Leto (IL, štev. 230 V LJubljani, četrtek dne 28. septembra 1922 Poštnina parafirana. Oana«n:a nev. stane 1 oin fteh*|m ob 4 zlutr»|. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20-— m Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnžštvo: Ljubljena. Prešernova ul. št 54 Telef. št 36. Pcuružnicc: Maribor. Barvarska ulica št. 1. TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Današnja številka *]utra» obsega osem strani in stane 1 Dm. Ljubljana, 27. septembra. Klerikalno časopisje živahno reagira tia naša izvajanja o bodočih občinskih volitvah. To jo dokaz, da so poskusi klerikalcev, obnoviti staro koalicijo n.a magistratu, naleteli na velike tež-koče. Trezni pristaši obeh bivših klerikalnih zaveznikov so se v zdravem občutku. da je koalicija s klerikalci pravi sakrilegij na temeljnih načelih lastnih programov, uprli in pogajanja, ki so jih preko poletja klerikalci ponovno z veliko energijo in s skrajno kon-cilijantnostjo vodili (odrekali so se zopet vseh magistratnih časti), niso uspela. Niti pa niso še povsem pretrgana in preko gotovih dobrih znancev je kontakt še vedno tu. V kovanju vedno novih projektov in Intrig so klerikalci mojstri. Naivni biv --i njihovi zavezniki so jim omogočili, ia so se zajedli v socijalistične vrste :n da so mogli sami in s plačanimi ;genti odcepiti nekaj delavstva na svojo stran, vzpostaviti jako intimne zveze s komunisti ter poglobiti razdor rlasti v sociial - demokratski stranki. Z uspehom sme biti SLS zadovoljna. Takozvana proletarska fronta je v Ljubljani tako zrahljana, tako inficira-na medsebojnega nezaupanja, tako iri-tirana v svojih političnih smernicah, da --o si mogli klerikalci baš iz njenih vrst pridobiti vsaj delno nadomestilo za slučaj, da se ustanovitev »velikega opozicijonalnega bloka* ne posreči. 7 ve za med klerikalnimi in komunističnimi voditelji je gotova. Seveda ta zveza na sebi še ne po-'fieni zmage pri volitvah. Močnejša nego ona je demokratska stranka, ki številčno nadkriljuje skupno moč katerihkoli dveh njej nasprotnih skupin. Gospodstvo nad Ljubljano se obeta klerikalcem le. če bi se posrečilo reducirati demokratske glasove ali pa jih razcepiti. Dosegi tega cilja je sedaj posvečeno vse delo klerikalnih voditeljev. listov, agitatorjev in priganjačev. 7.3 ■ o se dviga v časopisju SLS baš sedaj oglušujoč krik proti demokratski stranki. Zlorablja uradniško vprašanje, zunanjepolitično situacijo, napoveduje padec vlade, širi fantazije o razkolu stranke in sto drugih reči, ki naj bi ustvarile med demokrati malodušno razpoloženje, jih zavedle v pasivnost ter naivneže zapeljale v — abstinenco. Seveda je učinek problematičen in ta taktika more biti le pomožnega značaja. Ključ situacije je v razcepitvi demo-Kratskih glasov, če bi se enotna demokratska fronta razdrla, potem je zmaga klerikalcem sigurna. Klerikalci menijo, da smejo z ozirom na izredni položaj, v katerem se danes nahaja demokratska stranka v Ljubliani, resno računati s to možnostjo. Projektov je več. Lanrira se ideja »gospodarske stranke*. v kateri naj bi se združili konservativnejši pridobitni krogi, ki jim je politika demokratske stranke preradikalna. Ta načrt je seveda popolnoma prozoren. »Pridobitni krogi* bi si sami sekali glavo, ako bi šli na ta led. Podobno .je z načrtom posebne uradniške liste, za katerega so se prijeli ogrevati le preveč znani klerikalni eksponenti. Izvrstna je špekulacija, da bi se napravila med ofici.ialno socijalno - demokratsko stranko in NSS volilna koalicija, ki bi pritegnila nase gotove nezadovoljneže iz demokratske stranke. To bi bila za klerikalce pravzaprav najlepša solucija. Zveza sociial - demokratov z meščanskimi, »kapitalističnimi* predstavniki bi odgnala od SSJ še oni ostanek pristašev, ki še ni postal žrtev demagogije in razkroja, ter jih privedla ali h komunistično - klerikalni skrinjici ali pa zadržala doma. odcepitev tudi le malega dela demokratske stranke pa bi predvsem radi zmešnjave. ki bi radi tega izdajstva nastala v JDS, upropastila relativno večino demokratov. Povrh pa bi bili klerikalci v celem volilnem boju tertium srauden«. Obe na ta način izigrani skupini bi se medsebojno tako trdo prijeli, tako druga v drugo zagrizli. ?e tako druga drugo pobijali, da bi •»pravili vse delo — za klerikalce. Splošna zmešnjava v naprednih vrstah od skrajne levice do skrajne desnice je sigurno jamstvo za klerikalno aago. Zatrjujejo nam, da se res vršijo po-»kusi za- tako kombinacijo. Klerikalnim našepetaveem krepko pomaga gladilo gospoda Kamenarr.viča. ki bi rado --oien".u ciispo'1"-"'! naznanilo fiero--trr.iski triums. da se je demokratska Fronta razdrla in da, je Ljubljana v ro- spela z vsemi potrebnimi pripravami na pogorišče, vendar je bilo vsako gašenje nemogoče. Silni plamen je popolnoma I uničil ogromna skladišča in nekaj sosednjih poslopij. V skladišču ie bilo za okroglo 50 ladijskih ton petroleja, nafte in bencina! Istočasno so zgoreli tudi nekateri objekti Kuppelv/ieserjevi med Vrhom (Al-turo) in fortom S. Daniele. Požar se je razločno videl več kilometrov daleč, škoda še ni znana, vendar presega več milijonov lir. Vzrok velikih puljskih požarov ni znan, sumi se, da so krivi komunisti sli anarhisti. KOMUNISTIČNA CENZURA NA BAVARSKEM. I Lipsko, 27. septembra. (Izv.) V tu« : kajšnji kino je vdrlo 15 komunistov, ki so z revolverji v roki odnesli film. ki je predstavljal bedo, povzročeno v Rusiji no gospodarstvu boljševikov Ghazi Kemal-paSa Antanta, ki je menila, da je svetovna vojna za vedno pregnala orijentsko pošast iz Evrope, in posebej še Anglija, ki je še pričela tipati po Anatoliji, da zapre Dardanele in tudi Sueški prekop, stoje danes pred novim in težkim problemom. Iz Egipta in od Bagdada je Anglija namerila nož in pričela državo polmeseca secirati na živem telesu in le še velikodržavna ambicija Grčije naj bi prekrila poslednjo in glavno potezo angleškega matadorja. Toda iz nena-dejane smeri je Kemal-paša zasunil svoj meč, osvojitelj Smirne je uničil grško armado, porušil angleško šahovsko kombinacijo in postal »Ghazi* — zmagovalec, ki je z enim mahom poravnal vse neuspehe svoje domovine v poslednjem desetletju. Kemalov uspeh je treba uvaževati tako z vojaškega kakor političnega gledišča. Z mogočno potezo je postavil orientsko rivaliteto med Anglijo in Francijo izza kulis v svetlo luč in bo morda v kratkem pri zeleni mizi mešal diplomatom možgane enako, kakor nedavno Ljenin — Mustafa Kemal, rojen 1872. v Solunu, je potomec anatolske rodbine in se je že kot mlad vojak odlikoval s silno energijo. Kot štabni stotnik se je pod Abdul Hamidovim drakoničnim »vladanjem* združil s svojimi vrstniki Enverjem, Talaatom in Džemalom, stopil 1. 1908. na čelo mladoturškega pokreta ter prisilil sultana k zopetnemu ustavnemu vladanju. Ko pa je padišah v 1. 1909. vnovič raz-gnal parlament, eta Kemal in Enver £ solunsko armado vdrla v Carigrad, internirala sultana ter pozvala princa .Mehmeda iz tridesetletnega pregnanstva na prestol. L. 1912. je major Kemal pripadal general, štabu darda-nelske armade in 1. 1913. je postal vojni ataše v Sofiji. V svetovni vojni je kot polkovnik s svojo divizijo februarja 1915. odbil francosko-angleške napade ob Dardanelah. General je postal 1. 1916. ter pod Djemal-pašo peljal 7. armado v Palestino. Ko je angleška premoč v 1. 1918. predrla palestinsko fronto ter prisilila stambolsko vlado k premirju, se je Kemal s preostanki svoje armade umaknil na vzhodno obalo Jordana. Ze naslednjo pomlad pa si je toliko opomogel, da je odbil francoski detašman, prodirajoč od mersin-skega pristanišča. Njegova armada se je zopet začela množiti in je 1. 1921. štela že 100.000 mož, faktor, ki ga je morala upoštevati tudi antanta. Kemal je v Angori sklical narodno skupščino in sestavil vlado pod svojim predsedstvom. Preteklo leto ga je priznala Francija, in to je bila prva ostra poteza proti Angliji. Kemal pa ne razpolaga samo z izkušeno armado; krito ima tudi zaledje, ker je v zvezi tudi z boljševiki. Živil mu ne manjka, disciplina njegova je stroga, Štirje atentati nanj so se izjalovili, zato ga njegovi fanatično privrženi vojaki smatrajo varnega pred krogljo in strupom. Spo-mladi je angorska vlada imenovala Ke-mala za maršala in mu dala naslov »ghazi* (zmagoslavni), Kemal pa -se je zaklel, da"ne odloži meča, predno poslednjega Grka ne prežene s turškega ozemlja. nič odveč bi ne bilo, ako bi se v srednjih šolah tudi poučevalo strojno pisanje. Dijaki to uvidevajo sami ln le redkokje je treba učiteljem šele pregovarjati dijake, naj posvečajo svoj svobodni čas tudi neobveznim, a za poznejše življenje često najkoristnejšim predmetom. Znano nam je, da so bile letos prijave dijakov k prostim predmetom prav lepe. S poukom se je ponekod že pričelo. Kakor strela z jasnega je padla torej odredba učne uprave, ki uničuje to, kar gradi učiteljstvo. Cemu se je ukinila svoj čas vpisnina in čemu se je odpravil prispevek za učila, ako za brezplačni pouk ni denarja? Roditelji in dijaki bi malenkostne zneske nedvomno radi prispevali ter bi bila vsak kriza odstanjena. A tudi učiteljstvo izgubi z neobllgat-nimi urami tretjino svojega zaslužka. Draginja je vsak dan večja, učiteljstvo ne dobi zvišanje doklad, a zdaj naj izgubi še pošteno zaslužene prejemke za neob-ligatne ure? Pričakovati je torej, da učna uprava doseže potrebni kredit ter da se ukrene vse, kar je na korist dija-štva in končno tudi učiteljstva. Kakor čujemo, je ta zadeva že predmet, s katerim se bavi pravkar prosvetno ministrstvo, ter sc nadejamo, da bomo mogli že te dni poročati o ugodnem uspehu. Zaradi nezadostnega kritja honorarja za pouk neobveznih predmetov je Višji šolski svet ukinil za nadalje poučevanje v vseh neobveznih predmetih, to je v petju, risanju, stenografiji in nekaterih jezikih. Ta ukrep je zbudil upravičeno ogorčenje med srednješolskim učitelj-stvom in prizadetimi dijaki ter roditelji. Doslej se je dijakom vcepila pri vsaki priliki ljubezen do petja, ter so učitelji dijake opozarjali na blagodejen vpliv, ki ga ima lepa pesem in umetno petje na dušo in srce. Naglašala se je velika praktična in moralna važnost jezikov in stenografije. Dandanes mora vsak človek, ki hoče biti izobražen in inteligenten, znati poleg materinščine tudi nekaj tujih jezikov. Dandanes bi moral vsak tno- -f Politika, ki vodi b katastrofi! Pod tem naslovom razpravlja »Tabor* o polemiki, ki S9 je razvila v demokratskih listih. Ugotavlja, da energičen nastop poslanca Kukovca nikakor ni osebnega značaja. Podtikanja »Slov. Naroda* so smešna. Dr. Kukovee nikdar ni imel osebno nikakih nasprotij niti z dr. Trillerjem, niti z dr. Ravni-harjem in jih tudi danes nima. Obramba članov načelstva pred napadi, ko je dr. Ravnihar odobril objavo napadov Kamenaroviča v »Slov. Narodu*, je bil političen čin dr. Kukovca kot predsednika organizacije, osebnega značaja ta zadeva za dr. Kukovca nikdar ni imela. Ce kdo drugače misli, naj obrazloži, da vidimo. Ako je »Slov. Narod* zdaj prišel z izjavo, da je mnenja, da politika dr. Kukovca vodi h katastrofi, nočemo, da se preide preko tega očitka brez temeljite razprave, ki je vendar prej ali slej potrebna. Svobodomiselna stranka nima vzroka taki razpravi se izogniti, niti ima dr. Kukovee povoda za to. On je pripravljen pokoriti se volji stranke tudi v vprašanju razdelitve na oblasti, toda ima vzrok verjeti, da je v skladu s stranko, s katero je bolj v stikih nego kateri poslanec. Ce pa večina dmgače odloči, je doktor Kukovee pripravljen izvajati posledice. »Slovenski Narod* naj pride s stvarnimi podatki, naj pa ne bo mu je to mogoče — robat in žaljiv. Končno odločitev naj ima zbor zaupnikov. -I- Ponovna izključitev socialističnih poslancev iz SSJ. Kakor znano, je pokrajinski odbor oficijalne socialdemokratske stranke pred meseci izključil celo vrsto strankinih funkcijo-narjev iz stranke, ker niso izpolnjevali strankarskih dolžnosti. Po intervenciji vodstva SSJ v Beogradu je potem prišlo do kompromisa, v katerem se je dotičnim gospodom postavil rok. da poravnajo predvsem takozvani strankin davek. To se ni zgodilo. Včeraj objavlja službeno glasilo SSJ »Naprej* sklep pokrajinskega odbora socijalno-demokratske stranke, da svoj čas izključeni poslanci, nadalje ljubljanska srrupa okoli »Zarje* in mariborska okoli »Enakosti* niso izvršili svojih dolžnosti in da so prenehali biti člani socijalno - demokratske stranke. Imenoma so izključeni poslanci Rudolf Go-louh, Josip Kopač, Ivan Tokan in Filip Kisovar, ki dolgujejo stranki skupaj 18.476 Din 25 par. -j- Politična organizacija Nemcev v Sloveniji. Glavno glasilo Nemcev v naši državi, novosadski »Deutsches Volksblatt*. poroča, da so Nemci v Sloveniji ustanovili svoje politično društvo »Politischer und wirtschaft-licher Vcrein der Dcutschen in Slowe-nien* s sedežem v Mariboru. Glasom svoiih oravil ima društvo svrho. infor- goepodarskih' Ln narodnih' vprašanjih ter braniti njih narodne in gospodarske pravice po načelu »staatstreu und volkstreu*. Pokrajinska uprava v Ljubljani je pravila novega društva že odobrila. Društvo se konstituira počet-kom prihodnjega meseca. + Kongres zemljoradniške stranke v Banjaluki. Zemljoradniška