St 51. Poštnina pavšalirana. V LJubljani, dne 16. decembra 1920, Leto II. Izhaja Kf-^l": eetotek. celoletno.................K 25-— polu let no .................„ 131— Posamezna številka.............„ !•— "t.V 9»v i-MM : mBBfi ■Mm- JSI Glasilo r,Samostojne W kmetijske stranke m Slovenijo •s Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v dpžaul uravnavaj si sam! Cnserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za; male oglase............. . K l*—. uradne razglase ...................„ 1'50 reklame....................2-— Uredništvo in upravnlStvo lista le v Ljublfani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca). Naročnikom. Spričo silne podražitve papirja in tiska ter narastlih drugih stroškov smo prisiljeni z novim letom zvišati naročnino na »Kmetijski list", ki bo odslej veljal <50 kpffn letno. Ker bo s tem list še vedno eden najcenejših — vsaj ne bo veljala posamezna številka niti eno kro-So — zato smo prepričani, da nam thranijo vsi naročniki svojo naklonjenost in da nam pridobe še love naročnike! Uprasništijo Jinstij^p lista". N&, delo! Po volilnem uspehu, ki ga je ne-porno dosegla SKS., je ostalo še ne-ovršeno veliko delo — popolna zmaja kmetskega stanu. Ta zmaga je prepotrebna in edino rešilna, kier brez a je postane tudi doseženi uspeh le loprevara, celo nazadovanje, ker jemlje najbolj narodnemu in najbolj Vpravičeriemu gibanju, kakor je ravno iaše kmetsko gibanje, ugled in veljajo. Ali po z uspehom začeti poti naprej h končni zmagi in osamosvojitvi dežele, ali pa nazaj pod tlako me-i#a, o tem odločimo mi, kakor se po-iprimemo dela za svojo stvar. Zato kličemo na delo vse, ki jim |e mar kmetski interes, zato se obračamo predvsem na naše pristaše in naše krajevne organizacije, ki so bile mozeg vsega našega dela. Naše krajevne organizacije so bile ona nepremagljiva sila, ki je vrgla kle-rikalizem, one pa morajo biti tudi ona moč, ki končnoveljavno izvoju-je zmago Stari pravdi. Ker smo že videli, kako znajo delovati naše organizacije, zato ne dvomimo, da bo naš klic po delu imel pri njih popoln uspeh in da se z vnemo lotijo dela, ki ga je na vseh koncih in krajih v izobilju. V prvi vrsti je treba delati za našo stranko. Naj lažejo nasprotniki SKS. še tako ogabno, neizpodbitna resnica o-stane vendar, da je SKS. edina prava kmetska stranka. Ona je nosite-ljica čiste kmetske ideje, ona je edina nesebična zastopnica podeželskih interesov. Zato pomeni delo za SKS. delo za kmetsko ljudstvo, za vse podeželje, zato delajo naše krajevne organizacije najbolj za kmeta, če delajo za SKS. Nabiranje članov. SKS. sloni na krajevnih organizacijah in te zopet slone na svojih članih. Čim močnejše in številnejše so krajevne organizacije, tem močnejša je tudi stranka. Zato nabirajte člane, snujte nove odseke, nabirajte prispevke in razširjajte našo misel! Za naš tisk! Stranka brez dobrega in močnega tiska je kakor vojak brez puške. Proti nam je cela vrsta močnih sovražnikov, ki nas dnevno napadajo in obrezujejo in proti katerim se ne moremo braniti, ker nimamo tiska. Skoraj vsaka strančica ima svoj dnevnik, ima več tednikov, mi pa, ki moramo postati prva stranka vse Slovenije, imajno samo en tednik. To je nezdravo, to je škodljivo in zato se mora to nehati. Na krajevnih organizacijah je, da izvedejo zboljšanje, da dado stranki orožje. Zato nabirajte za tiskovni sklad, nabirajte prispevke, naročnike in mse-rate, delajte z vso močjo, ker stroški rastejo dnevno! Skrb za naraščaj. Mladina je povračilo in kdor ima za seboj mladino, ta ima pred seboj bodočnost. Zato posvečajte vso skrb mladini, zato delajte za njo! Snujte mladinske klube, ki nam dado dobre in zanesljive delavce, dvigajte s knjižnicami, predavanji in tečaji njih na-obrazbo, da ne postanejo samo marljivi, temveč tudi zmožni agitatorji! Če bo močna naša stranka, bo močan tudi kmet, in če bo kmet gospodarsko in kulturno na višku, bo tudi sila njegove stranke večja. Zato delate za kmeta, če delate za stranko. Njegova gospodarska osamosvojitev mora postati resnica in to se zgodi, če zavlada povsodi misel zadružništva. Nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da reši kmetsko zadružništvo vso deželo, ves narod pred vedno močnejšo in vedno pogubnejšo bankokra-cijo. Treba je to po večini itak tujo moč zlomiti in z zadružništvom morejo naše organizacije izvojevati tudi to zmago. Ne manj važno kot delo na gospodarskem je delo na kulturnem polju. Vas ima isto pravico do dobre zabave kot mesto. In kakor v mestu, tako morajo tudi na deželi nastati knjižnice, predstave, predavanja, zabave itd. Na vseh poljih morajo delovati naše krajevne organizacije in o vseh vprašanjih morajo biti poučene. Ne bodo sicer sledili naši poslanci klerikalcem, demokratom in drugim, ki poznajo le svoje volilce; temveč slej kot prej se bodo ravnali po načelu, da ima vsak kmet, vsak podeželan pravico do pomoči naših poslancev. Ali oni morajo zanesljivo vedeti, da je prosilec tudi potreben. Zategadelj se morajo ozirati le na one, ki jih priporočajo naše krajevne organizacije. Enako pa mora delati tudi stranka. Zato mora iti vsaka prošnja preko naše organizacije, ker samo na take se moremo ozirati. Naš klic po delu pa velja tudi o-nim, ki še niso v naši stranki, ki so še vedno pod vplivom nasprotnikov. Neliajte z omahljivostjo in pristopite k nam! Ali ne uvidite, da zadržujete zmago kmetske misli, ko jačite sovražnike in slabite edino kmetsko stranko? Ali res še niste spoznali, kje je pravica in kje je tuje gospodstvo? Ne odlašajte in storite svojo dolžnost, da bo zmaga čim popolnejša in čim skorejša! Dijakom! Končno pa velja naš klic tudi Vam, ki ste izšli iz naroda in ki ste dolžni delati za narod. Pred Vami se odigrava eno najveličastnejših poglavij narodne zgodovine, ko gradi cd vseh spon oproščeni kmet novo državo. S težko roko jo gradi, a na trdih temeljih. Da pa bo tudi njena zunanja oblika veličastna, zagrabite za delo tudi Vi, ki Vam je narod dal raobrazbo in lepše življenje! Neo-prostljivo bi bilo