na to poioča »Mir« dalje: »V stvari šole pri sv. Jakobu v Kožu, pravi (naučni) minister (Hartel), da je glede te šole došel naučni upravi priziv, ii do sedaj ni še rešen . . .« Celjska »Domovina« ima posel>en članek o k«r< škili razmerah in v notici od 7. februvarja piše: »Slovenska šola pri sv. Jakobu v Rožni doli J se po poročilu n< mških listov že z drugim poluletjem tekočega šolskega leta odpravi in nadomesti z utrakvistično, t. j. nemško šolo. Slovenskega nad učitelj a spravijo v pokoj in ga nadomesti1 z nemškim hujskačem. — Ako p o j d e tako naprej, ne bo dolgo, ko slovenskega Korotana ue bo v e Č.« »Slov. Narod* pa pravi v svojem omenjenem uvodnem članku med drugim : »Redke so ve-t , ki nam prihajajo s Koroškega, pa še te so žalostne, kakor najnovejša o padcu skoraj jedine slovenske ljudske šole v Št. I Jakobu v Rožu«. List pravi dalje, da ta slovenska petrazrednica je bila za koroške Slovence to, kar je n. pr. štajarsk;m Slovencem naskakovana slovenska gimnazija v Celju. S slovensko petrazredno ljudska šolo se je začelo v Rožu sredotočiti narodno življenje . . . M i s 1 i t i je bilo, tla je to trdnjava, katere Slovenci ne morejo nikoli izgubiti. Menda baš v tej samozavesti so si privoščali narodni boritelji malo preveč počitka . . . Padla je slovenska šola in žnjo propadejo j) rej ali slej vse narodne pridobitve« O poizvedovanju se je dobilo izmed 400 otrok za nemško šolo 300! — »Kako je to mogoče, vsklika »Slov. N.«, ko vendar politična oblast sama pripoznava, da v župniji živita nad dve tretjini Slovencev in le ena tretjina posiljenih Nemcev. Vkljub temu je podpisalo 150 posestnikov prošnjo na deželni šolski svet za odpravo slovenske šole.« »SI. N.« trdi, da prvo bombo je vrgel v šolo pri Št. Jakobu ministerski svetnik Berger, ki slovenski ne zna, pa je vendar konstatoval, da pouk v tej šoli zaostaja. Drugi naskok je vodil neraškutarski naduci-telj \Voschitz, in naposled je poslala deželna vlada v občino Št. Jakob še beljaškega okr. glavarja Schusterja, da je poizvedoval, kakć> mislijo občinarji. »In vspeh — zavpšuje »SI. N.« — je bil za nemštvo popoten. Že s prihodnjim šolskim p o 1 1 e t o m se odpravi slovenska šola v S t. Jakobu ter se uvede nemška. Dosedanjega zaslužnega nadučiteija pa ]>oš-ljejo istočasno v pokoj. S tem je prispela usoda slovenskega Korotana za korak bliže svojemu p r o p a <1 u.« Kakor vidimo, se poročila in sodba o usodi slovenskega Korotana vjemajo, iu »Do movina« pa »Slov. Narod« sta pesimistična v toliko, da ne mislita, da bi naučno mini-sterstvo ne rešilo vprašanja tako, kakor hočejo Nemci. Od strani poslancev se je storilo, kar je bila njih dolžnost, in to ne le sedaj, temveč tudi v prošlih letih, pred obstrukci jami v državnem zboru. 1) a-l i so pa slovenske stranke storile svojo dolžnost, j e d r u g o vprašanje! In to se dostaje v prvi vrsti obeh slovenskih strank na K ranjskem. Ob priliki pretresanja razdora na Kranjskem sem se bil jaz dotaknil tudi vprašanja, kako postopati obe stranki kranjski tudi glede na Koroško, iu njijino taktiko je bilo treba tudi na to stran czua-čiti kakor pogubno. Sad te taktike vidimo sedaj pri Št. Jakobški šoli v Rožu. Sddaj je lahko izsledovati vzroke ter valiti krivdo na druge. Vsled svoje barve pripisuje »Slov. Narod« krivdo ceI6 »tradicionalni zaljubljenosti v zveličalno nemščino«, ki so jo »zasejali med starim zarodom menihi, ki so imeli svoječasao šolo v sedanjem šentjakobskem župnišču.« S kazanjem na tak vzrok ne dokažemo ničesar, ker menihi in v obče redovniki in tudi posvetni svečeniki so v poprejšnjih dobah sejali nemščino, a narod se je vendar izkopa!, kjer s» bile razmere na druge strani drugačne. Na Koroškem pa pritiska na Slovence tisočletni mogočni nemški vpliv, tako, da so si ohranili le majhen del nekdaj slavnega slovenskega Korotana. Fr. Pod gornik. - I Iz ovora drž. poslanca flr.a Ploja povodom razprave o proračunu v seji zbornice poslancev dne 25. febr. 1902. Odtiskanje hrvatskega In slovenskega jezika. Hrvatski in slovenski jezik se na Spodnjem Štajerskem in v Primorju zistematično : in konsekventno odtiskata iz vnanjega občevanja strank z uradi. Še danes nimamo mi nijedne slovenske hrvatske srednje Šole na I i mru države, . . . izvzemsi, seveda, Dalmacijo. Uirakviziranje ljudskih šol uapreduje na način, da vzbuja bojazen. Zadnji dogodki glede šole v Št. Jakobu, ki jili je včeraj tu načrtal spoštovani gospod poslanec dr. Ferjančič, dajejo jasno sliko, kam se podimo na Spod. Štajerskem in Da Koroškem na polju germanizacije ljudskih šol. To ni doTtip ! In še nt kaj ! Kakih 1400 starišev slovenskih za šolo obvezanih otrok je v letu 1"S3 (Čujte! Čujte'.) predložilo prošnjo za osnutje ene slovenske ljudsko šole v Trstu. Na to v letu 1883 predloženo prošnjo še do danes ni bila izdana nikaka meritorična rešitev ! Vse, kar srao izvedeli, je, da se to vprašanje nahaja sedaj še v stadiju studija (Čujte! Čujte!) To ni nikak do v ti p, to je grenka resnica. To kaže prejasno, česa nam je 1 pričakovat od birokracije. Odstranjanje slovenskega elementa: zistem in prineip. Gospoda moja ! Vladi niso neznane te tožbe