stranka bo imela svoj letošnji strankin kongres dne 29. oktobra v Banjaluki v Bosni. -f Ureditev cerkveno - prosvetnih vprašanj med Jugoslavijo in Rumuni- jo. Sporazumno med zunanjima ministroma naše kraljevino in Rumunije se bo vršil dne 1. oktobra v Beogradu sestanek obojestranskih delegatov, da urede razna cerkveno-prosvetna vprv šanja med obema državama, -f Pogajanja med papeževim nuncijem in hrvatsko - katoliškimi duhovniki. Papežev nuncij monsig. Herme-negUdo Pellegrinetti, ki ee že nekaj dni mudi v Zagrebu, odpotuje danes iz Zagreba v Ljubljano, kjer obišče škofa dr. Jegliča, potem pa se preko Kri-ževcev vrne v Beograd. — Povodom mmcijevega boravka v Zagrebu pose-tili 60 ga tudi hrvatsko - katoliški duhovni v svrho, da se najde pot k poravnavi. Ker je nuncij zahteval, da se reformisti zadovoljijo s tem, kar je Rim doslej popustil in ni hotel ničesar slišati o odobrenju žalitev hrvatsko-katoliškega svečeništva. so ostala po-srajanja brezuspešna. Pellegrinetti je končno izjavil, da bo proti reformistiČ nemu gibanju najstrožjo postopati. Hrvatsko - katoliški duliovni so vzeli to izjavo na znanje ter izjavili, da bodo s svoje strani nastopili še ------ nejšo akcijo za hrvatsko cerkev. pokopali. Vse ruske konservativne stranke so poslale osrednjemu vseruskemu eksekutivnemu komiteju ostre proteste. Prosvcfa Maksim Gorki praznuje te dni SOlet-nico svojega pisateljskega delovanja. Prva njegova novela, katero je objavil, je biLa novela »Makar Čudra*. Napisal jo je po resničnem doživljaju, ko je bil še sam resničen skitalec. Tej noveli so sledile mnogoštevilne realistične črtice, novele in tudi romani, ki očitujejo globoko psihološko poznanje najnižjih ruskih slojev, zlasti potepuhov, delavstva in mužikov. Napisal je tudi nekaj dram, med katerimi zavzema zlasti njegova slika iz življenja »Na dnu* odlično mesto. V zadnjih časih je izdal svojo avtobiografijo »Moje življenje*, ki je ena najboljših in najbolj poetičnih njegovih stvari. Slovensko gledališče v Ljubljani je igralo doslej njegove slike »Na dnu*, ter ima v prevodu tudi njegovo dramo »Malo-me-ščan*. Izmed njegovih novel pa jih je izšlo že mnogo po različnih pismih ter so izšle tudi nekatere zbirke v knjigah. Truplo slikarja Vlaha Bukovca se prepelje dne 1. oktobra iz Prage v Bu-kovčevo rodno mesto Cavtat pri Dubrovniku. Adaptacija Dloklecianove palače v Splitu. Dne 18. septembra so se predložili splitskemu občinskemu odboru načrti za adaptacijo Dioklecianove palače. Prvo nagrado je dobil projekt arhitekta Kellerja z Dunaja. Za prvi načrt je bilo raznisanih 30.000 K nagrade. z energič-katoliško Seja prireditvenega odseka za I. Jugoslov. vsesokolski zlet v Ljubljani se vrši v petek dne 29. septembra ob 6. uri zvečer v Saveznih prostorih v Narodnem domu. Člani odseka in pododsekov - Kongres monarhistov v Mona- «e pozivajo, da se te seje zanesljivo ude-kovem. 15. t. m. se je otvoril v Monako- j1925-, vem trodnevni kongres evropskih mo- Po svgfu lin leziiujv. uaiiučuicb ui muiai v^ciiv inv^- - ■ ~„-- ;— - ... dern človek znati stenografijo, in prav'mira« Nemce v Sloveniji v ponticmh. narhistov, katere je zastopalo C0 dele gatov iz Nemčije, Bavarske, Prusije, Rusije, Francije, Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Poljske in Portugalske. Sklenili so, da se bodo vzajemno podpirali med seboj ter so ustanovili posebno »mednarodno monarhi-stično permanentno komisijo*, kateri predseduje zloglasni avstrijski monar-hist Kuno Hoynigg. Monarhisti so se zavezali strmeti za tem, da se po načelih legitimistov vzpostavijo po vseh evropskih državah stare vladarske rodovine in sicer v Nemčiji HohenzoIIernci in VVittelsbachovci, v Rusiji Romanovci, zastopniki nasledstvenih držav Avstrije pa so se izrekli za Habsburgovcc, namreč za Karlovega sina Otona. Francoski in nemški delegati so se tekem debate začeli prepirati glede vprašanja Alzacije-Lorene, kar je kongres silno motilo. Delegati nasledstvenih držav so se izjavili za »Združene države Avstrije* pod kraljem Otonom, za katerega so glasovali Avstrijci, Jugoslovani in Madžari, dočim so zahtevali poljski monarhisti kakega drugega nadvojvodo iz habsburške hiše, Čehi pa so zahtevali, naj postane kralj Češke vojvoda Maks Hohen-berg sin bivšega prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Končno so se vendar ze-dinili za Otona, ki naj postane skupen vladar vseh habsburških dežel, preten-dente posameznih pokrajin pa naj imenuje za svoje namestnike v dotičnih pokrajinah. Ob enem naj se v vseh nasledstvenih državah kar najbolj poživi mo-narhistična akcija. — Velika nesreča v Stockholmu. Dne 25. t. m. je zletelo skladišče stock-hoimske carinarnice v zrak in je poko- I. Jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani Seja likvidacijskega odbora se vrši v petek dne 29. septembra točno ob 8. uri zvečer v saveznih prostorih. v posameznih' panogah petobola so: Te3 na 100 m: Perpar 11.3. Skok v daljavo z zaletom: Vidmajer 5.75 m. Metanje krogle: Vodišek 7.915 m. Skok v višina z zaletom: Vidmajer 1.50 m. Tek na 1000 m: Vidmajer 2:55.1. Vidmajer je postavil s tem nov jugoslovanski rekord, Končna klasifikacija klubov je ob zaključku tekem nastopna: Primorje 70 točk, Ilirija 68 in Jadran 57 točk. S tem si je Primorje priborilo naslov prvaka v moški lahkoatletiki za leto 1922. Boj je bil hud in časten, vsled česar sta tudi Ilirija in Jadran lahko zadovoljna z doseženimi uspehi. Pričetek včerajšnje tekme se je nekoliko zakasnil, vsled česar se je vršil tek na 1000 m že v temi. Drugič bi priporočali v interesu stvari več točnosti. In še nekaj: okoli sodnikov se zbira vedno toliko nepoklicanih gledalcev, da je sodnikom skoraj nemogoče brezhibno izvrševati nalogo. Vsak, ki je član kakega kluba, meni, da ima kake pred-pravice pred ostalim občinstvom. Kdor nima pri tekmah nobene funkcije, spada na ono mesto, ki mu gre po vstopnici, ki jo je plačal. Tudi v tem oziru se kaže prava športna disciplina. ri (Glej tudi prilogo!) ŠPORTNI TEDEN. S. K. Primorje prvak Slovenijo v moški lahki atletiki za leto 1922. Včeraj popoldne so se na igrišču »Ili- tehnikov rije* nadaljevale in končale lahkoatletič-ne tekme Športnega tedna za prvenstvo za leto 1922. Tekme so se pričele v soboto in nedeljo, in je vodila do danes Ilirija s 56 točkami pred Primorjem, ki TehnSfcom In Snžen!er|em Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani nam pošilja naslednjo notico s prošnjo za priobčitev: Prve dni meseca oktobra izide kot posebna številka »Njive* publikacija ljubljanske tehniške akademske omladine: »Zbornik o vprašanjih ljubljanske tehnike* z namenom pospešiti rešitev perečega vprašanja obstoja in razvoja tehniške fakultete ljubljanske univerze. Na podlagi sklepa ankete delegatov prof. zborov tehniških visokih šol Jugoslavije, obdržane meseca maja 1922 v Beogradu, bi se imele okrniti vse tri obstoječe tehniške visokošolske institucije/Da to ne bi bilo v korist države in poedinih prizadetih akademikov ter njihovih vzdrževateljev, je pri danih razmerah razvidno, posebno če se vpošteva valutno razmerje med tu- in inozemstvom. Zavedajoč se neoportunosti sklepa be-oTaiske ankete, je stopila tehniška akademska omladina ljubljanske univerze v akcijo za obstoj in procvit svoje almae matris, ustanovljene s zakonom. V svojem stremljenju je našel na skupščini vseh tehnikov ljubljanske univerze izvoženi odbor (ki je vključen strokovnemu ! .'Akademskemu društvu jugoslovanskih v Ljubljani) umevanje pri vseh političnih strankah, strokovnih kor-poracijah in privatnikih, kar jasno dokazne upravičenost teženj tehniško-aka-demske omladine. Na kongresu strcKOv-nih jugoslovanskih tehniških akademskih je imel 55 točk. Boj je bil zato oster injdru5tev tu- in inozemstva, obdržacem hud. Zalibog jc bilo vreme precej ne-i ]r„?cca avgusta v Ljubljani, je bil iKJda.n ilo ravno pre- tpmpi; centralni organizaciji »Ldruženje ugodno, vsled česar ni bilo več občinstva, a kar ga je bilo, je prišlo na svoj račun. Nervoznost in napetost med prisotnimi ljubitelji športa, bili so no večini pristaši tekmujočih klubov, sta postajali vedno večji, čimbolj so se tekme bližale koncu. Saj je šlo le za malo točk, ki prinesejo temu ali onemu klubu prvenstvo za to leto. Skoraj vsako pro-rokovanje je bilo problematično, saj sta _ _ oba prva kluba, Ilirija in Primorje, ims- | na^ih teženj, la Pa od konkurence za prvenstvo. Na sporedu včerajšnjega dne so bili: pešhoja na 3 km, tek na 10 km in peto-vsekakor najzanimivejša točka. V temelj centr: Ju^ošlavenskih Tehničara*. m so se na tem kongresu povsem upravičeno zavzemali za neokrnjenost ljubljanske tehnike v glavnem beograjski delegati, ki so za, stopali okrog 2500 beograjskih tehnikov Solidarnost celokupne JUgosUvenske teh niško akademske omladine gleae obstoja in razvoja obstoječih tehniških visokošoI skih institucij je drug dokaz ■ iravilnosti a piva ... -------- ----- jnasui skoraj enake šance, Ilirija predvsem j ko 8t0jimo pred inskripcijo v petoboiu, Primorje v pešhoji in teku.; .^ "'seme='er 'l922/23. še ni defimtiv- . tudi Jadran ni bil a priori izključen *;; ; Vr,ra^nje ljubljanske tehnike, boj, t .. _________ nastopnem objavljamo izide tekem: ° more otvoriti zadnji Pešhoja na 3 km: 1. Škrajnar (Prim.) jvs,ea c •• 16:45, 2. Bašin Romeo (Prim.), 3. Saksi-da (Prim.). Startalo je 6 tekmovalcev, paio pod "seboj nad 100 žrtev. V skladi-1 trije so med tekmo odstopili. ščih carinarnice, ki leži v vzhodnem de- j Tek na 10 km se je vršil na cesti v St. I akademske no rečeno vprašanje ljubljans . ker se iz r.eumljivih razlogov zavbčuje imenovanje že meseca decembra 1. 1-, oz krmarja t. 1. p° ljubljanski univerzitetni upravi predlaganih predavateljev m se P more Qtvoriti zadn,u ozi- nadaljnji letnik poedinih oddelkov. st detailno uvidi upra-čenost "stremljenj" ljubljanske tehnike omladine in da se pospeM . I roma Da širša javno ustreljen po _ trograjski metropolit, kar je povzročilo pc mestu veliko razburjenje. Množica je obstoji iz teka na 100 in 1000 m, iz s k 1m linčen ieriev in arhitekt Ko- |intenjt.i£____tehniSki takulte- v višino in daljavo z zaletom in me-j na, društvo ,kadcraski ko- krogle. Dosegli, so Vidmajer (D.) jti Votrth^jo^m ^^imi do- (Od našega posebnega dopisnika.) Pariz, 22. septembra. Vročina je pojenjala, žolta jesen prihaja. Pa še vedno se nam zdi, da se počitnice še niso nehale, posebno ker gledališča še niso naznanila velikih premier, kakor jih naznanjajo v začetku vsake sezone. Čudno: eno izmed največjili pariških gledališč je začelo te dni uprizarjati melodramo »La Bouquetiere des in-nocents*. ki je že najmanj četrt stoletja- niso uprizorili, ker so se je ljudje že davno naveličali. 'Ta stara igra, čije snov je vzeta iz življ '.ja na pariških boulevardih, je postala danes naenkrat zopet aktualna in je nekako merilo današnjih razmer, posebno kar se tiče umetnirkega nivoja gledališč v Parizu. Dandanes so namreč vsa gledališča umetniško s.M.no padla. Prisiljena so privabljati predmestno publiko v centre ker imaio iz sredine mesta premalo obiskovalcev. In tako morajo seve tudi gledati, da ugodijo željam predmestne miblike, ki hoče vsak večer znova gle-dati na odru boj med čednostjo m zlo činom in način so morala predmestna gledališča postati kinematografi ali pa jcabarcti. Za kronista današnjih razmer je ta pojav zelo važen in zasluži podrobnega študija. Ta pojav nam lahko razjasni marsikatero še zagonetno vprašanje duševnih smeri našega časa. Včasih so skušala gledališča postati solidno urejena, dobro idoča podjetja: vsako je hotelo ohraniti svoj žanr, svoj stalni, priljubljeni ansambl, obdržati svoje avtorje in svojo stalno publiko. Ravnatelji si niso želeli največkrat nič več kakor to, da bi si ustanovili vir denarja, trgovsko podjetje in da bi ostali ravnatelji pri teh trgovskih pod-jetiih toliko časa, da bi si nabrali potrebne množine denarja za starostni počitek. Ali so to delali zavedno in če so hoteli ali ne, je vseeno. Današnji čas pa je ves ta novi sistem postavil na glavo. Danes gledališča niso več kulturna podjetja, najmanj še strogo umetniški sestavita svoj ansambl. To se zgodi tako: Navadno zbobnata nekaj bohemov, med katerimi so le redko umetniški talenti, ki podjetju roso. Marsikateri izmed teh se zadovoljuje s slabo plačo zato, da potem lahko nastopa v priljubljenih krogih, nekateri pa se za predstave opijejo ali zbole, ali izginejo in tako se često zgodi, da morajo kro-iači dekoraterji in statisti nastopati v takih kombinacijah. Parkrat pa smo doživeli čuda, da ie katero tako podjetje čudovito uspelo. Zato rastejo take družbe iz tal in se pojavljajo vedno znova po pariških kioskih in plakatnih tablab. Na dan pred glavno izkušnjo izda »uprava* zadnji denar iz svoiih »fondov* za plakate in naznanila, na katerih čitaš, da je lokal zagotovljen družbi za 100 predstav, ker je družba tako silno priljubljena itd. Potem se razpošljejo v zakotne restavracije posebni reklamni kričači, katerim pravimo v Parizu »jeunardsi; ti nalove sku- do, razpusti svoje ljudi ki s,.zmirja- |ali « v Vergav Rimu kjer prodaja ioč in nsuioč razideio, da poizkusijo . čebulo! JJanes ne ut^ju znova svoio srečo pri