v ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XIII. št. 7 avgust 2007 HOiiTNA ĐAtTfKU («m. 19) PO Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 14. 9. 2007. Zupanova stran Piše: župan Janez Pavlin Delavno tudi v času dopustov Za nami je obdobje, v katerem ste si občani in tudi občinska uprava vzeli čas za dopust in si nabrali novih moči, ki nam bodo potrebne za premagovanje vsakodnevnih problemov. A na občini je klub temu delo potekalo nemoteno. Čaka nas veliko dela. Nadomestiti je potrebno zaostanke na več področjih, reševati tekočo problematiko, snovati načrte in strategijo za prihodnost. Poudariti moram, da se delo v javni upravi razlikuje od dela v gospodarstvu. Treba je vedeti, da so postopki, ki tečejo in imajo določen čas. Je pa res, da naša država postaja čedalje bolj birokratska in je velika cokla pri reševanju zadev. Poglejmo, katere dejavnosti so se izvajale in so v teku: Ob praznovanju 30. letnice delovanja ŠD Kompolje smo zaključili projekt igrišča v Kompoljah. Bila je otvoritev pomožnega objekta — slačilnic, ureditve okolice ter asfaltiranje roba igrišča, ki je bilo nujno zaradi morebitnih poškodb, saj pesek na robu igrišča ni najbolj primeren. ŠD Kompolje je lahko zgled ostalim društvom, kako se z lastno udeležbo in delom ter pomočjo občine napravijo določene stvari, ki investicijo bistveno pocenijo. Dandanes je tega vse manj. Izveden je bil razpis in izbira izvajalca za: • vzdrževanje gozdnih cest; • vzdrževanje lokalnih in javnih cest; • izvajanje zimske službe; • izdelava energetske študije za OŠ Do-brepolje; • izdelava študije za urejanje regulacije poplavnih voda na območju celotne občine; • izdelava projekta ureditve centra Strug in ureditve centra Kompolj; • izdelava projekta za gozdno cesto v Ponikvah. Podpisana je že pogodba s KPL d.d. za izgradnjo vodovoda Hočevje, izdano je gradbeno dovoljenje in v teh dneh se bo pričela gradnja prve faze. Potrebno je bilo veliko truda, časa in energije, da smo pridobili vsa potrebna soglasja in ostalo dokumentacijo. To je letošnja največja investicija, ki jo bomo drugo leto nadaljevali in upam, tudi zaključili. Nadaljujemo z deli na kanalizacijskem omrežju v Zdenski vasi in na trasi Predstruge-Videm. Najugodnejši ponudnik je bil Komunalne gradnje Grosuplje in z deli smo pričeli 27. avgusta. V Zagorici nadaljujemo z izgradnjo 2. faze igrišča (asfaltiranje igralne površine, parkirnega prostora in prostora pred garderobami, postavitev ograje ob igrišču in ograje ob parkirnem prostoru, razsvetljava, izgradnja platoja za garderobe...). Za ta projekt bo treba zagotoviti dodatna sredstva, saj je to največji športni objekt v občini, ki ga je potrdil še prejšnji občinski svet (podrobno o teh večjih projektih vam napišem v prihodnji številki občinskega glasila). V izdelavi je projekt ureditve centra Vidma, ki je bil kot osnutek že prikazan na seji občinskega sveta. Podane so bile določene pripombe, ki se bodo upoštevale. Ko bo projekt v končni izvedbi, bo predstavljen na seji OS in širši javnosti, tako da boste občani lahko podali svoja mnenja in pripombe. Poleg ureditve centra Vidma se bo obnovila tudi občinska stavba. Potrebno je napraviti dostop za invalide, zamenjavo oken, izvesti hidroi-zolacijo... Pri tem bo pomembna izbira materialov. Projekt bo zelo dobro strokovno pripravljen in menim, da bo to izredno lepo urejen trg, ki bo tudi funkcionalen. Na področju obrtne cone Predstruge intenzivno poteka sprememba zazidalnega načrta. V tem trenutku je v izdelavi študija vplivov na okolje. Pri tem je potrebno izdelati poplavno študijo za to območje. Klub temu, da je bil zazidalni načrt že sprejet, je potrebno ponovno napraviti določene študije. Vseskozi si prizadevam, da bi pridobili investitorje in v zadnjem času je interes za gradnjo v OC Predstruge tako domačih kot tujih investitorjev. Nekateri bi že začeli z gradnjo, a kaj, ko nimamo končane papirnate vojne. Upam, da bodo lastniki zemljišč realni pri odprodaji in ne bodo predstavljali še dodatne ovire (v nasprotnem primeru vedo, kaj sledi). Z njimi sem imel že trikrat sestanek in občutek imam, da se bo stvar premaknila z mrtve točke, posebno po zadnjem srečanju. Ne zavedajo se tega, koliko napora in časa je bilo vloženo v ta namen. Ravno ko pišem, sem dobil telefonski klic, da bo organiziran sestanek med lastniki in investitorjem, s katerim sem imel razgovor v začetku avgusta. V prenovi je tudi spletna stran občine, ki bo zaživela v mesecu septembru. Na njej bo nekaj novosti, med drugim forum ter vprašanja in pobude, da boste lahko tudi občani izrazili svoja mnenja na kulturen način in pripomogli k uspešnemu razvoju naše občine. Skupaj oblikujmo prihodnost. Vseh pobud bom zelo vesel, prav tako pa tudi opozorite na napake, da jih odpravimo. V zaključni fazi je tudi projekt komasacije K.O. Podgora. Bilo je nekaj pripomb na elaborat nove razdelitve zemljišč, ki jih je komisija že obravnavala. Predvidevamo, da se bo projekt komasacij v jesenskem času zaključil. Dela potekajo na urejanju bajerja na Vodicah, opremljanju prostorov v Jakličevem domu (pisarna uredništva Naš kraj in prostora Društva podeželskih žena), regionalni razvojni program pešpoti in nadaljevanje urejanje dokumentacijskega centra Franceta in Toneta Kralja. Trudimo se torej, da bi letošnji zastavljeni proračun v celoti realizirali. Ta članek pišem z veseljem in elanom, saj se stvari lepo odvijajo in tečejo, vendar tudi z žalostjo v srcu, ker je ob vseh lepih dogodkih, ki so se odvijali v naši občini, veliko negativnih stvari med občani. Koliko medsebojnih sporov, koliko zavisti in obrekovanja... A kaj bi našteval. Svet se spreminja. Ali se moramo spremeniti tudi mi? Lahko. Ampak na bolje. V sočloveku ne vidimo več nič dobrega, gledamo samo na napake in slaba dejanja. Govorimo samo o negativnih stvareh. Znamo samo grajati. Pohvaliti pa ne znamo več, ne znamo se več nasmejati. Vsak se trudi po svojih močeh, dela tudi napake, pa vendar izrecimo tudi pohvalo za nekaj dobrega in prav to je način premagovanja sodobnega stresnega življenja. Dejstvo je, da na napake mo- ramo opozarjati, ampak na kulturen način. Po nepotrebnem se sami obremenjujemo s stvarmi, ki nam samo otežijo vsakdanje delo, namesto da bi živeli v popolni harmoniji, veselju, sproščenosti in spoštovanju. Koliko ljudi se krega za 'krtino' zemlje? Ne zavedamo se pa tega, da je naše življenje zelo, zelo kratko. Ali se je smiselno »pravdati« za košček zemlje? Kaj bomo odnesli s seboj? Prazno dlan. In za ta prazen nič se pehamo in pravdamo. Ali se zavedamo tega? Ampak nekateri s tem pokažejo svojo pomembnost, ker tega drugje ne zmorejo. Spoštovani občani! Izstopimo iz starih okvirjev, ki nas utesnjujejo, usmeri- mo pogled na dobrohotnost sočloveka, dajajmo pozitivno energijo in motivacijo, pokažimo svojo modrost in pokončnost ter bodimo zgled pozitivno mislečih občanov in državljanov. ♦ Janez Pavlin, župan 7. redna seja Občinskega sveta Pred pričetkom seje OS, 5. 7. 2007, so si člani občinskega sveta po predhodnem dogovoru z KPL d.d. ogledali kamnolom v Predstrugah. Vita Klein Kljub temu, da je bil deževen dan, je bil ogled koristen, saj večina še ni videla celega kamnoloma. • Soglasno je bil sprejet zapisnik 6. redne seje OS kot tudi dnevni red; • na osnovi zahteve po komisijskem ogledu cestnih prehodov regionalne ce- ste R 647 preko železniške proge med naseljema Čušperk in Zdenska vas je bil izveden inšpekcijski ogled prehoda v Predstrugah. V vednost smo prejeli odločbo, s katero je Javni agenciji za železniški promet naloženo, da do 31. 9. 2007 na prehodu izvede popravilo cestišča oz. uredi vozne površine; župan je bil na Ministrstvu za šolstvo: podružnične šole ne nameravajo zapreti, vendar bo denar, namenjen zanje, precej manjši kot do sedaj; • predstavniki Elektro Ljubljana DE Kočevje in JKP Grosuplje naj bi do 10. 7. 2007 izvedli zakoličbo dostopne ceste in vodovodne in elektro inštalacij v ZN Predstruge. Plan dela • Izvajanje tekočih obveznosti • Izvedba osvetlitev prehodov za pešce na regionalnih cestah • Priprava dokumentacije za izvedbo razpisov na osnovi v proračunu predvidenih investicij • Priprava in podpis pogodbe za gradnjo kanalizacije v Predstrugah 3. Izpostavljeno je bilo vprašanje o plačevanju vrtca. Ravnatelj g. Grandovec je obrazložil lestvico o določitvi cen vzgojno varstvenih storitev. Poskusno za tri mesece se bo uvedlo tudi dodatno varstvo otrok izven obratovalnega časa v vrtcu Ringaraja na Vidmu. 4. Sprejet je bil sklep o financiranju dodatnih ur pouka v podružničnih šolah v občini za kvalitetno izvajanje pouka. 5. Obravnavana je bila predlagana zakonodaja, ki naj bi urejala bodočo pokrajinsko ureditev RS. OS se strinja, da smo v Osrednji slovenski regiji in je sklenil, da naj se število pokrajin zmanjšuje in ne povečuje. OS Občine Dobrepolje zagovarja ločen sistem pristojnosti države in pokrajinske uprave. 6. O pobudi za ustanovitev samostojne pokrajine se bo na OS razpravljalo, ko bo vlada sprejela sklep. 7. Ponovno je bila dana pobuda o ureditvi poplavnih območij. 8. OS se je pogovarjal o prenovi občinske stavbe. 9. Župan je objavil, da je mesto podžupana prevzel g. Jože Hočevar. Seja je minila mirno in se ni zavlekla v pozne nočne ure. ♦ Obvestila in razpisi Prvi šolski dan Šolske počitnice se nezadržno bližajo koncu in pred vrati je že začetek novega šolskega leta. Ob pričetku šole se bo na cestah, predvsem v okolici šol in poti, ki vodijo proti njim, ponovno pojavilo veliko šolarjev, od katerih bo večina še pod vplivom počitniških dogodkov. Otroci spadajo med najbolj ogrožene udeležence v prometu in so velikokrat žrtve neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Na cestah bo tudi zelo veliko otrok, ki letos prvič stopajo po šolskih poteh in je to zanje velika sprememba v življenju. Starši, poskrbite za varen prihod in odhod svojih najmlajših v šole. V prvi vrsti lahko ravno vi storite največ za varnost vaših otrok. Opozarjajte jih na nevarnosti, ki prežijo na nanje, poučite jih, kako varno prečkati cesto. Tudi s svojim ravnanjem in osebnim vzornim obnašanjem jim dajajte zgled, kako se je potrebno obnašati na cesti ter ob njej. Poskrbite, da bodo otroci vidni, naj nosijo svetla oblačila in predmete, ki izboljšujejo njihovo vidnost. Vozniki! Upoštevajte, da so na cestah tudi otroci in šolarji, odstopite jim prednost. Prilagodite hitrost vožnje razmeram in dosledno upoštevajte omejitve hitrosti. Na območjih v bližini šol vozite še posebej previdno, izven naselij pa vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem oziroma otrokom. Še posebej bodite pozorni na ravnanje otrok, ki nosijo rumene rutice. Policisti Policijske postaje Grosuplje želimo, da bo za otroke in starše vsakodnevna udeležba v prometu čimbolj varna, zato se bomo skupaj z ostalimi institucijami in prostovoljci (ZŠAM, SPV...) še posebej potrudili. Policisti pa bomo ob pričetku šolskega leta še posebej poostrili kontrolo prometa s poudarkom na uporabi varnostnega pasu in upoštevanju omejitve hitrosti, predvsem v bližini šol in poti, ki jih uporabljajo šolarji za dostop do šole, in bomo zoper kršitelje dosledno ukrepali. ♦ Policijska postaja Grosuplje Na seji občinskega sveta je bilo izpostavljeno vprašanje o plačevanju vrtca. Prosim vas, da vlogo za plačevanje vrtca izpolnite korektno in pošteno. Vse spremembe ste dolžni sporočiti občinski upravi v roku 15-ih dni. V primeru, da strokovna služba ugotovi, da so podatki o dohodkih in premoženjskem stanju nepravilni (neresnični), bodo vlagatelji plačevali polno ceno vrtca. Hvala za razumevanje. Janez Pavlin, župan IzvLEČEK iz Pravilnika o plačilih staršev za PROGRAME v VRTCiH (Uradni list RS 129/2006): 15. člen Znižano plačilo se uveljavlja v občini, ki v skladu z 2. členom tega pravilnika krije del cene programa za otroka. Za otroke, ki so že vključeni v vrtec, se znižano plačilo uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta. Starši oddajo vlogo praviloma do 15. novembra tekočega leta. Za otroke, ki se vključijo v vrtec med šolskim letom, se znižano plačilo uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo. Če starši zamudijo rok iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo. 16. člen Za določitev plačila se upošteva mesečni bruto dohodek družine v preteklem letu oziroma v primeru, ko je otrok vključen v vrtec po 1. januarju, mesečni bruto dohodek družine v predpreteklem letu. Če družina v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, se za določitev plačila upoštevajo dohodki iz tekočega leta, znižani za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto. Če starši v koledarskem letu, za katerega se ugotavlja letni dohodek družine, niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, se za določitev plačila upoštevajo vsi dohodki, ki izhajajo iz odločbe o dohodnini, razen plač in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Tem dohodkom se prišteje povprečna letna plača staršev, izračunana na podlagi njihovih plač iz tekočega leta, znižana za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto. V primerih iz prejšnjega odstavka se vlogi priloži potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge. 17. člen Če vsi družinski člani, ki so zavezanci za dohodnino, še niso prejeli odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto, pristojni organ določi akontacijo plačila največ za tri mesece. Višina akontacije se določi v skladu s četrtim odstavkom 16. člena tega pravilnika. 18. člen Če se med letom spremeni število družinskih članov ali če pride do zaposlitve ali izgube zaposlitve enega izmed družinskih članov ali spremembe vrste virov dohodkov ali do namestitve otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva, se plačilo določi na novo. Spremembo mora vlagatelj sporočiti pristojnemu občinskemu organu v roku 15 dni, ko je sprememba nastala. Sprememba se ugotavlja na osnovi ustreznega dokumenta. Novo plačilo se uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se v primeru, kadar je vlagatelj uveljavljal spremenjena dejstva in okoliščine iz naslova pridobljene pravice do denarne socialne pomoči, oprostitev plačila uveljavi z dnem pridobitve te pravice na podlagi odločbe o določitvi denarne socialne pomoči. Vlagatelju, ki ne ravna v skladu z določilom drugega odstavka tega člena, se razlika zaradi prenizkega plačila poračuna naslednji mesec z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj je dolžan v skladu z določbo tega člena sporočiti pristojnemu občinskemu organu, ki je izdal odločbo o znižanem plačilu, tudi spremembo stalnega prebivališča. ♦ Ponovno apeliram na vas, dragi občani, da bodite kulturni pri oranju v jesenskem času, da za seboj počistite zemljo na cestišču, ali pa zaključite z oranjem samo nekaj metrov prej, da ne bi orali njiv do bankin. Moram vas pohvaliti, da ste bili uvidevni in kulturni spomladi. Hvala. Potrudimo se še zdaj v jesenskem času in pokažimo, da je v naši občini kultura res na visokem nivoju. Hvala za razumevanje in lep pozdrav. ♦ Janez Pavlin, župan Obvestilo lastnikom gozdov v Mali vasi Lastniki gozdov, ki imamo parcele v malovaških gozdovih, smo v preteklem letu uredili gozdno pot, da je primerna za spravilo lesa tudi z gozdnim tovornjakom. Žal opažamo, da nekateri lastniki ne upoštevajo doseženega dogovora, da se les spravi do gozdne ceste po vlakah z gozdarskim vitlom, po gozdni poti pa le z vozom, prikolico ali tovornjakom. V interesu vseh lastnikov je, da je gozdna pot redno vzdrževana in v čim boljšem stanju, zato VSE LASTNIKE na tem območju prosimo, da po gozdni cesti ne spravljajo lesa z vitlom, temveč ga naložijo na ustrezno transportno vozilo.^ Predsednik vaškega odbora Ignac Novak - mlajši Razpis za zbiranje prijav za plačilo MATERIALA ZA NASIP GOZDNIH POTI PO predhodno izvedenih zemeljskih delih Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za plačilo nasipnega materiala na gozdnih poteh v delih, na katerih so lastniki predhodno izvedli zemeljska dela. Razpis se ne nanaša na tiste gozdne prometnice, ki so uradno registrirane kot gozdne ceste. Znesek v proračunu, namenjen za to, je 4.173,00 EUR. Občina plača samo material brez prevoza. Razpis velja do porabe sredstev. Na razpis se lahko prijavijo skupine lastnikov, ki so izvedle predhodna zemeljska dela, posamezni lastniki s pooblastilom ostalih lastnikov ali vaški odbori v imenu lastnikov. Prijave pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Dobre-polje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, s pripisom »material za gozdne poti«. V prijavi je potrebno navesti: • točen naziv prijavitelja; • potrebno količino nasipnega materiala v m3; • opis trase, lokacijo poti in dolžino poti. Prijavi je potrebno priložiti: • kopijo katastrskega načrta z označeno traso poti, ki je predmet urejanja; • seznam lastnikov, ki so soinvestirali zemeljska dela; • soglasje vseh lastnikov zemljiških parcel, preko katerih poteka pot, če trasa ne poteka po javnem dobrem; • predhodno mnenje (pred začetkom del) Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje o smiselnosti načrtovanih del; • potrdilo Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje, da so zemeljska dela resnično izvedena; • predlog Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje o potrebni količini materiala. Rok za oddajo prijav je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 9. 