NA MARČNEM ZASEDANJU OBČINSKE SKUPŠČINE Delegati sprejeli osnutek plana Ljubljana 2000 Osnutek dolgoročnega plana občin In mesta Ljubljane za obdobje 19B6-2000 so delegati vseh treh zborov bežigrajske občinske skupščine ponovno obravnavali na svojem mar-čnem zasedanju. Bežigrajska občinska skupščina je namreč obravnavala in sprejela osnutek Ljubljana 2000 v prvotnem besedilu že konec lanskega junija. Kasneje je bilo to gradivo na obravnavi v skupščini mesta Ljubljane na predlog delega-clje ene izmed Ijubljanskih občin zaradi nekaterih odprtih vprašanj ponovno prekvaliflcirano v delovni osnutek. Od Junija do konca oktobra je tekla javna razprava - tokrat o delovnem osnutku. Vse bistvene pripombe in dopolnitve iz te razprave, ki jo je organizirala mestna konferenca sociali-stlčne zveze, pa so zajete v novem besedilu osnutka dologo-čnega plana občin in mesta Ljubljane, v obdobju 1986-2000, ki so ga delegati vseh treh zborov bežigrajske občinske sku-pftčine obravnavali in sprejeli skupa| z osnutkom dogovora o skupnih temeljih dolgoročnlh planov občin v Siršem Ijubljan-Skem prostoru. Zdaj sta oba omenjena dokumenta v |avnl razpravl, ki bo trajala predvidoma do letošnjega septembra. V OELOVNEM OSNUTKU 100 HEKTAROV KMEČKE ZEMUE VEČ Pred zasedanji zborov so delegati bežigrajske občinske skupščine skupaj prisluhnili uvodnim besedam Aieša Čeri-na, predsednika izvršnega sveta, ki je opozoril na nekaj bistvenih sprememb besedila osnutka plana Ljubljana 2000, ki so nastale po juniju 19B4. Povečali so predvideno rast družbenega proizvoda v Ljub-Ijani z 2,3 odstotka na 2,6 od-stotka letno, v naši občini pa z 2,7 odstotka na 3 odstotke. Predvideno število delovnih mest v Ljubljani je zrastlo z 206 na 214 tisoč in bodo odpr-ta predvsem v izvenmestnih območjih viške občine, kjer se bo tudi, bolj kot v mestu, večalo število prebivalcev. Oo leta 2000 je opuščena gradnja večjih novih stanovanjskih na-selij Skaručna, Lavrica, Brezo-vica, Jarši Brod in Trzin, zmanjšano pa je tudi število novo zgrajenih stanovnaj z 32 na 30 tisoč stanovanjskih enot. Tako je v dokumentih do konca tega stoletja tudi zmanjšana površina kmečke zemlje, ki bo namenjena pozi-davi s prejšnjih 380 na 274 hektarov. To pomeni, da bo obdelavi namenjenih dobrih sto hektarov kmetijskih po- vršin več, kot je to predvideval junijski osnutek dokumenta. BEŽIGRAD OB PRELOMU TISOČLETJA »Načrtujemo, da bo imela bežigrajska občina ob koncu tisočletja 73 tisoč prebivalcev, kar je dobrih 11 tisoč več kot v letu 1981,« je dejal Aleš Čerin. Po ocenah bodo k rasti druž-benega proizvoda največ pri-spevali trgovina, poslovno-te-hnične storitve, industrija in drobno gospodarstvo. Do konca stoletja bo rast družbe-nega proizvoda zagotovila tu-di okoli 2300 novih delovnih mest. Delež sredstev za skup-no in splošno porabo v druž-benem proizvodu bo ostal predvidoma enak kot v sred-njeročnem obdobju 1981-1985. Predvidoma se bo podoba Bežigrada do leta 2000 zelo spremenila. Po zastavljeni po-selitveni politiki bodo še na- prej rastla manjša lokalna sre-dišča Dol, Ježica, Šentjakob, Črnuče, Beričevo, Nadgorica in Savlje, skupaj z vzporedni-mi dejavnostmi, infrastruktur-nimi objekti in delovnimi me-sti. Med večjmi soseskami, ki bodo zrastle v našiobčini do konca tisočletja, je Župančiče-va jama - v južnem delu Beži-grada, južno od Linhartove " ulice, kjer bodo poleg 800 sta-novanj zrastli tudi poslovni objekti in hotel. V tem obdob-ju bosta tu zgrajeni tudi nova železniška in avtobusna po-staja. Na prostoru sedanjega Gospodarskega razstavišča pa