drugih podobnih med literatom m nov.nw]m hm ''i čednosti ter bi bila!nega improsru-ija, da poizkusi svojo neprijetno "SeS Iko bi ji ^ -ečo ž njim če najde moža po svojem Sle kdaj. nudilo fcai ta i okusu, noisčeta prostorno dvorano. |t zavodi, nego neke vrste špekulacija, paj ljudi, če so spretni toliko kolikor kakršna je recimo hazardna igra. DraJjih je neobhodno potrebno za to, da se — predstava lahko vrst. Če so bili igralci razpoloženi in ce so dobro znali svoje vloge, potem je dobro. Če pa ne, in če uprava čez teden dni vidi, da ie yf skupaj ,padlo z y_o- matik napiše tvojo dramo, potem gre iskat zmožnega, kolikor mogoče okret- '---- :-----—. - j„ svnin znova svojo srečo pri podjetjih. Gledališča v Parizu danes samo slede splošnim navadam in razmeram, katere je prinesel s seboj tok časa. Takole je. Vendar pa, če si hočemo zagotoviti bodočnost dramatske umetnosti, se moramo resno vprašati, kaj bi vse lahko nastalo iz te otrpelosti. Kaj bi rekel rajni dobričina Moličr?, če bi se sedajle potrudil v Pariz? Verjetno je. da bi se hudo razjezil in odšel naza j v Elizij ali pa ne. Morda bi rajši začel popivati in si našel človeka, ki bi ga zalacral z denarjem, kakor pa da bi 'se vrnil k Ludviku XIV. za lakaja. »Le Figaro* jo stavil te dni vsem francoskim pisateljem vprašanje, ki je za današnji čas žalostno pa resnično aktualno: namreč ali r.aj manuelm delavci več zaslužijo, kakor duševni, ali narobe? Kako naj bi naši književniki, če niso tudi kovači ali mizarji, izvrševali poleg svojega duševnega poklica še to ali ono obrt? Naj si misli človek tehnika, ki proda ia v svoji prodajalni o prostem ča- j su" sladkor! Misli si Apolona x štacuml da so ta dva poklica izpopolnjujeta Nekateri literati postanejo _novinarji, nekateri novinarji pa "literati. Pa «ireorijentacijo. Par nerednih ___________ , . napak iz Beograda je še bolj odbija- zaradi izvestnega časopisja iu raznih J vplivalo na ta narod z njegovim političnih dogodkov lahko zgodilo, da j 5tarim ponosom. Tudi tu bo treba še Sosssbo? Ko smo prišli v Subotico. smo videli na plakatih in na oknih trgovin velike bi Subotica in njena okolica prišla na slab glas, kakor da bi bilo njeno prebivalstvo protidržavno. Ker bi bilo tako mišljenje krivično in nečastno za vs0 pokrajino, bo nacionalna omladina skrbela za to, da se ne bodo več ponavljali slučaji, ki bi mogli diskrodi-tirati pošteno jugoslovansko ime Subo-tice in njenega prebivalstva. Kolikor smo se mogli mi prepričati, smo videli, da so Bunjevci po svojem političnem prepričanju strogo katoliški in da med njimi prevladuje še »stari* mentalitet. Vzroki so različni: zgodovina, tradicije. razmere. Živeli so kot nekak «bu-njevski narod* ;n so prišli že v prejšnjih časih vrcJcrat v nasprotje s Srbi, ki so tu v manjšini. Domača samozavest je bila med njimi silnejša nego jugoslovanska misel. In končno opažamo po vseh bivših madžarskih krajih pa naj je to v našem Prekmurju, v Slovaški ali v Podkarpatski Rusiji, posledice državne madžarske vzg >J''-Madžari so znali imponirati; njih bogastvo in razkošje j' mamilo slovanske sužnje: verjeli so, da »extra Hun-gariam r.on est vita, et si est _vita, n on est ita t. j. da izven Madžanje m življenja in če je. ni takšno. Zato je vsak olikan človek govoril madžarsko mnogo dela, poštenega dela od obeh strani, da bo bodočnost zmagala nad preteklostjo. Subotica je trgovsko in industrijsko obmejno mesto, zate se bo še dolgo poznala bližina tujine: Nemci, Madžari m Zidje bodo skušali tu ohraniti svojo postojanko. V Subotici so velike železniške delavnice, kjer so letos_ izgo-toviii 40 vagonov; ta dogodek se je slavil s slavnostno pojedino. Tuji kapital ie tu še zelo močan in skuša obvladati trgovino. Kot središče bana.-ske žitnice bo Subotica ostala za nas eno najvažnejših mest s posebnim ozi rom na njeno obmejno lego. Odhajali smo iz Subotice zgodaj zjutraj, v nedeljo. Ko emo prišli iz mestnega okrožja, je vlak oddrdral sredi prostranih polj skozi jasno jutro. Na prvi večji postaji nas je presenetil prijateljski pozdrav. Bajmok! Postaja polna ljudstva, društva, zastave itd. Izstopimo. Govori. Dekleta v domačih bogatih narednih nošah nam strežejo s pecivom in likerjL Vse je slavnostno veselo. Vstopimo zopet v vlak in se vozimo naprej. Na vseh postajah eo zastave, tu in tam narod, občinski zastopniki, društva, pozdrav;. Okoli 9-31 smo se pripeki v Sombor. Pristno banatsko mesto. Na kolodvoru slavnosten sprejem. Zunaj čaka. štirideset kočii in nekai avtomobilov, potrebni so dragi motorji, pogonski nja- terijal in drugo. Z lastnimi rokami si more vsakdo napraviti svojo zračno jadrnico. Treba je le začeti! Popolni solnem mrk V Indijskem oceanu in v Južnem morju so posebne znanstvene ekspedicije te dni opazovale redko prirodno prikazen, popoln solnčni mrk. Opazovanja imajo letos posebno vrednost, ker so prirejena z velikim aparatom in v namenu, da ugotovijo, ali je Einsteinova teorija relativnosti pravilna ali ne. Doslej so le iz Avstralije došla poročila o opazovanjih. Iz Walhala v ZapadnI Avstraliji brzo- javljajo, da }e prrl kontakt Csetfc« s sofe- cem) pričel ob 12. uri 3 min. Pol ure je potem rastel mrk, temperatura pa močno padala. Ob 3. uri, ko je mrk postal popoln, se je pokazala okrog oble krasna »corona* z izredno dolgimi protaberan-cijskimi žarki, katerih najdaljši je bil merjen na 2,500.000 milj. Mrk je trajal štiri minute manj, kakor je bilo proračunano, in je nastopil petnajst minut kesneje. Fotografije, ki so se snemale, so najprej razvijali v neki bližnji trdnjavici. Nekaj tednov bo trajalo znanstveno proučevanje teh slik, zlasti za presojo Einsteinove teorije. Iz Brisbanea v Avstraliji istotako poročajo, da se je opazovanje vršilo ob najugodnejših okolnostih. Akademsko prvenstvo v lahki atletiki Razpis lalikoatletičnih tekmovanj za akademsko prvenstvo 1922 in prehodno darilo Športne zveze, Ljubljana. Športna zveza v Ljubljani razpisuje za f. oktobra 1922 lahkoatletična tekmovanja za predhodni častni pokal Športne zveze, dostopna vsem rednim slušateljem ljubljanske univerze. Tehnično izvršitev cele priredbe prevzame tehnični odbor I ahkoatletičnega saveza za Slovenijo. Splošna in tekmovalna določila: 1.) Vsak tekmovalec mora biti včlanjen v kakem športnem klubu Slovenije ter mora biti kot tak verificiran pri L. S. z. S. 2.) Izkazati se mora z redno seme-stralno legitimacijo "jubljanske univerze. 3.) Tekmovalcem pod 18 leti je start zabranjen. 4.) Tekmuje se po pravilih J. A. S., izdaja 1921. 5.) Prostor in čas se pravočasno objavita. 6.) Tekmovanje obsega v okvirju olimpijskega pentatlona, sledeče točke: a) tek na 200 m, b) tek na 1500 m, c) skok v daljavo z zaletom, d) met diska, e) met kopja. 7.) Pri teku na 200 m starta vsak konkurent sam, pri teku na 1500 m po trije tekmovalci skupaj. Za druge točke veljajo tekmovalna določila J. A. S. 8.) Klasifikacija poedinih točk Je sledeča: Tek na 200 m. Minimum 26.8 sek. Vsaka desetinka bolje 1 točka. Tek na 1500 m. Minimum 5.30 minut. Vsaka desetinka bolje 1/Jn točke. Skok v daljavo. Minimum 4.30 m. Vsak centimeter bolje 1/5 točke. Met kopja. Minimum 26 m. Vsak cm bolje V20 točke. Met diska. Minimum 25 m. Vsak centimeter bolje 1/2n točke. 9.) Prijavnina znaša za osebo 6 Din, ter se ima skupno z natančno izpolnjeno prijavnico poslati do 1. oktobra 1922, na naslov: Tehnični odbor Lahkoatletičnega Saveza za Slovenijo, v roke g. Stanka Perpar, Ljubljana, Dunajska cesta 29, drugo nadstropje. Rokomet [Povodom rokometne tekme za prvenstvo Slovenije 24. t. m.) Pri nas v Sloveniji se v najnovejšem času vsaj v nekaterih vrstah športa kaže neko mrtvilo in izgleda kot bi v športni kroniki imeli zaznamovati stagnacijo, če ne padca — nazaj. — Vrgli smo se pred leti z veliko vnemo in entuziazmom na šport, prišli kmalu do gotove višine, sedaj pa stojimo. Zlasti opažamo to tudi v rokometu ali hazeni eni najprimernejših panog športa za našo žensko mladino. Ta za žensko telo zelo koristna igra je doma na Češkem. Odtod njeno ime: ha-Eena. Rokomet, čigar princip je isti kot Dri nogometu, — spraviti žogo v gol, — se igra z rokami kot pove že ime. Saj taka j igra je za žensko tudi edino estetična in koristna. Igre se udeležuje na vsaki strani po 7 igralk na prostoru, ki ima 48 m dolžine in 82 m širine. — Da se v navdušenju za zmago ne gode neestetične napake, ki bi igro utegnile diskreditirati, so posebno natančna in obsežna pravila o «favlih*. Vsaka robatost jo strogo za-branjena. Hazena je zelo zdrava igra, ki bi se morala povsod gojiti z največjo vnemo. Prikladna je tudi za mlajše ali slabše razvite dečke, ker krepi in uri telo, da postane elastično in odporno brez velikih naporov, ki iih n. pr. zahteva orodna telovadba ali nogomet. Predvsem so tek in skok ter izogibanja pred nasprotnikom, ki dosežejo v kratkem času velike uspehe. Rokomet, ki se goji tudi že v drugih deželah, je našel pot k nam pred nekako dvema letoma. Z velikim zanimanjem so se naša dekleta vrgla nanj in že prvo leto je Slovenija štela tri klube, ki so ustanovili posebne odseke za rokomet. Da bi se ta za žensko telesno vzgojo koristna novost ne izgubila, je »Športna Zveza* ustanovila posebno sekcijo za hazeno. Lani se je v okviru »Športnega tedna* že vršilo prvenstveno tekmovanje med klubi Ilirija,Jadran in Slavija. — Maribor, ki je bil med prvimi, ki so zaceli treni-ati, je žal rokomet opustil. Prvenstvo lanskega leta je odnesla Ilirija. Letos smo imeli pomladi priliko opazovati lep razvoj tega športa, vendar smo videli ob vsesokolskem zletu, ko so pri nas gostovale sestre iz Moravske, da je način naše igro vse drugačen. Kot pri so-kolskih vajah in v nogometu, tako smo takrat na igrišča Ilirije spoznali kako smo še mladi. Kako so igrale Čehinje! Z dušo in teiom. Kako neokretne so bile proti njim naše igralke! Manjkalo je predvsem «duše» v igri. manjkalo je energije in prevdarnosti. Mesto pa, da bi skušali doseči Čehinje in izboljšati igro, kar je mogoče le z resnim, urejenim treningom, opazujemo v našem rokometu stagnacijo. Zanimanje pada in Slavija je celo odpovedala sodelovanje pri prvenstvenih tekmah. Sicc-r je finalna in obenem edina letošnja prvenstvena tekma med Ilirijo in Jadranom pokazala dokaj simpatično igro, vsaj na strani Ilirije, vendar je pripisati uspeli nastop predvsem slučajni dis poziji in slabosti nasprotnic, ki niso bile niti kompletne. Ali ni za nas vse, za naš narod slabo izpričevalo, da ne moremo naprej, da nimamo »korajže* nadaljevati započetega dela, če se nam pokažejo zapreke, ki se dado z malim trudom premagati? Z žalostjo človek opazuje današnjo mladino, ki nima nobena energije več. nobene vztrajnosti. Ali bo tudi bazena šla isto pot kot nogomet ali hookey, ki se je pri nas nekdaj gojil in ga danes ni več? Ali bo čez 10 let športni kronist le še — zgodovinar, ki bo moral zapisati: Gojili sm« nogomet fn druge vrste športa? — Naj bodo t« vrstice resen opomin našim vodilnim športnim krogom in bodrilo naši mladini. II koncu podajam še kratek statistični pregled rokometa v Sloveniji do današnjega dne. Prvi začetniki rokometa v Sloveniji 60 bili Ilirija, Maribor in Jadran. Prva javna tekma, ki je ovrgla staro skrupulozno in konservativno naziranje ljubljanske publike, se je vršila dne 24. oktobra leta 1920 med dvema timoma Ilirije. Druga javna tekma se je vršila začetkom novembra 1920 v Mariboru med dvema skupinama Maribora, Leta 1921 se je igralo pet medklub3kih tekem in tri tekme za prvenstvo v Ljub- ljani, med tem ko je Maribor opustil hazeno. V letu 1922 se je igralo do Bedaj več trening-tekem med klubi Ilirija, Jadran, Slavija in nekaterimi mlajšimi, dosedaj še na pristojno mesto nepriglašenimi klubi. Poleg teh še tri internacionalne tekme s klubom »Zidenice* iz Brna in z reprezentanco mesta Brna, Te tekme sta odigrala kluba Ilirija in Jadran. V okviru »Športnega tedna* se je vršila samo 1 prvenstvena tekma dno 24. septembra in končala z visoko zmago lan-skesra prvaka Ilirije. Vzroki, ki so do-vedli Slavijo do odstopa, še niso znani. Žalostno je, da je zanimanje za to vrsto športa, eno najprikladnejših za dame, tako majhno. Gospodarska vprašanja Trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Kalijo (Mnenje slovitega italijanskega finančnika senatorja Einaudi.) Senator Luigi Einaudi, vseučlliščni profesor v Turinu in Milanu, ter največji d.v našnji italijanski finančnik, piše v predgovoru knjigo »La Jugoslavia Econo-miea», katere avtor je naš rojak dr. Antonij Filipič (tisk in izdaja knjigarne Tre-ves v Milanu, 1922., cena 10 lir;, sledeče o trgovinskih odno-šajih med Jugoslavijo in Italijo: Delo, ki ga je dr. Antonij Filipič naj-prvo napisal Bocconi v Milanu in ki ga sedaj izdaja razširjeno in obogateno z novimi podatki, zasluži v Italiji čim večji krog čitateljev. Mi smo bili priče, ko se je ustvarjala nova država iz krajev, ki .30 se odtrgali od štirih različnih držav — Avstrije, Ogrske, Črne gore in Turčije — in se združili z malo nacionalno državo Srbijo, ki je bila pijemont nove nacije. Drugi so opisali etične, jezikovne in kulturne razloge nove državne formacije. Dr. Filipič opisuje ekonomske razloge. Prav za prav iz dela