naše. Ista pa ni našla dosedaj poguma v to, da bi z energičnim delovanjem na dež. oblasti, ki jej stavljajo predloge ali pa same iz-! vršujejo imenovanja, uplivala na iste v tej smčri, da bi bil o nameščanju v službe, o imenovanju uradnikov, v prvi vrsti odločilni element službena in jezikovna kvalifikacija, ne pa, kakor je na jugu dosedaj sploh v navadi, pripadnost k nemškemu ali italijanskemu narodu. (Pritrjevanje.) Naravnost grozen iu v zasmeh vsakemu načelu pravičnosti je način, kakor se na Spodnjem Štajerskem izvršujejo imenovanja sodnih uradnikov. Odtiskanje in odstranjevanje slovenskega elementa od sodnih mest na Spodnjem Štajerskem je v zistem in n a-č e l o .In ta prozorni načrt, katerega duševni voditelj in zastopnik e predsednik višemu deželnemu sodišču v 1 ■ radeu, služi v to, da ee na Spodnjem Staj •-kem povspešuje germanizacija. Mi smo opetovano izražali svoje tožbe in smo dokazali na podlagi konkretnih podat-i kov, da ta načrt v resnici obstoji. Ali blaga volja njegove ekscelence, gospoda ministra za pravosodje, ki naj bi bil v prvi vrsti minister justice ali po nemški (slovenski) povedano, minister pravičnosti, se še ni zgostila do takega samo ob sebi umevnega zavedanja svoje dolžnosti in do takega samo ob sebi umevnega poguma, tla bi se postavil po robu temu načrtu predsednika višemu deželnemu sodišču — kakor bi bilo samo ob sebi umevno — z imenovanji, pravičnimi in ne po predlogih predsednikovih. Dopušča se, da razmere na Spodnjem Štajerskem nadalje obstoje, proti čemer moramo že danes protestirati najodločneje. Povodom podrobne razprave o proračunu pravosodja nam bo še prilika, da na podlagi konkretnih dejstev dokažemo resničnost svojih trditev. (Pride še.) Politični preg-ieđ. V Trstu, »J marca 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) V nadaljeA anju razprave o državnem proračunu odgovarjal je ministerski predsednik dr. Koerber raznim predgovornikom. Oporekal je trditvi, da vlada v politični službi protežira plemiče ter je izjavil, da vlada deluje na pomnoženje okrajnih glavarstev in političnih uradnikov. Konstatiral je, da so v Avstriji jako ugodne razmere, kar se tiče boleznij meti živino. Povdarjal je, da se morajo tlržavni uradniki od najvišjega do najnižjega odtegovati političnim borbam, posebno pa še narodnim bojem. Zanimiv je bil zaključek Koerberjevega govora : »V zraislu zakona morajo uradniki služiti državi in interesom prebivalstva in so se vsaki pravici, ki je s tem v nasprotju, od- P O i> I. I S T E K *r> Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. IV. Dobra nit* je nadaljeval: »Meni ne dopuščajo opravila, da bi ee brigal za otroka, tebe ovirajo tvoje zabave, da bi mi-lila nanju. Kako sta nam otroka vzgojena ? Za nič na svetu. Misliš-li, da si že spolnila svojo materinsko dolžnost, ako se li sin s podkupljanjem in prošnjami vleče skozi šole, pa se bo, ko stopi na prag resnega življenja, videlo, da je nevednež, ki ne zna, kam bi se tlel ? Mari je dosti, da tvoja hči umeje s prstiči preletavati preko glasovirja, brbljati dve tri besede francozki ter ugibati o najnoveji modi ? Ali nisi izmislila nikoli, da je otroška duša tanjko stebelce, ketero treba gojiti, da ue opeša iu se ne posuši ? Kaj bo iz tvojih otrok, ko jaz stisnem oči, ko pojdeta v svet? Da, še več! Tvoja lahkomišljenost me sili, da se pred svetom delani drugačnega, nego sem v duš . Ves narod teži k jednemu cilju, upira se oblasti, ki mu ne dovoljuje napredovati potom narave in rešenja. Sree mi šepeče : Prav dela narod, a jaz ne smem korakati žnjim, jaz moram ostajati na strani oblasti. Zakaj ? Da tebe in otroka obranila pred propadom, da rešim vsakdanji ta kruh, ki mi ga oblast daje, da me ne odstavijo od službe. O Klara! Klara ! Da bi ti mogla pogledati v to srce, da ti je gledati v to obupno borbo raznih čutstev, ki besnč v njem, da ti je prešteti vse britke solze, ki v nočeh brez spanja padajo na moje vzglavje, oh- tedaj bi še le čutila, Klara, koliko si grešila !« Premagan cd boli je Dobranič klonil na svojo stolico in si z rokama pokril lice, a zamolklo ihtenje je prodiralo iz njegovih prsi. Klara se je dvignila naglo, ali ostala je na mestu, stoječa kakor kamen. Lice jej je bilo bledo na smrt, oči so jej plamtele kakor n<.čni ogenj, a ustnici sti jej drhteli krčevito. Ni besede ni rekla, a tudi ni vedela, kaj bi rekla; bila je jezna, a ker se je čutila krivo, je obupavala, a si ni znala pomoči. Slednjič je iztrsnila zamolklo : »Ali ni nikake rešitve?« > Rešitve«, se je zasmejal Dobran'č grenko, »kakor si jo jaz mislim, je ni, ker jaz smatram kakor rešitev poštenje, mir duše in srce, polno ljubezni. Rešitev, kakor ei jo misliš t , da Ee vsaj na videz izvlečemo iz te bede — morda«. »Kako?« je uprašala gospa hitro. »Taka rešitev je združena z mojo duševno sramoto, ta rešitev je odvisna od vspehov politike, ki je protivna narodu. Ako zmaga narod, smo propali ; propade-li narod, smo rešeni. Boljari vedo predobro, da moj glas ima važnosti tudi sedaj, da morejo iz-vojevati še marsikaj, ako se vzdignem na coge. A ko pridobim pri nas znatno število glasov v saboru, ki se dvigne proti ilirski stranki, obljubljena mi je tolika nagrada, da bi se mogli cčistiti dolgov, da bi mogli mirno živeti do groba«. »A ti?