2007. ♦ OBČINA DOBREPOLJE, župan Janez Pavlin SKUPAJ RESUJMO ŽIVLJENJA. Daj majhen delček sebe za dobro drugega. RKS, Območno združenje Grosuplje, vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije dne: • v torek, 11. 9. 2007, od 1. do 13. ure v Kulturnem domu Ivančna Gorica; • v sredo, 12. 9. 2007, od 1. do 12. ure v Centru za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični 44; • v četrtek, 13. 9. 2007, od 1 do 13. ure v OŠ Louis Adamič, Grosuplje; • v petek, 14. 9. 2007, od 1. do 12. ure v OŠ Videm-Dobrepolje. Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2006 Tomaž Rigler, direktor Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na območju občin Dobrepolja, Grosupljega in Ivančne Gorice. Pri tem upravlja: • na območju občine Dobrepolje z vodovodnim sistemom Rob; • na območju občine Grosuplje s šestimi vodooskrbnimi sistemi in sicer s tremi večjimi (Grosuplje, Podtabor in Šmarje) ter tremi manjšimi (Žalna, Sevnik in Lipljene); • na območju občine Ivančna Gorica s tremi vodooskrbnimi sistemi in sicer Stična, Globočec in Metnaj. Skupna dnevna količina distribuirane pitne vode znaša okoli 6.850 m3, v občini Dobrepolje okoli 600 m3. S pitno vodo se oskrbuje več kot 31.500 prebivalcev, od tega v občini Dobrepolje več kot 4.000 prebivalcev. Za zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode, se voda pred distribucijo ustrezno pripravi — razkuži. Razkuževanje pitne vode na vodovodnih sistemih Rob, Grosuplje, Podtabor, Žalna, Lipljene, Stična, Globočec in Met-naj se izvaja s kloriranjem, predvsem iz preventivnih razlogov, zaradi preprečevanja morebitnih hidričnih epidemij. Cevi javnih vodovodov od zajetja do potrošnika so dolge in obstaja možnost, da se v sicer neoporečni vodi razvijejo škodljivi organizmi, zato je potrebno za uničevanje bakterij v vodovodnem omrežju vodo klorirati. Na vodovodnem sistemu Sevnik se voda preseva z UV žarki, v letu 2006 se je zaradi neustreznosti pitne vode uvedlo tudi kloriranje. Na vodovodnem sistemu Šmarje dezinfekcije zaenkrat še ni potrebno izvajati, z ZZV Ljubljana tečejo pogovori o vgradnji UV naprave. Javno komunalno podjetje Grosuplje kot izvajalec javne službe in upravljavec javnega vodovodnih sistemov izvaja notranji nadzor. Notranji nadzor se izvaja v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. L. RS, št.19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) na osnovi HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdrav- je ljudi. Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno — kemijskih preiskav pitne vode. Poročila so javne listine, in so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema. V letu 2006 je bilo, v okviru notranjega nadzora, na zajetju in omrežju odvzeto skupaj 249 vzorcev (občina Dobrepo- Nacionalna kampanja » ŽE 20 slovenskih OBCIN negojenju GSO Inštitut za trajnostni razvoj je na letošnji Dan Zemlje, 22. april, začel vseslovensko kampanjo za ustanavljanje območij - občin brez gensko spremenjenih organizmov oz. rastlin. Z njo se je Slovenija vključila v evropsko kampanjo, ki sicer teče že dobro leto dni; po vsej Evropi je že prek 4500 občin in 174 regij brez GSO. Do sredine julija je izjavo o negojenju GSO sprejelo že 20 slovenskih občin, v nadaljnjih 20 pa so to točko že uvrstili na dnevni red naslednje seje. Prva slovenska občina »brez GSO« so 23.5. letos postale Domžale. Na ITR so danes na spletnih straneh Geo-pedie objavili interaktivni zemljevid Slovenije, na katerem si je moč ogledati aktualno stanje »občin brez GSO«. Dostop do zemljevida je možen prek www.itr.si. Po mnenju koordinatorja je odziv zelo do- lje 23), od tega 181 (17) vzorcev za mikrobiološke preiskave in 68 ( 6 ) vzorcev za fizikalno — kemijske preiskave pitne vode. Na omrežju je bilo pri mikrobioloških preiskavah 93 % (94 %) vzorcev ustreznih, pri fizikalno — kemijskih preiskavah pa je bilo ustreznih 94 % (100 %) vzorcev. Stanje kakovosti pitne vode je zadovoljivo, saj analize že nekaj let kažejo ustaljen nivo bakteriološke in kemijske onesnaženosti. Veliko dela bo v prihodnje potrebno postoriti pri odstranjevanju motnosti, ki v zadnjem času spremljajo intenzivne podnebne spremembe. Tudi v prihodnje bo JKP Grosuplje, skupaj z občinami Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, lastnicami infrastrukture, nadaljevalo z deli na izboljšanju kakovosti pitne vode in zagotavljanju ustreznosti oskrbe. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje in računa na sodelovanje vseh vas, spoštovanih občani, saj je stanje pitne vode odvisno od kakovosti vodonosnika, v katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za prihodnjo oskrbo z vodo je potrebno v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali na vseh področjih (kmetijstvo, promet, urbanizacija, industrija), kot tudi območjih (urbaniziranih in kmetijskih). ♦ Brez GSO« se širi: sprEJELO izjavo o ber in kaže na velik odmev pobude med prebivalstvom in občinami; v kampanjo se je aktivno vključilo veliko društev in posameznikov po vsej Sloveniji, med njimi Čebelarska zveza in društva za biološko-dinamično kmetovanje. Glavni namen kampanje je spodbuditi poglobljeno javno razpravo o problematiki rabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu in hrani ter povečati ozaveščenost javnosti, pa tudi vplivati na politike in vlado, da se ustrezno opredelijo do rabe in gojenja GS rastlin. INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ MetELKOVA 6, 1000 Ljubljana Tel. (01) 4397 460; GSM 041 725 991 Faks (01) 4397 105 INfO@ltR.SI / www.itR.si Obvestilo Kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Svetovalna služba Dobrepolje — Struge Franci Omahen, KSS Dobrepolje-Struge Kontrola vlog za neposredna plačila na kmetijah Kontrolne službe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so z avgustom pričele s kontrolo na kmetijah, zato vam svetujem, da se pripravite na njihov prihod, da ne bo težav ob morebitnem kontrolnem obisku. Da bi se izognili negativnim ugotovitvam kontrole na kmetiji, kar ima lahko za posledico težave pri izplačilu, zmanjšanje obsega izplačil ali celo zavrnitve subvencijskih izplačil, vas opozarjam na sledeče: • Pripravljeno morate imeti kopijo vloge za neposredna plačila za 2007. • Podatki o kmetijskih zemljiščih (GERK-ih), ki jih kmetija obdeluje, morajo ustrezati stanju v naravi, površine morajo biti ustrezno obdelane. • Če se na kmetiji redijo živali, morate imeti urejena skladišča za organska gnojila, tako da ni morebitnega odtoka gnojil v naravo. • Živali na kmetiji (govedo, ovce, koze in prašiči) morajo biti označene ter pravilno in ažurno voden register živali in hlevska knjiga. Preglejte živali, če imajo vse oznake. Žival, ki del oznake izgubi, morate nemudoma naročiti novo in jo pripeti na ustrezno mesto. • Teleta, rojena na kmetiji, morajo biti označena v 20 dneh po telitvi. • Vsako prodajo ali nakup (ODHOD ali PRIHOD) goveda na kmetijo je potrebno v največ 7 dneh po dogodku urediti na veterinarski postaji. • Pregled stanja na kmetiji se vrši tudi glede izvajanja ostalih Evropskih stan- dardov (navzkrižna skladnost), kjer se ugotavlja dobrobit živali (primernost stojišč, osvetlitev in zračenje hleva), pravilna uporaba kemijskih preparatov in veterinarskih zdravil v živalski proizvodnji, higiensko stanje, možnost pojavljanja in preprečevanje širjenje bolezni, skratka vse, kar lahko vpliva na zdravje ljudi, zdravje in počutje živali ter lahko negativno vpliva na okolje. Pravilna uporaba in skladiščenje fito-farmacevtskih sredstev. Škropilnica mora biti veljavno testirana, izvajalec škropljenj mora imeti izpit z ravnanjem s fitofarmacevtskih sredstvi. Skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev mora biti v originalni embalaži v posebnem prostoru, ločeno od živil in drugih predmetov splošne rabe, izven dosega otrok, v ustreznih pogojih v skladu z navedbami v navodilih proizvajalca. Vsako škropljenje moramo zapisati v evidence po posameznih parcelah in kulturah, ter to hraniti najmanj 5 let. Embalažo ob škropljenju speremo, posušimo ter zapečatimo v polivinilasto vrečo, to oddamo v zbiralnike za nevarne odpadke, ko je organiziran odvoz le teh. Paziti moramo, da ne hranimo škropiv, ki nimajo več dovoljenja za uporabo, če jih imamo, pa jih moramo oddati na mesta, kjer se zbirajo nevarni odpadki. Škropilnico po končanem škropljenju splahnemo in vsebino poškropimo po tretirani površini. Če je kmetija vključena v KOP ali SKOP program, mora voditi evidence delovnih opravil (datum košnje in spravila, paše, če živali pasete, evidence o gnojenju). Predložiti mora tudi potrdilo o izobraževanju SKOP. Kmetije, ki so vključene v SKOP ali KOP in redijo živali, morajo voditi evidenco o uporabi živinskih gnojil s podatki: enota rabe oz. GERK, količina in vrsta živinskih gnojil, čas uporabe. - Kmetije, ki so vključene v SKOP in redijo živali, morajo imeti opravljeno analizo tal in na podlagi analize izdelan gnojilni načrt. - Kmetije, ki so vključene v KOP in redijo živali in na kmetiji uporabljajo mineralna gnojila, morajo imeti opravljeno analizo tal in na podlagi analize izdelan gnojilni načrt. Z upoštevanjem predpisov in navodil boste na kmetiji zagotovili, da ob kontroli ne bo ugotovljenih nepravilnosti oziroma napak, na ta način boste tudi pridobili pričakovana subvencijska sredstva. V kolikor potrebujete kakšno koli pomoč, vas naprošam, da se oglasite na kmetijsko svetovalni službi, kjer sem vam na voljo. V septembru se pričakuje razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva. V kolikor vas ta razpis zanima, se oglasite na kmetijsko svetovalni službi. ♦ Državno tekmovanje v oranju v Ivančni Gorici Letos od 21. - 23. septembra bo potekalo državno tekmovanje v oranju v naši neposredni bližini v Gorenji vasi pri Ivančni Gorici. Ob tem dogodku se pripravlja tudi veliko spremljajočih prireditev. Na prizorišču bo postavljen velik šotor, v katerem bo poskrbljeno za zabavo. Odvijala se bo tudi okrogla miza, na kateri bo sodeloval tudi minister za kmetijstvo ter drugi ugledni predstavniki v kmetijstvu. Predstavila se bodo društva, povezana s kmetijstvom. Pripravlja se tudi demonstracija nove sodobne kmetijske mehanizacije. Vse vabim, da izkoristite bližino te prireditve in se jo udeležite, saj bodo tam vsi najboljši slovenski mojstri oranja z obračalnimi plugi in krajni-ki. Oranje je osnova v kmetovanju na njivskih površinah, zato si oglejte, kako to opravijo slovenski mojstri. Izkoristite prireditev za lep izlet, zagotovo boste kaj zanimivega videli. Več o poteku in programu prireditve boste obveščeni v medijih. ♦ Ugodna sredstva regionalnega sklada za podjetništvo, kmetijstvo ■ I ■ in obcine Ribnica, 16. avgust 2007 - Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, objavlja 4 javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov. Alenka Henigman Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25% in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja je namenjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaci-ji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.680.000,00 EUR. Prvi rok za oddajo prijav je 11.9.2007, zadnji rok pa 10.12.2007, vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno zaprtje javnega razpisa. Javni razpis za posojila v kmetijstvo — pridelava je namenjen za financiranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva so namenjena za gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojil- nih sredstev je 1.898.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 14.9.2007. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti je namenjen za investicijske projekte na področju dopolnilnih dejavnosti, trženja in predelave kmetijskih pridelkov. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaci-ji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.022.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 15.9.2007. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.259.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 3.9.2007. Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljene zavrnejo. Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisih dobijo na tel: 01/8361-953 in tudi na spletni strani Regionalnega sklada: http://www.rdf-sklad.si. ♦ Financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, objavlja Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture. Javni razpis objavljamo na spletnih straneh Regionalnega sklada http://www.rdf-sklad.si in v Uradnem listu RS, št. 70/07 z dne 3.8.2007. Sredstva so namenjena različnim projektom, ki naj bi jih urejale občine in sicer na sledečih področjih: • vodooskrba (čiščenje odpadnih voda, primarni cevovodi, izvedba vrtin, urejanje vodnih zajetij); • cestno omrežje (novogradnje in rekonstrukcije lokalnih cest, javnih poti, parkirišč); • izgradnja podjetniških, obrtnih in industrijskih con (nakup zemljišč in komunalna oprema); • sanacija okoljsko degradiranih območji, urejanje vodotokov, urejanje sistemov ravnanja z odpadki, urejanje vodotokov, ogrevanje na biomaso; • komunalna infrastruktura; • izgradnja in opremljanja šol, vrtcev, športnih in kulturnih dvoran , bazenov; • izgradnja in rekonstrukcija ter nakup opreme namenjene zdravstvu, socialnemu varstvu, športu in kulturi. Upravičenci za dodelitev sredstev so občine v RS. Razpisanih je 6.259.000,00 EUR ugodnih posojilnih sredstev. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25% in Euribor + 1%. Javni razpis je odprt do vključno 3. 9. 2007. Regionalni sklad hkrati zainteresirano javnost obvešča, da bo predvidoma v Uradnem listu RS, št. 72/07 z dne 10. 8. 2007 objavil še sledeče razpise: • Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja; • Javni razpis za posojila v kmetijstvo — pridelava; • Javni razpis za posojila v kmetijstvo — predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti. Javno zbiranje projektnih predlogov za črpanje sredstev iz osi LEADER v letu 2008 Alenka Henigman Razvojni program podeželja po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe V programskem obdobju od 2007 do 2013 se bo v okviru novega Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja podpirala tudi t.i. os Leader. Osnovni namen ukrepov je izboljšati razvojne mož- nosti na podeželju ob izkoriščanju lokalnih virov in aktivni vlogi lokalnega prebivalstva. V okviru osi Leader bodo v omenjenem obdobju na voljo sredstva za izvedbo projektov in aktivnosti, ki jih bo posamezno območje opredelilo v svoji razvojni strategiji. Območje mora imeti izdelan razvojni program podeželja do leta 2013, skupaj s predlogi projektov, ter oblikovano javno zasebno partnerstvo (t.i. lokalno akcijsko skupino). V septembru 2007 bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo razpis za črpanje sredstev iz omenjene osi, nanj pa se bo lahko prijavila formirana lokalna akcijska skupina na opredeljenem območju. Če bo prijava uspešna, ji bodo letno dodeljena sredstva za izvedbo projektov do konca programskega obdobja — leta 2013. Na območju 11 občin razvojnega programa podeželja Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe se je že formirala lokalna akcijska skupina, ki pripravlja lokalno razvojno strategijo na osnovi že izdelanega razvojnega programa podeželja kriteriji za izbor skupnih projektov • komplementarnost — projekt mora biti v skladu z razvojnim programom podeželja in lokalno razvojno strategijo; • inovativnost — kaj pomeni za lokalno skupnost; • gospodarski vpliv — v kolikšni meri prispeva k razvoju novih dejavnosti, ustvarja/ ohranja delovna mesta; • okoljski vpliv — ali je v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo, ali prispeva k ohranjanju okolja; • financiranje — ali so zagotovljena lastna sredstva za izvedbo projekta, v višini najmanj 50%; • enakomeren razvoj celotnega območja — prispevati mora k skladnemu razvoju celotnega območja; • trajnost — ocena možnosti nadaljnjega izvajanja projekta po času, ko ne bo več pomoči. Glavni strateški cilji, opredeljeni v razvojnem programu podeželja (20072013): 1. ureditev prostora v kvalitetno življenjsko in delovno okolje; 2. razvoj naravnih, kulturnih in človeških potencialov za višjo dodano vrednost; 3. doseganje večje prepoznavnosti območja. Predlog projekta za LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe Naziv projekta Nosilec projekta Institucija/podjetje/dr