odseva, koliko časa še mora preteči, da postano Jugoslavija ekonomsko edinstvena in kompaktna država. Statistike ustanove ceste, železnice, luke imajo še centrifugalne tendence. Stare države so to kraja uredile tako, da udovoljijo .svojim interesom, ki so bili protivni interesom sosednjih držav. Nova država pa mora izvršiti gigantsko delo za ujedinjenje moči, ustvarjenih, da se druga drugi protivi. Z naučnega gledišča je delo dr. Filipiča interesantna ilustracija silnega vpliva, ki ga državne informacije vršijo na ekonomsko strukturo države. Stare države so n. pr. favorizirale velikoagrame aristokracije muslimanov, Nemcev in drugih privržencev habsburške monarhije, slovanskega porekla. Srbija je bila neodvisna država srbskih seljakov-posestnikov; v stari Srbiji in Macedoniji so gospodarili muslimanski veleposestniki, a v Bosni in Hercegovini se je monarhija posluževala muslimanskih veleposestnikov, da je z njimi obdržala na uzdi slovanske kmete. Četudi je v Dalmaciji posest bila razdeljena, je neindeferentni del dežele pripadal italijanski mestni buržuaziji; a na hrvatskem so bile široko reprenzentovane velike posesti industrijsko organizirane. Nova država je opazila, da je v njenem interesu. pridobiti simpatije velike slovanske kmetijske mase: tako je nastal zakon o prisilni ekspropraciji velikih zemljišč in posestev, katerih lastniki sami ne obdelujejo: Ta zakon je namah postavil kmet« na mesto starih zemljiških posestnikov. Morda je to bila težka crospodar-*ka napaka, posebno v slučajih, kakor na Hrvatskem. Dalmaciji in Voivodini. kjer je srednje in veliko posestvo dalo mosta važnim in pridobitnim gofnodar-skim transformacijam, na katere slovan- ski seljak ni bil pripravljen. Četudi se dr. Filipič nadeja boljše bodočnosti, mora priznati, da se je radi nagle agrarne reforme zmanjšala gospodarska produkcija, toda kakor na Irskem je tudi tu politični fakt močnejši od ekonomskega. Jugoslovanska država hoče oslabiti velikopo-sestno tujo aristokracijo in objačiti moč kmetijskega razreda, no toliko zato, ker je to kmetijski razred, temveč ker je etično nacionalen. Za nas Italijane je posebno važno, da se delo čita radi obilih informacij, Srpanih iz prvovrstnega vrela o gospodarski, industrijski in rudarski produkciji, o trgovini in o komunikacijskih .sredstvih sosedne države. Pisatelj je uverjen, da sta Italija in Jugoslavija dve ekonomsko komplementarni in ne konkurenčni državi. To baž ni popolnoma točno: dokaz temu je nepovoljno piščevo mnenje o stari klavzuli v korist italijanskih vin, uva-žanih v Avstro-Ogrsko, in o pravih, ki jih je stara monarhija dala »Čožotskim* ribarjem. Toda pretežna resnica je: Jugoslavija s svojo veliko šumsko produkcijo, z žitnimi in živinskimi proizvodi, ter s svojimi rudniki, lahko postane naš izvrstni dobavitelj. Na drugi strani pa bo ona lahko veliki konzument bombažno, volnene in tkane robe ter drugih italijanskih produktov. Trgovski položaj Jugoslavije se 6loma-tizira. Leta 1919. je bil uvoz proti izvozu v razmerju 4.34:1, leta 1920. je uvoz dosegel 3.465 milijonov dinarjev napram 1.230 milijonov dinarjev izvoza in prvih 9 mesecev 1921. sta bili obe številki 3.076 in 2.460 milijonov; interes Italije zahteva, da si v tej trgovini prid-bi velik delež. Toda žal, medtem ko je leta 1920. Italija s 36.59 odstotkov celotnega jugoslovanskega uvoza stala na prvem mestu in so ji sledile Avstrija z 20.00 odstotkov, Češkoslovaška z 9.28 odstotkov, Grčija z 9.11 odstotkov, Anglija s 7.05 odstotkov in Francija s 3.S2 odstotkov, — je v prvih 9 mesecih 1921. stopila na prvo mesto Avstrija s 26.60 odstotkov; Italija je stopila s 21.76 odstotkov na drugo mesto; Češkoslovaška sledi Italiji z 120.54 odstotkov in Francija se dvigne na 5.04 odstotkov. Kakor Italija je nazadovala Anglija s 6.60 odstotkov in Grčija s 6.38 odstotkov. Trgovska prenetracija na Balkanu se mora torej na novo pod-vzeti z vztrajnimi napori in plodnimi sporazumi, ki se morajo na obeh straneh lojalno izvršiti. Da so ti sporazumi zaključijo in lojalno izvršujejo od obeh strani v pogledu pristanišča, carine, trgovinskih procedur, Eeleznic itd., jo treba, da se medsebojno upoznavamo. Tej svrhi pa mnogo doprinaša to delo, za 1: ' me ie dosegla čast, da ga predstavim italijanski iavnosti. 'vek' (drugi stave®"! komentarja V taz. B«t, 652, ki sedaj glasi: Kot deli avtombbflov :se carinijo tudi 6ami avtomobilnl vozovi brez motorja, ali morajo imeti določeno oddelek in ležišče za motor. Nadalje ie kot deli avtomobilov smatrajo: motorni jbioiklji brez motorja; spodnji del avtomobila: motorji; popolna karoserija za ostale avtomobile, četudi je razstavljena: deli karoserij in gornji del tovornih avtomobilov se carin: kot izdelek po materialu j iz katerega je izdelan. Po odloku Gen. 'dir. carin št. 195 od 8. julija se ima pnev-imatika za avtomobile in bieiklje, fe se (uvozi posebej kot blago, cariniti kot ii-jdelek mehkega kavčuka. Pnevmatika za [avtomobile in bieiklje se kot del avtomobila ali bieiklja carini samo takrat po tar. štev. 651 in 652 uvozne car. tarife, če se uvozi obenem z avtomobilom, ozir. bi-cikljem kot rezervni deli in sicer največ po 2 komada, na eden avtomobil in po 1 komad za vsak bicikelj. = Carinski dodatek na desimirane in broširane tkanine. V zmislu odloka Gen. dir. carin št. 242 od 12. septembra se moja na tkanine, ki so obenem broširane in desinirane plačati dodatek kakor za broši ranje tako tudi za desiniranje: ta dodatek je predviden v 2. in 3. točki splošnih pripomb k V. delu tarife. = Carinjenje steklenic za pivo in mineralne vode v vagonu. Po odloku Gen. dir. carin se smejo v vagonu sprejemati in cariniti z delnim iztovarjenjem in tehtanjem na vagonskih tehtnicah tudi steklenice za pivo in za mineralne vode v naravni barvi, če jih uvozijo pivovarne ali pa lastniki mineralnih vrelcev. ■= Oddaja sekanja in izdelovanja drv. V pisarni intendanture IV. armijske oblasti v Zagrebu. Jezuitski trg št. 4. se sklene dne 5. oktobra ob 11. uri dopoldne direktna pogodba za sekanje in izdelovanje drv v državnem gozdu na Kiku jugo-zapadno od Ljeskovca na Plitviških jezerih. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Šah Drobne vss£i = Carinjenje avtomobilov in njihovih delov. Z odlokom Gen. dir. carin št. 232 od 5. septembra je spremenjen 3. odsta- IGRA DAMSKEGA KMETA. Beli: Dr. Vidmar. — Črni: R. Rčti. 8. Ddl — e2 e6 — e5 1. d2 —d4 Sg8 — f6 2. Sgl — f3 e7 — e6 8. Sbl —d2 c7 —c5 4. e2 —e8 Sb8 —c6 5. c2 —c3 d7 —d5 6. Lfl — d3 Lf8 — d6 7. o — O 0 — 0 8. h2 — h3 f1 Dd8 — e7 (J 9. Ddl —e2 e6 — eo 10. d4 — c5 : Ld6 — c5 : 11. e3 — e4 Lc8 —e6(» 12. e4 — d5 : Le6 — d5 : 13. Sd2 — e4 Sf6 — e4 : 14. Ld3 — e4 : Ld5 — e4 : 15. De2 —e4: De7 —e6(4 16. Sf3 — g5 De6 — g6 17. De4 — g6: h7 —g6: remis. Opombe: 1.) Važna poteza. Beli hoče na ev. 8. . . . e6 — e5 igrati 9. dc5 :, Lc5 : 10. e4, ne da bi se izpostavil nadležni vezavi konja z Lg4. — Do sem je začetek identičen z začetkom partije proti Bogo-ljubovu. 2.) Bogoljubovo je tu igral 8. . . . b7 — b6. 8) Na Sh5 bi sledilo-12. ed, Sg 3. 13. Del, Sfl: 14. Sfl:, Sb8, 15. De5: in beli ima boljšo igro. . 4.) Na 15. . . . f5 dobi seveda Dc4 — in Lg5. Tudi na druge poteze dobi beli močen napad, na pr. na h6 s Sh4. Posedemo vanje in se odpeljemo v mesto. Sombor je po večini srbski (pravoslavnih je 12.000. katolikov 8000, nekaj tisoč je Madžarov in Nemcev in par tisoč Zidov). Tudi Sombor je trgovsko mesto. Kočije so nas zapeljale v mostno hišo, ki je častitljivo staro poslopje. Odtod smo šli v skupinah ogledovat mesto. Tudi Sombor se je mogel razvijati šele od časa, ko so za časa Jožefa IT. avstrijske čete pognale Turke na ono stran Donave. Srbski na-selniki so prej tu preživljali težko čase. Od časa Leoi>olda in Evgena Savoj-ekega so se tu pomikale avstrijske in turške čete sem in tja. Domače prebivalstvo je vse stoletje trpelo pod temi razmerami. Avstrija je rabila Srbe kot vojake in jim je dajala zemljo in posesti; Madžari pa so ugovarjali, češ da cesar nima pravice deliti njih zemljo. Sombor je bil središče Vojvodine. Tu je bil veliki župan. Ogledali smo si im-pozantno poslopje prejšnjega velikega županstva. V slavnostni dvorani je znana, slika »Bitka pri Zenti* (1697). 'Jako lepo delo, ki kaže zmago Evgena Savojskega. Bitka pri Zenti je bila velikega pomena za vso Vojvodino, ker je bila turška sila končno prisiljena skleniti mir v Karlovcih (1699). Beseda »Vojvodina* ima nekako isto usodo kakor »Slovenija*. Leta 1848. so zahtevali Srbi, da se Srem, Banat in Bačka združijo v enoto pod naslovom »Vojvodina*, kakor smo mi zahtevali »Zedinjeno Slovenijo*. V začetku so na Dunaju njih želje vpoštevali. potem pa ie ostala samo še beseda. V »Srbski čitaoniei* smo imeli priliko videti spomine onih narodnih bojev. Tu je še slika velike narodne skupščine v'Karlovcih (1. 1848.), kjer so bile sprejete resolucije. Id so se potem ponovile na praškem slovanskem shodu. Vojvodinci so takrat prišli v Prago v starih zgodovinskih kostumih in vsi oboroženi, kar je Pražane zelo navdušilo. Toda časi so se izpremenili in Vojvodina je bila izročena na milost in nemilost Madžarom; edino samostojna karlovžka patriarhija io ostala iz teh časov, pa colo ta z cčividnini namenom, da bi služila — monarhiji. Sombor je bil vedno zavedno narodno mesto, dasi tega ni mogel vedno pokazati. Srbska cerkev je bila tudi tu močen steber narodnega življenja. Na i-atoliški cerkvi stoji še danes velik kip sv. Štefana, ki je patron madžarske države... V nekem samostanu so bile madžarske nune, ki so bile qb-dolžene špijonaže. Vlada je hotela njih cerkev izročiti pravoslavnim. Katoličani so trepetali in jokali, toda pravoslavni svečenik je odklonil ta dar in ni hotel iti v cerkev. Imel sem priliko spoznati tega inteligentnega moža, ki nam je pozneje pri obedu povedal nekaj krasnih misli o Slovansvu in naših sedanjih nalogah. Po mastu smo mimogrede obiskali nekaj šol, na žnpaniji smo videli^ zbirko starin, ki še, ni vsa urejena in bo služila za podlago bodočemu muzeju.: izredno bogata pa je numizmatična zbirka. Tudi nas je zanimal novi oficirski dom, kjer nas je sprejel gospod komandant. ki nam je povedal, da je sezidalo ta dom prebivalstvo s svojimi prostovoljnimi prispevki. V domu je lepa gledališka dvorana, kajti — je rekel komandant — mi hočemo živeti skupno z narodom. Bili smo prav zadovoljni s tem, kar smo videli. Sombor nima visokih hiš, a ima široke ulico in tipična stara poslopja. Imena na napisih so precej mešana, a prevladujejo —iči, ki se navadno pišejo —its. Opoldne ja bil komerz, na katerem ie lepo igral domači orkester. Zal, da so ga motili govorniki, dasi so nekateri povedali mnogo dobrega; nazadnje se jo razvila skoraj cela debata o verski strpnosti — za te krajo zelo važna tema. Ko je orkester igral »Zrinjske-?a>. je gospod Protid napil Hrvatom, ki so prejšnji dan s svojo abstinenco rešili situacijo. Godba je prenehala. Mikalo me je, da bi bil povedal neko misel: Zrinjski je branil Siget, ki ni bil v njegovi ožji domovini — as tem, d_a ga je branil, je branil svoje: mi pravimo sedaj, da samo s tem, da branimo svoje, branimo vse; toda tudi v tem, da branimo vse, branimo svoje. Zrinjski je dal lep zgled tudi proti pol. abstinenci. Napitnice so se vršile druga za drugo, meni pa jo najbolj ugajal oni »no-vinarčič*. bivši urednik tednika »Sa-vremenika*. ki izhaja v Somboru. Ko sem prečital njegov list, sem videl, da je poštena žumalistika eno najvažnejših vprašanj duševnega nar. zdravja. Govornik je govoril proti slabi, brezvestni, neodgovorni žurnalistiki. Mislil je to popolnoma splošno in je bil to primeren odgovor na vzklike o »svobodi štampe*. Po obedu smo se poslovili vrlih Somboreanov in smo se v kočijah odpeljali na kolodvor. Bili smo prav veseli, da smo videli to prijazno mesto in njegove zastopnike. Slovo jo bilo živahno in prisrčno. Popoldne smo se vozili proti Novemu Sadu. Ob progi leže srbske, nemške in slovaške naselbine. Tu se vidi, kako je bila Vojvodina v teku let kolonizirana, Sploh vsa bivša Ogrska ni bila drugega kot skupina naselbin, iz katerih so po 1. 1848. izšli kot zmagovalci Madžari, ki itak niso imeli večine. Na vseh postajah so se vršili slavnostni sprejemi. Tudi na nemških. Nekateri beograjski govorniki so porabili to priliko za politično agitacijo. Govorili so nemško v imenu »der slldslavi-schen Prosse* in obetali, da »se bomo vsi borili za nemške pravice*. Ljudje so se čudili in vzklikali »Hoch*. Razlika med srbskimi in nemškimi postajami je bila seveda očividna. Nemci nosijo temno črno obleko, Srbi bolj svetlo. Skoraj povsod so imeli prebivalci domačo godbo. Najlepše je bilo seveda v Petrovcih. To je slovaška naselbina s 30.000 duš. Vso so ohranili d Slovaki^ob Donavi: jezik, pesmi, plese, barve, šege. Po veri so' evangeliki. Niso jih mosrli zatreti Madžar. Izvolili so prvega narodnega poslanca. Postregli so nam z dobrim pivom in pecivom. Naravno je. da so se vrstili govori. Zastopniki občine, društev, učiteljstva. Odzdravljali so zastopniki. jugoslov. čeških in slovaških novinarjev. Slovaki imajo tu svoje šole. društva, časopise. So zelo zavedni in Srbi priznavajo, da so se od njih učili odpornosti proti Madžarom. Naš tovariš z. Protid (ne Stoian) je pripovedoval, kako jo v mladih letih gledal volitve v teh krajih. Bila je zima; po vasi so stali madžarski žan-darji, narod pa je stal pTed volilnim lokalom in je pel »Hej Slovani*. Ce pocrledate na narodopisni zemlie-vid Ogrske, boste videli, da so slovaške naselbine raztresene po vsej zapadni in južni strani in da obkrožajo Budimpešto od vseh strani. To so naseljenci, ki so božali v burnih časih in svoje domovine pod Tatrami. Kakor povsod v teh krajih, je tudi tu doma blagostanje in bogastvo. Ostali smo v Petrovcih precej dolsro in smo se zamislili v zgodovino te čudne ogrske zemlje, ki je bila prvo kulturno središče slovanstva in je pozneje doživljala tako burne dogodke, ki so odločali o usodi našega naroda.