za Vas, če hi Vi v takih trenutkih stali poleg, če bi držali Vi, mladi in sveži, roke križem, kadar delajo Vaši očetje. Zato pristopite k nam in postanite naši, da morete enkrat z delom nadaljevati tam, kjer so nehali Vaši očetje! Kot vse prebujajoč pomladni veter mora oživeti naše vrste nov delavni duh! Vse mora zacvesti v vse objema-jočem delu, da bo že enkrat končana kmetska bol in da bo maščevan on, ki je bil z razbeljeno krono kronan za nas. Začetek je storjen in sicer z uspehom. Sedaj pa na delo vsi, da postane uspeh zmaga in da bo konec trpljenja! Tako „deiajo" za ljudstvo! Prvega decembra se je vršil v Gornji Radgoni impozanten shod vsega ljutomerskega okraja, na katerem so zborovalci ostro in soglasno nastopili proti krivični in pristranski razdelitvi davkov ter energično zahtevali, da se krivci kaznujejo. V obširni spomenici je bil izdelan podrobno ves material in mestoma je razkril naravnost koruptne afere. Končno je izvobl shod delegacijo, sestoječo iz šestih najuglednejših državljanov, ki naj pri vseh oblastvih posreduje za revizijo odmerjenih davkov ter za preiskavo koruptnih afer. Delegacija se je takoj z vnemo lotila svojega dela, naletela pa mestoma na tako škandalozno pojmovanje ljudskih interesov, da se neha vsaka potrpežljivost. Šef ljubljanske pokrajinske vlade dr. Brejc je delegaciji sicer izjavil, da se bo o stvari infonniral, in sicer je podal izjavo na način, da so imeli vsi člani delegacije vtisk, da pride vsa zadeva na znano dolgo klop, kjer lahko za večno zaspi. In vendar je jasno kot beli dan, da je vlada v prvi vrsti poklicana, da takoj posreduje, kakor hitro ji kdo javi koruptno afero. V takih slučajih, kadar šest najuglednejših posestnikov navaja konkretna dejstva, kadar žrtvujejo ljudje denar in čas za zmago pravice, tedaj akademične izjave ne zadostujejo in kažejo le brezbrižnost do ljudstva. Pred nastopom SKS. je bila taka brezbrižnost še nekako pojmljiva, danes pa ima ljudstvo devet svojih energičnih zastopnikov, ki imajo voljo in silo, da to brezbrižnost oblastev končajo. Še bolj se je pa izkazal finančni delegat za Slovenijo g. dr Šav-n i k. Namesto da bi našel vsaj malo toplih besedi, je suhoparno in naravnost zasmehujoče dejal delegaciji: «Ljudje vedno tožijo, da so davki preveliki, ali vedno jih plačajo. Tako je tudi z vami. Davke boste plačali in tudi še štirikrat in petkrat večje. Kako pa naj jaz pošljem v Ljutomer uradnika, da pregleda odmero davkov, ko mi pa nihče noče iti, ker so dnevnice prenizko Tako torej! Ker g. finančni delegat nima nobene avtoritete v uradu, ker niti on, vkljub svojim obsežnim pravicam, ne zna uradnikov plačati tako, kakor je treba, naj gre ves okraj na beraški bo-ban! Res, lepo umevajo nekateri gospodje svoje dolžnosti do ljudstva, res, narod mora biti vesel takih šefov in uradnikov! Veseli nas le eno, da so gospodje pokazali tako pojmovanje ljudskih interesov tik pred pričetkom ustavo-tvorne skupščine. V Beogradu, kamor je odšla omenjena delegacija skupno z našimi poslanci, se že še izpregovori potrebna beseda in upati smemo, da v Beogradu vkljub nizkih dnevnic najdejo uradnika, ki izvrši revizijo ne samo v 1 jutomeru, ampak tudi na naši diftii linančni delegaciji. „JngosIovenska Matica" in kmetski stan. Temelj naše države je kmet, ker je naš narod v ogromni večini kmetski. Isto velja tudi za del naše domovine, ki Še ni z nami združen. Zato ne trpi nikdo tako zelo vsled nasilja sovražnika, kakor ravno kmet, katerega narodnostno in gospodarsko uničuje sovražna vlada. Če vzamemo v roke samo eno številko poljubnega primor skega lista, če preberemo le eno pismo, ki pride iz zasedenega ozemlja, in če poslušamo le enega rojaka, ki nas obišče, se prepričamo, da je tudi v resnici tako. Na zasedenem ozemlju trpi naš kmetski človek najbolj Tudi naš kmet v Primor ju, kateri ima v sebi ponos svojih prednikov, da priznava svojo narodnost in da ne pljuva na jezik, ki ga je učila slovenska mati, je preganjan. V zasmeh vse pravice delajo to laška oblastva na zasedenem ozemlju nemoteno in ne da bi se mogel naš preprosti kmetski človek na deželi braniti. Zapustiti rodne grude tudi ne more, preveč je navezan nanjo, ker jo je s svojim znojem obdelal in na nji trpel sam kakor dedi, od katerih jo je dobil. Zato raje trpi na tej svoji rodni grudi vsako preganjanje. Po vaseh in selih zasedenega o-zemlja so nastanila laška oblastva vojaštvo. Še nikdar ni bilo vojaštvo dobrodošel gost na kmetih, kar pa je uganjala in uganja še danes laška soldateska po naših vaseh, kriči k nebu. Laški vojaki iz Kalabrije in drugih žalostnih delov Italije kradejo našim ljudem, bednim kmetom, živino, uničujejo pridelke, kvarijo imetje in vrhutega zasmehujejo najvišjo čast moža, preganjajo žene. Kot da bi se vrnili neznosni časi tlake in robote, tako divja laška soldateska. Pravica pa je daleč in na zasedenem ozemlju je sploh nepoznana. Kdor se pritoži, tega se ne posluša, če mu je sreča mila. Večina pa jih dobi samo po glavi, da se mesece leči v bolnicah, ker se je „drznila" braniti svojo pravico in svojo čast. Občinam je odvzeta vsa veljava in kot valpti razsipavajo občinski denar razni laški gerenti, ki imajo samo eno skrb, da si napolnijo torbe in odidejo, odkoder so prišli. O pravici našega jezika v šoli, u-radu in drugod ter o ostalih najna-vadnejših pravicah naroda niti ne govorimo. Porušene domove tupatam sezidajo, toda odškodnino priznajo tako nizko, da ostaja na vsakem nekdaj trdnem kmetskem posestvu nepoplač-Jjiv dolg. Drugod bivajo nekdanji posestniki priprostih, toda snažnih domov v lesenih barakah. Polja pokrivajo še vedno ostanki vojnih priprav, le malo pridelkov izsili kmet iz te o-1 pustošene, nekdaj tako rodovitna zemlje. Podpore ne dobi kmet od nikoder, niti za gospodarstvo, niti za otroke, da bi jih izšolal, niti zase, da bi si opomogel. Še tega nima, da bi vzel v nedeljo knjigo, gospodarsko ali drugo, ali pa časopis v roke. Ni knjige, ni časopisa, tiskarne so uničene, knjige so izginile. Ni veselega