uštvo... Dosedanje izkušnje pri podobnih projektih: Vodja projekta: Dosedanje izkušnje pri podobnih projektih: Kakšen je realen interes za izvedbo projekta (pričakovanja) in kdo ga je izrazil? Kako projekt prispeva k skupnim strateškim ciljem razvojnega programa podeželja? Kako je projekt demonstrativen za druga okolja v regiji in kako se bodo rezultati prenašali v druga okolja LAS območja? Specifični cilji projekta Predvidene aktivnosti in njihovo trajanje (pričetek in zaključek) Predvideni rezultati z vidika doseganja učinkovitosti ter doseganja prednostnih kriterijev* za skupne projekte Predvideni stroški projekta in njihova struktura Skupna vrednost: Struktura stroškov: Predvideni viri sofinanciranja projekta LEADER Drugi viri (kateri in delež - %) Kako se bodo preverjali rezultati projekta? (www.slovenia-heritage.net/ik). Zbira tudi predloge projektov za izvedbo v letu 2008. Organ odločanja znotraj lokalne akcijske skupine, ki ga sestavljajo predstavniki 11 občin in predstavniki zasebnega, nevladnega sektorja, se bo vsako leto odločal o prioritetni izvedbi predlaganih projektov. Trenutno ocenjujemo, da bi območje 11 občin iz osi Leader lahko letno pridobilo približno 200.000 EUR sofinancerskega deleža. Največji možni sofinancerski delež za izvedbo projekta bo 50%. Predlogi projektov se bodo zbirali letno do septembra za naslednje leto. Kriteriji za izbor projektov bodo sledeči: • komplementarnost — projekt mora biti v skladu z razvojnim programom podeželja in lokalno razvojno strategijo; • inovativnost — kaj pomeni za lokalno skupnost; • gospodarski vpliv — v kolikšni meri prispeva k razvoju novih dejavnosti, ustvarja/ ohranja delovna mesta; • okoljski vpliv — ali je v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo, ali prispeva k ohranjanju okolja; • financiranje — ali so zagotovljena lastna sredstva za izvedbo projekta vsaj v višini 50%; • enakomeren razvoj celotnega območja - prispevati mora k skladnemu razvoju celotnega območja; • trajnost — ocena možnosti nadaljnjega izvajanja projekta po času, ko ne bo več pomoči; • upravljanje projekta — ocena sposobnosti in referenc izvajalca projekta. Izpolnjeni obrazci se bodo zbirali do septembra 2007 na sedežu Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, ali po elektronski pošti heritageik-@siol.net. Obrazec je dostopen na internetni strani www.slovenia-he-ritage.net/ik ali na sedežu zavoda. Za vse podrobnejše informacije smo dosegljivi na tel. št. 01/ 8369 330, 040 437 558. ♦ Zavod PO-PPD Od Idrijce do Kolpe Kosovni odvoz in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2007 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v JESENSKEM času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza: Ponedeljek 10. 9. 2007 naselje Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje Torek 11. 9. 2007 območje Strug, naselje Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč Sreda 12. 9. 2007 naselje Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7 ure zjutraj odložiti pri zabojnikih kjer običajno pobiramo odpadke. Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev: DATUM NASELJE STOJNO MESTO ČAS ZBIRANJA četrtek 11. 10. 2007 Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13,00 - 14,00 h četrtek 11. 10. 2007 Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14,30 - 15,30 h četrtek 11. 10. 2007 Videm Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16,00 - 17,30 h četrtek 11. 10. 2007 Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 18,00 - 19,00 h Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. naša prihodnost je čisto okolje ločeno zbiranje odpadkov Obvestila in razpisi KD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Štefanova 5, pp 1699, 1000 Ljubljana, Slovenijatel.:+ 386 1 24 10 532, faks:+ 386 1 24 10 510, e-pošta: daniel.leskovic@jskd.sii SEMINAR za tolkala in afro-latino Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Vas vabi na seminar za tolkala, ki ga bo vodil Boštjan Gradišek, vsestranski tolka-lec, ki ga lahko vidimo in slišimo nastopati v številnih zasedbah. Seminar je namenjen tolkalcem, ki v celostni glasbeni podobi iščejo nove razsežnosti ritmov in melodij. KDAJ: Od petka, 7. decembra od 17. ure do nedelje, 10. decembra 2007, do približno 15. ure. KRAJ: Čatež pri Veliki Loki. PROSTOR: Dom »Čebelica« (Center šolskih in obšolskih dejavnosti). Teme seminarja: • tehnika: osnovni rudimenti (para-diddle, single stroke roll, double stroke roll, buzz roll, flam, ruff...) in njihova vloga ter uporaba v glasbi; • timing (igranje z ali brez metronoma -notranji beat); • ravnotežje (pomembnost ravnotežja za igranje — balance); • koordinacija (aplikacija praktičnih vaj za koordinacijo); • sight reading (branje not in a prima vista);; • stili (različne zvrsti; swing, funk, latin, rock, pop ...); • muzikalnost (muziciranje); • vloga bobnarja v skupini (najpomembnejše; razumevanje vloge bobnarja v različnih zasedbah); KOTIZACIJA: 70,00 EURr na osebo, (vključno z 20 % DDV). Na podlagi prijavnice vam bomo poslali predračun, ki ga morate poravnati pred začetkom seminarja. BIVANJE: prenočišče in prehrana bosta možna v domu »Čebelica« na Čatežu pri Veliki Loki. Zaradi domskih pravil prosimo udeležence, da imajo s seboj copate. Za delavnico tolkal naj imajo udeleženci s seboj mali boben s stojalom, gumo, tolkalske paličice, zvonec in še mogoče kakšno tolkalo, ki je posamezniku na voljo in da ima možnost dostave. ROK za oddajo prijav je PONEDELJEK, 24. september 2007. ^ Prijavnica: http://www.jskd.si/de-javnosti/glasba/instrumentalna/se-minarji/seminar_tolkala_afro_07.htm INFORMACIJE: JSKD Območna izpostava Trebnje, tel. št. 07 348 12 50 ali GSM 041 609 265 ali Centralna služba JSKD — 01 24 10 532. Podjetniške in druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. • Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet sofinanciranja so izključno nastanitveni obrati hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj je 10. Prvi rok za oddajo prijav je 10.8.2007. Podrobnosti: http://www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=5297 • Javni razpis za sofinanciranje projektov iz- gradnje energetsko varčnih večstanovanj-skih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Rok: do 31.12.2008. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/down-loadfile.aspx?docid=5139. • Javni razpis za sofinanciranje projektov na področju enakih možnosti žensk in moških za leto 2008. Razpisnik: Vlada RS, Urad za enake možnosti. Rok: 14.9.2007. Podrobnosti: www.uem.gov.si/si/javna_narocila/jav-ni_razpisi. • Javni razpis za odobritev garancij za finančni leasing nove opreme brez pologa v letu 2007 za mikro, mala in srednja podjetja, v sodelovanju z leasing hišami. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.11.07. Vmesni roki: 10.9., 10.10. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4376. • Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z garancijami v letu 2007, za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.10.07. Vmesni rok: 10.9.07. Podrobnosti: www.podjetni- ski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4375 . • Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007. Rok: 5.10.07.Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4374. • Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.10.07. Vmesni rok: 10.9. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfi-le.aspx?docid=4622. • Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj — ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva — Turistična infrastruktura. Rok: 14.11.07, 6.2.08, 4.6.08 in 19.11.08 oz. do porabe sredstev. Podrobnosti: www.podjetni-ski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4738. • Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in 2008. Rok za oddajo vlog je 9.9.2008 do 12. ure oz. do porabe proračunskih sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfi-le.aspx?docid=3948 • Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti: 12 Podjetniške informacije avgust 2007 www.podjetniski-portal.si/downloadfi-le.aspx?docid=3711 • Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/down-loadfile.aspx?docid=3712 • Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb. Rok: do 31. 12. 2007. Podrobnosti: www.stanovanjskisklad-rs.si/in-dex.php? location=1_9_0_0_0,1_9_2_0_0 • Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2007. Rok za oddajo prijave: v letu 2007 vsak 5. v mesecu do 12. ure. Podrobnosti: www.ess.gov.si/slo/De-javnost/JavniRazpisi/03-11-06/03-11-2006.htm • Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Razpisnik: Javni sklad RS a regionalni razvoj. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil za vzpostavitev novega ali širitev obstoječega obrata, di-verzifikacijo z novimi izdelki in spremembo proizvodnega procesa. Rok: prvi 11.9.2007. Podrobnosti: http://www.rdf-sklad.si/gospo-darstvo.html • Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet sofinanciranja so izključno nastanitveni obrati hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj je 10. Naslednji rok za oddajo prijav je 25.11.2007. Podrobnosti: http://www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=5297 • Javni razpis za sofinanciranje projektov izgradnje energetsko varčnih večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Rok: do 31.12.2008. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/down-loadfile.aspx?docid=5139. • Javni razpis za sofinanciranje projektov na področju enakih možnosti žensk in moških za leto 2008. Razpisnik: Vlada RS, Urad za enake možnosti. Rok: 14.9.2007. Podrobnosti: www. uem .gov.si/si/javna_na roci la/jav-ni_razpisi. • Javni razpis za odobritev garancij za finančni leasing nove opreme brez pologa v letu 2007 za mikro, mala in srednja podjetja, v sodelovanju z leasing hišami. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.11.07. Vmesni roki: 10.9., 10.10. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4376. • Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z garancijami v letu 2007, za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.10.07. Vmesni rok: 10.9.07. Podrobnosti: www.pod-jetniski-portal.si/downloadfile.aspx?do-cid=4375 . • Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007. Rok: 5.10.07.Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4374. • Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.10.07. Vmesni rok: 10.9. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfi-le.aspx?docid=4622. • Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj — ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva — Turistična infrastruktura. Rok: 14.11.07, 6.2.08, 4.6.08 in 19.11.08 oz. do porabe sredstev. Podrobnosti: www.podjetni-ski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4738. • Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in 2008. Rok za oddajo vlog je 9.9.2008 do 12. ure oz. do porabe proračunskih sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfi-le.aspx?docid=3948 • Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfi-le.aspx?docid=3711 • Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/down-loadfile.aspx?docid=3712 Elektromagnetna sevanja sistema mobilne telefonije Najbolj pogosta vprašanja in odgovori občanov glede sevanja baznih postaj. Doc.Dr. Peter Gajšek, Inštitut za neionizirna sevanja, Ljubljana Ali mobilni telefoni in bazne postaje sevajo? Da! Mobilni telefoni in bazne postaje so namreč oddajno-sprejemni sistemi. Njihova osnovna naloga je prek svojih anten oddajati in sprejemati visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VF EMS) v območju mikrovalov, to je pri frekvencah od 400 do 2200 MHz. Kakšne so razlike med izpostavljenostjo VF EMS zaradi bazne postaje in mobilnega telefona? Sevalne obremenitve ljudi zaradi baznih postaj so v primerjavi z mobilnimi telefoni navadno dosti nižje in v Sloveniji v povprečju ne presegajo 1% zakonsko določene mejne vrednosti. Sevanju bazne postaje je izpostavljeno celotno telo, pri telefonu pa so izpostavljeni posamezni deli telesa, predvsem glava. Zaradi tega so raziskave večinoma usmerjene v ugotavljanje vplivov VF EMS mobilnega telefona na biološke sisteme. Ali je ob vrednotenju morebitnih vplivov na zdravje pomembna razlika med baznimi postajami in drugimi vrstami radijskih in televizijskih oddajnikov? Sevanjem anten baznih postaj mobilne telefonije so ljudje izpostavljeni pogosteje kot sevanju radijskih in televizijskih oddajnikov, ki pa oddajajo od 100 do 5000-krat več moči kot antene baznih postaj. Ko človek enkrat absorbira VF EMS dovolj visokih jakosti, pa so učinki zaradi izpostavljenosti ne glede na vir sevanja enaki. Ali je mogoče, da sevanja baznih postaj presežejo mednarodno priznane mejne vrednosti? Le te so lahko presežene do oddaljenosti nekaj metrov za tipično sektorsko anteno polno obremenjene bazne postaje na njeni višini. Dostop v to območje je praktično nemogoč, saj so antene navadno nameščene na visokih stolpih ali strehah visokih zgradb. Zunaj tega območja v drugih smereh so sevalne obremenitve daleč pod dopustnimi mejnimi vrednostmi. Ali premestitev bazne postaje znotraj naselja na oddaljeno lokacijo zunaj naseljenih območij pomeni zmanjšanje izpostavljenosti ljudi VF EMS? Da in ne. Premestitev bazne postaje lahko sicer pomeni nekoliko manjše obremenitve za določeno območje, vendar to posledično pomeni povečanje izpostavljenosti uporabnikov zaradi sevanja njihovih mobilnih telefo- avgust 2007 Mobilna telefonija 13 nov na tem območju, saj morata v tem primeru tako mobilni telefon kot premeščena bazna postaja za normalno delovanje in pokrivanje enakega območja oddajati z večjo močjo. Ali je v Sloveniji zakonsko določen nadzor nad sevanji baznih postaj? Da. Vlada Republike Slovenije je leta 1996 sprejela Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS, 70/96), ki natančno določa največje dovoljene sevalne obremenitve za vse vire sevanja, tudi za bazne postaje. Za nove posege v prostor so z Uredbo z dodatnim preventivnim dejavnikom zaščitena najbolj občutljiva območja (I. območje povečanega varstva pred EMS, kamor se uvrščajo bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice ...). Za ta območja veljajo desetkrat strožje omejitve kot v Evropski uniji. Ali sevanja baznih postaj lahko povzročajo zdravstvene težave? Doslej opravljene študije o vplivu sevanja nizkih jakosti na človeka, kot jih najdemo v okolici baznih postaj, niso potrdile povezave med VF EMS in obolenji, vključno z rakom. Na voljo je sicer nekaj preliminarnih rezultatov raziskav, ki kažejo, da naprave mobilne telefonije v nekaterih primerih lahko povzročajo komaj opazne biološke učinke, ki pa najverjetneje ne vodijo do znanih vplivov na zdravje. Slišal sem, da EMS zaradi mobilnih telefonov povzročajo raka. Ali je to res? Znanstvenikom v doslej opravljenih raziskavah ni uspelo dokazati, da bi izpostavljenost VF EMS, ki jih oddajajo mo- bilni telefoni, povzročala rakasta obolenja. Svetovna zdravstvena organizacija zastopa stališče, da sevalne obremenitve nizkih jakosti, ki jih oddajajo mobilni telefoni in bazne postaje, nimajo dovolj energije, da bi vplivale na dedni material ter s tem povzročale raka. Živim v bližini bazne postaje. Kakšnim sevalnih obremenitvam sem tako izpostavljen? Prevladujoče znanstveno mnenje je, da so sevalne obremenitve zaradi baznih postaj v bivalnem okolju precej pod dovoljenimi vrednostmi ter na ravni drugih signalov telekomunikacijskih oddajnikov (radio, televizija, zveze, ...). Sto metrov oddaljena bazna postaja predstavlja podobne sevalne obremenitve kot deset kilometrov oddaljeni radijski oddajnik. Kakšno je stališče vodilnih mednarodnih organizacij o možnih škodljivih vplivih EMS na zdravje? Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je na podlagi pregleda doslej izvedenih raziskav ugotovila, da človekova dolgotrajna izpostavljenost VF EMS nizkih jakosti (pod znanstveno določenimi mejnimi vrednostmi) ne vpliva na njegovo zdravje. Ker obstaja nekaj vrzeli v znanju, pa SZO podpira nadaljnje raziskave, prek katerih bo mogoče bolje opredeliti tveganje. Omenjeno stališče podpirajo tudi druge ključne organizacije tako doma kot v svetu. Ali so morebiti otroci bolj občutljivi na vplive VF EMS ? Ker se glava in živčni sistem pri otrocih in mladostnikih še razvijata, so nekateri strokovnjaki mnenja, da bi bili v primeru obstoja za zdaj še neznanih zdravstve- O projektu FORUM EMS Forum EMS je projekt, ki skrbi za objektivno, nepristransko in strokovno podprto komuniciranje o problematiki elektromagnetnih sevanj (EMS). Svoje delo opira izključno na znanstvene temelje in sledi izhodiščem vodilnih mednarodnih institucij s področja varovanja zdravja in okolja pred EMS. Namenjen je vsem, ki iščejo odgovore na pereče probleme s področja EMS. To so predvsem vladne in nevladne organizacije, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, mediji, strokovnjaki različnih področij in seveda najširša javnost. Projekt Forum EMS posega na vse ravni obveščanja in komuniciranja z namenom predstavitve znanstvenih izsledkov in izhodišč najpomembnejših mednarodnih organizacij s področja varstva pred EMS. Poudarek je na raziskovanju in posredovanju novih znanstvenih spoznanj in rezultatov odmevnih domačih in tujih raziskav najširši javnosti v njej razumljivi obliki. Forum EMS izdaja informativne zloženke in brošure, strokovne knjige, objavlja članke v medijih ter organizira in vodi strokovna izobraževanja in svetovalno pisarno. Z omenjenimi dejavnostmi želimo omogočiti in zagotoviti javnosti objektivno obveščanje ter v družbi vzpostaviti stanje, kjer bodo zainteresirani posamezniki in skupine imeli možnost objektivno prepoznati in razumeti možna zdravstvena in okoljska tveganja zaradi EMS. Oblikujemo in posredujemo strokovne argumente, ki omogočajo kon-struktivnejše sporazumevanje javnosti s ponudniki storitev. Višja stopnja razumevanja problematike EMS bo tudi za ponudnike storitev dober temelj za prikaz njihove družbene odgovornosti skozi neposredno vključevanje v hitrejše reševanje konkretnih dilem in nesoglasij, ki spremljajo umeščanje virov EMS v prostor. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije lahko najdete na domači strani projekta: www.fo-rum-ems.sl, ali pa jih prejmete po elektronski pošti, če nam pišete na naslov info@forum-ems.si. Obrnete se lahko tudi na svetovalno pisarno projekta Forum EMS na telefon (01) 5682733, oziroma svoja vprašanja pošljete na naslov: Projekt Forum EMS, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana. 14 Mobilna telefonija avgust 2007 nih tveganj otroci in mladi morda zanje bolj dovzetni kot odrasli. Vendar pa ni na voljo znanstvenih izsledkov, ki bi podprli to domnevo. Odgovorni za promocijo zdravja v nekaterih državah priporočajo staršem, ki se želijo izogniti vsakršnemu morebitnemu tveganju, ki bi se morda pokazalo šele v prihodnosti, da razen v nujnih primerih otroke odvračajo od uporabe mobilnega telefona ter jih sočasno poučijo, kako telefon uporabljati racionalno in varno. Ali obstaja tveganje za zdravje pri jakostih, ki so nižja od veljavnih mejnih vrednosti ? Nobena izmed dosedanjih znanstvenih raziskav o dolgotrajni izpostavljenosti VF EMS, ki so nižje od mednarodno priznanih mejnih vrednosti in domače zakonodaje, ni odkrila njihovega vpliva na človekovo zdravje. Vendar pa se raziskave še nadaljujejo. Ali lahko VF EMS nizkih jakosti, take najdemo tudi v okolici baznih postaj, povzročajo glavobole, nespečnost, motnje živčnega sistema, slabosti in druge simptome? V primeru baznih postaj zaradi zelo niz- kih jakosti izpostavljenosti omenjena hipoteza o teh simptomih skoraj ni verjetna, saj možnih mehanizmov za tovrstne težave ni bilo mogoče podpreti z doslej izvedenimi znanstvenimi raziskavami. Ali lahko strah pred sevanjem, ne glede na resničnost nevarnosti, škodljivo vpliva na ljudi? Človek je psihofizična celota in kadar je prepričan, da mu grozi nevarnost, ima lahko to škodljive posledice za njegovo zdravje in počutje ne glede na resničnost nevarnosti. Zato je pomembno ustvariti medsebojno zaupanje med investitorji in izvajalci na eni ter prebivalci na drugi strani. Kadar imajo prebivalci dejanski nadzor nad dogajanjem oziroma nanj lahko vplivajo, praviloma to vpliva blagodejno in preprečuje nastanek raznih zmotnih prepričanj. Kaj lahko storim? Ker zaradi vrzeli v znanju dokončnih odgovorov glede (ne)varnosti sistema mobilne telefonije še ni mogoče dati, se nekatere mednarodne organizacije in vladne ustanove odzivajo na zaskrbljenost javnosti zaradi morebitnih vplivov VF EMS na zdravje ter priporočajo nekatere preventivne ukrepe: • uporabo prostoročnih kompletov med telefoniranjem z mobilnim telefonom; • omejitev pogovorov na najnujnejše; • držanje telefona med vzpostavljanjem povezave čim dlje od glave in telesa; • izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja (SAR); • umestitev baznih postaj ob sprejemljivih stroških na lokacije, na katerih bi bila izpostavljenost javnosti čim manjša; • upoštevanje tudi estetskih vidikov in občutljivosti javnosti; • vzpostavitev odkrite komunikacije med lastniki vira sevanja, lokalnimi organi in javnostjo v posameznih fazah načrtovanja postavitve, ki bi pripomogla k razumevanju problematike in večji odprtosti za postavitev nove naprave; • vozniki naj se zaradi varnosti na cestah med vožnjo odrečejo uporabi mobilnih telefonov. ♦ Bioenergetik Ivan PIRC: Z BIOENERGIJO DO ZDRAVJA IN BOLJŠEGA POČUTJA Bioenergija je področje, ki pri nas še ni uradno priznano, a se vse bolj uveljavlja. Zdravljenje po tej poti je povsem naravno, brez kemikalij, brez sevanj in stranskih učinkov in deluje pozitivno na celoten organizem, pri neizogibnem sočasnem jemanju zdravil pa pripomore k hitrejšemu zdravljenju. Bionergetske sposobnosti so posameznikom dane, a se med seboj razlikujejo po jakosti. Moje sposobnosti je izmeril oče slovenske bioe-nergije Jože GAL in me uvrstil med šest najmočnejših v Evropi. Svojo bioenergetsko moč sem začutil v mladosti, ko sem po naključju za nekaj trenutkov doma v Hrastniku obudil že mrtvega psa. Spoznal sem, da je v meni nekaj več in s tem več sem zavestno začel pomagati ljudem. Uspehi so se kar vrstili tako doma kot v tujini. Pomagal sem ljudem, kjer so zdravniki že dvignili roke in so bili že odpisani. Veliko pacientov so celo napotili k meni! Dostikrat posredujem pravo diagnozo, ki je sami ne ugotovijo ali pa jo spregledajo! Moje roke so kot rentgen - z njimi odkrivam bolezni pacienta. Ne potrebujem nobenih zdravniških izvidov! Spopadem se z vsako boleznijo, se o njej pogovorim s pacientom. Zamolčim le tisto hudo, saj mi etika ne dovoljuje, da spregovorim o njej, vendar preko besed nakažem, da čutim obolenje. Če pa bolnik zanjo ve in mi jo zaupa, pa ni več ovir. Ker imam tudi jasnovidske sposobnosti, lahko navedem bolezni, ki so že bile prisotne ali se še lahko razvijejo! Ugotovim lahko tudi škodljiva sevanja v bivalnih prostorih, ki so velikokrat vzrok raznih boleznim. Moje področje zdravljenja je široko: odpravim težave s ščitnico, stresna stanja, glavobole, bolečine po operacijah in poškodbah, zdravim obolenja okostja, dihal, rodil, sečil, ožilja, revmatične težave, pomagam pri rokavih obolenjih, itd. Naj navedem samo nekaj primerov: odpravil sem tumor v dojki medicinske sestre, ki je že imela določen datum operacije, pozdravil sem počena pljuča (na daljavo!) fantu, ki je ležal v kliničnem centru in ga nikoli nisem videl, ozdravil dekle, ki so jo pri življenju ohranjale samo še aparature, ugotovil tumor v glavi, zaradi katerega bi pacientka umrla, preprečil številne operativne posege (rodil, amputacij nog, ščitnice Pri zdravljenju je pomembno sodelovanje, zaupanje in potrpljenje bolnika. Čas do ozdravitve je odvisen od vrste in zastaranosti bolezni. Mnogi pacienti so poudarili, kako pomembna je pravočasna odločitev za obisk pri bioenergetiku. Pacienta zdravim neposredno, po dogovoru tudi na daljavo-telepat-sko, učinek zdravljenja je enak (dokazi!). Pri zdravljenju lahko nastopijo tudi kratkotrajne reakcijske težave, a to je pozitivnega pomena! Redki so primeri, kjer zaradi narave bolezni nisem dosegel želenega uspeha, zato pa mi je v veliko veselje ogromno število ozdravljenih bolnikov ter njihove zahvale. To mi je velika vzpodbuda, da svoje poslanstvo opravljam še naprej! Pripravljen sem pomagati tudi Vam! Ivan Pirc Ivan Pirc Novi dom 32b, Hrastnik tel.: 03 56 43 595, 041 740 846 Za dodatne informacije pokličite ga. Fani Kralj na tel. 7807 380 ali na GSM 031 291 231. Slovesnost ob Dnevu državnosti in novo gasilsko vozilo Slovesnost ob 16. obletnici neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenje, Dnevu državnosti, najpomembnejšem državnem prazniku RS, se je odvijala 24. junija 2007 v Zdenski vasi. Na ta dan je bil tudi slavnostni prevzem in blagoslovitev novega gasilskega vozila PGD Zdenska vas. Vita Klein V Zdenski vasi je 24.5.2007 vladalo veselje. Vaščani in pa predvsem gasilci so se veselili prihoda novega gasilskega vozila GVM-1. Gasilci so si vozilo že dolgo želeli in tako je v letu 2006 dozorel sklep, da se zamenja dotrajano vozilo Niva z novim. Upravni odbor je sklenil, da se gre v nakup gasilskega vozila za moštvo GVM-1. Kljub temu, da je vozilo namenjeno za prevoz moštva, so se v društvu odločili, da obogatijo opremo vozila. Tako so naredili nadgradnjo za nosilce dihalnih aparatov, predal za rezervne jeklenke, opozorilne lučke, gasilne aparate... Vozilo ima tudi vlečno kljuko za vleko prikolice, na kateri je motorna brizgalna in oprema za trodelni napad. Na strehi sta dve montani, v kateri so varno spravljene gasilske zaščitne obleke in nujna oprema za posredovanje v notranjih požarih. Posebej so bili veseli, da zanimanje za gasilstvo v Zden-ski vasi ne pada, pač pa strmo raste. Dokaz za to je operativna desetina deklet-žena (gasilk), ter seveda podmladka, katerega v Zdenski vasi ne primanjkuje. Vozilo so si vsi skupaj najprej ogledali, nato je sledil praktični prikaz uporabe dihalnih aparatov. Na koncu pa so se najbolj zagreti tudi popeljali z novim vozilom. Slovesnost ob Dnevu državnosti, 24. junija 2007 v Zdenski vasi je bila še toliko bolj slavnostna, ker je bil tudi slavnostni prevzem in blagoslovitev novega gasilskega vozila PGD Zdenska vas. Parade so se udeležila vsa PGD v Dobrepolju ob spremljavi Godbe Dobrepolje. Ob gasilskem domu v Zdenski vasi se je zbralo veliko ljudi. Prireditev se je začela z himno RS. Slavnostni govorniki so bili predsednik PGD Zdenska vas g. Jože Zrnec ml., župan g. Janez Pavlin, predsednik GZ Dobrepolje g. Jože Lenarčič. Prireditev so popestrili Godba Dobrepolje, Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepo-lje pod vodstvom g. Marjete Geršič, Sekstet komplet in moški pevski zbor Rafko Fa-biani. Gospod župnik Franci Škulj je blagoslovil novo gasilsko vozilo. Sledila je podelitev gasilskih priznanj. Gospa Iva Tisar je dobila priznanje za 30-letno delo blagajničarke v PGD Zdenska vas.. Proslava je bila sklenjena z gasilsko veselico, na kateri je igral ansambel Bratov Štrukelj. Vsem voznikom želim varno vožnjo ter, da bi se gasilska vozila uporabljala več za preventivne namene kot za intervencije. ♦ Srečanje družin in prijateljev v Podgori Toplo nedeljsko popoldne je v Podgoro, 1. 7. 2007, na 13. srečanje družin in prijateljev privabilo obilo obiskovalcev. Ana Letonja_ Nekateri so prvič zašli v naše kraje. Drugi so se srečanja zopet udeležili po letu dni, si stisnili roke, malo pokramljali, morda obujali spomine. Prenekateri so naši zvesti prijatelji, saj se druženja udeležijo prav vsako leto. S tem pokažejo, da so radi z nami, da jih privabi idilična narava pri Koritu, dobra postrežba in sproščeno vzdušje. Posebno se razigrajo otroci. Poleg zabave na igralih najdejo veselje tudi ob zadetkih na srečkah, kar pa njihovim staršem ni vedno prav. Podgorci se po svojih močeh trudimo, da se vsakdo med nami dobro počuti, zato nasvidenje v naslednjem letu na praznovanju 10. obletnice T. D. Podgora VSI PRISRČNO VABLJENI ! DPŽ Dobrepolje Struge v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo organizira certifikatno izobraževanje za peko kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način (35 urni tečaj) Tečaj se bo predvidoma začel 22. 10. 2007. Cena tečaja je 205 EUR na osebo. Vsi zainteresirani naj se do 1. oktobra prijavijo g. Omahnu na tel. 7867-150 Oratorij 2007 Oratorij se organizira, da se otroci med seboj poveselijo, družijo, še bolj spoznajo, ter da skozi pesem, igre in druge dejavnosti spoznajo vrednote krščanskega življenja. Poleg tega pa je oratorij tudi nek izziv za animatorje, da se navadimo zastonjskega dela, dela v skupini in z mladimi. Z oratorijem lahko dosežemo, da tako otroci kot animatorji začnejo razmišljati o globljih in življenjsko pomembnih stvareh (družina, prijatelji ...). ci pa so prihajali ob deveti uri in takrat smo tudi začeli s programom. Najprej smo zapeli našo himno, ki je bila Z nasmehom v očeh, ob tem pa je vsak dan en od otrok dvignil zastavo. Sledila je igrica, ki smo jo odigrali animatorji sami, vodila in pripravljala pa nas je Tanja Ko-vačič. Zgodba oratorija 2007 Preklopi sanje na dejanje se navdihuje v delu poznanega pisatelja Janeza Jalna: Bobri. V dobršni meri zgodba sledi Jalnovi zasnovi, na nekaterih mestih jo poenostavlja, drugod zopet jo na svojstven način dopolnjuje. Naslov »Preklopi sanje na dejanje!« povzema vizionarstvo in delavnost glavnega junaka zgodbe, Ostrorogega jelena. Gledal je daleč v prihodnost - svoje življenje je sanjal. Vendar ni ostal pri sanjah, ampak je sanje tudi udejanjil. Po igrici smo vsi skupaj odšli v kapelo, kjer Letos je oratorij v naši župniji potekal od 2.7 do 8. 7. 2006. Naslov letošnjega oratorija je bil PREKLOPI SANJE NA DEJANJE. Naslov »preklopi sanje na dejanje« si lahko razlagamo tudi kot neko spodbudo, da govorimo drugim o Božji ljubezni. Oratorij je pomagalo pripraviti nekaj čez 20 animatorjev. Animatorji smo se na projekt oratorija pripravljali od začetka maja. Vsak teden smo se zbirali in se pogovarjali, kako naj pripravimo program, kaj vse naj bo vključeno, kdo bo vodil skupine, katere delavnice bomo imeli... Na oratorij se je prijavilo 90 otrok, katere smo razdelili v 6 skupin. Vsako skupino je vodil en glavni animator, temu pa sta pri vodenju otrok pomagala še 2 animatorja. Animatorji smo se vsak dan zbirali ob osmi uri zjutraj, otro- nih igrah, kar nas je še bolj povezalo in utrdilo naše prijateljske vezi. Skupinam so sledile delavnice. Imeli smo 6 različnih delavnic, in sicer: glasbeno, plesno, mozaik, žganje v les, izdelovanje štam-piljk iz krompirja in izdelovanje lutk. Delavnice so ponavadi trajale približno eno uro, ob koncu pa smo vsi radi prišli na plesišče in skupaj odplesali nekaj plesov. Okoli pol enih smo imeli malico in takoj po njej je sledil najbolj zabaven del programa igre. Ob sončnih dnevih smo se igrali na igrišču, nekajkrat pa je na žalost padal tudi dež, takrat pa smo ostali v Mladinskem centru in se igrali notri. V četrtek smo se podali na pot. Vsaka skupina je šla izpred župnišča z 10 minutnim zamikom čez Videm proti Pod- je gospod kaplan za nas vsak dan pripravil katehezo in nas poučil o vrednotah, pomembnih za življenje. Kmalu je bilo kateheze konec in odpravili smo se po skupinah. Vsaka skupina je imela za delo na razpolago približno uro in pol časa. V skupinah pa smo se pogovarjali, kaj smo videli v igrici, kako je lahko to kar smo videli pomembno za nas ... Po pogovoru smo izdelovali razne plakate, ob tem pa smo ponavadi prepevali še pesmi. Na koncu skupnega časa pa smo se pozabavali in nasmejali ob raznih spoznav- peči. Na poti tja smo iskali listke, ki so nas usmerjali, na eni postaji so nas čakali celo bonboni :). Naš končni cilj je bila cerkev v Podpeči. Ko smo prišli tja, si je vsaka skupina sama postavila ogenj, in ko smo pripravili vse potrebno, smo pekli hrenovke in tam pomalicali. Po malici smo se odpravili v cerkev, tam prebrali nekaj svetopisemskih odlomkov, zapeli nekaj pesmic in nato odšli nazaj proti Vidmu. Med vsemi dejavnostmi smo se seveda tudi slikali in snemali, tako da bodo vse slike objavljene na stani Dobrepolj-ske mladine: www.zelnik.net. Seveda pa bi se za dobro izpeljan oratorij radi zahvalili staršem, ki so nam ta teden zaupali svoje otroke, da smo za njih lahko pripravili raznolik program in jim s tem polepšali počitnice. Hvala tudi otrokom, da so tako lepo prihajali v velikem številu na oratorij in bili vedno dobre volje in nasmejani. Zelo velika zahvala gre tudi vsem animatorjem, ki so bili pripravljeni žrtvovati cel teden svojih počitnic, da naredijo nekaj koristnega, razveselijo otroke in se ob tem tudi sami kaj naučijo. Zelo velika zahvala gre tudi gospodu kaplanu in župniku, ki sta nam pomagala pri izvedbi oratorija. Gos- podu kaplanu pa hvala tudi za vsakodnevno vodenje kateheze za nas vse. Seveda bi vse težko izvedli, če nam pri vsem ne bi pomagali tudi dobri ljudje in sponzorji. Pekarna Blatnik nam je vsak dan priskrbela večje količine kruha, pice ali bureke. Hrano smo dobili tudi iz trgovin Tuš, Trgojan in Mercator iz Gro-suplja. Pri izvedbi delavnic so nam velikodušno pomagali Stolarna Dobrepolje, trgovina Mix, Auroragraf d.o.o., družina Jakopič in lesna galanterija Šinkovec. Denarno pa nam je na pomoč priskočila tudi Občina Dobrepolje. ♦ Župnijsko romanje 2007 Bilo je 18 avgusta, ko smo se z dvema avtobusoma odpeljali proti Hrvaški. Naš cilj romanja je bil Trsat. Ob 10.30 smo se pri Materi Milosti (v Trsatu) udeležili romarske procesije in svete maše. Erika Erčulj, Judita Boštjančič in Petra Zupančič_ Maša je bila v slovenskem in hrvaškem jeziku, saj je bilo slovensko-hr-vaško romanje