se bo odvijala dejavnost po-slovnega centra. Na mestu, kjer stoji danes vojašnica Lju-ba Šercerja, bo do leta 2000 zrastla stanovanjska soseska s 500 stanovanji, do tega leta pa bodo končane tudi vse sose-ske, ki jih danes že gradimo -v Rapovi jami, BS 5/2 v krajev-ni skupnosti Koroški partizani, Nadalj. na 3. strani Delegati sprejeli osnutek plana Nadal|. s 1. strani BS-8 z 800 stanovanji in BS-3 Stožice - vse s stanovanjskim in poslovnim delom. V Šentja-kobu in Podgorici bo zgraje-nih 1600 novih stanovanj. Skupaj s stanovanji pa bodo rastli tudi novi proizvodni in poslovni prostori, predvsem v zazidalnih otokih, za katere so zazidalni načrti že sprejeti. »Pomembno mesto v spre-minjanju pogojev življenja in dela v naši občini do leta 2000 bodo predstavljale tudi nalož-be v infrastrukturne objekte,« je nadaljeval Aleš Čerin in omenil, da bomo v Ljubljani v tem obdobju pridobili hitro že-lezniško povezavo med Jese-nicami, Ljubljano in Dobovo, ki bo na levem bregu Save te-kla tudi skozi Bežigrad. Poleg tega bodo zgrajene obvozna tovorna železnica, ki bo pove-zovala vso Ljubljano, ter hitre primestne železniške poveza-ve. V ožjem mestnem obmo-čju pa bo v glavnih prometnih smereh stekel sodobnejši in hitrejši prevoz potnikov, naj-verjetneje s sodobnim tram-vajem. IZ RAZPRAVE: »OBDELANO POLJE JE NAJLEPŠI PARK!« S temi besedami so delegati konference delegacij delovnih Ijudi kmetov na zboru združe-nega dela slikovito podkrepili svojo trditev, da dolgoročni plan Ljubljana 2000 v celoti zanemarja kmeta in kmetijstvo kot največjega uporabnika prostora. Osnutku dokumenta so očitali, da ne opredeljuje, katera zemlja bo trajno name- njena kmetijstvu, kakor to za-hteva Zakon o urejanju pro-stora. V obravnavanem gradi-vu tudi ni karte, ki bi prikazo-vala obstoječo uporabo pro-stora v primerjavi s predvide-no uporabo ob koncu tisočlet-ja, prav nasprotno pa kar dve karti opredeljujeta rekreacij-ske površine. Ker je celotno območje Bežigrada namenje-no širjenju mesta, bodo kmet-je izgubili najkvalitetnejšo zemljo. Delegati so zato spraševali, kako jim bo torej zagotovljena možnost za delo in socialno varnost, če lahko vsak trenutek izgubijo svoje osnovno sredstvo - zemljo. Menili so, da je v Ljubljani že zdaj dovolj stanovanj in hiš, ki bi jih bilo mogoče nadgraditi ali preurediti podstrešna sta-novanja, o njih pa dokument sploh ne govori. Govori pa o bodočih mestnih parkih in o varovanju kulturne dediščine ter pozablja, da sta tudi pro-stor in zemlja kulturni dedišči-ni in ekonomski dobrini, ki ju moramo ohraniti bodočim ro-dovom. Z enakimi stališči sta nastopila na zboru krajevnih skupnosti tudi Janez Gubanc in Boris Vaupotič, delegata krajevnih skupnosti Nadgori-ca-Ježa ter Stožice. 2 drugega zornega vidika pa je osvetlit obravnavo doku-menta Ljubljana 2000 Niko Isajevič, delegat krajevne skupnosti Urške Zatler. Ome-nil je, da se osnutek nikjer ne sprašuje, če se bo Lubljančan leta 2000 dobro počutil v svo-jem mestu ali ne. Se bo zdaj zelena Ljubljana spremenila v množico sivih betonskih kolo-sov? Ni dovolj, da gradivo le faktografsko našteva kje in koliko bomo gradili,« je dejal. Predvidena velikost stanovanj, ki se giblje med 40 in največ 80 kvadratnimi metri površine, je po njegovem mnenju pre-majhna za normalno in prijet-no življenje. Zbori so sprejeli osnutek dolgoročnega plana občin in mesta z urbanistično zasnovo skupaj s številnimi pripomba-mi, ki so bile posredovane izvršnemu svetu občinske skupščine kot sopredlagatelju gradiva, da jih preuči in vključi v besedilo predloga.