petja, ni igre, ni zabave, ker ni učiteljevi petja, ker ni pesmaric, ker ni društev. Mladina že poje italijansko pesem, ker ni nikogar, ki bi jo naučil naše pesmi. Da se končajo te neznosne razmere, so osnovali rodoljubi „ J ugoslo vensko Matico", ki naj ščiti vse preganjane in jim omogoči življenje tudi pod kruto upravo' tujčevo. Kdor je preganjan, kdor trpi, temu velja v prvi vrsti njena pomoč. In ker je temelj prebivalstva na zasedenem ozemlju kmet, podpira „Jugoslovenska Mac tica" v veliki meri kmeta. Kdor podpira torej „JugoslovetM sko Matico", ta podpira kmeta nai zasedenem ozemlju, in čim bolj podpirajo naši kmetje našo najvišjo narodno obrambno organizacijo, tem bolj podpira ona oropane in prega* njane kmete Istre, Krasa, Goriške, Notranjske in Koroške. Kmetje! Kmetska stvar zmaga, kadar si prično kmetje medsebojno pomagati, kadar ne zapuste drug drugega v sili. Komur je na srcu kmetska stvar, ta podpiraj svojega stanovskega brata na zasedenem o« zemlju! To pa stori najizdatnejše, če podpira „ J ugoslo vensko Matico", če postane njen član. Zato ne bi smelo biti kmeta, ki nI član „Jugoslovenske Matice", zato ne priglasi zaveden kmet samo sebe, temveč vso svojo rodbino za člane ,Jugoslovenske Matice". Trpljenje kmeta na zasedenem o* zemlju mora nehati takoj, zato pa tudi vi kmetje v že svobodni domovini pristopite takoj k , Jugoslovenski Matici"! Ako še ni v vaši vasi podružnice! „Jugoslovenske Matice", osnujte si jo takoj in ne odlašajte! Ker čim bolj odlašate vi, tem bolj in tem dalje trpe vaši bratje. Na delo torej za kmeta na zase-denem ozemlju! Osleparjsm Korošci. Ni je bilo stranke na Slovenskem, ki bi pred koroškim plebiscitom tako kakor SLS. kričala o svoji navdušenosti za Korošce. Tako so se ponašali tedaj naši klerikalci, kot da bi bili vsi neklerikalni Slovenci sami izdajalci Korošcev. Sedaj so bile volitve in klerikalci so imeli priliko, da tudi dejansko pokažejo svojo ljubezen do Korošcev ter da jim dajo vsaj en mandat, ko so izgubili Korošci ne brez klerikalne krivde oba svoja. Ah naši klerikalci so ostali zvesti šusteršičevi politiki, in kakor je vzel šusteršifi svoje dni Korošcem drugo poslansko mesto v nekdanjem avstrijskem parlamentu, tako tudi sedanji njegovi učenci niso dali Korošcem nobenega mandata. In vendar bi imel vzrok pritoževati se samo posl. Gra-fenauer, ne pa tudi slavna SLS. Res, Sporočajte uredništvu našega Usta vse važnejše dogodke svojega kraja I * Skrbite za nove narašnike In naro&niee ,»Kmetijskemu Ilštu1*! nehvaležnost je grda stvar, posebno grda pa lažnivost. S tem, da niso dali klerikalci Korošcem ne enega mandata, so dokazali, da so zmožni za obe nečednosti m zato bo ljudstvo z njimi obračunalo. Radič. Oprtna zdrav gospodarski prisvcip osamosvojitve kmetskega stanu, obdan z gloriolo seljačkega mučenika ter upoitrebljajoč vso demagogijo in vse instinkte mase, kakor je to sploh mogoče, je dosegel Stjepan Radič, da je izšla njegova stranka iz volilnega boja na Hrvatskem kot najmočnejša, da je dobila več kot polovico vseh hrvatskih poslancev. Ker je to veliko število Radi če. cev naravno velikanske važnosti za bodoče delo konstituante, zato je vladalo vsepovsodi največje zanimanje za veliki zbor Radičeve stranke,; ki ga je sklical Radič na dan 8. de cembra v Zagreb in na katerem naj bi se določila smer strankini politiki. Zbor je bil sijajno obiska«, kajti Hsti poročajo o 20.000 zborovaldh. Glavni govornik na zborovanju je Ml Stjepan Radič ali kakor mu pravijo njegovi seljaki Stipica. Neobrit In V kmetski obleki je nastopil Radič in pričel svoj govor z besedami: „Hvaljen Isus i živela seljačka republika!" Govoril je mnogo in mestoma zelo duhovito, a zamolčal je glavno, t. j. kaj namerava. Govoril je proti revoluciji in grozil s svinčenimi kroglami, agitiral za republiko in apeliral na modrost regenta, zahteval za sebe vlado in bansko mesto, a obenem proglašal popoln separatizem. Stališče Radičeve stranke ni postalo jasno niti tedaj, ko sta bili sprejeti obe resoluciji, v katerih se prisega stranki in hrvatski seljački republiki. Kajti vsakdo more biti za republiko in vendar mu ni treba razbijati države, čeprav je monarhija, vsaj so bili socialni demokratje tudi vedno republikanci in vendar so mogli biti v vladi. Pri Radiču je pa bilo važno samo eno vprašanje, ali misli razbiti državo ali ne. In tega ni povedal. Značilen za Radiča je sledeči dogodek: Ko je bil Radič vsled regtn-tove pomilostitve izpuščen iz zapora, je zaklical: „Živel regent Aleksander!" Takoj nato pa je šel na volišče in tam zaklical „2ivela republika!" Enako značilno je ime njegove stranke. Zagrebški zbor je sklenil, da se imenuj stranka „Hrvatska republikanska seljačka stranka", če pa hočete, tudi drugače, namreč: hrvatska Radičeva seljačka stranka", ali v obeh primerih HRSS. Radič steji danes na razpotju. Ali sklene kompromis in prizna državno edinstvo kot ves jugoslovanski narod, ali pa tira svojo življenja nezmožno hrvatsko seljačko republiko dalje, provzroča boje in trpljenje kmetu. V prvem primeru more postati tudi naš sobojevnik, v drugem ga pa bo narod še proklinjal, ker je, vsled pohlepa slave prezrl resnico. 3.) Šole za poljedelski stan kakor]z drznim čelom pišejo komunisti da-tudi splošna ljudska šola naj vežejo; lje, da je vsa Rusija zadovoljna. Za-- - " 'kaj pa je potem strahovlada? Zakaj pa je Ubita vsaka svoboda? Niti en nekomunistični list ne sme izhajati v Rusiji, naši komunisti pa lažejo o svobodi. Če kdo brani svoje pravice proti komisarjem ga ubijejo, če ne oddajo kmetje poslednje vreče moke lačnim in lenim komisarjem, požgo in uničijo komunisti vso vas. Naj bi bile v Rusiji samo za polovico tako «vok«),;<-•• volitve kot pri nas, pa bi bilo enkrat t-" vselej konec boljševiške glorije. 