na Trsat. Ko smo se po dolgem času odpravili proti avtobusu, smo ugotovili, da pogrešamo dve osebi, ki smo ju začeli množično iskati. V tem času se je prvi avtobus naveličal čakati in odšel proti gostilni Grof. Kmalu smo tudi mi odšli za njimi. Ko smo jih končno dohiteli, smo jih zalotili pri uživanju sladice. Na poti proti domu smo se ustavili še na Kočevski reki, v cerkvi sv. Janeza Krstni-ka, kjer nam je tamkajšnji župnik na kratko predstavil zgodovino, nato pa smo še skupaj zapeli litanije Matere Božje. S tem je bilo naše letošnje romanje končano, in nasmejanih obrazov smo se vrnili domov. ♦ Foto: Luka Glavič avgust 2007 Popotovanja 19 Baltik 2007 Društvo prijateljev Svete dežele v Sloveniji, katerega člani smo tudi iz Dobrepo-lja, je letos organiziralo 10-dnevno kolesarsko turo po državah Baltika (15. -25. julij). Namen kolesarske poti je bil spoznavanje evropske kulture in novih dežel, zato smo podvigu dali naslov: EVROPSKA HIŠA JE MOJ DOM! Tri baltiške države: Estonija, Latvija in Litva imajo veliko podobnega s Slovenijo. Primerljive so z velikostjo in številom prebivalstva, gospodarsko pa so manj razvite. Ponovno neodvisnost so si priborile v začetku 90.let. Zadržale so naravne lepote in kulturno raznolikost, zato so cilj vedno večjega zanimanja turistov. Litva Litva je pokrajina rek in jezer ter dežela z bogato zgodovino. Glavno mesto Vilna je bilo ustanovljeno leta 1323 pod vodstvom nadvojvode Gediminasa. Univerzo so leta 1579 ustanovili jezuiti. Je kozmopolitska mešanica Poljakov, Judov, Litov- cev, Rusov, Belorusov. Zato mu rečejo tudi baltski Jeruzalem. Skozi zgodovino so se ohranili kot narod zaradi močne povezovalne vloge krščanske vere in kulturne moči. Pod zaščito organizacije UNESCO so: staro mestno jedro Vilna, Kurska kosa, izdelovanje lesenih križev, staro jezersko mesto Trakai. Litovci razvijajo turizem, pohodništvo in kolesarstvo. Posebej privlačna je njihova vzhodna baltska obala, ki so jo zaščitili kot narodni park. Kratek opis poti: Za naš kolesarski podvig smo izbrali njihovo najbolj urejeno kolesarsko pot št. 8 med Vilno in Klaipedo, ki teče mimo jezerskega parka Trakai in nato večinoma ob reki Nemunas, ki je bila nekoč meja s Prusijo. Številne trdnjave so priče nekdanjih časov. Njena delta je gnezdišče in počivališče milijonov ptic ob selitvah spomladi in jeseni. Tu je tudi dežela štorkelj. Trakai je stara litvanska prestolnica, Kaunas slovi kot kulturna prestolnica dežele. Očarljiv je stari del mesta z jezuitsko cerkvijo in katedralo. Posebna pokrajina je Kurska kosa ob vzhodnem Baltskem morju. 100 km dolga sipina, široka le nekaj km je nastala zaradi stalnega vetra, ki piha z morja. Polovica pripada Litvi, polovica Rusiji. Po njej pelje kolesarska pot št.10. Klaipeda je bila najsevernejša postojanka nemškega viteškega reda, ki je nastal kot bratovščina vitezov in duhovnikov, ki so na križarskih pohodih v Sveto deželo skrbeli za ranjene in bolne. Njiho- Estonija (Eesti), EE Velikost: 45.200 km2; 1,4 mio prebivalcev. Glavno mesto: Tallinn — 410.000 prebivalcev. Jezik: estonski-ugrofinska skupina. Denarna enota: krona, 1 EUR = 16 kron (EEK). Verska pripadnost: večinoma protestanti. Latvija, LV Velikost: 64.600 km2; 2,3 mio prebivalcev. Glavno mesto: Riga — 745.000 prebivalcev. Jezik: latvijski — indoevropska skupina. Denarna enota: lats, 1 EUR = 0,7 Lats (LVL). Verska pripadnost: večinoma protestanti. Litva (Lietuva), LT Velikost: 65.000 km2; 3.5 mio prebivalcev. Glavno mesto: Vilna (Vilnius) — 543.000 prebivalcev. Jezik: Litovski —indoevropska skupina. Denarna enota: Litas, 1 EUR =3.5 litas (LTL). Verska pripadnost: večinoma rimokatoliki. 20 Popotovanja avgust 2007 va naloga je bila spreobrniti prebivalstvo baltskega območja v krščanstvo. Je eno najstarejših litovskih mest. Med vojno uničena, po njej so v njej gospodarili Rusi. Tod mimo je potekala jantarna pot. Jantar so imenovali zlato severa in iz njega so delali nakit že v starem Egiptu in Grčiji ter v času rimskega cesarstva. To so okameneli ostanki 40 miljonov let stare drevesne smole. Severno od Klaipede leži mesto Palan-ga, množično morsko letovišče. Tu smo se obrnili proti vzhodu in prečkali narodni park Žamaitija po kolesarski poti št.4. To etapo smo zaključili v mestu Šiau-liai, kjer stoji pomemben narodni simbol — Grič križev. Čeprav so ruske oblasti želele uničiti ta kraj, so ljudje iz vse dežele vztrajno postavljali križe na grič in tako jih danes stoji na tisoče. Sicer je izdelovanje križev stoletna narodna kulturna dejavnost. Latvija je ena od treh baltskih držav ob obali Baltskega morja. Njihovo ozemlje so v preteklosti osvajali različni narodi. Povsod je čutiti močan ruski vpliv, saj so se Rusi tod naselili že leta 1700 po zmagi nad Švedi v veliki severni vojni. Ruski imperij je to deželo obvladoval vse do današnjih dni. Polnopravno članstvo v EU je deželi prineslo nove možnosti razvoja, predvsem pa svobodo. Riga je zaradi svoje lege ob Riškem zalivu postalo cvetoči industrijski in kul- turni center že v srednjem veku. Trgovali so s sosednjimi deželami. Mesto krasi znamenita katedrala sv. Petra, temeljni kamen so postavili leta 1211. Služi kot koncertna dvorana, ker ima slovite orgle. Reka Dvina deli to lepo mesto na dva dela. Je njihova najdaljša reka. Riga je tudi glavno rečno pristanišče. Da je bila kolesarska tura po Litvi in Latvija tako uspešna, pa se moramo zahvaliti našim sponzorjem: KPL d.d. Ljubljana, PAP Mobil d.o.o., Elektroinženi-ring Zvonko Zupan s.p., PAP Avtomatika d.o.o., GRADIM gradbeno podjetje d.o.o., Pekarna Blatnik, Foto Marijan Travnik Grosuplje, ADRIA Mobil, Krka d.d., Lekarna Ljubljana. ♦ Internacionalno mladinsko srečanje v Belgiji V Raernu, prikupni (malo večji) vasici, ki se nahaja v predelu Belgije z nemško govorečim prebivalstvom, se je od 30.6. - 8.7. 2007 odvijalo mednarodno evropsko srečanje mladih. Maja Ferkulj Mladina ter voditelji iz držav Belgija (država gostiteljica), Nizozemska, Slovaška, Španija, Nemčija ter Slovenija (prvič udeležena), so bili v tem dobrem tednu ustaljeni v tamkajšnji mladinski hiši, imenovali smo jo »rdeča hiša« - zaradi rdeče opeke namreč. Projekt, podprt tudi s strani EU, je zaznamovala tema »Staro in mlado«; vsaka izmed držav je imela pred začetkom izmenjave manjšo nalogo se pozanimati, kako je za starejše občane poskrbljeno v lastni državi. Namen tovrstnih izmenjav, ki imajo tradicijo že nekaj let, je - poleg spoznava- nja države gostiteljice in raziskovanja teme - predvsem medsebojno druženje mladih različnih narodnosti ter spoznavanje značilnosti posameznih držav. Na internacionalnem večeru, npr., se je vsaka izmed držav predstavila z nekaterimi svojimi tipičnimi izdelki; Slovenska skupina (bilo nas je 6) se je dobro odrezala z sladko Gorenjko, medico ter domačimi mesninami. Ni manjkal niti ples na Golico, Big Footov Fenomen, spontana improvizacija ter dobra volja v zraku. Prav tako pa so na različnih delavnicah, ki so potekale preko tedna, rodili zanimivi produkti, ki so bili nato skupno predstavljeni na končni prireditvi, na po- slednji večer. Pri kreativnih delavnicah se je ustvarjalo 3 dni skupaj z upokojenci v tamkaj-šnem domu za starejše občane; glasbena delavnica je v rockovskem stilu v nekaj dnevih iz nič priredila manjši koncert (zložili so tudi svoje pesmi, ena je nosila naslov »Staro in mlado«); teater delavnica je predstavila dve igri, ena je bila rezultat lastne režije in scenarija udeležencev; člani video in foto delavnice so imeli možnost posneti lastne video projekcije, obeležiti vsakodnevno dogajanje z njegovo okolico. Barviti vtisi, pridobljeni v tednu, polnem aktivnosti, ktreativnosti, druženja, spoznavanja in dobre atmosfere, so nas vse pospremili nazaj v svojo deželo in nam, definitivno, obogatili življenja. Za vse, ki jih zanima pester spekter projektov EU za mlade, je tu še nekaj elektronskih naslovov: http://europa.eu/youth/ index.cfm?l_id=sl http://ec.europa.eu/ youth/index_en.html avgust 2007 Zmajček Ferdo 21 Pozdravljeni, ljubitelji čiste narave! Za radio Zeleni val: Petra Bor_ Slišite? Najprej potiho, potem vse bolj naglas. Počitnice me kličejo! Počitnice pa kličejo tudi tebe. Aha, prav slišiš. Ampak, da ne boš mislil ali mislila, da lahko v prostem času mile volje razmetavaš odpadke. O, ne. Prijatelj moj dragi, odpadki niso nikoli na počitnicah, še več, takrat nam starši dovolijo več sladkarij in vsi tisti bonboni so zaviti v pisane papirje in embalaže je še več kot ponavadi. Ne pozabi na to, da odpadki sodijo v smeti! Se spomniš, da sva se zadnjič videla? Všeč mi je bilo, da si pospravil steklenico v zabojnik za steklo in da si pobrala papir in ga vrgla v zabojnik za papir. Se sprašuješ, kje sem bil? Veš, jaz vse vidim in vse slišim, tako kot Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Ko letim, poskrbim, da na svetu red naredim. Red pa je tudi to, da izpolniš obljubo. Če na primer obljubiš prijatelju, da mu boš pomagal pojesti čokolado, moraš obljubo držati. Ali če obljubiš, da se boš umil vsaj vsak zadnji petek v mesecu, je treba tudi to storiti, pa če si umazan ali ne. No, ko smo ravno pri obljubah. Jaz sem eno izpolnil v Mercator centru v Grosupljem. Te že podplati srbijo od radovednosti? No, če si bil zraven, potem veš, da smo se imeli zabavno, če si manjkal, pa dobro preberi (ali poslušaj): Zbrali smo se v igralnici in ko sem se pozabaval v bazenčku z žogicami, so prišli trije mulci in razmetali vse odpadke, ki so jih našli. Joj, ko sem jih ujel, so morali hitro na en, dva, tri pospraviti vse v ogromno črno vrečo, pa še posolil sem jim pamet, da se smeti ne meče na tla. Če komu posoliš pamet, to pomeni, da ga narediš bolj pametnega. (Tako pravi moja mami in moja mami vse ve, ker je že velika in hodi v službo. V službo pa hodi, da zasluži veliko denarja.) No, ko smo bili pametni, smo zapeli in zaplesali. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo žrebali nagrade. To je bila zabava. V bazenčku so bili kuponi, ki ste jih poslali vi otroci in mi na radiu Zeleni val smo bili veseli čisto vsakega. Jaz sem skakal do stropa od veselja, pri sosedovih so mislili, da je potres. Zaplesali smo še četica koraka, splezali na Triglav in dočakali torto velikanko. Tako je bila dobra, da se mi sline po-cedijo, če samo pomislim na njo in komaj čakam, da se ob podobni priliki spet vidimo in slišimo. Oooo, zdaj pa slišim še bolj na glas. POČITNICE ME KLIČEJO! No, že tečem. Lepo se imejte in ne pozabite: ČUVAJTE NARAVO, DA BO ONA ČUVALA NAS! ♦ Vaš zmajček Ferdo 22 Iz življenja skavtov avgust 2007 Irena Zakrajšek — Zagnana Grlica_ Kraj dogajanja: Koroška, večinoma zeleni hribi z okoliškimi vasmi; po zelenih pašnikih se pasejo krave in 'bige', na nebu nas ves čas spremlja sonce skoraj brez oblačka. Čas dogajanja: Od 16. pa do 22. julija leta 2007. Zvrst: Tragikomedija s priokusom pustolovščine. Himna tabora: Po Koroškem, po Kranjskem pa klan se podi (3x). Pa sonce pr'bija, jih glavca boli (2x) prav zares. Tri dni že vandra, zalutat tud' zna (3x). Poglejte na nogo, kol'k žuljev ima (2x) prav zares. En dec pa tri babe poln kufr ima (3x). Na armič se uleže, se mot't ne da (2x) prav zares. Citati glavnih oseb, s katerimi ponazorijo svoj odnos do življenja: ❖ Voditeljica Tanja: »Končno se bom po enem letu stuširala.« (Ko je prišla po skoraj enem tednu hoje brez možnosti tuširanja v težko pričakovane terme v Topol-šici. V tistem trenutku bi jo celo klan zatajil :) .) ❖ Klanovec Tomaž: »Sej se itak zrihtam v 5-ih minutah.« (Zjutraj še lepo zavit v spalko, ko se ostale že pakiramo. Pa vedno smo odšli z najmanj 15-minutno zamudo). do lovske koče, nato pa na levo. Svojo zmoto so spoznali šele po polurnem 'lutanju', ko se je steza nenadoma končala in je bil pred njimi samo strm breg. Odločili so se, da se vrnejo in poizkusijo ugotoviti, kje bi bila prava pot. Pri koči ugotovijo, da je prava desna pot in ker se večinsko odločijo, da nadaljujejo pot, se strmo zagrizejo v kolena. Ko so prispeli na 1699 m visok vrh, večinoma navdušeni nad razgledom, so se še malo poslikali za nejeverne dušice, ki bi si upale trditi, da jim ni uspelo. Pogledali in poskušali so še določiti, kje točno so in kje ležijo sosednji kraji, nato pa jih je želodec napotil do koče na vrhu, kjer so se podkrepili s ta pravo kranjsko klobaso. Vsi so bili že malo utrujeni, a volja jih je gnala tudi navzdol. Sanje o hladni vodi in topli spalki so jim dale moči, da so se ustavili šele pri koči spodaj na požirku vode in nato v svojih spalkah, v katerih so potonili v sanje. Skupaj prehojene poti: 80 km, če odštejemo vse stranpoti, ki jih ni bilo malo. Izmučen pogled Irene na vrhu Uršlje gore ❖ Klanovka Erika: »Men je čist vseen.« (Po nekaj dneh neutrudne hoje so ji počasi začeli pokati žulji. Šepajoča na obe nogi na vprašanje, če gremo še malo naprej, odgovori z gornjim citatom. Lahko si predstavljate iskrenost tega odgovora.) ❖ Klanovka Irena: »Jest si še urejam misli.« (Ne pretirano navdušena nad premagovanjem večjih višinskih razlik, na vrhu Uršlje gore, ko ostali občudujejo naravo in jo vprašajo, če ni bilo vredno pri-lesti gor za tak razgled.) Kratka obnova »najljubšega« dogodka: Najbolj se mi je vtisnil v spomin dogodek, ko se vse glavne osebe podajo po popoldanskem počitku na Uršljo goro. Po navodilih domačinke se podajo po cesti Zadovoljstvo po obilnem zajtrku na taboru čete je očitno Uspešnico bi priporočila vsem skavti-njam in skavtom ter ostali mladini, ki si želi nekaj avanturističnega doživetja, se odklopiti za nekaj časa od vsakdanjega civiliziranega življenja, ko ima človek vsega preveč na dosegu roke. Naslednje leto pričakujemo izid nove uspešnice. ♦ Vročina ubija Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Grosuplje predstavlja svoje delovanje Območno združenje ZZB NOV Grosuplje je na skupščini sprejelo sklep o preimenovanju imena društva v » Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje. Franc Štibernik S tem dejanjem smo simbolično odprli vrata vsem, ki se zavedajo vrednot narodnoosvobodilnega boja in pomembnosti našega partizanskega boja. Društvo deluje na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje in je registrirano v skladu z Zakonom o društvih. Krajevne organizacije delujejo v naslednjih krajih: Grosuplje, Šmarje Sap, Višnja Gora , Ivančna Gorica, Stična, Šentvid pri Stični in Krka. V društvo je trenutno včlanjenih preko 450 članov Združenje deluje z namenom, da na območju vseh treh občin uresničuje naslednje cilje: • skrbi za ohranitev vrednot narodnoosvobodilnega boja; • skrbi za varstvo vojnih veteranov na področju socialno-zdravstvenega varstva; • ohranja in razvija spominske svečanosti na dogodke iz obdobja NOB; • skrbi za vzdrževanje spominskih znamenj in vojnih grobišč iz obdobja 19411945; v okviru informativno publicistične dejavnosti pojasnjuje medvojna dogajanja in se zavzema za objektivno in strokovno obravnavanje dogajanja v času druge svetovne vojne na Slovenskem; izvaja pogrebne časti udeležencem NOB; ohranja tovariške vezi med borci, udeleženci in zagovorniki narodnoosvobodilnega boja; goji solidarnost in humane medsebojne odnose ter spodbuja in razvija razne oblike prostovoljne družbene pomoči ter samopomoč v skrbi za ostarele, bolne in onemogle člane; nudi pomoč državnim organom pri uresničevanju pravic upravičencem po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o žrtvah vojnega nasilja, zakonu o vojnih grobiščih, zakonu o varstvu kulturne dediščine in po drugih predpisih; spodbuja in podpira s tematiko narodnoosvobodilnega boja povezano zgodovinopisno, muzejsko, spomeniško varstveno dejavnost in umetniško ustvarjalnost; organizira tovariška srečanja, športno-rekreacijske in druge prireditve ob pomembnih obletnicah zgodovinskih dogodkov in ob državnih praznikih. Ob tej priložnosti izdaja in prodaja brošure, značke in drugo ustrezno promocijsko gradivo; • opravlja druge naloge po sklepih organov zveze in skupščine združenja. Člani društva smo v letošnjem letu že imeli nekaj odmevnih prireditev in srečanj: • aprila smo počastili spomin na padle talce in borce v Radohovi vasi; • maja smo se pred spomenikom Stojanu Šuligoju spomnili obletnice ustanovitve OF in osvoboditve Grosupljega; • julija smo se z društvenim praporom povzpeli na vrh Triglava in na ta način počastili spomin na partizane, ki so se že leta 1944 zavedali simbolnega pomena Triglava za slovenski narod in tja prinesli slovensko zastavo; • v velikem številu pa smo se udeleževali tudi proslav in srečanj v drugih zgodovinskih krajih. Letos bomo organizirali še naslednje prireditve in srečanja: • 22. septembra bomo od 11 ure dalje na tovariškem srečanju na Medvedici obudili spomin na prvega komandirja Grosupeljske čete Jakhel Dolfeta; • 13. oktobra se bomo ob 11 uri dobili na Ilovi Gori in počastili spomin na padle borce, Planinsko društvo Grosuplje pa bo takrat organiziralo tradicionalni pohod iz Zagradca na Ilovo Goro, ki se bo pričel ob 7 45 pred gostilno Lunca. • 20.oktobra se bomo ob 15.30 srečali z italijanskimi partizani na Korinju • pred dnevom mrtvih se bomo spomnili padlih pri spomeniku v Predstrugah. Združenje posveča še posebno skrb urejenosti spominskih obeležij, ki jih je na našem območju 119. Slovenci moramo biti ponosni na svojo zgodovino in na naše partizanske borce, ki so se z orožjem v roki uprli okupatorju in njihovim pomagačem in že takrat zgradili temelje za našo samostojnost. Vse še živeče borce vabimo, da svojim vnukom oziroma najbližjim zaupate svoje zgodbe iz obdobja NOB. Vsa pisna pričevanja pošljite na sedež društva na naslov: ZB NOB Grosuplje, Adamičeva 14, 1290 Grosuplje, ali pa pokličite na 041 696 940, da bomo prišli na pogovor in zabeležili vaše pripovedovanje. Pričevanja bomo prihodnje leto izdali v posebni knjigi. Pridružite se nam in pomagajte ohranjati vrednote NOB. ♦ Iz društev Mladinsko društvo Dobrepolje Predstavitev društev osnovnošolcem Irena Zakrajšek_ Zastavili smo projekt MDD info, s katerim želimo povečati našo dejavnost informiranja mladih. Ena izmed akcij bo tudi predstavitev društev in skupin osnovnošolcem. V Dobrepolju se odvija precej stvari, kamor se lahko mladina po končani osnovni šoli vključi, vendar vseh stvari niti ne pozna. Zato bi radi pripravili sejem, na katerem se bodo otrokom in po možnosti tudi staršem in še komu predstavila vsa društva in neformalne skupine, ki to želijo. Prireditev bi izpeljali enkrat jeseni v osnovni šoli Dobrepo-lje. Vabimo torej vse, ki bi želeli predstaviti svojo dejavnost, na koordinacijski sestanek, ki bo v torek, 11. 