^ Treba je, da dobro poznamo to zgodovino. DVOJNO ŽIVLJENJE. Pariško časopisje poroča: Veleindustri-jec in finančnik baron Reith de Bailen-court je bil te dni aretiran, ker je osumljen, da je — glavar velike vlomilske bande! Pri hišni preiskavi so našli v njegovi pisalni mizi cele kupe ukradenih vrednostnih papirjev, v njegovi garaži pa dva uropana avtomobila, že prepleskana z novo barvo. Pri tem je aretiranec sam velik bogataš in ni bil zločinec iz potrebe, niti iz pohlepa po denarju, ker ga je na pošten način pridobival več m lažje — zlo je delal zaradi same senzacije. Takšni slučaji so sicer procentualno redki in nam nerazumljivi, na zapadu pa vendar nikakor niso osamljeni. Najbolj neverjetne detektivske zgodbe se včasih v rcsnici dogajajo, kajti človek je — uganka. Jos. Zupančič: Velika drama človeštva (Epizode iz ruske revolucije.) (Konec.) IX. Ječa v Tomeku. Bila je noč, ena onih strašnih noči, ki jih ne bom izbrisal nikoli več iz spomina. Zunaj je bila razlita mesečina, zvezde so migljale na nebu, naravo je objemal svečan mir. čuvarji so hodili pod oknom, tupatam se je zasvetil bajonet, čuvar je zakašljal. pa je bilo zopet vse tiho. Notranji čuvarji so dremali pri vratih, zarožljali so ključi, ko se je ta ali oni prebudil, jetniki so stokali in govorili čudne stvari v nemirnem spanju, tupatam se je kdo prebudil, otre-sel je z rok in obraza stenice, ki so trumoma lezle iz lesenih postelj, obrnil se je na drugo stran, pa je znova govoril sam 6 seboj. Naenkrat se je prebudilo v kameni-tem poslopju ječe nenavadno življenje. Stopil sem k oknu in čakal, kaj bo. Čuvarji so begali semintja, glavna vrata ječe so se odprla na stežaj, na dvorišče je prikorakala stotnija zasebnega bataljona črezvičajke, oborožena od nog do glave. Pripeljala je seboj dve strojni puški. Čuvarji so začeli zbirati jetnike iz glavne ječe. Po pet, po deset so jih vodili na dvorišče; z zvezanimi rokami na hrbtu so jih stavili v red, procesija je postajala vedno večja. Nočna procesija je postala velika — pozneje smo zvedeli, da je štela stopetdeset mož — stotnija je naperila na njo bajonete, na čelo so postavili prvo, v ozadje drugo strojno puško, vrata so se odprla in odšli so. Kam. zakaj? Strašne misli so mi težile glavo, podil sem jih proč, a so se znova vračale. Ne, ni mogoče! Stopetdeset v eni noči! Ta misel mi je stiskala srce kot ledena pest. Minilo je pet minut, drugih pet — vse tiho. KaStaki je bil oddaljen od ječe kakih tisoč korakov. Preteklo je še pet minut. Bim-bom, bim-bom, je za-donelo z mestnega zvonika v nočno tišino. Dve popolnoči. Nad to grobno tišino je viselo nekaj zloveščega, strašnega. Čutil sem, da se bo zdajpazdaj zgodilo nekaj, kar se upira človeškemu razumu. «Joj, pomagajte^ joj!» je planil skozi železno mrežo dušo kazajoč glas, za njim drugi, tretji, za njim deset, dvajset, sto. Človeški glasovi so postajali divji, izpreminjali so se v živalska tuljenja. Š tem tuljenjem se je zmešale pokanje pušk, tresketanje strojnih pušk. Bilo je, kot da je izbruhnilo peklo vso svojo grozo. Jetniki so se prebudili, gledali so prestrašeno okrog. Nečloveško tuljenje je ponehalo, slišali so se le še posamezni stoki, krčeviti predsmrtni glasovi nesrečnih žrtev. Nato je nastopila zopet grobna tišina, ki je bila tako strašna, da je ni mogoče opisati. Stopetdeset žrtev je požrla črezvičajka v eni noči samo tu! A koliko še drugje? To je bil poslednji izbruh jeze te krvave giljotine ruske revolucije. Zgodaj zjutraj so nas zbudili; postavili so nas na dvorišču v red, obkolila nas je stotnija rdečearmejcev, naperila na nas bajonete in procesija je odšla po mestu. Tupatam se je odprlo okno, radovednež je hotel pogiedati žalostno procesijo, toda rdečearmejci so dvignili puške in okno se je hipoma zopet zaprlo. Bilo je najstrožje prepovedano gledati jetnike, ki so jih vodili na delo. Bili smo kot stekli psi. Ljudje, ki so nas srečavali po poti, so se izogibali, marsikomu je kanila solza iz oči, pa nihče nam ni mogel pomagati. Na pristanišču reke Tom so nas razdelili na dve tovorni ladji, polni premoga. Ob osmih smo začeli nositi v vrečah premog iz ladje na breg, nosili smo neprenehoma do dveh popoldne; ob dveh smo dobili po 60 dkg črnega kruha in vroče vode; ob treS smo zop*Bt začeli in no6ili do šestih zvečer. Ob šestih so nae spremili nazaj v ječo. Tako je šlo dan za dnem. Slabo vreme, dež, blato nas ni motilo. Ob dežju smo se vračali v ječo mokri, umazani, lačni, obupani; v mokrih in umazanih oblekah smo prenočili v ječi, zjutraj pa smo šli v največjem dežju zopet na delo. Med nami je bil poljski častnik Novički. Bila sva soseda. Mlad, energičen častnik, ki je 6voj čas služil pri Kol-čaku. Ko je zvedel, da je sovjetska vlada sklenila s Poljsko mir, da je ta zahtevala, naj sovjetska vlada osvobodi vse jetnike-Poljake in jih pošlje na Poljsko, je napisal predsedniku črezvičajke protest in zahteval, da ga na temelju mirovne pogodbe pošljejo v domovino. Drugo noč so ga poklicali na hodnik, zvezali so mu na hrbtu roke, in ni se vrnil več. Protestiral je lahko na onem svetu. Lakota ubija v človeku vsako poštenje, vsako moralo. Jetniki, ki so hodili na drugo stran mesta, so izto-varjali iz ladij sol. Kako so jo kradli in skrivali pred čuvaji, ne vem; videl pa sem večkrat, kako so se vračali zvečer v ječo, slačili mokre obleke, sezuvala čevlje, sol pa se je sipala od povsod. Drugi jetniki, ki so delali v mestu, so jo prodajali na trgu, kupovali krompir in kruh in nosili lačnim jetnikom. Trgovina je napredovala. Nekateri so že imeli majhne prihranke, drugi so prodajali poslednje perilo, da so si kupili košček kruha, zopet drugim so dali nekaj denarja sorodniki. Tudi jaz sem si bil »prišpekuliral* nekaj tisočakov. Borili smo se z lakoto. Sirov krompir in kumare, stebla od zelja in skorje črnega kruha smo uživali z večjim veseljem kot pri nas pečene piščance. Neki dan smo iztovarjali z ladje star parni kotel. Nesreča je hotela, da mi je pri tem napornem delu strlo prste na nogi. Odpeljali so me z vozom v Ječo. Utrujen od dela in boleHn na nogi sem kmalu zaspal. Ob dveh ponoči sem ee prebudil. Jetnikov ni b3o v sobi, pred menoj je stal čuvar, držal je v rokah moje prihranke in se mi režal v obraz. Po drugih posteljah so stikali drugi čuvarji. Jetniki so bili zaprti na hodniku. Čuvarji so pobrali ves denar, kruh in druga jedila. Denar so izročili komandantu ječe, ki me je zma-gonosno in škodoželjno ogledoval. Stopil sem k njemu. »Tovariš komandant, vrnite mi vsaj majhno vsoto, vsaj toliko, da si kupim košček kruha, dokler me bo bolela noga in bom za delo nesposoben.* »Molči, pes!* se je zadri name; »ne, ta denar je za naše gladujoče.* Kako so postali ubogi lačni kmetje biti od tega denarja, sem zvedel potem, ko so me osvobodili. Komandant ječe je kupil svoji metresi svileno obleko, plačal je zanjo štirideset milijonov rubljev. Na prsih pa je nosil rdečo zvezdo, bil je komunist. Dvakrat na teden je jetniška administracija dovolila sorodnikom, prinašati jetnikom hrana Matere, žene, sestre in bratje so nosili svojim dragim poslednje koščke, ki so jih odtrgali od svojih ust. Administracija je zbirala te krvavo zaslužene podarke, vzela je zase vse, kar je bilo dobrega, kruh pa je razdelila jetnikom. Pritožba bi bila lahko pripeljala jetnika na »kaštak*. Pretežna večina jetnikov so bili kmetje. Kdor ni mogel plačati državi davka, ki ga je ta zahtevala včasih več, kot je "kmet pridelal, je prišel v ječo in sedel je toliko časa, dokler ni žena doma prodala poslednje krave ali konja; kupila žita in ga dala državi. Tudi delavcev je bilo v ječi mnogo. Med njimi je bil amerikanski državljan. Rus, ki je bil dvanajst let v Ameriki. »Delal sem.* mi je pravil nekoč, »imel sem že precej denarja, obleke, zlatnine io drugih stvari. Zvedel sem. da je doma revolucija; časopisi so začeli opisovati srečo in blagostanje, ki vlada v Rusiji. Ljudje eo govorili, Ss je Rusija pravi raj na zemlji. Vse j« prosto. Vožnja po železnicah, hrana, stanovanje, obleka, kratkomalo država daje ljudem vse, kar potrebujejo za življenje. Mislil sem si, če je tako, zakaj bi delal tu. grem domov, pa bom živel brez dela. Odpeljal sem se. Na poljsko-ruski meji so me aretirali, po-braii^so mi vse, kar sem imel seboj, nato so me odpeljali v ječo v Tomsk, kjer sedim že šest mesecev. Zakaj sem zaprt, mi do danes še niso povedali. Tako je torej življenje v raju. Eh. da sem prej vedel...» Nekdo je sestavil statistiko jitnikov v sovjetski Rusiji koncem 1921. 1. Dobil je čedno število — sedem milijonov,' t. j. okroglo 6 % vsega prebivalstva. Prava svoboda, kajne? Lakota in epidemije ao razgrajale T ječi vodno bolj. Jetniki so umirali vsako noč, Mrliča so zjutraj potegnili za noge z lesene postelje, vlekli so ga na dvorišče, tam so ga položili na lesea voziček in odpeljali v gozd. Čakal sem, kdaj pride smrt, usoda pa je odločila drugače. Koncem septembra lanskega leta sem zvedel, da me je črezvičajka obsodila na dve leti težke ječe. Če hi me bili obsodili na deset let, bi bil še vedno zadovoljen. Življenje je pač življenje in ceni ga lahko le oni. ki je ža gledal smrti v obraz. Vsako leto v oktobru mesecu pa j« v Rusiji obletnica revolucije. Ob tej priliki vsako leto osvobode večje število jetnikov, ki jih pa ponavadi kmalu zopet aretirajo. Ta takozvana amnestija služi boljševikom edinole v svrho agitacija med preprostim narodom. Kdor je sedel v ječi, ostane pod najstrožjim nadzorstvom, zadostuje beseda proti vladi, in človek je zopet tam, odkoder ga je rešila amnestija. Med amnestiranimi sem bil tudi jaz. Koncem oktobra lanskega leta sem zaoustil strašno poslopje. ttanol« ao 20 bosedl Oln. 8'—, »Bikih nadaljnjih S basndl 1 Oln. — TrrowW agtaal, doplaovan)«, M-pramienlnn do 20 b.aedl 5 Din., ».altih nadaljnjih B bea.dl 9 Din. - Plaia •• aapra). (Uahko tudi « — znamkah.! Na vpratanja •• odgovarja lo, »ko la »praienin prllotana mamka ca odgovor. —— Gospodična, 3335 Ki je dobro izvežbana v gospodinjstvu, želi priti k boljšemu, samostojnemu gospodu za hišno gospodinjo. Cenjene ponudbe pod »Gospodinja* na upravo »Jutra*. Plačilna natakarioa, dobro izvežbana ter zanesljiva želi službo v hotelu ali boljši gostilni. Ponudbe pod »P. Z.» na upravo «Jutra>. 3336 Suha bnkova drva Ima naprodaj vsako množino »Ilirija*, lesna družba, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. asi. Kompleten vrtiljak, (Ringelspiel) na verige (Ketten-karussell) in fotoaparat, format 13x18, francoski sistem, s pritiklinami, se ceno proda. Več se poizre pri A. V., vrtiljak, Trbovlje. 3337 Na stanovanje in hrano se sprejme gospod s 1. oktobrom. Naslov povš uprava »Jutra*. 3332 Drv 3340 pet do šest vagonov, hrastovih, na 25 cm dolgo žaganih, po K 110 — za 100 kg franko vagon Kranj, prodam. J. Pa-ljevec, Gorenja Sava, Kranj. Kleti, suha skladišča pri postaji Velika Loka se oddado v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 79. 3333 Sobo ali klet, 3333 (M možnosti na vzhodni strani mesta, se išče v svrho mirnega športa. Ponudbe naj se pošlje Slavku Peternelu, Ra-deckega cesta 12. Mirna gospodična išče mesečno sobo. Plača do 1000 K. Ponudbo pod »Soba* na upravo »Jutra*. 3341 Lepo posestvo, ki leži v St. Juriju ob južni železnici, par minut od postaje, je naprodaj. Vse njive in travniki so tik ob trgu, ob cesti in železnici na ravnem. Zemlja je prvovrstna. Hiša je lepo zidana ter obstoji iz dveh soTj, kuhinje, pritikline ter kleti. Zraven zidan hlev z velikimi prostori, poljedelski stroji itd. Nadalje lep sadonosnik z različnimi vrstami sadja. Takoj za domom se razprostira krasen gozd z samim debelim lesom, smrekami, hrasti, bukvami itd. Posestva je okoli 16 oralov. Redi se lahko 7 do 8 glav živine. Kupci se vabijo, da si ogledajo posestvo tekom 14 dni. Cena eden milijon 600.000 K. Franjo Stante, Nova vas, Št. Jurij ob južni železnici. 3299 Dve dvonadstropni hiši, monumentaini stavbi, klet, pripravna za vinsko veletrgovino, sredi mesta, za tri milijone kron. Veliko lesno industrijo sredi mesta, polnojarmenik, lokomobila 50 HP, lastna elektrika, akumulatorji, cir-kularke, popolna mizaruica s stroji (za 60 delavcev), stanovanjska hiša s štirimi stanovanji, hlevi, lesni prostor itd. Cena šest milijonov kron. Štiri hiše v Gradon, tri-in dvonadstropne, dve z gostilniško koncesijo. Cena 1 milijou kron, 800.000 K, 1,500.000 K in 1,400.000 K, eventuelno za zamenjati s hišo v Mariboru ali posestvom v okolici. 