1p t-v fciat iaŽuiVDsm, takim slepdtjcr. tskin propalkam so zaupali pri u&s ljudje samo ker so kričali kot judje na sejmu in hvalili ono, kar je slabo. Pa v parlamentu jih že še razkrije njih gob nje, ker dela itak ne poznajo. (Razdor vse očitnejši silno boje, ster dr. K mlademu petelinu, krščanskemu komunistu drju Gosarju, ki je dosegel, da bodo klerikalci proti vladi in proti kralju. Mi se temu ne čudimo. Gosar je bil avstrijakant in tak je ostal. Ali če bo Slovencem v čast, da jih zastopa Karlov podrepnik, pa je drugo vprašanje. (Državljansko vojno) hočejo klerikalci. Tako piše njihova »Straža". V svoji 136. številki pravi namreč dobesedno: »Republiko je mogoče pri nas izvoje-vati samo potom državljanske vojne." Ker hoče sedanji voditelj SLS. republika, hoče imeti torej tudi državljansko vojno. Ostali so si pač zvesti. Leta 1914. so kričali »Živio vojna!", sedaj ia kriče: »Zivio državljanska vojna P otroke in mladino samo »a potrebno število ur med letom, toda te ure naj bodo razdeljeno po potrebah v vasi, da sc na ta način pridobe čira laglje sredstva in učitelji za vso mladine, da Sol a ne odvrača od kmetijskih del in jih ne ovira. , 4.) Šola mora kmetijski naraSraj usposabljati za to, da spoznava državo in napredno, raziurr^ izkorišce-valno obdelovanje zemlje, dalje ga mora tencljitv ferr 'niti z zdr^-^tvom in prcfcclum ter odboji M mr?* v njem državljanko ftt nžttn&tt *?vefet in oplomenili nora duše. o.) Sreclaja Šola noj bo urejena •rj.uo sposobno mladino; zato bo tnogU biti cenejša in krajša ter jo | bo m igla obiskovati 2 državno podporo najsposobnejša kmetska mladina. Tako si bo kmetijski narod zagotovil učene in pisarniške delavce. Učiteljišča so morajo temeljito preosnovati napram novim nalogam za l judske, osnovne, kmetijske in rokodelske želo. 6.) D: Jrr* moTa s strogimi in pra-voSa^-j-ni zakonskimi odredbami za-braniti Širjenje pijančevanja, spolnih bolezni in j etiko med mladino. V ta namen naj ss urede vaško bolnica in zavarujejo naj se etaiši. 7.) Ker je izolva^ba kmetijskega stanu nujni in neizogibni predpogoj za' ureditev drŽave in zdravega državnega življenja, E&to je treba vse njih dobiček. Osebnosti so nam postranska stvar, vendar ne tako, da bi nam bile gospodarske koristi kmeta brez pomena. Zato naredite red! (Poštenjaku zadoščenje!) S posebno silo so Se klerikalci zagnali v našega kandidata, vrlega zastopnika obrtnikov tovariša Antona KUnca. Vso gnojnico obrekovanj so izlili nnnj, da so sc vsi- pcštaai kmetje zgražali nV podivjanostjo klerikalnega časopisja in klerikalnih agitatorjev. V tem oziru smo prejeli značilen dopis, ki ima vse polno p~.dfi30V najuglednejših kmetov in ki daje tovarišu Klicen popolno zadoščenje Iz dopica posnemamo: Kandidaturo SKS. je sprejel tovariš Kliac na odločno zahtevo v^ikega kmetskega zborovanja v Krudlji, ker so ti kmetje ooznali ni"O vzgledno ia občeko- rile. (Laž je postala »Slovenskemu gospodarju") navada in železna srajca. Dasi je moral sam ,.Večerni list" priznati, da je njegovo poročilo o zvezi med nami in demokrati neresnično, pogreva „Slovenski gospodar" vendar isto laž. A v isti številki sprašuje hinavsko, če je častno za izobraženega človeka, če hujska z neresnico proti drugim? Da Šolstva ia izobrazba v Jagoslsmjl. [(Piše prof. J. Turič.J II. ITzgoifnl In prosvetni program „Se-Ijačko (kmetske) zveze". 1.) Država je dolžna, da otvori v najkrajšem času potrebno število splošnih narodnih šol. Da bo to mogoče, naj se postavi v vsakoletni državni proračun za vsakega otroka, ki je sposoben za šolo, potrebna vsota! t^asiep JiucijansKe vjace.1 ^rnijo-™ MnmV TCW »i šole. tem nai; '-dmčki klub je zahteval, da odstopi storiti, da se takoj pouči kmetski »asjf^* ^a 80 leta ^ rod, kolikor je to sploh v dana^jihjS^tiTSS^Sgt razincrah mogoča Država je zatega- aje voli}ve ^ pa to & jasu'e še sio_ delj dolina nabaviti potrebna sredst-va za ljudske izobraževalne tečaje. Iz teh razlogov mora država podpirati šolanje otrok revnih staršev v osnovnih ljudskih in poljedelskih šolali ter skrbeti tudi za učenje spe-* sobnih in pridnih otrok v srednjih in visokih Šolah. 8.) Država je Mana priskrbeti ža posamezne po naravi, po zemlji in po podnebnih prilikah sorodne in enotne kraje potrebno število strokovno izobražen iti učiteljev, ki naj v osnovnih kmetijskih šolah mladino poučujejo v gospodarstvu in jo navajajo v vaških nasadih zelenjadi in sadjarstva, a vse kmetovalce svojega okoliša navajajo pri delu in načinu gospodarstva. 9.) Človeška dražba se mora brigati za vzgojo sirot in otrok malomarnih staršev ali v posebnih zavodih aH pa pri dobrih rodbinah. Obrtne osnovne šole, .gospodarsko in vse stro* kovno srednje in visoke šole morajo biti šole dela in Za delo, a ne samo šole za učanje; vse take Šole morajo popolnoma odgovarjati ljudskim potrebam, temeljiti izobrazbi in gospodarski moči naroda. To je program šole za mladino. Toda treba je tudi šol za odrasle, ki se jih naj pripravi ža današnjo prilike. To bi bili izobraževalni tečaji. Prihodnjič hočemo podati program za take tečaje. ca. V Ameriki, kjvr ie bil 11 let, je izdajal tovariš Kliac š'iri leta na svoje, stroške slovenski liv. Kct notar, si je pridobil nevenljive tčJrg3-za slovenskega izseljenika s tem, da ga je varoval pred vsem izrabljanjem. Doma je potem osnoval nepolitično „Kmetsko zvezo", kjer je po najnižjih cenah dobavljal vagone umetnih gnojil, semen, galice in drugih stvari, pri tem sam prekladal btago in s svojimi vozovi brezplačno vozil blago, samo da so bili stroški fc najmanjši. Vsi računi so bili vedno 2vl*n vsem na ogled in čisti dohodk' so se delili gospodarjem, ki so imeli nrrečo z živino. Kaj je bil tovariš Kline kot župan, ve vsak občan in med vojno je bil on eden tistih redkih, ki je ostal zvest kmetskim interesom. Zato pa tudi uživa tovariš Kline splošni ugled med ljudstvom in zato n- čuda, da so klerikalci z volilnimi sleparijami, kakor smo že poročali, onemogočili njegovo izvolitev. Pa kakor ljudstvo že davno ve, da je nenadomestljiva škoda, ker tudi tovariš KlinC ni njegov zastopnik, tako gotevo pa bo storilo vse, da se pri prvih volitvah to popravi. Poštenim čast! (Proč z lažnivimi in protikinetskiffii listi t) Kdor je pravi pristaš kmetske svobode, ta ne podpira