9. 2007, ob osmih zvečer v mladinskem centru Sion. Projekt podpira Študentski, mladinski in otroški center Laško. ♦ društvo gobarjev štorovke - šentrumar hocevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepglje 2. razstava gob v Hočevju Društvo gobarjev »ŠTOROVKE« Šentru-mar-Hočevje prireja 2. razstavo gob dne 15. in 16. septembra 2007 v Štentovem kozolcu v Hočevju. Otvoritev razstave je v soboto ob 10.00 uri pod pokroviteljstvom občine Dobrepolje. Na sami otvoritvi bo sledil kratek kulturni program, na katerem bodo sodelovali Vokalna skupina »MAVRICA«, kvartet Dobrepolj-skih fantov ter folklorna skupina iz Rač-ne. Gobarji društva bomo poskrbeli za raznovrstno hrano, pijačo in gobji golaž oba dneva razstave. Ob zvokih glasbe se boste lahko tudi zavrteli. V nedeljo pa gobarji pripravljamo tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najbolj izvirne oziroma domiselne gobje jedi. Za to se nam ljubitelji gobjih jedi in kuhalnice pridružite. Tekmovanje v kuhanju se prične ob 11.00 uri in ob 14.00 uri sledi ocenjevanje strokovne komisije, katere član je tudi naš znani kuhar Slavko Adamlje. Kuha se poljubno v kotličku ali loncu na samem prireditvenem prostoru na plinski gorilec pri gasilskem domu v Hočevju. Za najbolj izvirno oziroma domiselno jed pa lahko prinesete na ocenjevanje od doma, ocenjevanje bo ob 14.30 uri. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo pokale. Vsak udeleženec kuhanja pa prejme spominsko darilo. Prijave sprejemamo na tel: 031 350003 in na dan prireditve. Oba dneva prireditve smo pripravili tudi srečolov. Razstava bo odprta v soboto od 10.00 ure do 18. 00 ure in nedeljo od 8.00 ure do 18. 00 ure Vljudno vabljeni! Društvo gobarjev »Štorovke« Šentrumar — Hočevje. Dobrepoljski skavti vabimo vse mlade od 6. razreda naprej na srečanja čete, ki bodo vsak petek med 17h in 19h. Če te zanimajo različni izzivi, pri tem pa se tudi kaj koristnega naučiti, se nam lahko pridružiš že v petek, 14. septembra, sprejem novincev pa bo v nedeljo, 30. septembra. Več informacij na www.zelnik.net. ^^D Dobrepolje, Društvo Koma 750 in Parnas, zavod za kulturo in turizem ^^ vabijo na odprtje naravoslovne fotogriifske razstave Franca Brezovarja SVET RASTLIN OB RAŠICI r v petek, 28. 9. 2007, ob 19. uri K; ^ prenovljeni dvorani R Zavoda PRIZMA Ponikve. ' V programu sodeluje k Vokalna skupina Mavrica. IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Vsi veseli, nasmejani, saj bili smo med rož'cami v Mozirskem gaji ... Mar nista postavna? Vojakinja in vojak iz I. svetovne vojne Se še kdaj spomnite izleta v Izolo, ko smo preživeli triurno vožnjo po morju z ladjo »Burja«? Vse lepo ni tako hitro pozabljeno! Tako nam bo ostal v spominu tudi julijski, ki smo ga doživljali na Bovškem. Soča, mogočne skale, ki se vzpenjajo visoko pod nebo, globoki prepadi, pogled na Log pod Mangartom je veličasten. Ko gledaš vse te lepote pred seboj, ne moreš dojeti, da se narava lahko tudi kruto poigra. Potres pred leti ni pregnal ljudi iz teh krajev. Ogledali smo si tudi trdnjavo iz I. svetovne vojne v Klužah. »Edina preživela vojaka« iz Soške fronte sta nam obširno opisala, kaj se je takrat dogajalo in kaj vse so pretrpeli. Dan se je nagibal k poznemu popoldnevu in ostalo nam je še kosilo. In veste kje? Na ladji Lucija, seveda! Kapitan lad- je nas je prijazno sprejel in nagovoril v mornarskem stilu. Boste verjeli, če vam povem, da se na ladji lahko tudi poročite? Potrebujete le dve priči. Zabave in smeha ni manjkalo. Ker letos ni povratnega obiska v Dra-gomer, smo se odločili za izlet (15. septembra) v Zasavje po Valvazorjevi poti na ogled gradu Bogenšperk in drugih znamenitosti. Na 13. oktober nam ostane še ZAHVALNI IZLET v Kostanjevico. Tega izleta bi se zagotovo rada udeležila tudi pok. ga. Jožica Tiselj iz Zdenske vasi. Žal, usoda je hotela drugače. Danes popoldne (v soboto, 18.8.) smo jo pospremili na domače pokopališče k večnemu počitku, od koder ni vrnitve. ♦ Mogočno se dviga pod nebo ... spodaj pa spokojna reka Soča Neodvisni fotograf išče fotografski laboratorij za razvijanje črno belih fotografij za najem ali izposojo v Dobrepolju ali Grosuplju. GSM: 031 869 215 Prodam malo rabljen električni invalidski voziček. GSM: 031 300 602 Pešpot do Španije in Atlantskega oceana (1. del) Popotniki in romarji iz celega sveta že več kot tisoč let stopajo - romajo po poti (špansko: camino) do mesta Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer stoji katedrala svetega Jakoba. Tisti najbolj vztrajni nadaljujejo pot še do rta Finisterre, za katerega so nekoč domnevali, da pomeni konec zemlje. Večina začne pot pod Pireneji v francoskem mestecu St-Jean-Pied-de-Port. Nekateri se na pot odpravijo od doma. obiskal papež Janez Pavel II. K vsakoletnemu povečanju števila popotnikov - romarjev sta nedvomno pripomogli duhovni knjigi brazilskega pisatelja Paula Coel-ha in ameriške filmske igralke Shirley MacLaine. Najbolj sveža je nemška knjižna uspešnica komika Hapeja Kerkelinga, ki je povzročila še dodatni »priliv«, pred kratkim je bil predvajan tudi šaljiv francoski film St-Jacques ... La Meque. Tradicionalni Jakobovi romarji so nosili klobuk, plašč, školjko — kot simbol, čutaro — narejeno iz buče in leseno popotno palico. Nekaj teh simbolov se je ohranilo vse do danes in mnogi nahrbtniki so okrašeni s školjkami, tako da se že na prvi pogled opazi namen poti. S školjko so označena tudi križišča, poti, prenočišča, publikacije, bronaste školjke so pritrjene na ulicah v nekaterih mestih v Španiji in Avtor članka v španskem kraju Irache Janez Cešarek_ Španija ima dolgo, zanimivo in krvavo zgodovino. Več stoletij so potekali hudi boji med kristjani in Mavri za ozemlje in »pravo vero«. Legenda pravi, da je sveti Jakob, eden od Kristusovih učencev, oznanjal vero tudi v Španiji, bil kasneje usmr-čen, njegov grob naj bi našel puščavnik na mestu, kje je danes Santiago de Compo-stela. Najprej so zgradili cerkev, potem katedralo in postopoma se je proti zahodni Španiji odpravljalo čedalje več romarjev. Pot je bila v srednjem veku zelo dolga in nevarna, zato so se kmalu pojavili vitezi, ki so ponekod ščitili skupine romarjev pred razbojniki in zvermi. Pot je privabila v preteklosti vse mogoče ljudi, od znanih kronanih glav do »navadnih« romarjev, ki so pešačili v obe smeri. Danes si človek komaj lahko predstavlja vse ovire in težave, ki so jih kalile na poti. Camino je torej doživel vse: vzpon, zenit, skorajšnjo pozabo in renesanso. Ponovno pa je zaživel šele v drugi polovici dvajsetega stoletja, predvsem po letu 1980, ko je Galicijo so skupaj z rumenimi puščicami pomoč pri orientaciji. Svet Evrope je označil ca-mino za prvo evropsko kulturno pešpot v letu 1987, UNESCO pa jo je leta 1993 uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine. Po Španiji vodi več poti, glavna je t.i. camino frances, po Franciji so štiri poti (iz Pariza oziroma Toursa, Vezelaya, Le Puy-en-Ve-ley in Arlesa), camino je označen tudi v Švici in Avstriji kot Jakobsweg (v Avstriji sta dva kraka, severni skozi Salzburg in južni skozi Lienz). Slovenski popotniki in romarji Slovenski romarji in popotniki so stoletja romali po caminu, vendar je pot doživela začasni zaton po prvi svetovni vojni. Pred več kot 550 leti je po njej jezdil tudi celjski grof Ulrik s svojim spremstvom. Šele pred dobrimi desetimi leti se je po španskem delu poti podalo nekaj nadebudnih kolesarjev, »preboj« pa sta naredila Meto-dij in Marjeta Rigler, ki sta leta 1999 pre-pešačila camino in napisala knjigo. Zakonca Rigler se trudita v okviru Društva prijateljev poti sv. Jakoba, da bi pridobila sredstva in označila tudi slovensko Jakobovo pot ter jo priključila k ostalim, ki so že označene. V slovenščini je izšla še knjiga Naceta Novaka, ki je na zanimiv način doživel srečevanja z ljudmi ob poti. Katarina Anželj je posvetila caminu diplomsko delo, pot je prehodil tudi Matej Sedmak — mladenič, ki se je odpravil po svetu s kitaro in prgiščem denarja ter popisal svoje Zemljevid: opravljena pešpot Grosuplje - Ljubljana - Kranj - Bled - Kranjska Gora/Korensko sedlo - Hermagor/Šmohor - Sillian - Bruneck/Brunico - Sterzing/Vipiteno - Brenner - Innsbruck - Feldkirch - Schaan - Einsiedeln - Schwyz - Interlaken - Thun - Fribourg - Romont - Lausanne - Ženeva - Le Puy-en-Velay - Conques - Cahors - Figeac - Moissac - Condom - Arzaq-Arraziguet - Lescar - Oloron-Ste-Marie - Col du Somport - Jaca - Puente la Reina/Gares -Estella/Lizarra - Logrono - Burgos - Sahagún - León - Cruz de Ferro - O Cebreiro -Samos - Santiago de Compostela - Negreira - Muxía - rt Finisterre. dogodivščine. Ne smemo pozabiti popotnika Mirana Š. Sagmeistra, ki vsako leto popelje več Slovenk in Slovencev po španskem, švicarskem, od letos tudi avstrijskem caminu. Mesto Santiago de Compo-stela in katedralo je lani obiskal tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek. Po zbranih podatkih se v zadnjih letih iz francoskega mesteca St-Jean-Pied-de-Port poda peš ali s kolesom preko sto Slovenk in Slovencev, kar je velik napredek v manj kot desetletju. Sam sem se na španski ca-mino prvič podal konec poletja 2005, letos pa sem med aprilom in julijem prehodil celo pot iz Slovenije, ki je popisana z nekaj zanimivostmi in koristnimi informacijami za vse, ki jih v prihodnosti zamika španski del poti ali še kaj več. Nujni minimum pred odhodom na pot Na internetu se je v zadnjih letih pojavilo na desetine strani z vsemi mogočimi informacijami o poti. Od zemljevidov do cen prenočišč, od tega kaj vzeti s seboj v nahrbtniku do podroben opis načinov, kako priti iz Santiaga de Compostela domov. Nahrbtnik naj bo lahek, nujna je lahka spalna vreča, obleka, toaletni pribor in zavojček z nujnimi medicinskimi pripomočki. Srečal sem popotnike z manj kot 7 kg nahrbtniki in tiste, ki so vlačili dvakrat (pre)več. Čevlji so zelo pomemben kos opreme, včasih ključen — in dobro uhoje-ni čevlji ter redna menjava nogavic so pogoj za udobno hojo. Popotnik hitro ugotovi, kako malo je dejansko potrebno, da preživi. Jakobova školjka na nahrbtniku je prepoznaven znak in lepa gesta je, če se vsak nauči vsak nekaj besed tujega jezika, kar odpira svet in srca sogovornikov. Palica je dodatna oprema, pogosto nujna (še boljši sta dve kovinski), zlasti na kamnitem neutrjenem terenu, pri vzponih in sestopih in ob zaključku dneva, ko se pojavi utrujenost. Romarski potni list (»cre-dential«), ki omogoča prenočevanje med Švico in Španijo, se lahko pridobi preko Društva prijateljev poti sv. Jakoba ali pa v pomembnejših mestih ob poti (npr. St-Jean-Pied-de-Port, Sahagún,...). V Švici obstaja švicarski potni list, ki se ga brezplačno dobi na turističnih uradih in v nekaterih prenočiščih ob poti. Na začetku je bila Slovenija Jakobova pot v Sloveniji še ni označena, tako da je izbira do »uradnih poti« dvojna: skozi Italijo ali Avstrijo. Odločil sem se za najkrajšo pot do Korenskega sedla in Avstrije. V prvi etapi med Grosupljem in Kranjem se mi je pridružil znani slovenski popotnik Miran Š. Sagmeister, ki je imel nedolgo nazaj predavanje v Dobrepo-lju. Na Orlah me je čakalo presenečenje v obliki zdravljice in šampanjca. V Ljubljani sva se poslovila pred cerkvijo svetega Jakoba. Hoja do prenočišča v Kranju je bila po asfaltni cesti, lep je bil pogled na okoliške Alpe. Naslednji dan se je pot dotaknila cerkve svetega Jakoba v Ribnem pri Bledu. Po prenočevanju v turističnem Bledu je pot zavila v dolino Radovne z izredno lepo naravo. Zatem so sledili Mojstrana, Gozd Martuljek in pogled na Špi-kovo konico. Prenočevanje v mladinskem hotelu v Kranjski Gori, jutranji vzpon na prelaz Korensko sedlo - in v treh dneh in pol je bila prehojena Slovenija. Ker je bila neobičajno vroča pomlad in močno sonce, so bili potrebni prvi teden poti opoldanski počitki v senci. Kot zanimivost: Grosuplje ima v svojem grbu konjička iz najdene kovinske svastike na Magdalenski gori. Tudi na drugem koncu Evrope - v Baskiji je znana svastika, imenovana Lauburu, ki predstavlja arhaični simbol sonca, neskončnosti, letnih časov - v sodobnem času se pojavlja kot okrasek dobre sreče (talisman). V Sloveniji je več deset Jakobovih cerkva, ena najbližjih je na Polici nad Grosupljem. Koroške in vzhodnotirolske etape Enostavna mejna kontrola na prelazu Korensko sedlo in že sem bil v Avstriji. Strmi klanec in sestop po asfaltu je bil dokaj zahteven, na srečo pa ni bilo veliko mimoidočih avtomobilov. Zvrstilo se je cel kup dolgih etap ob reki Zilji in Dravi. Le eno slovensko govorečo ženičko sem srečal na vsej poti po avstrijski Koroški in s ščepcem otožnosti je zazvenela pesem pod goro Dobrač. Na podplatih se je pojavilo nekaj žuljev, napetosti v mišicah in sklepih sem zmanjševal s posebno kremo iz sivke, rožmarina, poprove mete in ing-verja. Avstrijci imajo zelo dobro razdelane poti. Jakobsweg, Jakobova pot je označena s školjkami, puščicami in krajevnimi tablami. Izbral sem pot po Ziljski dolini, večinoma po asfaltu, ker sem se na ta način izognil ovinku čez Beljak in navzgor v Spittal. V vzhodni Tirolski sem prvič na- letel na oznake in jim sledil proti zahodu. Vsak bo opazil izredno popularnost kolesarjenja ob Dravi. Posamezni kolesarji ali skupine, veliko je tudi družin, vrtijo pedala ob Dravi, ki je tu zgolj rečica. Glede na vzklike, šale in gostobesednost ter decibele prevladujejo Italijani, vsaj v bližini italijansko-avstrijske meje. Zraven so tudi obcestni bari, kjer se človek okrepča in ustavi. Po vsej Avstriji so vzorno urejene kmetije, mehanizacije je sodobna, za delo na višini uporabljajo še posebna varovala. Sadovnjaki z jablanami in drugimi drevesi so modernizirani s stebri, napenjalnimi mehanizmi, kapljičastim dovodom vode, gnojenjem, ipd. Pogosti in hitro opazni so leseni vodnjaki s pipico, ki so domiselno izrezljani s šaljivimi figurami. Obstajajo vodiči v nemščini z natančnimi opisom Jakobove poti in prenočišč. Slednja niso španskega tipa, temveč so to penzioni ob poti in sobe - ki jih oddajajo bivši romarji. Pot navzgor po dolini Lesachtal je zanimiva, ker pripelje na višino preko 1500 m. Veliko vasi in trgov zasluži postanek in ogled, popotnik lahko občuduje polja in kozolce okrog Obertilliacha s panoramo Alp v ozadju ali rezbarije iz lesa v vaseh ob poti. Serpentine do kraja St. Jakob so podobne vršiškim in pred desetletji so bile v omenjeni dolini katastrofalne poplave zaradi narasle vode. V vseh večjih vaseh, trgih in mestih so spomeniki padlim v obeh vojnah — samo še v Franciji je bilo tolikšno število spomenikov. ♦ (nadaljevanje v naslednji številki) Misli Potovanje, dolgo tisoče kilometrov, se začne z enim samim korakom. Kitajski pregovor Dve poti sta do vrha hrasta: splezati na drevo ali sesti na želod. B.F. Brown Nočem ceste, na kateri se urijo koraki množice. Kalimakos 28 Iz dobrepoljske ambulante avgust 2007 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Prelisičimo prodorno sladkorno Hello, Slowenia, good evening, London is calling... Ha,ha pa sem vas presenetil. To ni evrovizija in jaz sploh nisem Anglež, ampak v Londonu živeč Slovenec. Živim na Wallport streetu, parcela št q.o. 2413/3. Sem sicer klošar, a Angleži so tako napredni, da imamo parcele tudi klo-šarji. Sicer je