3304 20 kmečkih posestev od sto tisod do enega milijona kron, velep0SBStva do šest milijonov kron, gozdno posestvo 260 oralov, dorasel gozd z žago in poslopji šestnajst milijonov kron. 2 trgovski hiši na deželi s posestvom po en in pol milijona kron. 5 hiš v Mariboru in na deželi z gostilniško koncesijo. ,,UNIVERZ A.L" kono. prometna pisarna v Mariboru, Aleksandrova oesta 28. Kono. prometna pisarna „UN1VEKZAI." v Mari bora, Aleksandrova oesta št. 28, proda: Vilo z 12 sobami, dvema kopalnicama in pritikline, z velikim vrtom, stanovanje z petimi Bobami in kopalnico za kupca presto, cena dva milijona krou. Vilo, enodružinsko, z 8 sobami, kopalnico, vrtom, cela vila kupcu takoj na razpolago, cena dva milijona kron. Preda se za dame. gospode in deco, c prema za novorojenčke po najnižjih cenah v P" K. SOS S LJubljana, Hestni trg 19. Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olje, bencin In droge potrebščine Ima sedno ? zalogi F. Ftorianlic Llubllana. n Yelik Posestvo, 3327 obstoječe iz hiše s trgovskim lokalom, hleva, kozolca, svinjakov, sadnega vrta, njiv in pašnika, se 1. oktobra v Mar-kovcu, pošta Stari trg pri Rakeku, ob 2 . uri popoldne na javni dražbi proda. Na zelo prometnem kraju! Mlad Poljak, 3342 inteligenten, uradnik, želi dopisovati z ravnotako Slovenko. Ponudbe pod «Boryslaw» na upravo »Jutra*. stavbeni prosti prikladen za industrije ali pa stanovanske kolonije, ob Dunajski cesti, so poceni proda. Naslov se poizrž pri Aloma Companj, anonč. družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3, I. nadstr. Telefon št. 174. 3314 nekaj tisoč mJ velika, z že navoženo opeko I (WelBgerber) 3331 (okoli 45 tisoč komadov) tako, da se lahko | nastop čimprej. jetja in stanovan-ke hiše. Cena po do- i S. MMMl Tuzla (Bosna). govoru. Naslov in pojasnila daje Anončna i___________ družba ALOMA C0MPANY, Ljubljana,' - — -~-^ ^ Kougresni trg 3/1. Dobro vpeljana trgovina s špecerijskim, galanterijskim in manufaktur-nim blagom na Gorenjskem je naprodaj. Vpraša se pod ..Trgovina" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. 331S zmož«n vseh panog kavčuka in zlata, zlasti levanje zlatuih mostkov itd., išče službo. Nastop po dogovoru. Vprašati pri gosp. den-tistu Htnkn Kadrnki v Tnali (Bosna). kupuje vsako množino po najvišji ceni tudi letos Vikt. Paniioizer, Ljubljana, Pražakova ulice. Ositrii stroji mi i ii eiirii Mi prizmi ii žarnice Tungsram, vse elektrotehnične || fJta-S-aeSSn F»i>U potrebščine v zalogi po ugodnih H f |!]P S 0! S L! L . USlIŠJ cenah. — Elektrotehnična tvrdka »' » Syl j"?BWSWf Proračuni brezplačno! -^Ešasr Proračuni brezplačne! ■BHSS3SESHHBS se ozdravijo ali se obvarujejo s pitjem Žalostni javljamo vsem prijateljem in znancem, da smo izgubili za vedno našega dobrega očeta, gospoda Jožefa Pikona po hitri bolezni dne 24. t. m. zjutraj. Pojreb je bil v torek dne 26. t. m. ob IG. uri dopoldne. Dobrava, 24. septembra 1922. ^ Žalujoč! družini Fihonova in HinffcM. Siguren uspeh. — Dobi se povsod •Ii neposredno pri zdravilišču SLATINA - RADENCI okraj Ljutomer. »6o Domače vesti * Člani kraljeve rodbine pozvani vjginjskimi dnevnicami. Vpoštevajo se le Beograd. Knez Arzen, princ Pavle in prosilci, ki imajo popolno srednješolsko princezinja Jelena so bili brzojavno poklicani iz Pariza v Beograd. Istočasno se vrne v Beograd tudi kraljica Marija. Poziv je v "zvezi s skorajšnjim novim kronskim svetom, ki bo defini-tivno ukrepal v aferi kraljeviča Gjor-gja. * Šef generalnega štaba pri kralju. Načelnik generalnega štaba general Pešič je bil včeraj sprejet od kralja v daljši avdijenci, da mu poroča o stanju naše vojske. * Udarec za mejno šolstvo. Iz Mari-601 a nam pišejo: Naše obmejne šole I . s"mrtna nesreča letalca. V Novem Sašo bile zlasti zadnji čas zaradi pomanj- du j8 6mrtno ponesrečil letalec, kapetan kanja učnih moči slabo zasedene. Le- Anton povrzanovič iz Zagreba. Dvignil izobrazbo z maturo. Prošnje je vložiti v 14 dneh pri predsedstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. * Nov odvetnik. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je gospod dr. Josip Capuder vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. * Smrtna kosa. V Slov. Bistrici je umrl v torek bivši deželni poslanec Peter Novak, sedaj gerent slovenje-bistriškega okrajnega zastopa. Pokojnik je bil zmeren pristaš SLS, mož starega kova. Blag mu spomin! tos smo dobili iz učiteljišč mnogo naraščaja, s katerim je nameraval mariborski okrajni šolski svet zamašiti najnujnejše vrzeli. Nove učne moči so večinoma že odšla z dekreti na nova mesta. Na splošno presenečenje pa je prišla sedaj nenadoma brzojavka višjega šolskega sveta iz Ljubljane, ki prepoveduje nameščenje novih učnih moči, češ, da ni zanje nikakega kritja. Za obmejno šolstvo in posebno še za učitelje in učiteljice pomeni ta ukrep hud udarec in je želeti, da se ukrene vse, da se kriza šolske vzgoje na meji še pravočasno odpravi. * Kongres jugoslovanskih arhitektov. V Zagrebu se je vršil prošlo soboto kongres jugoslovanskih arhitektov iz Ljubljane, Maribora, Celja, Zagreba, Osijeka, Sušaka in Sarajeva. Kakor se nam poroča, bo udruženje v najkrajšem času začelo izdajati svoje plašilo' »Jugoslovenski Graditelj*. Centralni vladi se izroči peticija za izenačenje gradbenih zakonov. Za predsednika je bil izvoljen arhitekt Vidman. Sedež uprave udruženja je za eno leto Sarajevo. Končno je bilo sklenjeno, da se prihodnji kongres vrši v Beogradu. * Obmejna služba v rokah finančne kontrole. Po odredbi vojnega ministrstva se definitivno odpravijo dosedanje obmejne čete ter se obmejna služba izroči organom finančne kontrole. Zamenjava mora biti izvršena do konca oktobra letošnjega leta. * Napad na našo obmejno stražo. Kakor poroča beograjski »Novi List* iz Subotice, je oddelek madžarskih regularnih čet pri Mihaljevu napadel našo obmejno stražo. Nekoliko napadalcev je bilo ranjenih, ostali pa so se umaknili nazaj na madžarsko ozemlje. * Nova jama v Postojni. V zvezi s svetovnoznano postojnsko jamo je bila se je z enokrovnikom 30 m visoko, ko je nenadoma odpovedal motor in je letalo padlo s tako naglico na tla, da se je popolnoma razbilo in pokopalo pod seboj tudi letalca. Kljub takojšnji zdravniški pomoči, je kapetan Povrzanovič podlegel poškodbam že čez eno uro. * Mrtvoud je zadel dimnikarskega moj stra na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Ivana Vrhovca. Njegovo stanje je nevarno. * Grozilna pisma so najnovejša novost v našem uredništvu. Prišla sta nam pa od prijateljev, ki so čitali naš podlistek »V Monakovo*. Kar gori so leteli in najbolj jim je imponirala podlistkarjeva trditev, da je vožnja od Jesenic v Mo-nakovo v brzo vlaku cenejša, ko pri nas od Ljubljane do Jesenic v poštnem. Toda joj, ko so kupovali vozne listke, je bilo vse narobe! Tako je »če se zanašaš na »Jutrove* podlistke, pa še monakov-ske, kjer je pivo tako močno- (Namreč — da ne bo zamera prehuda: Po osmem septembru ie vožnja v Nemčiji trikrat dražja, pisec monakovskega podlistka se je pa vrnil že 4. septembra iz mesta ob Isari v mesto ob Ljubljanici. Grozilna pisma pošljite raje nemškemu prometnemu ministru, ki tudi ni nič boljši, kakor — naš!). * Rimski grobovi. V Ljubljani na Tržaški cesti št. 8 so zadeli pri kopanju temelja na rimske grobove. Prvi je bil revnejši, ker je imel malo obzidanega prostora, strto stekleno žaro in nekaj čre-pinj. Drugi je kril ostanke mlade, okolo 25 let stare ženske. Ob glavi je imela ko-vinasto škatljico, notri sta bili pa shranjeni dve naviasnici (filet), katerih ena je na robu in na posameznih vozlih pozlačena. Razen tega je imela pri sebi nekaj pozlačenih cevčič, štiri igle vlasnice in posodico za dišave. To vse ,!e ležalo v sarkofagu, sestavljenem iz posameznih globino. Ugotovil je, da se nekoliko metrov pod površjem postojnske jame nahaja doslej neznana jama, ki glede lepote ne zaostaja za staro. * Subotiška policija na konjih. Mestna uprava v Subotici je, kakor poročajo tamkajšnji listi, sklenila uvesti policijo na konjih, kar se je izkazalo za potrebno radi razsežnosti mestnega ozemlja, ki je največje v celi državi. * Sedanje priseljevanje v Ameriko. Iz New Yorka nam poročajo: Priseljevanje od začetka fiskalnega leta, t. j. od 1. julija, se vrši v večjem miru in redu in brez onega strašnega navala, ki je lani ob istem času povzročal toli-ko sitnosti priseljeniškim oblastim in trpljenja priseljencem, ki so prihajali čez kvoto. Jugoslovanska mesečna kvota je bila v začetnih mesecih lanskega fiskalnega leta vedno izčrpana mnogo pred koncem meseca, dostikrat celo v prvem tednu. Vsakdor, ki jo potoval v Zedinjene države, je bil v bojazni. da bo morda mesečna kvota izpolnjena, predno njegov parnik priplo-ve v netvvorško luko. Letos je v tem pogledu vse bolje, in to radi tega. ker toliko ameriški konzuli, kolikor jugoslovanska vlada sama omejujejo izda-vanje vizumov, oziroma potnih listov na kvoto, ki je določena za priseljevanje iz Jugoslavije v Zedinjene države. Mesečna kvota za Jugoslavijo znaša 1285; toliko priseljencev sme kvečjemu priti vsak mesec iz Jugoslavije, dokler se izpolni letna kvota od 6426. V mesecu juliju pa je prišlo le 860 priseljencev iz Jugoslavije, torej precej manj kot jih kvota pripušča. Od 1. avgusta pa do £8. avgusta je bil dovoljen vstop 1103 priseljencem iz Jugoslavije. * Imenovanje v zdravniški službi. Z odlokom ministrstva za narodno zdravje so bili imenovani: dr. Jan Sedlaček za pro-vizornega okrožnega zdravnika v Radencih, za šefa bakteriološke postaje v Celju dr. Jakob Rebernik, za-šefa bakteriološke postaje v Ljubljani pa dr. Amalija Sirnec. * Skrčenje prometa gorenjskih potni-Siilh vlakov. Na progi Jesenice-Bistrica-Dohinjsko jezero izos*aneta od dne 1. oktobra daljo vlaka št. 4216 in 4213, odhod iz Jesenic ob 17.32, prihod v Bistrieo-Bo-1 injsko jezerr> ob 18.20 ter odhod iz Bi-Btriee-Bohinjslio jezero ob 8.52 in prihod ra Jesenice ob 9.46. Vlaka, ki prihajata v Ljubljano ob 12.03 in ki odhajata iz metrov. Na lice mesta je prišel ravnatelj državnega muzeja in ugotovil, kar se je še dalo. Posestnik g. Viktor Zore, je prepustil izkopine muzeju. * Pokvarjena moka. Nesrečni dež je po kvaril na progi v Ljubljano ves vagon najlepše moke, ker je vihar odtrgal na vagonu streho. Iz moke je postal pop. Naročitelj je odklonil moko sprejeti, železnica je torej nameravala, moko razprodati. Včeraj dopoldne se je zbrala zato na ljubljanskem kolodvoru rela vrsta kupcev te pokvarjene moke. Posušili bi jo, znova premleli, eventualno zmešali s krušno, da bi bila temnejša ter jo prodali z lepim dobičkom. Neki kupec si je že vesel mencal roke: »Danes si ga privoščim!* Toda tržno mestno nadzorstvo je prekrižalo vse špekulacije, češ da je moka pokvarjena, plesniva, nevžitna ter da jo zato — zapleni. * Uravnava Gradaščice. Prejeli smo: Uradno pojasnilo k članku pod gornjim naslovom ne pojasnjuje ničesar, najma-nje pa more utemeljiti nadaljnji obstoj kolezijskega jezu. Z očitanjem nelojalnega postopanja stavbeni zadrugi »Zasilni dom*, ki je le eden izmed mnogobrojnih oškodovancev, .3e ne dajo upravičiti milijonska škoda, ki jo trpe zemljiški posestniki v občini VL5 in v trnovskem predmestju, niti neprilike v sanitetnem in prometnem oziru. ki jih povzroča za-jezenie Gradaščice v Koleziji. Vsi viški občani pa tudi ljubljanski iz trnovskega predmestja so imenovani zadrugi le hvaležni, da je pokrenila to pereče vprašanje. Treba pa poudarjati, da so vsi ugovori, na katere je opozarjala ta zadruga povodom vodnopravne obravnave, javnopravnega značaja in ne tangirajo pri-vatnopravnega dogovora z mestno občino. Te Javnopravne ugovore so iznašali vsi interesentje, na čelu njim zastop nik občine Vič. Kar se tiče vodne pravice, ki jo je glasom uradnega pojasnila hotela zadruga »Zasilni dom* vzeti mestni občini ljubljanski, je stvar ta: po veljavni vodopravni judikaturi je s propadlo vodno napravo (mestna občina zahteva namreč zase vodno pravico za mlin in stope, ki jih že ni več nego 50 let!) ugasnila tudi vodna pravica. Moderno vodno gospodarstvo ne trpi zastarelih vodnih pravic in zakon določa celo, da se koncesije na javnih vodah dajejo le za gotov rok. Kakšno je to »edino* kopališče ljubljanskega mesta, osvetljuje najbolje izjava uradnega sanitetnega izvedenca: »Zgoraj izražene po- I.juMjane ob ?5.10, nimata zvezo z Bo- mlsleke smatram z zdravstvenega_ stali- " " šCa za upravičene. Vsako zastajanje vode pomeni tvor jen je močvirja, povečanje mokrote in bujni razvoj raznega mrčesa. Vse to je zdravju opasno. Nadalje smatram Gradaščico na tem mestu za n*ič-no okuženo, zlasti v poletnem času, ko ie voda dostikrat zelo maihna. Ta voda h:njcm. Nadalje izostanejo s 1. oktobrom tudi vsi nedeljski izletniški vlaki. * Razpisala mesta računskih praktlkan-lov. V področje, delegacije ministrstva financ za Slovenijo so razpisani štiri mesta računskih praktikantov z začetno plato letnih 1000 Din in DriDadajočimi dra. teče mimo mnogih nezavarovanih gnojišč, služi vsemu viškemu prebivalstvu za pranje perila, napajanje in pranje živine in kot vsprčjemljevalka raznih industrijskih