« »Jaz? Jaz? O ne vprašaj me! Jaz sem se vprašal stokrat — ali nisem bil tako močen, da bi si odgovoril. Nu, pustimo to. Povej, zakaj si me vprašala, kaxo stojimo ? Zakaj si tudi omenila Lucijino srečo?« »Dekle je odbilo Repušiea, ker da ljubi drugega«. »Vem; ta fraza je vspeh tvoje vzgoje«. »Ni fraza to«. »No, kaj pa?« »Živa resnica«. »Da res ljubi?« > Kes. Prepričala sem se. Poznam jo«. »Koga ?c »Vladimirja Mdkoviča, učitelja najinega sina«. »Vladimirja« je planil Dobranič, »Vladimirja ?« je ponovil zainislivši se. »Menda u videvaš, da je ta ljubezen neumna, nasprotna. Mladič nima še poklica; še le dovršuje muke, mlad je«. >Pa kaj torej?« (Pride še.) povedali v hipu, ko so položili službeno prisego, tuji agresivnemu izjavljanju političnega menenja. Sploii bi bilo najbolje za javno življenje, za ugled urada i u za njih lastno dostojanstvo, ako bi mislili le na svojo dolžnost. Usoda države bi gotovo ne ubrala druge poti, tudi ko bi se tistih sto tisoč uradnikov ne pečali s politiko. Zlasti naro d. v p r a-sanje bi bilo s te m osvobojeno od nevarne primesi. Ako pa upravni uradnik mora imeti politično mišljenje — in to pravim tu na glas v ravnanje za vse uradnice —, pa ga ne sme nikoli in ob nobeni priliki uveljavljati v svojem uradu in agitatorično tudi ne v svojem privatnem življenju. Narodna nezavzetost ter poetična nepristranost ne velja samo za devetorico ministrov, ampak tuli doli do zadnjega praktikanta. Tako, in v nobeni točki drugače, mislimo mi o uradnikih, in le oni, i:i postopa v tem zruislu, more računati na naše varstvo in nas > skrb. Zihteve, ki se atav-ijajo do uradništva, postajajo vedno veče in težavneje in jaz priznavam rad, da se pretežno velika večina nj h zavedajo dolžnosti, ki so jih vsprejeh se svojo službo«. Ivj sta govorila še poslanca Schopfer in Mali k ter poročevalec baron Morse v je zbornica vsprejela točko »osrednje vodstvo in politična uprava«, na kar so prišle v razpravo ostale točke odstavka » ministerstvo za notranje stvar:« razno točk » vodne gradbe» in »j-e-tnc gradbe«. Govorili so poslanci K ra-tochvd, Prochaska in F resi, ki je imel na dve uri trajajoči govor v češ&em jeziku. Na to je predsednik zaključil sejo. Glasovanje o dispozijskem fonda. Vsemu temu, kar je pi^al »Sl iv. Narod« v prvi hip v opravičevanje glasovanja napred nih poslancev in na kar smo reagirali po svoji novinarski dolžnosti, se nismo čudili toliko in n-js ni presenetilo nikakor. In če bi hoteli govoriti prav odkritosrčno, bi morali priznati, da sm^, s »de po mnogih anteceden-cijab, pričakovali še hujega ! Presenetil, ljuto, bolestno presenetil pa na** je članek, došel istemu listu »iz poslanskih k rogov c. S t. f>l. od min. ponedeljka.) Kar svojim lastnim očem nismo mogli verjeti, k«> t?mo preči tali v rečenein članku ta le odstavek : »Ali pa morda misli mešana družbica, ki se zbira pod bombastično zastavo »slovanskega centrai in misli hrvatsko slovenski klub, tla imata pravico zahtevati od naprednih poslancev, da postopajo ž njimi soglasno in solidarno? Tako daleč že dolgo nismo po dogodkih iz polpreteklega časa. Najprej proti naprednim poslancem vprizoriti sramotilo gonjo, kakor jo je v prizori 1 slo vansk centrnm, i it okužiti tudi hrvatsko-slovenski klub, da je napredne jK.»slan<*e iz sebe izrinil, potem pa zahtevati, da le-ti postopajo in gla sujejo tnko, kakor da so z onimi v jednem klubu, to je od >!ov. centra dr/.no, od hrv,-siov. kluba naivi.o.« V resnici : mi smo osupnili, zastrineli, ko smo prestali to. Tako brez ovinkov, naravnost nam morda ni še nobena izjava pokazala v propad, ob katerega robu stojimo po krivdi aaših slovenskih razmer, kakor se je zgodilo tu. A teži izjave je ravno v dejstvu, da jo je pisal poslanec, zastopnik naro la. Na tem ni možno nič t »linamiti, nič pojasnjevati, nič ublaževati in nič zavijati, ker je povedano jasno, določno in korajžnj«, da so se napredni }H»slanci dali tudi ob tej, principijelno važni priliki zavesti o 1 misli na naša žalostne medse i x »j ne odnosaje. Ce pravi poslanec-avktor, da »tako daleč še dolgo nismo«, da bi imela »slovanski centrum« in »IIrv.-slovenski klub« pravico zahtevat od napre itiih poslancev, da glasujejo žnjimi solidarno, pa mo ramo izjaviti mi, da ravno ta izjava g. poslanca priča, da smo Slo* ene i res že tako <1 a 1 e č n a krivi poti, da skoro ne bomo mogii več dalje... Je-li mar o glasovanju za dispozicijski fond šlo z.i stvar, katero je sprožil jeden imenovanih dveh klubov? ! Ali ni šlo marveč za t>, da zastop niki našega naroda ob najprimemeji priliki z glasovanjem izjav j t svojo sodbo o vladni politiki na sploh nasproti našemu narodu V. Alu branje na »dogodke iz polpreteklega časa mora na vsakogar napraviti utis, kakor da so se napredni poslanci hoteli maščevati radi krivic — bodi namišljenih, ali resničnih, to je z ozirom na resnos' »lučaja irelevantno —, ki so se jim dogodile ! A koga je zadelo maščevanje ? Mari res rečena dva kluba? Ali ne marveč narodni interes, ker je narodna politika