ne lažnivih Pokrajinske vesti. (Odhod naših poslancev.) Danes teden so se odpeljali naši poslanci Ku-šar, Majcen, Pucelj, Drofenik in dr. Vošujak z brzovlakom v Beograd. Pred odhodom je bil v kolodvorski restavraciji še mal sestanek, ki je potekel v najlepšem navdušenju. Krepke in mlade postave naših poslancev so vzbujale splošno pozornost. Značilno je, da so zamenjali nekateri potniki naše poslance s komunisti, poslednje pa z demokrati, tako frakarsko so bili oblečeni komunisti. Z našimi poslanci se je odpeljala tudi delegacija zanemarjenega ljutomerskega okraja, ki je dobila v naših poslancih trdno in dobro oporo. (Odstop ljubljanske vlade.) Zemljo ~ - i „ • £/o„ iOTn tA \ radnički klub je zahteval, da odstopi za Šolan e kjer msole, ternje n a j, vlada, ker je izgubila pri izs teh dohodkov vzgaja učiteljstvo,j^^ wfin0 'z?htc^ ^ugodeno obenem pa se naj zbira glavnica za -m bo imefl{)vana najbfže umdn,ška stavbo šole, Poleg vsake ljudske šole se mora ustanoviti tudi osnovna poljedelska šola za kmetsko mladino ter potrebni strokovni tečaji v za to pripravnih vaseh. vlada. Ker klerikalci to slutijo, zato delajo sedaj opozicijo. Pa jim nič ne pomaga. Bodo pač za vse večne čase v opoziciji. (Komunisti tekmujejo s klerikalci) v tem, kdo izmed njih bo nesranmeje lagal. Ves svet ve, da ječi Rusija rav- 2.) Vsa uprava nad šolo naj bo v ves svet ve aa jea misija rav- rokah staršev in učiteljev, ki jo naj - vrse poeensi od odbora za posamezno«stfahot ]akote in casilia, naši komu-solo pa do spi osnega narodnega M-)^ pa govore 0 paradižu in kultur-skega odbora za vso državo. Državna j nem ■ rovalce s „Hvaljen bodi Jezus Kri stus". Ko je bilo poldne, se je Lipov-šek odkril in pretrgal govor. Odločno pa trdimo, da je Lipovšek dober govornik, ne pa Roškar, ki je mevža. Če dopisnik ..Slovenskega gospodarja" svoje trditve ne prekliče, je v vseh poštenih očeh lažnik in obrekovalec. (Iz Jarenine.) širokoustnemu ^Slovenskemu gospodarju" povemo čisto na kratko to - le: Dasi je bilo izpuščenih 71 naših volileev in dasi ste nastopili proti tovarišu Gung\u z vsemi nizkotnimi sredstvi, da se bo vaš pristaš šumenjak zaradi tega moral zagovarjati še pred sodiščem, vendar niste mogli ničesar doseči. Ali veste, kako je dejal neki zelo ugleden izobraženec, da je SKS. ona stranka, ki bo pri prihodnjih volitvah najmočnejša in da je prvi kvalificirani kandidat SKS. Bogamil Vošnjak eden najbolj naobraženih mož vse Jugoslavije, ki pa ima čiste roke in odprto srce za kmeta in delavca. Če to veste, tedaj veste tudi, zakaj bo SKS. imela v prihodnje še večji uspeh. To za odgovor oa širokousfnost »Gospodarjevih" irednikov. (Kapucini v Celju) niso dajali odve-re, če je kdo izjavil, da bo volil SKS. Odvezo je dobil le tifeti, kdor se je odpovedal našemu listu in kdor je obljubil, bo volil klerikalne „Zvezarje". Kri-tua pa je dejal, da njegovo kraljestvo od tega sveta, a za ta božji nauk sedanji njegovi „učenci" ne menijo ečemo samo eno: med duhovniki vera eša. (Iz Gornje Radgone.) Javno vprašan je Ali je res, da je sosvet okrajnega odbora v Gornji Radgoni kupil od »Gospodarske zadruge" stavbni les Za 150 odstotkov dražje, kakor ga je kupila zadruga in s tem oškodoval **okraj za več kakor 10.000 kron? Ali Vje res, da stane poprava mostu čez 23.000 kron? Zakaj ni okrajni sosvet dal poprave mostu na javni dražbi fazpisati? Da je stavbni material za Bič, to vidimo mi davkoplačevalci prav dobro. Ali je res, da je okrajni poverjenik Terstenjak dal izplačati za na- ?>ravo načrta mostu čez Ščavnico pri vanjcih 4000 kron? Ali je res, da si je okrajni poverjenik zvišal plačo od 800 kron na 2000 kron, in tajnik, kaplan Ašič, od 400 kron na 1500 kron? Ali je njima to plačilo za slabo gospodarstvo? Zahtevamo pojasnilo, od merodainih oblastev pa strogo revizijo in eksemplarično kaznovanje krivcev! Dovolj nas tlačijo davki in nikakor ne pustimo na tak način razmetavati na-Sega težko prisluženega denarja! Davkoplačevalci. tak nasprotnik duhovnov, kot noben star liberalec. Samo da pridejo do moči, ali bolje rečeno, do korit, vse : drugo jih ne briga (B?n Lr^nia) je zaradi Radiča podal osta\!:o. Na njegovo mesto ne bo i^fc^van naslednik, temveč bo vodil bonske posle dr. Bošnjak. (Mohamed iii ci) so se izjavili za monarhijo in državno edinstvo. Naši klerikalci, ki so jih pridno "nubili, so torej zopet pogoreli. (Preganjanje Slovencev na Koroškem ) Dasi co Avstrijci po mednarodni pogodbi "j.zani, da varujejo naše ljudi r-a Koroškem pred nasilji in da jim zsgotove vse pravice, ven-■ dar prebijajo nemškutarji koroške 5 Slovence na nezaslišan način Uni-] čuj.-.jo jim pridelke, ubijajo živino, * pretepajo ljudi, a oblastva spe in ne kaznujejo zločincev. Proti temu je treba ostro nastopiti! Naša klerikalna vlada bi morala podvzeti energične korake v zaščito kmetov, a ona se ne gane in gleda vnebovpijoče trpljenje brezčutno. Res, ljudska vlada! (jadransko vprašnnje) se vedno ni rešeno, ker nagaja D'Annunzio laški vladi s tem, da nikakor noče izprazniti zasedenega ozemlja Giolitti, laški ministrski predsednik, napoveduje sedaj energične odredbe proti D'Annunziju. Začetkom januarja izpraznijo Italijani zasedeno ozemlje in potem proglase aneksijo Julijske Benečije. S tem bi bilo jadransko vprašanje rešeno dotlej, dokler mi ne spremenimo jadranske krivice. (Tretja torpedovka) je že dezerti-rala iz laške mornarnice in prešla na stran pustolovca D'Aanunzija, ki nikakor noče pripoznati rapallske pogodbe. Čisto prav se godi laški vladi, ki ni imela nikdar poguma, da bi nastopila proti D'Annunziju in končala njegovo nasilje. Sedaj pa ima plačilo za to in laška mornarni-ca je osramočena pred vsem svetom. No, pa vsaj je pravzaprav vedel že prej ves svet, da je vsa laška vojska od muh. (Nov predsednik Avstrije.) Po štirikratnih volitvah je vendar dobila Avstrija svojega predsednika, in sicer v osebi drja. Hainischa. (Komunistični upor na češkem zatrt.) V Pragi bi morali izročiti komunisti socialnim demokratom delavski dom», ki