odtočnih voda*. Imenovani izvedenec končno še doda: »V zadnjem času opazuje se v naselbini Rožne doline stalni zastoj vode po jarkih, kar je izvajati od slabega odtoka vode Glinši-ce, ki ima zelo majhen padec in pripisujem ta zastoj zajezenju Gradaščice. Sa-moobsebi je umljivo, da jo to zastajanje vode v Rožni dolini v zdravstvenem oziru velika kalamiteta*. Navedba 10 mili- ; jonov kron je smešno pretirana, ko je znano, da je stal plavajoč bazen v Bohinjskem jezeru poleg lesa le 25.000 K. Samo za popravo jezu pa je hotel magistrat vreči proč 148.000 kron. Kaka Škoda je trošenje najmanjšega denarja za to »okuženo* kopališče, kaže izjava zastopnika Glavnega odbora za osuševanje ljubljanskega barja, ki poudarja, da je že v osuševalnem projektu Podhajskega (regulacija Ljubljanice in Grubarjevega kanala) predvideno, da se ta jez odstrani, ker z dvigom vodnega stanja zamoč-virja ves svet nad jezom. Glede kanalizacije Rožne doline. Gline in Viča priznava uradno pojasnilo samo, da na napravo zbiralnih kanalov niti misliti ni (ipsissima verba). Sicer pa bi moral avtor pojasnila vedeti, da sami zbiralni kanali že devno niso več najmodernejša kanalizacija, ako niso v zvezi s čiščenjem odpadnih voda. Vsekako stoji, da je mogoča osušitev vsega terena na Viču, Glincah in v Rožni dolini, čim pade joz v Koleziji. In zato gre tu za nič drugega. Županstvo Vič. * Usmilite se tudi živali. Na Karlovski cesti ima neki trgovec J., ki vživa simpatijo vseh tamošnjih strank, nekega psa čuvaja, katerega človek sicer ne vidi. toda oglaša se pa kričanje te uboge živali, ld je zatvorjena v ozkem in zaklenjenem zaporu. Zapor ni večji nego navadna sladkorna »kišta*. Uboga žival prebiva tam skozi ves dan brez hrane in brez vode. Občinstvo se zgraža, toda agilni trgovec se ne zmeni za te grožnje. Če to no bi zadostovalo, priobčimo dotičnega trgovca s polnim imenom. * Sodba naroda. V soboto zvečer je odšla skupina Beljakov iz vasi Draglice v Pandžaku na posestvo delavca Milenka Zečeviča in mu zažgala hišo in vsa gospodarska poslopja. Preprečili so tudi vsa [ko reševalno akcijo. Ko so seljaki odhajali 17. uničenega posestva, so »poročili 2e-čeviču, da je to kazen za. njegove zločine. ki .jih je izvršil kot avstrijski žan-darm za časa okupacije Sandžaka v svetovni vojni nad srbskimi kmeti. * Telepnt Svengali. K predsinočni Inredstavi se je navalilo v dvorano Nar. 'doma toliko publike, da je morala posredovati policija in je za vse one. ki niso več dobili vstopnic priredil g. Svengali včeraj še eno predstavo, ki je tudi bila razprodana. Sam obisk svedoči, kako privlačno moč imajo Svengalijeve produkcije. a obe poslednji predstavi sta bili vsled ! izbranih in tudi novih točk še ir.teresant-[nejši od prejšnjih. Občinstvo seveda ni : ;tedilo z nplavz.om. * Utonil je dne 25. septembra v Loki v Savi splavar Franc Matek. Vozil je s splavom drva proti Zagrebu. Med vožnjo se mu je iz neznanih vzrokov splav raz-drl in nesrečni Matek je izdali med valovi. Pokoinik je bil marljiv in splošno spo-ištovan mož. * Zastrupljenje z gobami. Na eel:skem trgu je letošnjo jesen izvanredno veliko gob. Kljub strogemu nadzorovanju trga. 1 nevarnost zast.ru pl je nja ni izključena, ako se kupujejo cenejše pokvarjene gobe. V Gaberju pri Celiu je zbolela te dni na zastrupljenju vsled vživanja gob vsa obitelj. Le takojšnji zdravniški pomoči se je zahvaliti, da ni bilo nobene žrtve. * V Gaberju pri Celin se .še pojavila :škrlatiea, vsled česar se je od zdravstvene oblasti ukrenilo vse potrebno, da se razširjenje te zavr.itne bolezni v predmestju Celja prepreči. * Tudi vzrok draginje. Iz Maribora nam ! poročajo: Neki tukajšnji veletrgovec je i poslal že dne 5. avgusta pošiljko žclezni-ine v Bakar in Šibenik. Običajno so prihajale njegove pošiljatve tia v 14 dneh. Ker ; pa to pot blago dolgo ni do-pelo. je tvrdka dognala, da se nahaja blacro še vedno na Teznu. Na urgenco je železnica izjavila, da je promet čez Zagreb zaprt. Krivda je torej na državni železnici, ki ne zna disponirati z vozovi in pa na južni železnici, ki je porinila blago na Tezno, ne da bi obvestila o tem odpošiliatelja, | ki bi poslal potem blago preko Ljubljane, ;kier promet ni zaprt. Škodo imata pri tem seveda ne samo kupec in prodajalec, I ampak v prvi vrsti konsument. * Ostrina komunalnega obdavčenja. Mariborski ključavničar Ferdinand Bahič i ie razstavil na zadnji obrtni razstavi po-Isebne električne peči. njegov izum. Dobil 1 je že na razstavi 60 naročil, ker so te peči zelo praktične. Interesenti so se sedaj informirali pri občini glede obdavčenja in zvedeli, da se smatrajo te peči za luksus in da se obdavčijo po najvišjem tarifu. V tem slučaju pa bi prišle električne peči tako drage, da bi bile porabne le kot luksus. Interesenti so zato svoja naročila preklicali. Evo drastičnega slučaja, kako brezglava komunalna politika ubija ! podjetnost marljivega obrtnika in škodu-i je konsumentom. * Embrio v kanalu. Pri Ambroževem 'treru v Ljubljani, v kanalu pod šentpeter-skim mostom je včeraj policija našla človeški plod, star 7 mesecev. Voda ga je že precej izjedla. Izvidi so v teku. * Samomor. Iz Zidanega mosta nam poročajo, da se je v torek ponoči ustrelil elektrotehnik Štefan Laznik. Pognal si ie kroglo v glavo pod očesom. Težko ranjenega so odpeljali v celjsko bolnico. Vzrok poizkušenega samomora ni znan. * Vroča bitka. Iz Murske Sobote nam poročajo: Pretečeno nedeljo se je zbralo več ljudi v gostilni Marka Godine v Srednji Bistrici v Prekmurju. Med njimi se je nahajalo tudi nekaj mož in fantov iz Dolenjo Bistrice. Vsi, kar jih je bilo tedaj navzočih, so mirno pili in se pomenkovali. Naenkrat, okrog 10. ure zvečer, pa se je začulo pred hišo kričanje in ropotanje, ki je prihajalo vedno bližje. Naenkrat se odpro vrata in v tem trenutku je vdrlo v sobo kakih 15 moških, vsi iz Srednje Bistrice; bili so vsi oboroženi s koli, sekirami, kladvi ter so brez vsakega povoda napadli mirno sedeče goste. Začel se je splošen napad in ker gostje niso bili pripravljeni na odpor so ostali napadalci do sodne obravnave tudi zmagovalci. Izmed napadenih jih je bilo 20 več ali manj poškodovanih, posebno težko pa je bil ranjen na glavi 381etni posestnik Matjaš Jak si č iz Dolenje Bistrico, ki so ga prepeljali v bolnico v Murski Soboti. Njegova poškodba je smrtnonevama. Kakor se sumi, ga je udaril s kolom po glavi neki Gabor, zet Lorenca Tibavša iz Srednje Bistrice. * Zločin ali nezgoda? V gozdu pri Bes-nici v kranjskem okraju so našli predvčerajšnjim mrtvega Primoža Lotriča, ki je kuhal tamkaj oglje. Po znakih na glavi I se sumi, da je bil Lotrič ubit. * Pobegnil je iz ljubljanske jetnišnice [271etni Filip Ilič iz Splita, ki je bil zaradi umora obsojen na 12 let težke ječe. Kljub poizvedovanju mu dosedaj še niso prišli na sled. * Dober lov. Včeraj zjutraj je bil aretiran v Ljubljani neki možakar, ki je nesel velik zaboj perila. Pri zasliševanju na policiji se je izkazalo, da je prišel v roke pravice jako prebrisan postopač, ki ima na vesti precej grehov. Perilo, katero je imel s seboj, je v torek ukradel v Zalogu. Vlomil je namreč ponoči v neki I plombirani vaoron in se polastil obleke in perila za približno 20.000 kron, nakar je i krenil s svojim plenom v Ljubljano v oči-, vidnem namenu, da blago tu proda. Možakar se piše Ivan Kociper in je star šele 22 let. Klatil se je že več let po Hrvatskem, kjer se je preživljal večinoma s tatvinami. Za njega se zanimajo tudi obla sti vojaške, kpr še ni zadostil svoji voja-Lški obveznosti. * Drobne vesti. V potoku Mlinščica se j je te dni utopila Ana Grašek, ki je bila judana pijači in se ni razumela s svojim I možem. Neposrednji vzrok njene smrti ni i znan. — Iz Spodnje Šiške je bil prošli ! pondeljek pripeljan v ljubljansko javno :bolnico neznan mož s prebito lobanjo. Ne-I znanec je kmalu na to umrl. — Iz Gruberjevega kanala so potegnili truplo že 'dalie časa pogrešanega fotografa Rudol-:fa Mama. Obfave * V koncertu ki ga priredi ga BertS de Pap-Stockert dne 2. oktobra v dvorani Filharmonije bodo izvajani med drugim tudi pri nas še neznani dvospevu Sodelujoči so učenci ge Papove. Vstopnice se dobijo v pisarni Glasbene Matice. * Na plakatih koncerta ge Papp-Sto-ckert, ki se vrši dne 2. oktobra je pomotoma stavljena na spored Vilharjeva »Nezakonska mati*. Skladbo je na novo izdal in priredil profesor Michl, kakor tudi »Da Te ljubim*. Omenjene skladba prof. Michla se bodejo pri tem koncertu prvič izvajale. Pri koncertu sodeluje tudi operna pevka ga Ribičeva. * Društvo davčnih uradnikov za Slovenijo ima letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. in ne, kakor je bilo javljeno v »Našem Glasu* na Mestnem magistratu. Opozarjamo vse člane, da se bodo morale v smislu Statutov centralnega udruženia vršiti tudi nove volitve upravnega in nadzorneg» odbora. — Predsedstvo. * Učni tečaji društva zasebnih name-ščencev pričnejo prihodnji teden. Razvrstitev tečajev, oziroma dan, uro in lokal bodemo še naznanili v časopisju. Omenjamo pri tem, da se vršijo tečaji zvečer. Udeleženci bodo imeli prispevati samo za učila in režijske stroške (za učitelja, razsvetljavo itd.). Višina pri- j spevka se ravna po številu udeležencev.-| Prijave sprejema Društvo zasebnih na-I meščencev. Cesta na gorenjsko železni-I co 6. Uradne ure od 9. — 13. in 17. — I 19. ure. * Spodnja koča na Golici se je 26. t. m. zaprla. Gornja (Kadilnikova koča) ostane še nekaj časa odprta. * Zveza ruskega dijaštva v Ljubljani priredi v nedeljo, 1. oktobra ob 20. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma plesni večer. V odmorih čaka občinstvo marsikatero presenečenje. Glavna točka bo volitev »kraljice večera*, v to svrho dobi vsak posetnik poleg vstopnice še volilno glasovnico. Ob 24. uri se vrši na podlagi splošne, direktne, tajne in enake volilne pravice volitev. Izvoljenka dobi darilo, katero bo poprej razstavljeno v eni ljubljanskih trgovin. Istočasno se vrši v areni Narodnega doma velik kabaretni večer iz najboljših točk gledališča »Deveta dežela*. Na sporedu je nastop i -nanega zbora bratov Zajcev, pojoče sli-1 ke z novimi aktualnimi kupleti. enode-janka, romance in mnogo drugega. Dobiček je namenjen v korist bednih ruskih dijakov. Prosimo, da jim občinstvo kaker vedno s posetom pokaže svojo naklonjenost! * Javen železničarski shod. Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje za danes, dne 28. t. m. cb 19.30 uri javen železničarski shod v veliki dvorani Mestnega doma z dnevnim redom: Poročilo o stanju železničarske pragmatike in o draginjskih dokladah. ČRNOMELJ. Tukajšnja ženska podruž-| niča Ciril-Mctodove družbe ie uprizorila . dne 23. in 24. t. m. v korist družbe Me-I škovo dramo «Mati» s sodelovanjem go-! spe sod. svet. Lojzke dr. Celestincve, ; gospic Anice Šetinove, Vere Maleričeve, Gusti Puhkove, gg. visokošolcev Drago Schweigerja in Borisa Maleriča, gg. učiteljev Joška Štruklja in Ivana Bartola ter okrajnega tajnika g. Ruda Smerdu. Posebno dobro so se uživeli v svoje vloge in so nam prav ugajali gospa dr. Ce-lestinova (mati), gospod Boris Malerič (župnik) in g. Drago Schueigcr (Milan). Izborno je pogodila svojo vlogo gdč. Vera Maleričeva (naidenka), ki nam še mnogo obeta in jo želimo videti še mnogokrat na odru. Prav tako mojstrsko ie rešila svojo nalogo gdč. Gusti Puhkova (klepetava tržanka). Pa tudi vsi ostali so častno izvajali svoje vloge, le pri nekaterih smo želeli več življenja in več naravnosti, kar bodo pri svoji vnemi za dobro stvar prav gotovo dosegli. Hvala vsem, ki so nam s svojim trudom in požrtvovalnostjo pripravili dva prav prijetna večera. Le tako naprej! Velika dvorana hotela Lakner je bila posebno v nedeljo nabito polna. Po nedeljski predstavi se je razvila prijetna prosta zabava. Prireditev je prinesla C. M. družbi prav lep dohedek. MOZIRJE. Ker dopisna trojica iz Mozirja v »Slovenskem gospodarju* neprestano in predrzno išče, naj tudi najde prvi in zadnji odgovor. Da ie bil Sokol v Mozirju potreben oživlienja in očiščenja, je res, ponosen in vesel pa je danes vsak član, da je očiščen ščit vseh madežev. pa magari patricijskih. Da bi pa naj bil Sokol sploh in posebno še danes odgovoren za uboj v Strugah, ki ga ie i izvršil pred tridesetimi in štiri leti zve-! rina, ki že takrat in pet let prej ni bil | član Sokola, to ]e ravno tako, kakor če bi psoval enega izmed dopisnikov zato ker je doma iz krajine znane po ropih in umorih. Z mrhoviščem je pač tako, da ga zahteva ne samo zakon, ampak živa potreba ljudi, ki jim mrhovina ne gre v slast, pa če ie tudi namočena v bistri tekoči Savinji. Seveda sovražnik mrhovišča tudi konjača ne rabi in js značilno za razumnost visokega sorodstva, da bi naj bivši konjač postal živinozdravnik; naj še njegovo sestro vsled njene dosedanje »uspešne prakse* pri ljudeh napravijo zdravnikom. Pa menda je lažje prodajati bobovo olie za olivno. Značilno za višino značaja in kulture pa je, da se morejo dopisi, kot so iz Mozirja v »Slovenskem gospodarju*, napisati, priobčiii in čitati. Dopisnik, ureduik in r.aročnik ne potrebujejo nobene označbe več, ker ie v našem Jeziku tudi ni. Bmza Zagreb, devize: Dunaj 0.08675 — 0.09175, Berlin 4.45 — 4.75, Budimpešta 2.45 — 2.85, Bukarešt 41.25 — 43.25, Milan 274.50 — 279.50, London 288 — 294, , Newvork 65.50 — 66.50, Pariz 498 — 505, Praga 204 — 208, Švica 1221 — 1241, Varšava 0.90 — 1.00, valute: do-| lar 64 _ 66, češke krone 198.50 — i 206.50. funti 288, franki 484 — 500, mar-| ke 4.50, leji 40, lire 271 — 279, drahme 170. Trg. obrtna banka 60 — 62. Brcdska banka 71 — 75. Hrvatska eskomptna banka 155 — 159. Jadranska banka 405 — 410. Jugoslovenska banka 101 — 102. Ljubljanska kreditna banka 208 — 214. Slavenska banka 108. 