naša po tem dogodku kompromitirana tako visoko gori čez glavo, da se more svet vpraševati |k>vsem opravičeno. da-li sodobni Slovenci sploh še imajo kako narodno politiko?! No, tudi da je šlo za kako stvar, na vstalo v enemu rečenih dveh klubov, ne bi se nam zdelo postopanje naprednih poslancev opravičeno, ako bi bila stvar dobra in koristna za narod : kakor bi morali grajati, ako členi rečenih dveh klubov ne bi glasovali za kako koristno stvar samo zato, ker je izišla iz kluba naprednih poslancev. (I u če se vendar tako godi —no, potem kaže to, da »Edinost« vendar ni tako grozno abderitska radi tega, ker govori dan na dat«, da domači boj v sedanjih oblikah nam mora konečno zastrupiti vse !) Al: vsaj umeli bi v takem slučaju napredne poslance. Ne moremo jih pa umeti, da ob taki priliki, kakoršnja je glasovanje o dispozicijssem | fondu, niso mogli drugače, nego da so markirali svoje stališče, ki je zavzemljejo v domačem medsebojnem prepiru, in da so raje pardoMirali isto vlado, katere upravo so sam; označili kakor skrajno nasprotno našemu narodu ! Torej ne, da nismo še tako daleč, ampak prav daleč smo že v — zmoti ! Povsem ponesrečeno je sklicevanje na češke veleposestnike in aristokrate, ki s> sicer navadno solidarni s češkimi poslanci, a so se ob glasovanju o točki »dispozicijski fond« tudi ločili od njih. Mandat kakega takega velikaša ima vendar povsem drugo vsebino in obseg, nego pa mandat zastopnika, izvoljenega naravnost od naroda samega. Mandat tega poslednjega je spojen z vse drugačnimi obvezami, nego mandat, dobljen le pa privilegiju, ki ga uživa kakov stan. Že po naravi kakor mandatar privilegirancev se takov velikaš ne more in tudi ne mara tako eksponirati, kakor se ljudski poslanec more in tudi mora, če je potreba. Ne ni >re se velikaš, ker ga vežejo stare tradicije svojega stanu in njega razmerje do najviših faktorjev v državi ; a naravno je, da se tudi ne mara, ravno zato, ker ima svoj mandat zahvaliti privilegiju in noče spravljati v nevarnost privilegija, ki je tesno spojen tudi z njegovim lastnim interesom. Tu se torej man • dat popolnoma pokriva z osebnim interesom. Ljudski poslanec pa mora vsikdar braniti interes naroda, tudi če je isti v navskrižju z osebnim interesom. Čehi umevajo *o položeuje svojega plemstva in je zato naravno, ako mu niso »zamerili«, da ni glasovalo proti dispozicijskemu fondu. Jasna je torej razlika med mandatom privilegirancev in mandatom ljudskega zastopnika in je torej sklicevanje našega poslanca na češke veleposestnike do čeloma ponesrečen poskus opravičevanja. Še mnogokaj važnega Be imamo pogovoriti z gospodom poslancem in zato smo prisiljeni odložiti nadaljevanje za jutri. Ponesrečen naskok na dinastijo Obrenovićev. Iz Srbije prihajajo zopet sen zacijonalne vesti. Lbogi narod srbski, ker ne more priti iz senzacij in nervoznega vznemirjenja. Srbija je prava dežela presenečenj. Življenje med strankami je razjedeno in laz-. orano in dinastija se nikakor ue more konsolidirati, odkar jej je nesrečni Milan se svojo politiko — ki je vse interese dežele in naroda [»odrejala njegovim osebnim potrebam in ambicijam — i spodkopal in omajal temelje v narodu. Od todi neprestani stresljaji, od todi večne senzacije, ali na dvoru, ali na državni upravi. Nikomur se torej ne more zdeti čudno prizadevanje Karagjorgjevidev, da bi, izkoristivši razmere, spodrinili se ianjo vladajočo hišo Obrenovićev ter sami zaseli srbski kraljevski prestol. Za časa Milanovega vladanja b li so Kar.igjorgjević bolj tihi ter je I bilo malo slišali o kakovi propagandi njihovi. To je bilo bržkone radi tega, ker je imelo Slovanom sovražno inozemstvo, i/lasti pa madjar.-ki i a nemški uplivi, Milana popolnoma . v svojih rokah in ni to inozemstvo prav nič maralo, da bi se menjal srbski vladar. Vsled t«-ga ni imel sedanji pretendent knez Peter K iragjorgjevie nikake zasloni be v inozemstvu, a ni je imel niti v Srbiji snmi. Odkar pa je zašel srbski prestol kralj Aleksander, [Misebao pa |»o smrti razkralja Milana, začele so se razmere v Srbiji nekako tako razvijati, da niso nič več po volji slavofobsbemu inozemstvu, temveč se je v Srbiji začela tirati bolj slovanska politika, naslanjajoča se bolj na Rusijo. Iuozemstvo je vsled tega ornrzilo vladajočo hišo Obrenovicev ter se ozrlo po sedanjem pretendentu Petru Karagjorgjeviču. Kakor pa je vsak pretendent pripravljen po- ! služiti se vsake ponujajoče se mu podpore, da doseže svoj eilj, tako je tudi Peter Kara-gjorgjevič z veseljem vsprejel podporo inozemstva. V poslednjem času se je v Srbiji in izven nje, in po popolnoma proračunjeni metodi, delala propaganda za Karagjorgjeviča ter se je med srbski nirod skušala zanetiti mržnja do sedanje vladajoče d'nast'je Obrenovićev. Pred kratk'm je knez Peter Kara-gjorgjevie daroval znatno svoto za postavljenje spomenika svojemu velikemu dedu. Istočasno je izdal na srbski narod tudi proklamacijo, v kateri je proslavljal zasluge svojega deda z i Srbijo. Pozneje, ne dolgo temu, kakor smo bili omenili tudi v »Edinosti«, je pa izdal drugo proklamacijo, očitno naperjeno proti Obrenovićem, ki je bila radi tega tudi