res, da niso zazidalne, a takih niti ne potrebujemo. Veliko pomembnejše so klopi, na katerih spimo, le-te tudi najbolj vplivajo na ceno na našem nepremičninskem trgu. Višji klošarski sloji pa se razlikujemo tudi po tem, da smo naročeni na redni dnevni časopis, s katerim se pokrivamo in smo tako vsako noč pokriti z najnovejšim izvodom časopisa. Jaz uporabljam Fine time daily, kar je pač dokaz, da sem eden izmed Slovencev, ki smo uspeli na mednarodni sceni. Za moje vtise o bivanju na otoku pa me je zaprosil sam slovenski veleposlanik, ki je moja redna stranka. Vsakič, ko gre mimo mojega doma, se ustavi in narediva posel za pol evra; on meni denar, jaz njemu »hvala, šefe«. Sosedje so seveda nevoščljivi, češ glejte, Janezek bo imel spet boljšo plačo, a kaj, slovenske matere sinovi pač moramo držati skupaj. Tako ste dobili prve vtise glede mojega stanovanja; kaj pa ostale stvari? Mogoče bi vas zanimala problematika v zvezi z zdravstvom. Veliko informacij v zvezi s tem pridobim namreč med nabavo v londonskih prodajalnah. Debate med prodajalkami so namreč zelo podobne internetu, saj med brskanjem po veleblagovnicah naletiš na marsikaj zanimivega. Zadnjič sem na primer poslušal, kako sta se dve prodajalki pogovarjali o sladkorni bolezni. Prva je imela sladkorno bolezen že od mladosti, druga pa jo je dobila po petinštiridesetem letu. V glavnem sta se pogovarjali o tem, da se da tudi s sladkorno boleznijo živeti brez občutka, da si bolnik. Sprejeti pač moraš zdravila in določena življenjska pravila. Jemanja zdravil in upoštevanja pravil pa se moraš tudi držati. Ves zamišljen sem tisti dan sedel na klopi, premišljeval o tej čudni bolezni, na koncu sem se pa odločil, da grem še sam k zdravniku, da pogledava, ali nemara nimam tudi jaz sladkorne bolezni. Tisti dan sem od zaskrbljenosti imel zelo slab promet in dnevni izkupiček, a kaj je to proti izgubi dohodka, ki se mi obeta, če bom zbolel za hudimi komplikacijami nezdravljene sladkorne bolezni. Takrat ne bom samo dolgo v bolniški, ampak bom tudi nekako invalidsko upokojen, brez vseh prihodkov. Odpravil sem se na pregled že naslednji dan, tešč, a dobre volje, saj sem vedel, da bom naredil nekaj dobrega za svoje zdravje, pa karkoli se bo že izcimilo iz analize. Moram vam reči, da imamo klošarji iz naše londonske četrti zelo dobrega zdravnika. Je tudi multispecialist, saj zdravi poleg nas še begunce, zapornike in ne boste verjeli, tudi izbrisane. Pravijo, da smo mi neke vrste zavarovanci, ki nas plačuje država. Ne vem kaj to pomeni, a mislim, da gre za to, da iz svojih dohodkov ne prispevamo v državno blagajno sredstev, ki so namenjena za stroške zdravstvenega varstva. Pa ni važno. Zanimivo je to, kako se je odvijal pogovor z zdravnikom. Ko me je vprašal, kako smo organizirani v naši soseski, sem odgovoril takole: »V naši soseski smo se klošarji iz več držav organizirali, saj smo ugotovili, da s prepiri in razhajanji v naših željah ne pridemo nikamor. Na to nas so nas navedli dogodki izpred šestih let, ko smo pi-jančevali v lokalih ob reki Temzi. Bilo pa je takole: kot sem rekel, smo se zabavali v novo odprtem lokalu, ki je ponujal pijačo zastonj. Bili smo Francoz, Anglež, Bosanec in jaz, Slovenec. Ko so ga opolnoči zaprli, pa seveda ni bilo dovolj. Padla je ideja, da gremo na drugo stran Temze, kjer je nočni lokal. A na drugo stran je vodil stari, zapuščeni most, za katerega smo se takrat, podkrepljeni z alkoholom, brez pomisleka tudi odločili. A glej ga zlomka; sredi mostu je ležala velika skala, ki nam je zapirala pot na drugo stran. Malo smo pomislili, nato se je pa vsak odločil po svoje. Prvi se je odločil Francoz. Sklenil je skalo zaobiti z leve strani, a je že v naslednjem trenutku zgr-mel v hladno reko. Naslednji je bil na vrsti Anglež. Želel je skalo preplezati, a ko je na vrhu začel prenašati težo na drugo stran kamna, mu je spodrsnilo in tudi on se je v naslednjem hipu znašel v vodi. Kaj pa Bosanec? Ta naš prijatelj je čisto ponorel, ko je videl, kaj se je zgodilo. »Razbiču te, kamen engleski« je rekel, si vzel zalet in se z vso silo zagnal proti oviri, da bi jo sunil z mostu. A kaj, ko je bila tema in alkoholni opoj. Ko se je z veliko hitrostjo bližal skali, je začel čedalje bolj vijugati levo in desno in namesto, da bi se vanjo zaletel, jo je zgrešil ter tudi on pristal v mogočni reki. Na koncu sem ostal na mostu še jaz, sam, brez prijateljev, izgubljen in nebogljen slovenski klošar. Zapel sem pesem »Saj za prijatelje, je treba kdaj kaj potrpet«, šel do skale, se po-fočkal »en dva tri Janez«, nato pa kot zvest, naiven in neumen vinski bratec še sam skočil v vodo. Dvesto metrov od mostu navzdol po reki smo (že precej bolj trezni) vsi skupaj priplezali na rečno obrežje in se odpravili direktno v domačo ulico. Tisto noč smo bili zaradi pre-mraženosti vsi pokriti z dvema časopisoma. A trmasti, kot smo, je naslednji dan padla odločitev, da zvečer premostimo oviro, ki nas je prejšnjo noč pometala v mrzlo reko. Bili smo trezni in vnaprej dobro pripravljeni na izziv. Opremili smo se z dolgimi močnimi palicami in v večernih urah stopili na zapuščen most. Vsi naenkrat smo zataknili palice v predel med tlemi in skalo in »hooooooruk«, s silo vzvoda premaknili kameno gmoto za nekaj centimetrov. Še nekajkrat smo naredili isto usklajeno proceduro in kmalu se je skala skotalila z mostu in naredilo je »štrbunk«. Pot na drugo stran je bila odprta. Vsi štirje smo veselo vzkliknili; Francoz »merci Got«, Anglež »thanks God«, Bosanec »hvala Bogu« in jaz, Slovenec »hvala, šefe«. Ja, tako sem rekel. Sem se pač sem zmotil, ker sem se tako navajen zahvaljevati veleposlaniku, ko mi da pol evra. No, malo me je zaneslo pripovedovanje, v bistvu sem se danes oglasil v ambulanti zato, da ugotoviva, ali imam sladkorno bolezen.« Zdravnik je z nasmeškom prikimal, mi izmeril pritisk in me napotil v laboratorij, kjer sem oddal kri in urin. Čez eno uro so bili rezultati, ki pa so žal pokazali, da imam blago zvišan krvni sladkor. »Brez panike«, so bile prve besede, ko je rezultate pogledal zdravnik. Takoj zatem je začel z razlago, ki mi je v veliki meri pomaga- avgust 2007 Iz dobrepoljske ambulante 29 la ugotoviti, za kakšno bolezen gre, kako je treba gledati na sladkorno bolezen in kako se je treba proti njej boriti. Takole je povedal: »Poglejte, gospod Janez. Gre za bolezen, kjer je v krvi preveč glukoze, ki predstavlja gorivo za delovanje celic našega telesa. To gorivo dobivamo s hrano in v današnjih časih je jasno, da je hrane kot izvora tega goriva na pretek. Zato nam je Bog ustvaril trebušno slinavko s hormonskim sistemom, ki odvečni sladkor v krvi zniža. To je nujno, saj preveč sladkorja v krvi postopoma okvari žile in živce, s tem pa tudi vitalne organe (srce, možgane, ledvice), ter oči. Mogoče je bolj kot te podrobnosti pomembno gledanje na bolezen z vidika načina življenja. Vse skupaj lahko primerjamo z izkušnjo, ki ste jo imeli vi in vaši prijatelji. Most čez reko lahko predstavlja naše življenje, mogočna skala, ki je ležala na mostu, pa sladkorno bolezen. Ta skala oziroma bolezen lahko leži na začetku mostu, oziroma naletimo nanjo že v začetku našega življenja. Takrat smo še šibki in borba je težka. Velikokrat nas sladkorna bolezen doleti na koncu našega življenjskega mosta in tudi takrat smo že šibki in borba je težka. V obeh teh primerih ponavadi sledi zdravljenje z močnimi zdravili. Če pa naletimo na skalo na sredini življenjskega mostu, smo še toliko močni, da se lahko borimo proti sladkorni bolezni v veliki meri tudi z drugimi sredstvi, ne samo z zdravili. Če poskušamo narediti kot Francoz, se naredimo 'francoza' in hočemo oviro enostavno zaobiti, kot da je ni, vidimo, da se kmalu znajdemo v ledeni reki, ki predstavlja neustavljiv tok proti smrti. Sladkorne torej ni preveč pametno ignorirati, saj nas ne spusti, da bi šli enostavno mimo njene »mogočnosti«. Poglejmo še ravnanje Angleža. Ta prijatelj je mislil, da bo lahko šel čez oviro, kar pomeni, da bi želeli bolezen podcenjevati in to v takem smislu: višji je krvni sladkor, višje cilje in življenjske obremenitve bi si postavljali, češ »kaj mi pa moreš, sladkorna, poglej, kljub temu, da si se postavila kot ovira v mojem življenju sem postal direktor«. Pa se je na vrhu skale Angležu zvr-telo in z višine je padel še bolj globoko kot ostali. Torej ni dobro, da gledamo na sladkorno bolezen kot na tekmeca, od katerega moramo biti vedno za eno stopničko višji. Kaj pa prijatelj Bosanec? Jasno je, da je reagiral preveč burno. Čim je slišal za neko oviro, ki ne škodi samo njemu, ampak naj bi delala škodo tudi marsikomu drugemu, je izgubil živce. Brezglavo, brez načrta je napadel oviro, kot da bi napadel sladkorno bolezen z močnimi dozami zdravil, ki so sicer namenjene zdravljenju drugih bolezni. S takim, ne preveč treznim ravnanjem pa Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni so: dednost (sladkorna bolezen v družini), debelost (zlasti nalaganje maščevja okoli pasu), premalo telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak in maščobe v krvi, zvišan krvni sladkor v nosečnosti ali rojstvo novorojenca, težkega nad 4,5 kg. Kot vidimo, je eden izmed dejavnikov, ki pripomore k zgodnejšemu nastanku sladkorne bolezni tudi pomanjkanje telesne aktivnosti. Poglejte ta nezdrav način gibanja. Namesto peš, se mladina vozi s prevoznimi sredstvi na motorni pogon. Da ne govorimo o igrišču v ozadju, ki večinoma sameva. Zato priporočam učencem, dijakom in študentom: po učenju ali opravljanju naloge si rajši omislite kakšno športno aktivnost, ne pa za računalnik ali pred televizijo, še pred tem pa na žalost v hladilnik po sladko in mastno hrano. Za letošnje šolsko leto boste težko dobili razna potrdila ali opravičila za izostanek od telovadbe. Možnost za opravičilo od telovadbe ima le tisti, pri katerem se ob oceni zdravstvenega stanja ugotovi, da bi bilo nesodelovanje pri telovadbi bolj koristno ali vsaj manj škodljivo za njegovo zdravje. vemo, da zgrešimo cilj in namesto, da bi zadeli oviro, sladkorno bolezen, iztirimo z našega življenjskega mostu in pademo v reko pogube. Pa še Slovenca poglejmo. Čim je slišal za skalo, ki je spravila z mostu že tri njegove prijatelje, se je vdal v usodo. Ne samo, da je čakal, kar bo pa bo, ampak je izgubil vsako voljo do borbe, se pofočkal, kot da bi na ves glas priznal, da je skala zanj premočna in se potem kar sam vrgel v reko. To se pravi, da se tak človek ovire, ki jo predstavlja sladkorna bolezen, takoj ustraši, se vda v usodo in se vrže v pogubo, recimo v smislu samomora. Umre torej zaradi strahu pred sladkorno, ne pa zaradi sladkorne. A taki smo, mister Janez« nadaljuje doktor«, eni tako, drugi drugače. Dokler iz reke pogube, ki vodi v smrt še pravočasno izplavamo, je še dobro. A naslednjič, ko pridemo spet na most življenja, več ne smemo narediti iste napake. Skala bo spet tam, čakala nas bo kot prej in takrat se moramo najprej zamisliti. Na stvar moramo gledati trezno, kot vi prijatelji, ki se takrat niste napili, narediti moramo načrt, se informirati o drugih klošarskih skupinah, ki so brez dvoma kdaj pred nami že premagale oviro. Tako je tudi pri sladkorni. Najprej je treba bolezen dobro spoznati, nato pridobiti znanje in narediti načrt, kako bomo bolezen premagovali. Oborožiti se moramo z znanjem in če je treba z zdravili, kot ste se vi s palicami, nato pa pogumno v boj proti sladkorni. A moramo biti pametni, bolezen moramo prelisičiti in jo napadati v njenih šibkih točkah, kot ste vi spodkopali skalo pri tleh. Spodkopavanje pa mora biti postopno, saj se taka skala, kot je sladkorna bolezen ne umakne že po prvem napadu. Kot sem torej rekel, važno je, da sladkorno ugotovimo, se odločimo, da jo bomo zdravili, se naučimo, kako, potem se oborožimo z motivacijo, voljo, zdravili, med zdravljenjem pa se trudimo, da ne bomo popuščali. Pred sladkorno se torej ne delajmo 'francoza', kot Francoz, ne bohotimo se v smislu petelina na gnoju, kot Anglež, ne zaletevajmo se z glavo skozi zid, ki ga sploh ne zadenemo, kot Bosanec in ne pokakajmo se pred besedo sladkorna bolezen, kot Slovenec. Pa brez zamere Francozi, Angleži, Bosanci in Slovenci, ki ste prebrali ta članek. Primerjave se nanašajo zgolj na našo izkušnjo, ki smo jo imeli na mostu.^ 10. rokometni turnir veteranov V soboto, 12. 5.2007, je društvo RK Dobrepolje pripravilo že 10. turnir Andoljšek-Pu-gelj-Drobnič. Turnir je potekal na športnem igrišču na Vidmu. Na turnirju so nastopale 4 moške in prvič tudi 2 ženski ekipi. Najboljši strelec: Matej Strah (RK Dobrepolje Moške ekipe: RK Črnomelj RK Krmelj RK Šentjernej RK Dobrepolje Ženske ekipe: RK Duplje RK Šentjernej Turnir je potekal v prijateljskem duhu, vendar pa smo bili priča zelo borbeni igri. Za red in disciplino na igrišču so skrbeli sodniki: Edi Rakovec, Zdravko Babič, Enes Ko-rič in Zoran Tavželj. Prireditev je povezoval reporter Igor Šuštar, za čas pa je skrbel Franci Strnad. Končni vrstni red: 1. RK Dobrepolje 2. RK Črnomelj 3. RK Šentjernej 4. RK Krmelj Izid tekme veterank: RK Šentjernej RK Duplje 7 : 10 Turnir smo zaključili z podelitvijo pokalov in zaključkom »Pri koritu« v Podgori. Prireditev so podprli Pekarna Blatnik in pokrovitelj turnirja Občina Dobrepolje in njen župan Janez Pavlin z izvrstnimi fotografijami. Pripravil: Janez Nose RK Dobrepolje v novih dresih Nogometni turnir na travi -Bruhanja vas 2007 V nedeljo, 1. julija, se je na travnatem igrišču v Bruhanji vasi zbralo 8 ekip, od tega jih je bilo 5 iz občine Dobrepolje, ostale pa iz sosednjih občin. Za najboljšega golmana je bil proglašen Šušteršič Matjaž - ekipa Klapa. K prijetnemu in dobremu vzdušju je pripomoglo veliko število navijačev, lepo vreme in dobra volja organizatorjev in sodelujočih. Stanka Kuplenk Ekipe so bile razdeljene v dve skupini po štiri, kjer je igrala vsaka ekipa z vsako. Iz predtekmovanja so se uvrstile naprej ekipe: Snežak, Bruhanja vas, Klapa in Outsider. V polfinalu je ekipa Snežak, po streljanju kazenskih strelov, izgubila z Bruhanjo vasjo, z rezultatom 4: 5. Klapa pa je presenetljivo izločila ekipo Outsider rezultatom 1: 0. Klapa je še enkrat presenetila v finalu, kjer je, v izredno razburljivem srečanju, premagala ekipo Bruhanje vasi, z rezultatom 3: 1, in zasedla prvo mesto. Za tretje mesto pa je Outsider odpravil z ekipo Snežak, z rezultatom 2: 1. Prvi strelec turnirja: Stopar Matjaž s tremi goli - ekipa Bruhanja vas. Turnir dvojic v odbojki na travi V organizaciji ŠD Dobrepolje, je istega dne potekal tudi turnir dvojic v odbojki. Prijavilo se je kar 11 dvojic. Tekmovanje je bilo zelo pestro, z navijanjem in vzklikanjem. Vsak je navijal za svoja kandidata. Tekme so se odvijale v popoldanskem času, zaključile pa so se pozno popoldne. Prvo mesto sta osvojila Matjaž Stopar in Matej Šporar, drugo mesto Simon Blatnik in Primož Pelc, tretje mesto Blaž Blatnik in Damjan Novak. Prireditev se je zaključila s podeljevanjem pokalov in nagrad. Vzdušje je bilo vseskozi izredno prešerno, vsi so zatrjevali, da se v naslednjem letu ponovno srečamo na prireditvi. Ob tej priliki se ŠD Dobrepolje zahvaljuje vsem svojim članom, ki so s svojim delom omogočili, da je prireditev potekala brezhibno. Prav tako pa se ŠD Dobrepolje zahvaljuje tudi PEKARNI BLATNIK za sponzoriranje prireditve. ♦ Lestvica spomladanskega dela lige v malem nogometu LESTVICA (1. del): Jesenski del se prične 1.9.2007 v Kompoljah ob 17.15 uri in je razdeljen v tri skupine. Razpored ostalih krogov po igriščih je naslednji: Sobota, 8. septembra 2007, Struge • Sobota, 15. septembra 2007, Predstruge • Sobota, 22. septembra 2007, Videm • Sobota, 29. septembra 2007, Kompolje mlade Američanke, ki študirajo umetnost v Rimu in si med počitnicami želijo ogledati preostanek Evrope. Na poti spoznajo lepo Axelle, ki jih povabi na nepozabno dopustovanje na Slo- št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika vaško, a kmalu po prihodu v obljubljeni kraj prijateljice ugotovijo, da so 1 SD PONIKVE 12 11 0 1 33 61 : 7 54 padle v past krute organizacije, ki za 2 SD STRUGE 12 11 0 1 33 55 14 41 primerno plačilo omogoča svojim 3 VELIKI SNEZAK 12 10 1 1 31 74 : 11 63 strankam iz vsega sveta sadistično iz- 4 SD DOBREPOLJE 12 8 1 3 25 35 25 10 življanje nad nedolžnimi žrtvami. Toda 5 SD KOMPOLJE - A' JE TO 12 7 1 4 22 46 26 20 dekleta se ne zavedajo, da je nera- 6 MINA CAFE 12 5 2 5 17 41 : 37 4 zumno izživljanje šele uvod v največje 7 SD ZAGORICA 12 5 2 5 17 27 : 34 -7 peklenske muke. DOLŽINA 93 minut. 