1 Praštediona 1095 — 1100. Rečka pučka banka 120. Slovenska eskomptna banka 1S0 Srpska banka 152 — 152.50 Gutman 330 — 333. Slavonija 112 — 116. Ljubljanske strojne tovarne 170. Trboveljska premog, družba 295 — 308. Dunaj, devize: Zagreb 250.75 - 251.25. Beograd 1003 — 1005, Berlin 48.35 — 48.65, Budimpešta 30.45 — 30.55, London 329.400 — 330.000, Milan 3176 — 3184, Newyork 74.700 — 74.850, Pariz 5684 — 5696, Praga 2297 — 2303, Sofija 429.50 — 430.50, Varšava 905 — 915, Curih 13.935 — 13.965, valute: dinarji 992 — 996. Praga, devize: Berlin 195.50 — 215.50 Curih 598.50 — 601.50, Milan 136.75 — 138.25, Pariz 245.25 — 246.75, London 141.25 — 142.75, Newyork 31.75 — 32.15, Beograd 44.25 — 44.75, Sofija 18.55 — 18.95, Dunaj 0.0412 — 0.0512, Varšava 0.325 — 0.425, Budimpešta 1.225 — 1.325. valute: dinarji 42.50 — 43.50. Curih, devize: Berlin 0.335, Newyork 535.75, London 23.63, Pariz 40.80, Milan 22.87, Praga 16.15, Budimpešta 0.225. Zagreb 1.80, Varšava 0.055, Dunaj 0.0075 avstr. žig. krone 0.C0S75. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubliar.l. f Priporoča se špedicija --\ R. RANZINGER ! Ljubljana — Jesenice. 33 J 84 ,11 Nai-večja iztira isi rokavic pri tvrdki iS. SE. LjuL-!;ana Mestni ira !3 gabrijela zapolska: Ljubezen na počitnicah Roman. V svoji Črni batistni obleki, b kateri je morala kupiti še primeren klobuk in solnčnik, je budila v Poržickem resnično občudovanje. Igralec jo je kar požiral s svojimi pogledi. Poleg Tuske Pita, kakor za kontrast vsa v belem, z velikim belim klobukom, je bila verna podoba svoje matere. Po stari navadi sta sedeli nepremično pokoncu, kakor da se vozita po mestnih Ujazdowskih drevoredih. Vendar sta se počasi vdajali vtisku krasote gigantskega gorskega sveta. Vsa pot je bila ena sama aleja ametistnih, topazovih in koralnih cvetov na podlogi smaragdnih ali zlatih mahov in praprotja. Cvetje, zelenje in sveži opojni vonj so povzročili, da sta se Tuska in Pita nekako sprijaznili z gorami. Neznano, toplo čustvo ju je začelo prevevati. Pogledi Poržickega in Tuske so se pogostokrat srečali, in mlada žena je hladila svoja vroča lica v cvetkah, ki so jo obdajale od vseh strani. Odganjala je misel, da bo ta vožnja jutri samo še sen in se je vsa vdajala sladki sedanjosti. Nehote je odgovarjala nemi govorici igralčevih oči, temu esperantu vesoljnega sveta. Pri vodopadu se je ustavil voz. Skupina izletnikov je že počivala tu. Imeli so s seboj goralske muzikante, ki so svirali čudno zmedene melodije. Poržicki je prijel Tusko pod laket in Pito za roko ter ju je vedel po opolzki poti navzdol. »Tu se lahko popolnoma izročite čaru gor, livad, lok in pečin, in vaša duša naj v zvokih te muzike pohiti tja v daljavo . .* je z entuziazmom govoril igralec. Pita je tekla naprej, da si natrga cvetja. • Poržicki se je približal Tuski, jo prijel za roko in potopil svoje oči v njene. »Ali čutite, kako razgraja v valem srcu? Odgovorite!* Pokimala je samo z glavo. »Poglejte me!» Tuska se je branila. «Ne, ne . . - pustite me!» Izpustil je njeno roko in dejal: »To je šele začetek. Nisem se zmotil.* «V čem?* »Da je v vas več. nego sami slutite.* »Kako morete to vedeti?* »Ker se je začel v vas buditi čut za krasoto gora... Pst! Ne govorite ničesar! Bodite popolnoma odkriti! Snemite krinko in vdihavajte to, kar tako čarobno veje k vam.* »Kako rada!« »Tudi moj9 občudovanje?* Iznova je iskal njeno roko. Skoraj obupana je viknila: »Pita! Pita!* Pogledal jo je neprijazno. »Oh, klicati na pomoč otroka, kako banalno!* »Banalnejše ie to, kar delate vi, gospod.* »Da, vas občudujem?* »Ne, ali da mi o tem govorite.* Pita se je približala, in Poržicki jej je zaklical: »Pojdi. mala. v tebi se še ni 5 tako silo razrasel plevel neodkritosti! Poj-diva po praprot!* Tuska je zrla za njima, kako sta tonila v smaragdnem praprotju in kako sta se njuni jasni podobi zopet dvigali iz njega. Dve solzi sta zamigotali v zenicah mlade žene. Ali kakor da se ju sramuje sama pred seboj, jo plaho vzdignila roko in ju je stisnila na robu svojih vek. »Tukaj prenočimo!* «Prenočimo?» »Da! — Tu je možno dobiti prav čedno prenočišče, in potem vidimo jutri vzhod solnca. Dane« nI pravega občutja. Preveč ljudi jc tukaj— A rad bi. da se vam .Morsko oko' priljubi.* »Ali!...» »Kaj ali? Česa vam neaostaje? Puder imate seboj, in to je glavno.* Pita ni rekla ničesar; toda tanke nozdrvi njenega noska so vse drgetale od hrepenenja, da bi prenočevala pri »Morskem očesu*. Tuska se je pomišljala. Neodločno je pogledala Poržickega in je dejala: »Kaj vem?...* Ali njen usmev ie prosil, naj ne odneha. Takoj js igralec uganil njene misli. »Ali jaz vem — midva s Pito veva natančno, kaj nama je storiti, ako se vi, gospa, ne morete odločiti. Urno tečem in naročim dve sobi — zase na drugem koncu hiše..., ker se tako spodobi. Jutri zgodaj zjutraj pošljem amam v-."vi> v -,>;.r> : ovaoitn mam-na solnčni vzhod. Pitica pa ostane v portelici, ker bo še jako hladno!* Skočil je pokoncu. da bi bil skoraj prevrnil mizo s skodelicami za kavo in cvetlicami, ki jih je Pita prinesla s seboj. Izginil je v temnih hodnikih malega hotela, iz katerih je prihajal vonj nečene teletine, kave ter smeh natakaric in turistov, ki so hodil; sem in tja. Tuska se je čutila srečno, a je bila hkratu nepopisno žalostna. Z otožnimi pogledi je motrila življenje na verandi in zapoznele turiste, ki so odhajali k »Morskemu očesu*. Bila je ubita od različnih vtiskov dneva. Pred vsem pa je videla oči Poržickega, ki so bile vso pot vprtc vanjo. Jako prijetna jej je bila misel, da ima pred seboj vso noč za odpočitek in jej ni treba takoj vračati. Na verandi je polagoma zagospodovala tišina. Gostje so odhajali... Soince je že popolnoma zašlo. Zavel je oster hlad. Temna brezmesečna noč ni padala z gora. marveč je bilo videti, da se kakor nasip dviga izza zemlje. Iz mraka so pošastno in strahotno vstajale gore in so v svoji veličin: in ne- premlčnostj vzbujale v Tusm in Piti tesnobo in strah. Zavedli sta se pač prvikrat v življenju svoje ničevnosti. Tiho in togo sta sedeli, medtem ko so počasi usihale gorske cvetke, ki so jih utrgale njune roke. XX. »Puk!... Pukl.. .* Zbudila se je Tuska, zbudila Pita. »Prosim vstanite! Takoj vzide soince!* »Dobro ... takoj!* S poleimi rokami, kakor žanjica klasje, je Tuska poravnala svetle lase iz obraza. Vztrepetala je v misli, da se ob vzhajajočem solncu snide s Poržic-kim. »Še to!* si je mislila — »tudi to si vzamem s seboj v Varšavo kot spomin na izlet.* Ponoči je sanjala o njem. V ozadju gora se jej je prikazal, ves v srebrnem, Iuskinastem oklepu. Ko jo je zjutraj zbudil igralčev glas. je mislila, da sanja dalje. »Mamica,* se je oglasila s tihim glasom Pita, »ali bi ne bila tako prijazna, in bi vzela še mene s seboj?* Do tega hipa niso otroci v ulici reeki nikdar izražali svojih želj. Izvrševali so samo vljudno želje svojih staršev. Tuska. že oblečena in napudrana, se je okrenila h hčerki, ki je sedela na postelji sredi pokrivačev in plaht: »Ne, — lahko bi se prehladila.* »Saj se lahko toplo obleeem.* »Pita... kaj pomenja to?* Tuska je namrščila obrvi in merila deklico z ostrimi [»ogledi. Toda mala se je z energijo uprla tfrm pogledom. »Ali jaz hočem iti!...» Beseda »hočem* je presenetila Tusko. V tistem trenutku pa se je oglasil v veži Poržicki. »Gospa Tuska!... Soince ne čaka'* Tuska je hitro ugasnila luč ter odšla, potem ko je od zunaj zaklenila vrata. V veži je srečala Poržickega, ki ga je v temi bolj slutila nego videla* On pa jo je nestrpno prijel za roko. Ko sta se bližala vnanjim vratom, je čutila, da jo hoče objeti okoli pasu. A preden se je to zgodilo, je otipala kljuko in > odprla duri. Brezbarvna sivina je obkrožala sem-Ijo. Tudi vrhovi so se jedva odražali od neba. »Kje pa je soince?* je vprašala Tuska. »Čakalo je, da ste blagovolili priti. V par minutah se dvigne zastor. Kakor ukazujete!* Bil je naspan, svež in poln blestečii nad. A vse to je prehajalo tudi na Tusko. Oprijel se je je in je vzkliknil veselo: »Naprej!* Tekla sta kakor otroka po kameoid poti navkreber. »Malo ljudi je tukaj!* je opomnila Tuska. »Tem bolje!* In čez nekaj časa )e nadaljeval: »Kako dobri ste! Zahvaljujeva se vam!* »Kdo pa?* »Jaz — režiser in soince — prfma-dona.* Dospela sta do vrha poti, odkoder je bilo vidno Morsko oko. Zavil jo j« skrbno v kožuhovinast ovratnik. »I kako se je to napravila!* je govoril, »kakor za izprehod po varšavskem parku. Še prehladi se mi.., in zboli.* Toliko nežnosti je bilo v njegovem glasu, da je postalo Tuski čudno pri srcu. Tako ni še nihče govoril z njo. »Ne, ne..., toplo mi je ... hvala 1 vam!* »In spala je dobro?* «Dobro!» »In sanjala o meni,* Rdečica je zalila Tuski obraz. »No ... no?* »Da!* »To je krasno! In sedaj k soincu!* (Dalje prihodnjič.) S5eB8ea8»s0na3Sses8aBaBO&Baaas8Bas8aa8sess@Ba89og89£9fiQ8938£n8ss&Rea 8 Delniška glavnica: K 20,000.000'— Rezervni zakladi: K 6,500.000-— 1478 PODRUŽNICE: Noto mesto, Rakek, Slcvsnjgradsc LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 1. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. 8 8 Telefoni št. 146, 458 g Brzojavke: ESKOMPTNA g BB8SEBiS8®8®B!2Ba8SBB8SBa8Sa3B8SCS8BBBBa8aBBBB8BaBB83S8aB3B8S8B8BB8t*SB8BBa8BB8t|8BaaB8BBBB8S5BSSJ8Ba8BBnCiJaSBB8889SBBBS®88BBBS8BaBBBBB8SBB8 Zbirka „Slovenski pisatelji". Urednik dr. Ivan Prijatelj. Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. — II. zvezek. — m. zvezek. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. Levstikovi zbrani spisi. Uredil dr. A. Zigon. — I. zv. (v tisku). Izven zbirke: Fr. Milčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. Anton Novačan, Veleja. Drama. Broš. in vez. Damir Feigd, Tik za fronto. Broš. in vez. Ante Debdjak, Soince in sence. Pesmi. Broš. in vez. Fr. Zbašnik, Pesmi. Broš. in vez. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. in vez. Dr. Iv. Lah, Noč na Hmeljniku. Simon Jenko, Pesmi. Tez. in broš. Eenr. Ibsen, Gospa z morja, igra v petih dejanjih. Prevel Voj. Mole. Branislav Nušič - Govekar, Navaden človek, šala v treh dejanjih. Zbirka „Prosveti in zabavi". Igo Kas, Dalmatinske povesti. Broš. in vez. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. in vez. Dr. E. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. in vez. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. in vez. Zbirka Mladinskih spisov. Dr. I. Sorli, Cirimurci. Povest s slikami. Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. II. natis. Broš. Cika Jova- Gradnik, Pisani oblaki. Vez. Dr. 1. Sorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. in vez. Cika Jova Zmaj- Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez. 1. JVaschietova, Pravljice. Z barvanimi slikami, vez. Zbirka Prevodne knjižnice. F. M. Dostojevski), Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih, vez. v eni knjigi. Fdmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. in vez. Mig. Cervantes, Tri novele Broš. in vez. Anatole France, Pingvinski ofok. Broš. in vez. Barbusse, Ogenj. Broš. in vez. Andrejev, Plat zvona. Broš. in vez. Strug, Jntri. Broš. in vez. A. Cehov, Sosedje in druge novele. Broš. in vez. Sienkietvicz, Z ognjem in mečem. Roman (v snopičih — dosedaj dva snopiča). Shakespearjeva dramatična dela. Prevel Oton Zupančič. Sen kresne noči. Broš. in vez. Macbeth. Broš. in vez. Othello. (Vtisku). „Pota in cilji". Zbirka poljudno znanstvenih spisov. I. in D. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, vez. — II. del, vez. III. in IV. zvezek: Dr. Fr. TVeber, Uvod v filozofijo. VIL — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. X. zvezek: Stfibriiy-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. in vez. XI. in XII. zvezek: Melik. Jugoslavija. II. del. (V tisku). Zbirfta političnih, gospodarskih in socialnih spisov. Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. Pr. Goršič, Socijalna zaščita dece in mladine. Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim. Razne brošure. Dr. Fr. Hešič, Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika. Zakon o volitvi v občinska zastopstva. Zakon o zavarovanju delavcev. Zakon o zaščiti delavcev. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Zakon o obči upravi. Dr. lq. Butar, Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. Fr. Heller, Prigode gospoda Collina. Roman. Fr. Heller, Blagajna velikega vojvode. Broš. Roman. Claude Farrere, Gusarji. Roman. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pro-sveto. Dobivajo se vse slovenske knjige. — Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni naročniki na vse publikacije ali samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.