zaplenjena. Pozneje so se začele po raznih inozemskih listih razširjati razne vesti o abdikaciji kralja Aleksandra ier se je kazalo na kneza Petra Karagjorgjevića kakor bodočega kralja. Druge vesti so pa trdile, da se kralj Aleksander ne odreče srbskemu prestolu, marveč da samo proglasi kneza Karagjorgjevica prestolonaslednikom it l. — Začel se je izdajati tudi srbski list »Topola«, ki dela propagando za Karagjo rgj e v i č \ in se pošilja v Srbijo v zaprtih kuvert ih. Ta list se tiska v Budimpešti (!!!), a sodelujeta pri njem baje bivša ministra Vukašin Petrovič in dr. Vladan Gjorgjevič ter Jaša Nenadovic in Zivojin Balugdžic. Z vsemi temi spletkami se je hotelo v Srbiji ter v inozemstvu pripraviti pot nameravanemu prevratu, ki so ga včeraj poskusili uprizoriti v Sabcu. Zanimivo (a vendar ne čudno!) je tudi to, da je vodstvo vsemu temu rovanju ravno v naši državi, v isti prečudni Avstro Ogrski, ki si hoče pridobiti vpliva v slovanski Srbiji s kolikor možno — protislovansko politiko. Včeraj zjutraj se je torej hotel uprizoriti ta zistematično pripravljeni prevrat in se je v ta namen znani pristaš in sorodnik pretendenta Petra Karagjorgjevićd, Rade Aia-vantić, odpeljal iz Mitroviee v Slavoniji (v nekdanji Granici) v čolnu črez Donavo v srbsko mesto Sabac na »lesnem l>r*-gu te reke. V njegovi družbi so bili neki Jurij S t o r k, Fran E k n e r, Pavel \V e r n e r in Szerencz, torej Nemci in Madjari. Takoj, ko je Alavantid stopil na srbsko ozemlje, preoblekel se je v un.f >rmo srbskega generala ter pozval finančne stražnike, ki so stra-žili na meji, naj mu slede. Ti so res mislili, da je Alavantic srbski g-ineral ter so mu sledili na carinski urad, kjer je pozval še vse ostale finančne stražnike, naj se oborože s puškami ter mu slede. O J tu je šel na municipij, kjer je velel gasilcem, naj se ob »ro-žijo. Z vsemi temi se je podal potem na orožniško postajo, kjer je hotel tudi orožnike spraviti pod svoje poveljstvo, ter je pretil se smrtjo onim, ki ne bi ga hoteli ubogati. Dva izmed orožnikov pa sta pobegnila skozi okno ter sta vso stvar naznanila svojemu poveljniku, stotniku Atanaziju N; kolen. Ta je takoj stekel na orožniško postajo ter dozdev-nega geuerala pozval, naj se legitimira ter naj pove, kaj da hoče imeti. Mesto odgovora je Alavantic ustrelil na stotnika Nikolića ter ga lahko ranil; na to je Nikolič iz samokresa ustrelil na Alavantiča ter ga zadel v prsa in noge. Alavantic se je smrtno ranjen zgrudil na tla ter pred smrtjo še priznal, da je postopal po nalogu kneza Karagjorgjevica. Njegove štiri zgoraj omenjene spremljevalce so razorožili in zaprli. Pred zaključkom včerajšnje seje srbske skupšč ne je zbornični predsednik Popović prijavil skupščini ves dogodek, ki se je dogodil v S-ibcu. Skupščina je vsprejela to | naznanilo s klici »živio kralj !c Potein sta posl. Stanko Petrovič v imenu večine in Ljubomir Zivkovie v imenu opozicije obsojala ta atentat na zvestobo srbskega naroda do svojega kralja. Posl. Zivkovie je povdar-jal, da je bil atentat organiziran na avstrijskem ozemlju ter je izrazil Hvoje prepričanje, da bo srbski narod vedno zvesto sledil svojemu kralju. Ta izjava je bila zopet vspre-jeta z navdušenimi kliei »živio kralj Aleksander !« Iz Belegagrada poročajo nadalje, da je Alavantic prine-«e! seboj iz Mitroviee tiskano proklamacijo, v kateri je izjavljal, da z istim dnem prevzema diktaturo v Srbiji. Uvedena je stroga preiskava. Tržaške vesti. Ni bilo nepričakovano. Na ciklus člankov »Slovenska narodna organizacija« nam je »Slovenec« odgovoril v »kotiSku za liberalce« tako le: »Problem za »Edinost«. »Odkod kleri-kalizem ?« To strašno zanimivo vprašanje si je staviia tržaška »E linoet« ter odgovarja: »Vsi znamo, da je klerikalizem prišel v Ljubljano z Missijo in iz Ljubljane se je razširil po drugih slovenskih krajih«. Vse drugače pa »Narod«. Ta pripisuje »klerika-ilizmu« visoko starost. Že pred stoietji je ta ; zmaj drl Slovence in jim pil kri ter kožo ! snemal in nazadnje jih je vse s kostmi in kožo utaknil v svojo bisago. Prosimo torej, •da se »Nato!« in »Edinost« pomeniti med seboj vsaj o starosti »klerikalizma . Toliko se piše o njem. Mi bi radi vedeli vsaj za starost tega gospoda«. Mi smo osvedočeui, da ni to glas onih resuih konservativnih mož, ki se zbirajo okolo »Slovenca«. To je pač udarec znauegu Missijevega nemškega h 1 a p c a po slovenskem vprašanju in zato ne b »mo reagirali ! Zavod sv. Nikolaja v Trstu ima svoj lastni dom! Srea mi kipi radosti. Do zadnjega hipa sem se bala, no, sedaj je gotova stvar: naš zavod dobi svoj lastni dom! Želja, ki sem jo že davno gojila v svojem srcu, se je uresničila. S prva sem jo skrivala v srcu in nisem si upala izreči je do nikogar, ker mi je pamet pravila, da to so le sladke sanje, ki se ne uresničijo nikdar. No, te sanje sem vendar sandala dalje, z mano s » jih sanjale tudi druge rodoljubke, in glej: sinje so jeie dobivati konkretneje oblike, nam pa se je začela, v nejasnih oblikah sicer, oživljati nada, da sanje morda vendar ne o3tanejo le sanje za vedno... Iz sanj so se porajale določne osnove, misel je dozorevala, a v najnovojši čas se je približala svojemu uresn'čenju. Ah, kako mi je plulo srce v radosti, ko sem mugla vsklik-niti : naš zavod dobi svoj dom, naš rod ob Adriji novo trdnjavo ! In vendar, da-si je bila stvar gotova, sem se bala in tresla še vedno, da ne bi prav v zadnji liip prišlo vmes kaj nepričakovanega, ki bi strlo <• .