8 KLAPA 12 5 0 7 15 19 41 -22 9 ŠPORTNO DRUSTVO CESTA 12 4 1 7 13 33 33 0 10 SD KOMPOLJE - ZVEZDE 12 4 0 8 12 20 47 -27 NEDELJA, 9. SEPTEMBER 11 SD PREDSTRUGE 12 2 0 10 6 17 : 41 -24 OB 15. uri in 20,30. uri 12 ZDENSKA VAS 12 1 0 11 3 19 58 -39 ameriška uspešnica - čarovniški film 13 CESTA 12 1 0 11 3 13 86 -73 HARRY P©TER KRATKA OZNAKA: Peto leto na čarovniški šoli Bradavičarki se Harryu ne obeta nič lepega. Poleg tega, da njegov smrtni sovražnik Mrlakenstein na prostosti kuje svoj ponovni vzpon na oblast, prične šolo nadzirati inkvizitor-ka Kalavara Temyna, ki s pooblastili ministrstva za čaranje zanika vsakršno možnost Mrlakensteinove vrnitve. Harry se zato odloči s prijateljema Ro-nom in Hermiono sam naučiti obrambnih čarobnih urokov in skušas hkrati LESTVICA (A liga): št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 SD PONIKVE 12 11 0 1 33 61 : 7 54 2 SD STRUGE 12 11 0 1 33 55 14 41 3 VELIKI SNEZAK 12 10 1 1 31 74 : 11 63 4 SD DOBREPOLJE 12 8 1 3 25 35 25 10 5 SD KOMPOLJE - A' JE TO 12 7 1 4 22 46 26 20 LESTVICA (B liga): št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 6 MINA CAFE 12 5 2 5 17 41 : 37 4 odkriti kraj, kjer bi se skrivala nena- 7 SD ZAGORICA 12 5 2 5 17 27 : 34 -7 vadna prerokba o njegovem življenju, 8 KLAPA 12 5 0 7 15 19 41 -22 toda zviti Mrlakenstein jim prav tam 9 SPORTNO DRUSTVO CESTA 12 4 1 7 13 33 33 0 pripravlja smrtonosno past.DOLŽINA 138 MINUT LESTVICA (C liga): št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika PETEK, 14. SEPTEMBER 10 SD KOMPOLJE - ZVEZDE 12 4 0 8 12 20 47 -27 OB 18. uri 11 SD PREDSTRUGE 12 2 0 10 6 17 : 41 -24 ameriška uspešnica - otroški animira- 12 ZDENSKA VAS 12 1 0 11 3 19 58 -39 ni film 13 CESTA 12 1 0 11 3 13 86 -73 SIMPS©N©VI KINOPROGRAM ZA SEPTEMBER 2007 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK PETEK, 31. AVGUST OB 18. uri ameriška uspešnica - film za otroke KRATKA OZNAKA: Mladoporočenca Shreka in princeso Fiono preseneti kraljeva smrt, zaradi katere bi moral Shrek prevzeti vodenje dežele, poleg tega pa mu Fiona sporoči, da bosta dobila otroka. Toda ker je Shreku bolj kot dvorec všeč smrdljiva močvara, se z zvestima prijateljema Osličkom in Obutim Mačkom odpravijo poiskat primernejšega prestolonaslednika Artur-ja, ki pa se ne vede prav nič kraljevsko. Med tem Sanjski Princ z zlobnimi pravljičnimi junaki načrtuje prevzem oblasti, toda to je račun brez Fione in njenih prijateljic Sneguljčice, Trnuljčice in Motovilke. Film je sinhroniziran v slovenščino. DOLŽINA: 93 MINUT NEDELJA, 2. SEPTEMBER OB 15. uri in 20,30. uri ameriška uspešnica - akcijski film KRATKA OZNAKA: Po izginotju smrtnega sovražnika Dr. Pogube se zdi, da se za superjunake fantastične četverice zopet obeta mirnejše življenje, toda prihod skrivnostnega in na videz nepremagljivega Srebrnega letalca znova postavi na preizkušnjo njihove nadnaravne sposobnosti. Med neizprosnim in uničujočim bojem odkrijejo, da Srebrni letalec svoje moči črpa iz istega vira vesoljne energije, ki je pred leti tudi njim dal nadnaravne moči, prihodnost človeštva pa še dodatno ogrozi vrnitev njihovega največjega nasprotnika, ki si je nadel še bolj grozljivo in neizprosno podobo.DOLŽINA: 92 minut. PETEK, 7. SEPTEMBER OB 20,30. uri ameriška uspešnica - srhljivka KRVAVI HOSTEL 2 KRATKA OZNAKA: V drugem delu temačnega prikaza najbolj izprijenih kotičkov človeške duše spoznamo tri KRATKA VSEBINA: 18 let po nastanku ene najbolj uspešnih televizijskih serij se Simpsonovi končno selijo na velika platna, tudi tokrat s pomočjo nerodnega nergača Homerja, ki zavoljo svoje večne nesreče povzroči katastrofo svetovnih razsežnosti. Poleg jeze vseh meščanov Springfielda je nad njim razočaran tudi radoživi sin Bart, ki skuša novo družino najti pri vedno prijaznem sosedu Flandersu, ki želi prevz-gojiti nagajivega dečka, a je to račun brez krčmarja. Homer si med tem prizadeva, da bi rešil svet in svojo družino, seveda kot vedno na svoj zelo nenavaden in zabaven način. Film je sin-hroniziran v slovenščino.DOLŽINA: 80 minut. NEDELJA, 16. SEPTEMBER OB 15. uri in 20,30. uri ameriško uspešnico - grozljivko KRATKA OZNAKA: V filmu producen-tov Teksaškega pokola z motorko in Amityville: Hiša groze spoznamo mladi par, ki se odpravlja na počitnice. Jim in Grace med vožnjo po ameriških prostranstvih srečata avtoštoparja Ry-derja, ki jima prične streči po življenju. Na begu si po spletu nesrečnih okoliš- avgust 2007 Kino, oglasi 33 Simpsonovi čin na glavo nakopljeta tudi srd lokalne policije, a kamorkoli se skušata skriti, naletita le na nove Ry-derjeve žrtve, saj očitno nič ne more ustaviti psihopatskega morilca na krvoločnem pohodu.DOLŽINA: 90 MINUT. PETEK, 21. SEPTEMBER OB 20,30. uri ameriška uspešnica - akcijski vohunski film KRATKA OZNAKA: V zgodbi, posneti po resničnih dogodkih največje izdaje tajnih podatkov v zgodovini ZDA, spoznamo mladega agenta FBI-ja Erica, ki se priključi elitni enoti za nadzor vladnih agentov. Šefica Kate mu zaupa zahtevno nalogo pridobitve zaupanja veteranskega vohuna Hanssena, za katerega sumijo, da Sovjetski zvezi prodaja pomembne podatke o ameriških strateških načrtih in agentih. Toda Eric v Hanssenovih dejanjih nikakor ne more najti napake, s pomočjo katere bi ga lahko ujeli pri nečastnem dejanju, hkrati pa je vse bolj očitno, da nihče ne govori popolne resnice in da nikomur ne gre zaupati. DOLŽINA: 110 MINUT NEDELJA, 23. SEPTEMBER OB 15. uri in 20,30. uri ameriška uspešnica - akcijski film UMRI P©K©N©N© 4 KRATKA VSEBINA: John McClane je po letih boja z alkoholom, ločitvi in končani karieri policista našel svoje mesto v oddelku za domovinsko varnost, kjer se bori proti sodobnim računalniškim teroristom. Ko Amerika doživi vseobsežni računalniški napad teroristov, ki začnejo prevzemati vse pomembne sisteme, od prometnih luči, do bančnih sistemov in borze, se McClane po svoji stari navadi znajde sredi vratolomnega lova na kriminalce. Ti ga skušajo ustrahovati z ugrabi- tvijo njegove hčerke, toda hladnokrvni novodobni teroristi niso računali s policistom stare šole, ki ga v boju za pravico in družino ni strah povzročiti pravega uniče-nja..DOLŽINA: 130 MINUT. PETEK, 28. SEPTEMBER OB 17. uri ameriška uspešnica - animirani otroški film KRATKA VSEBINA: Ustvarjalci Sezone lova in režiserja drugega dela Sveta igrač ter Tarzana nam prinašajo zgodbo o radoživem pingvinu Codyju, ki se odloči udeležiti največjega tekmovanja v deskanju na valovih. Na poti se mu s pomočjo zabavnih naključij pridružijo čudaški piščanec, preračunljiva me-nedžerska vidra, kolerični čapljasti iskalec mladih talentov in prijazna pingvinja vodna reševalka. Skupaj se pogumno spopadejo z največjimi valovi in ob tem spoznavajo, da resničnemu zmagovalcu ni potrebno vedno biti prvi. Film je sinhroni-ziran v slovenščino. Dolžina 85 minut NEDELJA, 30. SEPTEMBER OB 15. uri in 20,30. uri ameriška uspešnica - akcijski triler KRATKA VSEBINA: Willy je mlad državni tožilec, ki se mu obeta prestižno mesto v priznani odvetniški pisarni, če le zaključi odmeven proces proti dvoličnemu inženirju Tedu, ki je obtožen poskusa umora svoje žene. Toda na videz kristalno jasen primer se začne zapletati, saj Ted spretno manipulira z dokazi in vedno znova poskrbi za presenečenja. Todovo največje orožje je namreč zmožnost, da v vsakem spozna njegovo največjo pomanjkljivost - tudi v Willyju, ki kmalu več ne najde poti iz pretkane mreže spletk in prevar..DOLŽINA: 112 MINUT. CVETLICARNA TRGOVINA • Rezano cvetje, lončnice, sezonsko cvetje • Aranžmaji (poročni, namizni, žalni, nagrobni in priložnostni) • Različne vrste prsti, nagrobnega peska, lubje, mačehe, trajnice^ • Cvetlični lončki • Ženska oblačila • Moška oblačila • Otroška oblačila Novost: DARILNI BONI! • Aranžiranje daril • Kristal, izdelki iz stekla in keramike • Kozmetika • Nakit • Plišasti izdelki • Ure, sveče Cvetličarna trgovina Lilija Bambič Danica s.p., Videm 32 b, 1312 Videm Dobrepolje Tel. št.: 01/7807 257, mob.: 041/ 836 249, 041/ 745 291 Ko se Vašega življenja dotakne bolečina, potrebujete nekoga, ki bo odgovorno in z vso pieteto prevzel skrbi in storitve ob slovesu od Vaših najdražjih. K vam pridemo v najkrajšem času in se o pogrebu pogovorimo na domu. Celotna pogrebna storitev vsebuje vse od prevoza pokojnika (tudi na Žale), ureditve v poslovilni vežici, izkop jame, izdelava in dostava cvetja, organizacija pevcev, trobentača, ureditev dokumentov in še mnogo stvari, na katere v takih trenutkih ne moremo misliti. Za pogrebne storitve smo dosegljivi 24 ur, vse dni v tednu. Tudi med dela prostimi dnevi, ob praznikih in dopustu. POGREBNE STORITVE LILIJA, VIDEM 32 b, 1312 Videm - Dobrepolje NAROČILA ZA POGREBNE STORITVE IN ŽALNE ARANŽMAJE SPREJEMAMO NA ŠTEVILKAH: 01/ 7807-257 • 041-836-249 • 041-745-291 Pokličete lahko kadarkoli (naročila sprejemamo non-stop). NI SMRT TISTO, KAR NAS LOČI IN ŽIVLJENJE NI, KAR DRUŽI NAS. BREZ POMENA ZANJE SO RAZDALJE, KRAJ IN ČAS. (M. KAČIČ) ZAHVALA Po dolgi bolezni je za vedno zaprla utrujene oči naša sestra, teta in sestrična VERONIKA ZUPANČIČ (1930-2007) iz Tisovca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo kropili, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem zaposlenim v DOMU STAREJŠIH OBČANOV GROSUPLJE, ki ste Veroniki tako nesebično pomagali in ji lajšali njeno trpljenje. Hvala vsem, ki ste Veroniko v domu tudi obiskovali. Najlepša hvala dr. Mariču, Sr. Ljubi in g. Robertu za dolgoletno zdravljenje hudo bolne Veronike. Zahvalo izrekamo g, župniku p. Bogomirju Hren za pogrebno slovesnost, mašo in poslovilne besede, pevskemu zboru Struge, g. Pavli Hočevar iz Strug in pogrebnemu zavodu Zakrajšek Marku. Zahvaljujemo se tudi g. Slavki Mesojedec iz Zdenske vasi za lepo vodenje molitve v Tisovcu in vsem, ki ste zanjo molili na domu in v vežici Hvala vsem in vsakemu posebej. VSI NJENI Luč je izginila v temi in z njo ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili. Nastalo je jutro, posvetilo je svetlo nebo, od tebe vzeli smo slovo. Po obrazu tekle so nam solze, v srcu bolečina, ostala je samo še tišina. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, sina, brata, strica in svaka MARJANA KRALJA (1946-2007) iz Ceste 55B se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam stali ob strani. Posebna zahvala sosedu Janezu Drobniču, prijatelju Ladotu, Cveti in Tonetu za nesebično pomoč v Marjanovih zadnjih trenutkih. Prisrčna hvala Slavki Glač za lepo opravljeno molitev. Hvala Marinki Perhaj, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem. Tudi za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in pevskemu zboru za zapete pesmi. Vsi njegovi Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. (1 Kor 13 1sl.) Dotaknila si se nas bolj, kot lahko povemo. Si naša in neskončno ljubljena. TANJA KOVAČIČ ZAHVALA Neizrekljiva in neusahljiva je naša žalost, a neizmerljiva je naša hvaležnost do vseh, ki ste bili z nami v času neizmerne bolečine in nam kakor koli pomagali. Še posebno hvaležnost bi radi izrazili Ambrožu in Luciji Volek, Janezu in Marti Šuštar, Petru Jakopiču, Branetu Brodniku, Andreji Prijatelj, Mariji Sadar in Viki Buščaj za prve besede tolažbe, izkazano pomoč in dobroto. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu od nje tako ganljivo poslovili, darovali cvetje in sveče, z nami sočustvovali, izrazili ustno in pisno sožalje in jo spoštljivo pospremili na njeni poslednji zemeljski poti. Še posebej smo hvaležni domačima duhovnikoma in duhovnikom iz Stržišča za lepo opravljen pogrebni obred z mašo in izražene tolažilne misli, polne vere, upanja in ljubezni. Hvaležni smo mladinskemu pevskemu zboru, mešanemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru za pesmi slovesa med mašo in na pokopališču; vsem, ki ste zanjo molili, dobrepoljskim skavtom in mladinski veroučni skupini, sošolcem, učiteljem in profesorjem iz osnovne šole in Gimnazije Poljane, prijateljem iz Stržišča in prav vsem, ki ste jo imeli in jo imate radi. Ostanite njeni prijatelji. Vsi njeni Čeprav odhajam v novi dom, pozabil Vas nikdar ne bom, kot angel pazil bom na vas, dokler spet snidenja ne pride čas. (Liljana Senčar) ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in pradedka IVANA KAPLAN st. Iz Vidma (1914 - 2007) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, izrekali sožalje, darovali za maše, cvetje ter sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Francu Škulju in nečaku Francu Novaku za pogrebno slovesnost in mašo, moškemu pevskemu zboru in Darku Matjašiču za zvok tišine, Kostanjšek Mileni za poslovilne besede in cvetličarni Lilija. Vsi njegovi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega ljubljenega moža in očija ANTONA BRODNIK iz Kompolj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se od njega poslovili, zanj molili in darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem moškega pevskega zbora za lepo petje, ter Lovski družini Dobrepolje in cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Zahvala gre tudi vsemu osebju Zdravstvenega doma Videm. Posebno se zahvaljujemo družini Strnad iz Vidma, Lukčevim iz Kompolj. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi. Nepremičnine Amulet d.o.o., Brankovo 8, 1315 Velike Lašče tel.: 01/7881 180, fax: 01/7881 166, GSM: 031 682 804 PRODAMO ■ KOČEVJE - Kočevska reka, dvosobno stanovanje, 47.50 m2, obnovljeno 2005, s centralno kurjavo, lepa sončna lokacija. Cena: 36.000 EUR. ■ HIŠO V LIVOLDU pri Kočevju, 160 m2, parcela 1500 m2, velik urejen vrt, obnovljena 2005, cena 104.323,15 EUR (25 mio SIT). ■ DVOSOBNO STANOVANJE V KOČEVJU, 48 m2, obnovljeno 2006, cena 49.240,52 EUR (11,8 mio SIT). ■ DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE V RIBNICI, 62 m2, povsem obnovljeno 2007 (el., voda, kopalnica, nova kuhinja, stropi, parket, okna), z garažo 13 m2, vrtom 60 m2, drvarnico 4 m2, kletjo, 4m2, + soba 11,5 m2 in skupni prostori, cena 90.970 EUR (21,8 mio SIT) ■ DVOSOBNO STANOVANJE V RIBNICI, 64,5 m2, zgrajeno pred l. 1967, cena 66.000,00 EUR. ■ VELIKE LAŠČE - stan. stavba in gosp. poslopje, zgraj. pred l. 1967, na parceli 1301 m2, lepa lokacija, cena: 104.000 EUR. ■ KOČEVJE - gradbena parcela 2511 m2, cena 33.000 EUR. KUPIMO ■ HIŠO na relaciji Kočevje - Ribnica - Ljubljana. ■ KMETIJO na Dolenjskem, Notranjskem ali v širši okolici Ljubljane. ■ ENO DO DVOSOBNO STANOVANJE v Kočevju, Ribnici, Cerknici ali okolici Ljubljane. UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJO IN POSTOPEK PREPISA NEPREMIČNINE PE Amulet d.o.o., Brankovo 8, 1315 Velike Lašče tel.: 01/7881 180, GSM: 031 682 805 SMO ženitna posredovalnica za vse generacije osamljenih na področju vse Slovenije in tudi zamejstva. Pokličite agencijo Angel in spoznali boste svojega partnerja. ANGEL agencija - Gospodje in fantje, želite trajno in resno zvezo z zaupanja vredno in resno partnerico? V naši posredovalnici se lahko oglasite tudi osebno. BOLI, ker vas je prevarala, vam lagala in vas s tem prizadela? Vse v tem svetu se zgodi z nekim namenom. Morda se je to zgodilo zato, da spoznate neko drugo, bolj pošteno in iskreno osebo. Zberite pogum in zavrtite telefonsko številko. Morda tu pri nas že nekdo čaka na vas. AGENCIJA Angel za dekleta in žene nudi brezplačno diskretno posredovanje po vsej Sloveniji in zamejstvu. Anonimnost zagotovljena. STE osamljene in nesrečne? Pokličite ženitno agencijo in posredovalnico Angel. Tu vam bomo poiskali partnerja, ki vam bo zasedel praznino v srcu.. • 19-LETNI fant želi spoznati resno in umirjeno dekle do 23 let, ki se je po spoznavanjih pripravljena preseliti k njemu in ustvarjati skupno življenje. • 32-LETNI prijazen in delaven fant išče simpatično dekle 25-35 let, za resno in dolgotrajno zvezo brez laži in prevar. • USPEŠNA 30-letnica, zaposlena, pridna in prijazna želi spoznati izobraženega moškega od 30-45 let za srečno življenje v dvoje. • PRIJETNA 34-letnica, ki se ukvarja z veliko različnimi stvarmi, želi spoznati moškega prijetnega videza do 45 let za skupno preživljanje časa. ^ - JmF \ ^ • J ■ __ ^^^^ OBVESTILO O NAJEMU BARA V Zavodu sv. Terezije se v pritličju zavoda nahaja bar. Opremljen je z vso opremo (strojno). Tehnično je brezhiben ter z vso potrebno možna postrežba na pokriti terasi ter skozi vse leto v notranjem prostoru zavoda v prijetnem ambientu. Bar trenutno posluje z minimalnim delovnim časom, ker pa je povpraševanje veliko, zavod pa pestijo kadrovski problemi, smo se odločili, da bar oddamo v uporabo najboljšemu ponudniku. Ali na kromiranih delih, ki krasijo armaturno ploščo? Vas ne raznežni otip usnjenega volana? Ali vas ne vznemirijo nagajivo osvetljeni gumbi in športni merilniki? Nemogoče. Nova Corsa. C'mon! AVTOHIŠA ZALAR d.o.o., Male Lašče 105, Velike Lašče, tel.: 01/78 81 999 Informativna cena v SIT znaša 2.154.364 SIT. Slika lahko prikazuje opremo, ki ni serijska. Količina vozil je omejena. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,6 do 7,2 l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 124 do 185 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Budaors, Szabadság u. 117, Madžarska Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. V.d. odgovorne urednice: Vita Klein. E-pošta: branko.miklic@siol.net, informacije po telefonu 041 603 733. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.