so si ga protipostav-no in nasilno prilastili. Ko pa je policija hotela izvršiti sodnijsko razsodbo, so se komunisti uprli. Prišlo je do boja, v katerem je policija zmagala, a komunisti so proglasili štrajk, ki se pa ni obnesel. (Nova vstaja v Rusiji.) V okolici Poitave v južni Rusiji je izbruhnila zopet velika vstaja proti boljševikom. (Prepovedano naseljevanje.) Amerika je za dobo dveh let prepovedala vsako naseljevanje v Ameriki lje so bili izvoljeni dva zastopnika za Hrvatsko in po eden za Srbijo, Hercegovino in Dalmacijo. Pripravljalnemu odboru so se dale smernice 7a sestavo praviL Kakor hitro bodo pravila Ugotovljena, odobrena in razmnožena, se bo to naznanilo po časnikih in takoj pričelo z ustanovitvijo krajevnih vinarskih društev. P. n. kmetijske podružnice se že sedaj naprošajo, da sondirajo v svojem območju in delajo propagando za ustanovitev okoliških vinarskih društev. Članarina bo znašala na leto kakih 20 kron. NaroČila na pravila sprejema proti naknadni povrnitvi stroškov vinarski ravnatelj A. Puklavec v Maribora. Vočigled dejstvu, da se bo že v najkrajšem časa začelo s pogajanji o sklepu tigovinskih pogodb, bi bilo želeti, da hi bila ta organizacija čim preje izvršena in nam na ta način dana možnost vplivati na potek pogajanj v našem interesu. Doseči prosti izvoz vina in preprečiti uvoz tujih Vin (posebno italijanskega in madžarskega) mora biti prvo delo nameravane organizacije, ker od teh dveh faktorjev je odvisen obstoj našega vinarstva sploh. Skomin laite OB Si) m< Silil! pri- likat DBbia rs;,MHff h M ranei asM ada! Politične vesti. (Otvoritev ustavofvorne skupščine.) V nedeljo je otvoril ustavotvor-no skupščino minister za konstituan-to, nakar je prevzel predsedstvo najstarejši poslanec, g. Nikola Pasie. Po njegovem nagovoru je bila seja Zaključena in nato opravljena služba božja. Seje so se udeležili vsi poslanci razen RadiČevcev. V ponedeljek si je izbrala konstituanta dvaj-Betčlanski verifikacijski odbor, ki naj pregleda vse mandate. Dokler ne dovrši verifikacijski odbor svojega dela, se ne bo vršila nobena seja kon-Btituante. Do srede tedna bo odbo-rovo delo gotovo končano in tedaj otvori skupščino predsednik veriii-kacijskega odbora. Na tej seji se potrdijo izvoljeni poslanci. Nato bo prisegal vsak poslanec, da bo deloval za kralja, državo in edinstvo. S tem bodo formelne strani izvršene in pričelo se bo konstituiranje skupščine. Začetek je torej storjen, dal Bog, da bi donesel ljudstvu obilo koristi. (Klerikalci se pogajajo z Radičem.) Da bi si pomagali na noge, so začeli iskati naši klerikalci zaslombo pri Radiču. Nič jih ne moti, da je bil ravno dr. Korošec tisti, ki je najbolj nasprotoval Radičevi osvoboditvi in tudi to jih ne moti, da je Radič Zdrnžeuje vinogradnikov v Jugoslaviji. Na poziv vinarskega in sadjarskega odseka „Slcvenske kmetijske družbe" v Mariboru, so se zbrali dne 4. t. m. v Zagrebu zaupniki vinogradnikov iz vse Jugoslavije, da zborujejo o ustanovitvi močne organizacije vseh vinogradnikov države. Nujna potreba take organizacije se je splošno poudarjala in se je skle nila ustanovitev „Zveze vinogradnikov JugoslavijeNačin zvezne organizacije naj bo ta-Ie: V vsakem gospodarskem središču se ustanovi krajevno vinarsko društvo. Vsa krajevna vinarska društva ene pokrajine (n. pr. Slovenije) tvorijo pokrajinsko zvezo vinogradnikov, vse pokrajinske zveze pa centralno zvezo vinogradnikov. Okoliška (krajevna) vinarska društva u-pravljajo voljeni odbori, pokrajinske zveze pokrajinski odbori, centralno zvezo pa centralni odbor, sestoj eč iz delegatov pokrajinskih vinogradniških zvez. Na ta način bosta zagotovljena vpliv in sodelovanje vsakega, tudi najmanjšega društva. Zveza bo izdajala svoje strokovno glasilo ,.Jusfoslovensld vinogradar",, iti bo prinašal članke v vseh treh narečjih. V pripravljalni odbor, ki naj izdela tudi pravila, sta bila izvoljena kot zastopnika Slovenije gg. Anton Pu-klavec, vinarski ravnatelj v Mariboru, kot predsednik, in Bohuslav Ska-hcky, višji vinarski nadzornik v Novem mestu, kot tajnik cdbora. Nada- Gospodarstvo. (Gene sladkorja.) V naši državi se bo letos pridelalo okoli 3000 vagonov sladkorja, dočim znaša letna potreba 6000 vagonov. Proizvajalni stroški za 3000 vagonov znašajo 53 milijonov kron. Po poročilih pa hoče ministrstvo dovoliti tovarnam, da bi prodajale sladkor kilogram po 32 kron in bi na ta način zaslužile preko 70 milijonov kron. Popustljivost ministrstva je um-ljiva iz njegove želje, da monopolizira trgovino s sladkorjem in da z mono-polizacijo prevzame tudi ogromne dobičke tovarn. Namero finančnega ministrstva je treba odločno odkloniti, ker je upravičena bojazen, da bo naša gotovo ne najboljša uprava takoj podražila proizvaj. stroške, na drugi strani pa je pri nas sladkor tudi že tako pretirano drag kot nikjer drugje. V Trstu velja kilogram sladkorja le 24 kron, v Ameriki celo samo K 17-60. Zato nikakor ne gre, da bi moral naš konsu-ment tako silno nadplačevati sladkor, ki spada vendar k ljudski prehrani. Naloga države je nasprotno, da draginjo manjša, ne pa povečuje. Zategadelj se ne sme dovoliti tovarnam, da bi zvišale cene sladkorja na 32 kron za kilogram. (Splošno padanje cen) se opazuje na vsem svetu. Tako poročajo iz Angleške, Francoske, Amerike in Italije, in sicer padajo ne samo cene tovarniškim izdelkom, temveč tudi živilom in lesu. Želeti bi pač bilo, da bi mogli tudi pri nas opaziti pocenitev obleke in industrijskih izdelkov. (Prevozni stroški iz Amerike) padajo vsled velike množine svobodnih ladij. Tako velja prevoz 1016 kg moke iz Trsta v Ameriko 16 dolarjev, dočim velja prevoz drugega blaga 22 do 26 dolarjev. (Prepoved izvoza ameriških trt.) Finančno ministrstvo razglaša, da je prepovedan izvoz amerikanskih trt in čepov, ki sc morajo porabiti samo za obnovo vinogradov. (Izvoz krme.) Dunajski jockcv-klub je dobil dovoljenje, da sme iz nase države izvažati krmo, toda pod pogojem, da pošlje v zameno odgovarjajoče število konj v svrho izboljšanja konjskih pasem