*etje našega veselja. No, ko je bila pogodba poti pisana pred notarjem, bilo mi je veselje neka-Ijeno od upov in dvomov in iz polne duše sem vriskala: dovršeno je ! Sedaj, ko smo storili ta važui korak, spominjam se zopet kaj živo, koliko nasprot-stva je bilo, ko smo ustanovljale naš zavod ! Bilo je vseh možnih prigovorov. Pa tudi za-bavljic in zbadljajev ni manjkalo. »Kaj treba tega!« »Kaj služkinjam naj bi snovali posebno društvo?!« In še potem, ko je bil zavod ustan »voljen, je bilo kritike, zabavljanja. Malokate-rerau društvu se je menda bilo toliko boriti proti predsodkom in etarokopitnosti, kakor se je bilo ravno zavodu sv. Nikolaja. No, me pa nismo obupale, uverjene, da predsodki se morajo umakniti slednjič pametnemu spoznanju, in res: predsodki s) se začeli umikati polagoma, izlasti, ko so ljudje začeli spoznavati pravo bitstvo, naloge in na-! mene zavoda, ko so videli, da zavodu ni namen biti le navadna posredovalnica za službe, ampak zavetišče, pribežališče in vzgojevališče našim dekletam, bodočim žeuam in materam! Tudi mož se je našlo, ki so uinevali in upoštevali namen zavoda ter spoznavali njega j korist in potrebo. Priznavali so, da isti sloni i na pravi podlagi in da mu je pričakovati | lepe prihodnjosti. Tem možem veljaj danes v prvi vrsti ! naša iskrena zahvala ! Oni so blagohotno slupali naše prošnje in jih Hvaževali. Zasluge njihove ostanejo neizbrisne : na tem, da so elovenska dekleta v Trstu dobila svojo streho, svoj — dom ! To so isti možje, kalerevidimo po v sod i na delilna nesebičnem delu za razvoj naroda. Njim na čelu on, ki je kakor mravlja, ki ne miruje nikdar, ki vedno misli, vedno snuje in — izvršuje, naš dr. Gregorin, potem dr. Rvbar, I. Llčakar in drugi. Izraz najgloblje hvaležnosti naše naj vsprejme ves odbor » Tržaške posojilnice in hranilnice, tc — skoro bi rekla — Bkrbne matere, ki svojim otroči-čdm grade »domove« na vseh koncih in krajih. Tudi dosedanjega lastnika kupljenega ,doma* ne smerno pozabiti. Da-si nenašinec se je pokazal skrajno dobrohotnega in je se svojim postopanjem mnogo pripomogel, da se je mogla skleniti kupčija. Mož je upošteval človekoljubne namene zavoda in bi mogel služiti za izgled ranocjokateremu slovenskemu O O županstvu. (Zvršetek pride.) Zmagoslava. Sc ni konca. Pišejo nam : Neki naš človek je že junija meseca minulega leta na tuk. e. kr. d a mesto i št vu vložil priziv proti zavrnitvi slovensko spisane prošjje za po4.2 — Danes plima ob 7.42 predp. in ob 8 22 pop.; oseka oh 1.17 pred pol ud ne in ob 1 25 popom d ne. Društvene vesti. »Slovansko pevsko društvo« bo imelo danes, v četrtek dne 6. t. m. pevsko vajo za moški zbor v prostorih »Del. podpornega društva« (ul. piccolo« 1.) Za petek, dne 7. t. m., vabljeni so vsi, pevke in pevci, na vajo : z orkestrom v telovadnici »Tržaškega So-1 kola* ob 8. in pol uri zvečer. Naprošeni so vsi, da gotovo pridejo. Nepozvanim ni dovoljen vstop. Poziv. Na željo mnogih členov in ne-členov »Sokola«, naj bi se ustanovil nekak orkester se-»toječi iz narodnih močij, opozarja podpisani vse ljubitelje gla-i.be, da se morejo zglasiti, počenši od dae <». marca t. I., vsaki torek, sredo in soboto od 8 —10 ure zvečer v društveni telovadnici »Tržaškega Sokola« v ulici Coroneo št. 15. Pripravljalni odsek. Dramatično društvo v Trstu. Vse prijateljske dramatične umetnosti o|*>zarjamo še enkrat na občni zbor tega, za kulturni razvoj našega naroda v Trstu, prevažnega društva. Kakor smo objavili že včeraj, vršil se bo ustanovni občni zbor dramatičnega društva v prostoiih »Slovanske Čitalnice« v soboto, dne 8. t. m. ob 8. in pol uri zvečer po sledečem dnevnem redu: 1. nagovor predsednika osnovalnega odbora. 2. prečitanje društvenih pravil. 3. razni nasveti in predlogi in 4. volitev odbora. Slovensko obč-nstvo naj ne pozabi, da bo od razvoja tega društva, odvisen razvoj bodočega slovenskega gledališča v našem mestu ! Kolikega p >mena pa bo slovensko gledališče za naše socijalno in kulturno življenje ?! Preobširno bi bilo ako bi hoteli tukaj razpravljati o tem. Ifonsumno društvo v Lonjerju (re-gietrovana zadruga z omejenim poroštvom) bo imelo v nedeljo dne 10. marca svoj občni zbor v prostorih lastne krčme z nastopnim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednica. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročdo knjigovodje v delovanju društva. 5. Odobrenje bilanc iu računov za leto 1901. 6. Razni nasveti. 7. Volitev odbora. O Ibor priporoča členom društva, naj pridejo na zborovanje vsi in naj nikdo ne izostane. Štefan Pečar, predsednik. Moški podružnici družbe sv. Cirila iu Metodija v Kojanu so Al »horjani v Rojanu po svojih poverjenikih darovali znesek treh let — 74 kron. Hvala lepa darovalcem In poverjenikom ! Vesti iz ostale Primorske. X Zanimive najdbe. Iz Doline nam pišejo dne 5. marca : Na ce?tndi delih od Doline proti Kastelcu našli so včeraj različne starine iz rimske dobe. In to ravno pod vasjo S >cerb. Tam se Ludi danes nadaljuje delo in je še starin : lončene po »ode, steklenic, orodja, plošč z napisi, posod z sežganimi človeškimi i ostanki itd. Stvari so zanimive in bi bilo dobro, ako bi jih pregledal kakov veščak. j Dosedjj izkopane st\ari hrani naš gospod župan Pangerc. Izkopane stvari so bile okolo 1 in pol m zakopane. Vesti iz Kranjske. * Zupan mesta Ljubljane je doposlal sv. Očetu nastupao čestitko : »Njega Svetosti Leouu XIII. v Rimu. Ob začetku 2.o letn»ce Tvojega papeže-vanja, katerega si dosegel po izredni božji milosti ob nezmanjšanih močeh duha in telesa v Tvoji tako visoki starosti, se drznem v imenu starešinstva in ljudstva ljubljanskega, katero mesto je glava Kranjske - ni središče slovenskega naroda, sveti cerkvi katoliški z neizkvarjeno vero udanega, sporočiti Tvoji S.*et>sti najponlžnejše in naj-spošiljivejše čestitke z željami in voščili, da bi Vsemogočni Bog ohranil Tvojo Svetost še mnogo let na presveti pa peški stolici v čast in slavo svete cerkve ter trajao tolažbo vernikov. Župan: Ivan II riba r«. Odgovor se je glasil : \ »Gosp. Ivanu Hribar, županu ljubljanskemu. Tebe, starešinstvo in ljudstvo ljubljansko sveti oče zahvaljuje za udano čestitko in iz srca blagoslavlja. M. kardinal Rampo 11 a«. * Aretiran detektiv. Taka pa se ne dogaja vsaki dan, kakor je ta, o kateri Čitamo v »Slovenskem Naroduda bi namreč policaj aretiral — detektiva. Ali dostavimo hitro, da le — psevdodetektiva. Brezposelni brivski pomočnik Teodor Burger seje potikal po ljubljanskem južnem kolodvoru. Ker slučajno ni imel nobenega druzega posla, je hotel igrati za nekaj časa detektiva in je ho'el aretirati nekega kmeta, češ, da je beračil po mestn. — A ko se je kmet branil, da on ni beračil, ker da ima dovolj denarja, je igra j hipoma zadobila malce manje nedolžno in zelo sumljivo lice. »Detektiv« je namrečzih-i te val od kmeta, naj mu pokaže denar; in koga i je kmet požnih svečenikov katoliške vere. Zbrnica nadaljuje podrobno debato o državnem proračunu. Posl. dr. Miyreder je govoril o neodgovarjajočem načinu kakor so državni uradi nastanjeni v najetih hišah in je priporočal, naj se zasnuje osreden ura 1 za javno stavbeno delovanje v varovanje ne le gradbeno tehniških, ampak tudi umetniških interesov. Poslanec Eldersch je tožil radi izvajanja zakona o z Iruževanju in radi delova-; nja polit ških oblasti in policije nasproti delavskim organizacijam. Vojna v južni Afriki. NVASHINGTON 6. (B.) Državni tajnik Hav je vsprejel danes predpoludneodposlanca Burov \\'olmaransa in \VesssIs» kakor zasebnika. Govoril je ž njim i odkrito te*-obljubi!, da stori, kar je v njegovej moči, da sa položaj Burov v južni Afriki zboljša. Povdar-jal pa, da je v takih stvareh predse Inik odloči I no mesto. Na to sta se odposlanca predstavila predsedniku R joseveltu v njegovi knjižaici ter sta bila tudi tu vsprpjtta kakor zasebnika. OsLala »ta pri njem četrt ure. Rooseveltju je pizno poslušal ter je izjavil, da se Zjedinjene dr-žive ne morejo in no smej«) mešat' v ti boj. W A SHIN G TO N G. (B) Na pritožbo burskih odposlancev radi ukrcivanja koij, mezgov in živil za Aag'efce v južni Afriki, ;je odgovoril drživni tajnik H\y, di ni nobena oblast v stanu zabranili f irmerjem u'o* -cavanje produkt >v poljedelstva in živinoreje 1 v kateri koli kraj sveta. Vlada /je linjenih držav da je bila vedno navtralaa in ni nikoli storila ničesar, da bi preprečila ukrci-vanje blaga za Bure. • Aleksander Lovi Miiizi Prva In uajre£ja tovarna pohištva raeb trst. -•{ TRST - TOVARNA ZALOG K: Via lesa, i Piazza Rosarlo št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo it. 2» Telefon št. 670. -MOM- Velik l»bor tapecarij, zrcal In sltk. Iz vržuje naroČhe tndl po posebnih načrtih. Cone brez konkurenco ILUSTE07AII CEUK ZASTCUJ il FEiSEC Predmet! povav io se na na obroč? alt žoloznico m ->.» o MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slo?, zalop plitva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sr. Petra*. Konkurenca nemogoča, ker Je blago ls prve roke. Jakob Kcsmerljj -■ T R S T i- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T K U 0 V I X A i jestviii i u kolon ijalneira bi aura. delikates j in kouserr. Izbor raznih vin in likerjev. Lmaui tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. u. občinstvu in sen, j najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi nsrsebe /a razpošiljanje. " : Posojila proti povrnitvi v 7 in p«-! letih \ dobč e. kr. č»!-tništv<», vladni. mestni in železniški tir:oi-niki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kak'ga ptn-zij-k^tja zaklada. Posojila se dajejo proti \aišČini na nepremičnine, urednostn*' listine, renič- wi ke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko Oiberti, ul. Canale 7 I. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani iiua čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, tla je gor imenovani j ogrel »ni zavod p> raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah. Oprave iina take in lo iko, da zam< rc prire'aročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur ..Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je stavili znamko zu 2f> stot., na dopisnice 10 stot. prodajalnica izgotovljenlh oblek Jlla citta Hi Tneste1' tvrdke EDVARD KALASCH Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, k;er se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajainici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. velik izbor izgotovijenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi gazara-čunilu vlagateljem. Za varnost vlog; jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. g^T Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilniene sprejemnice dobivajo se brezplačno. Stanje hranilnik vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. ZalDgaStPOjeV HI ŽGleZja. SCHNAM.TČO. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrc!ej sestava ..Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. 0V Materijal za stavbišče. Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje iu kotle. v _ Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je Izvršila dosedaj nad 200 obrtnili naprav, med kojimi: 12 žag za obdelovanje lepa in pripravljanje (log;. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn iu karonotifkarn. , 13 mehaničnih delavni**. < 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti < mrčesom in drog. j 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in < parom. ( 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biskot 1 in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za koze. Tovarne za obleko itd. Perilnice, P rediln ire, Tovarne za parafin in eerezin, > ki rdine, Mline, Podjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s lo. Tovarne za šumeče vode, 1 )istilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žila. V ta meeii je lilo lostavljenil: 151 Eoicrjev ra plin in tetiolej in 05 parnib stroje? Stavbi n sko ffl O "K? ¥P C Stavblnsko podjetje * V/ JSX Aft A CT podjetje Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavMiisto in umetno kljnčarstvo. Delalnica za konstrukcijo železa itd. ""^81 Sprejema naročbe za vsakovrstna m-zarsku dela kakor: kompletna okna za rrlr stari,e in i zložna olcna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva r vseli zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh rrstm kakor: dejćiee. parkete, od jermena in navadnega lesa. Komplehta stavi,inska kovaška drla. stopnire. ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno /ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. podpirajte družbo Cirila in jfteioda! Razprodaja po jako znižanih cenah. ~ REDKA PRILIKA. Ker moram v dveh mesecih razprodati debro poznano zalogo E. ROTTENBERG. ulica Caserma št. I, I. n. obstoječo iz snovij za muške in ženske obleke, najnovejše novosti za spomlad in poletje, izgotovijene obleke za moške in dečke, izgotovljenega perila za moške in gospe, kravat, in ovratnikov, zapestnikov, spodnjih srajc od volne in bombaža, spodnjih hlač itd. Prodajam vse po neverjetno nizkih cenah. Ker so bile cene, katere je držal E. ROTTENBERG jako nizke, se opozarja slavno občinstvo, da so ve ibte sedaj še bolj znižale in se blago — — — — — — — prodaja sedaj po jako nizkih cenah. — — — — — — — Kdor se hoče prepričati mora poskusit! Obiščite manufakturno dvorano ulica Caserma št 1,1. naflstroDie. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. fj*^ DELAVNICA za pDZlacBvanje in dekoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih ct»nah. ŠTEFAN CRUCATT ornamentalni kamnosek. ! TRST. — Via ilella Pieta št. 25. — TRST. ! izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od njjnavadnejšega tlo n^jjlepštga in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi beie ali barvane. Vsaka narooba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Proti kašlju in Marn kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katriumie past Nje Kavasini škatljiea po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se priporočajo Ravasinijev^pastilje - - = oD ogolunjene slaOke skorje Škatljiea po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI HAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione št. 3. kakor tiuli v lekarni Picciola .!<■ r.jui t i, I.ui-iaiii. Vi-taii A VudahasiiH) ; v Iteki : U-karna I*r>Mlaiiu; \ Gorici lekarna Oistofoletti in Pontoni. Teodor Siabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 2, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa p reč. p. n. gospod naroeevalee sam lahko določi. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pohištva Rudolf Ezner Trst. -- Via della Stazione 1 •>('»(> Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način i-i po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici ir» molju v vse kraje tu- in inozemstva kakor ludi iz hiše v hišo po ceiem mestu ali okolici ■j patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kevčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrate ia kamor si bodi. Spoštovane slovenske pspflinje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jKfetoDijcvo im cikorijo.