v naših pokrajinah. (Izvoz Živiae in mesa v Italijo.) Izvoz živine, perutnine, svežega in predelanega mesa ter tudi živalskih sirovm v Italijo je prost. Veterinarski pregled vrši živinozdravnik v Ljubljani, kjer se blago tudi zacarini. (Izvoz tobaka.) Vsled preobilice finega tobaka je dovoljen izvoz finega tobaka brez posebnega dovoljenja in v neomejeni meri. Iz Slovenije se morejo izvažati v tujino: najfinejši turški in hercegovski ter fini turški cigaretni tobak, od cigaret pa princezas, favorit, egiptske in Moeris. (Štajersko sadje v Nemčiji.) Nemški trgovci so nakupili na štajerskem okoli 2000 vagonov jabolk, ki jih sedaj prodajajo v Berlinu in Hamburgu. Cena jabolk znaša 2-60 do 2-80 mark za kilogram. (Nabava poljedelskega orodja.) Ministrstvo za kmetijstvo je nabavilo večjo količino poljedelskega orodja, ki se bo prodajalo poljedelcem po znižani. ceni. (Slabo zavitih poštnih paketov) ne smejo sprejemati poštni uradi. Tako je določilo ministrstvo za pošto in br-zojav. (Novo veliko posojilo,) takozvano kulturno posojilo v znesku 500 milijonov švicarskih frankov nanlerava dvigniti naša država v Švici. Posojilo bi se porabilo izključno le za kulturne 'namene (gradnjo šol in izobraževalnih domov) ter bi bilo brezobrestno, za kar dobe upniki monopol za kinematografske filme v državi. (Nemška o-^otVn na?i državi.) Reparacijska komisija v Parizu je sporočila naši vladi, da dobi naša država od Nemčije 10.000 konj, 15.000 krav in 65.000 ovac. (Izvedba sgrarae reforme,) ki je bila na Hrvaškem zaradi volitev za 14 dni ustavljena, se i.„pc' nadaljuje. (Nova f^-Jf.?-) Korv7.--cij ljubljanskih trgov"// je dobil koncesijo za ustanovitev „ Trger-kc banke" v Ljubljani. (Nove tovarr-) Pil 11:,'V-vn se snuje nova tovarna za vina V Sa rajevu snujejo ruski s pomočjo našega kapitala kemično tovarne. V Velikem Bečkereku grade veliko to/ar no za kandite, čajno peci »o in fc-nstr-virano sadje. Istotam je priče!;-', dmga tovarna podelovati volno. (Matica polnokrvnih konj.) Ministrstvo za kmetijstvo izda državno matično knjigo vseh polnokrvnih plemen skih konj v državi. Vsi, ki imajo take konje, naj to prijavijo glavarstvu ter obenem prilože potrdilo o rodu. (Trst — svobodna laka.) Tržaška zbornica je poslala laškemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri zahteva, da postani Trst svobodno me-< sto, ker drugače je gospodarski propad mesta neizogiben. (Izvoz Nemčije.) Gospodarsko stanje Nemčije se vsled velike marljivosti prebivalstva stalno boljša. Izvoz v Anglijo bo znašal letos že okoli 25 milijonov funtov šterlingov, kar je polovica predvojnega izvoza. Angleži že silno tožijo o nemški konkurenci, ki je v mnogih panogah nepremagljiva. Intenzivnost nemškega izvoza v Anglijo kažejo tudi nastopne številke: Nemci so letos izvozili 1,179.000 ur, 2,504.213 jardov svile, 5387 avtomobilov itd. Obrtniške vesli. (Iz Novega mesta.) Nam dobro znani prijatelj rokodelskega stanu je zaradi volitev izlil svoj žolč v 275. številki „Slovenca". Vse stranke je obral do mozga, samo svoji je pri-zanesel. Posebno pa. je vzel na piko „Obrtno organizacijo", nje načelnika g. Ogriča in mene. Prav rad verujem, da mu je, kakor vsi obrtniki, tako tudi naša stanovska organizacija trn v peti. Razume se, da mu ne diši, ker se „Obrtno društvo" tako lepo razvija, da ima že preko 300 članov in nad 50 rokodelskih pomočnikov, da deluje v prospeh obrtnikov in ker vrši samaritansko delo. Vprašamo. Vas pa, velečastiti gospod doktor, koliko ste pa Vi že storili ža obrtniški stan, odkar bivate v novomeškem »Rokodelskem domu". Ta dam so sezidali obrtniki le v obrtniške namene. Vi ste pa pod raznimi pretvezami pregnali iz doma najbolj marljive pomočnike, samo da ste neomejen gospodar hiše. To ste sami priznali, ko ste dejali, da lahko „Rokodelski dom" vsak čas prodaste, ne da bi smel kdo ugovarjati. Kaj se torej jezite, če vam je obrnilo 85 volileev hrbet, vsaj bodo to storili tudi ostali, ki jih označujete v svojem dopisu kot „šufte" in katerim boste morali dati še račun za svoje gospodarstvo. — Glede svoje priljubljenosti pa se ne bom prerekal z Vami. Rečem Vam samo, da nisem več dijak in da sem svoboden državljan, ki si pošteno služi svoj kruh in ki plača Bogu in državi, kar je njihovega. Pravice do svobodnega razmišljanja si ne dam kratiti od nikogar, a je tudi drugim ne odrekam. Zahtevam le, da se božje hiše ne zlorabljajo in da so hiše molitve, ne pa hiše hujskanja, v kar so jih izpremenili za časa volilnega boja mnogi Vaši kolegi. To je moj odgovor na vse osebne napade. — Mat ko Malovic, mizar. (Obrtniški dan v Zagreba.) V nedeljo se je vršil v Zagrebu obrtniški dan, ki je prav lepo uspel. (Izgubljeno.) Obrtnik je izgubil dne 3. decembra pri izstopu iz dolenjskega jutranjega vlaka dežni}-:. Pošten najditelj se prosi, da sporoči proti nagradi svoj naslov na »Obrtno organizacijo za Slovenijo" v Novem mestu. Is j i Podpisani izj^Vi&m, da so bile moje trditve, izrečene ine 14. novembra na shoda v Šulekovi gostilni proti odboru središko občine, da je imela občina pred Tojno 60.000 broa gotovine, danes pa ima dolgove, neutemeljene in neresnične. Obžalujem te svoje trditve ter se občinskemu odboru zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. V Središču, dne 8. decembra 1920. H&tevž Dečko. Kočija coupe (Brown), skoraj popolnoma sova, konjska prsna oprema z nik-Ijsvim okovjem, nova, in konjaka opreisa z medenim okovjem se po iTzki ceni prodado. A. Sušni k, trgovina z železnino v Ljubljani, Zaloška cesta št. 21. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, buiiiijke, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri trvdki Iiraza FstSciž v L uSija-i, Stari trg St. 20. brezplačno vzor- ___________ ce manufaktuf- ">i?s»itko). Mlin n« pogon za fino krušno moka inzdrob, nov,in dinamo-stroj se p roda t ta v trgovini z železoino A. Sušni k v Ljublj ni, Zaloška cesta št. 21. Poze?! &,epa prilika S Krasno ve«'a posestvo z vsem potreba m inventarjem in živino 90 ugodno proda zaradi preselitve. Kje? pove uprava »Kmetijskega lista*. K a 33B»o>eil.aij sta šest mesecev stara žreblca (odlikovana) lepe rasti in prav dobre pasme ter 15 mesecev ttar pos volčje pasme, ki je zelo zanesljiv čuvaj. Cena obeh živali po dogovoru. — Josip Rozman v Nemškem Eovtu, p. Bohinjska Bistrica. Naročajte knjižico galRiBraliniBtiiBitiapalitiSJ Razpošilja jo uprarništvo „Kmetijskega lista" v Ljubljani. Cena ji je 6 kron, po pošti 40 vinarjev več. Pozor kmetovalci! Kdor hoče imeti dobro in hitro popra V Tja s: S usslta-tfPStna Stroje, naj se o:>rrio na tvrdko Mihael Kavčič, strojna delavnica z električnim obratom t KOSEZAH pri LJubljani žt. 7. Ceao zmerne. Isvršitev točna. Kompletni štedilniki vedno v zalogi. Rafijo za vezenje trsja, morsko travo za tnodroce, trsje za štukaturo, Poitland - cement, štedilnike, pači, koile, sesaljke, tehtnice, eiitkafnice, potrebščine za stavbe, obrtnike, poij?delce, kuhinjsko posodo in vse druge v železnico 6paUajačo pn dmete □udi po nizki ceni A. Sušni k v Ljubljani, Zaloška resta št. 21. y fESlir^J css&j^j a* (bravarja), oženjeaega, z 2 do 3 delavnimi močmi, in reščega tudi kolarstva, oženjeoega, -prejme nrnti sta!r>i pla<4, stanovanju in deputato državno upraviteljstro veisposestva Mokrice, p. Jesenice ob Savi, via Brežice. po zelo znižacih cenah nudi J. Dolinar na Gsretjn pri ETefivodak. Izila jt stareiMs ilasnita VELIKA za navadno leto 1921. Lsfsšnja Maja stane t nadrobni proia'15 kros-Kmetovalci! ^S^If kmetsko glasijo! Zahtevajto pratiko pri vseh trgovcih in , kramarjih I Letošnja njesia izdaia vsebuje obširen zgodovinski spis s podobami „Za staro pravdo", v katerem j9 opisana zgodovina kmetskega stana od prihoda naših pradedov v se« danje dežele do podjarmljenja po nemških grašeakih, ki Eo so naselili za časa Haboburžanov, in od te dobe dalje do današnjih dni, ko ima postati zemlja zopet last onega, ki jo obdeluje, t. j. kmetova. fSazslrj&jmo oh vsaki priliki misel ujedinjenja slovenskega kmeta! Ali sta tvoj sosed In tvoja soseda že naročena na „Kmetyski Ust"? Strychnin za živali roparice In foslorovo paslo za pobončsvanjs vran ima d zslogl drogerija Jdrija" Amerikansko strojno ^ Olj", lahko, z* vretvna; Olje za transmisijo; olje, s-trojno za poljedelske stroje; Olje, Ktrojno za težit* strojo; O Je, za avtomobile, lahko; olje. „ B izredno tožbo; olje za cilindre; olje proti prahu. Glavna zaloga: Mi, MmUt k!f S. z o. z. rv* ua firneta, la\» h»rv ......... .. „ „ l - prej A. Zankl"ri u.ntv- u Ljubljani, SelenburgDga ulica St. 51^^ m ^ V 1» ".j ..Ia jo velika pošiljutev raznih ^'.abov za suknjo, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in Čevijars'ih potrebščin in orodja. >Ta. debelo in -ia drobno. Za obil i obisk se priporoča tvrdka »losip ISPefcelii tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7. =ne 1 Specialna trgovina angleškega snkna. VELIKA ZALOGU ! Solidne cene ! BOSflTIl IZBIRE manuf'ktirneja in hofllj ||| [I lil j njftljin oblek lastnega izdel- modnega blaga !cr imm ka po najnovejšem vsakovrstnih kio- Srajce, samo eznice kroju, površnikov in ... buk v ... (kravate), nogavice itd. .. zimskih sukenj .. : Prva kranjska razpoiiijslna ^ ^ rc^fti trg, pod Narodno kavarno. imrnis Vpoštevajte oglase, ki jih priobčuje „Em.tijski lisi"! Na posestvo v ljubljanski okolici se •prejme tasoj ženska mol, ki bi znala za družno kuhati in epravljati dinga gospodiuska dela. Oiebuo se je predstaviti pri IVI. Dolničapju, restavraterjn naglavnem kolodvoru v Ljubljani. JANT.ČERNE)% LJUBLJANA rcCCCCCCC©CCCCCCC'tBCCCCC3a333(,sCCCCCCCCCCCtCC,CCCCCCCVC 9 Naznanjamo p. n. občinstvu, da se je sporazumno s tvornicami 3 železne i o'J ust,rije v Jugosla iji ustanovila »Centralna nakupovalnioa starega železa, d, z o. z." s sedežem v Ljubljani, Gosnosv tslra C£sta št. V (Fran Stnpica). j Družba kopuje staro železo vseh vrst 'er plačuje najvišje cene. | ^ Opozarjamo p. n. občinstvo, da od dne 1. novembra t. i. kupu-j jf jo tvornice sta^o železo samo pdt«m naše centrale. t 999999999999999999epeeceeece099999999999999'9999999999 Jsfiosiovanski kreditni zavod ? Ljnbljaui Marijin trg 8, VolloTa ulica 1 — Podrožnica r Murski Soboti /o •orestuje hranilne vlojfe in loee na tekoči račun*« čistimi Jrometa r prvih treh mesecih lad 10,0 in električnih central. I Kataios na zahtevo (kalijevo sol, kostno moko, kostni superfosfat i t. d) dobatlja najUu'antncje TINKO VABIČ, Žalec, Slovenija. Zahtevajte ponudbe za vagonske, polvagonske in manjše množine! vSfifeitjJ^^^iSf ^^ Jfe-J^ J^ -as Js ž1 ž1 ^ ^ ^ ^ (8__... \» Modro galico kg po 21 kron I za krajevne cdbore SKS. In kmetijske organi- W zacije oddaja meseca decembra proti plačilu v w naprej, le v celih vagonih, franko vse želez- \\) niške postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v Ljubljani. Drugim se oddaja ta modra gallca pod istimi pogoji kilogram po 22 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana. v ^ ^ " /IS ts\ $ iS\ (h th th <\\ M Pnevmatike za avto n kolesa v vseh d:menzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsako-j vrstne potrebšč ne priporoča pa najnižjih cenah Ljubljana, Dunajska cesta ši. 20; telefon SU70. * Maribor, lurcičeva ulica k 9, Vk w u u u \v \\ v. u \\ u w u w u « \\ vi u u u w \\ \\ \\ 11 \l nmu\uu\uu\m\wm\uum\nuuv\uuuuuu\\nuuu\u\u\\nu\\ Ot¥@ri§e¥ treovisi®. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvonli svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko suzijo priporočamo vsako rstne i ovosti, kat re so ravno došlo iz inozemstva, oiohito razno volneno In suknona blago za da :te in gospode, dalje parilne barhante, flanele, cefirje, Sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. /^agotavlj joč prijazno in solidno postrežbo so priporočamo veletrgovina z manufakturnim blagom, LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. tli! \\ 11 \\ \\ OBRTNA Kongresni trg 4 Telefon št. 508 Štev. poštnega ček. urada SMS 12.051 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s od dne vloge do dne dviga.