l.eto II., fttev. 235 .
V Lfubljanl, nedelja dne 4. decemora 182!
Posamezna št«*. SO Plf • 2 It
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno . . 240 K
mesečno....... 20 .
ts inozemstvo , . 600 .
Oglasi za vsak mm višine stolpce (58 mm) , 2 E moli oglasi do 30 mm stolpca (B« mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Urednlitvoi
Mfkloilč« va eeata *t ti/t Telefon It TX
Upravnlštvoi
rp-jeraova nllca tfcJ. Telefon it. 86.
Račun kr. pošt ček. urada itev. um
Ljubljana, 8. decembra.
Danes se je imela izvršit! rekonstrukcija vlade. Mod demokrati in ra-jikalci, kojili jiarlamentarna kluba a ta glavna nositelja politično situacije v zemlji, so bili medsebojni odnošaji ter pogledi na bodoči delovni program vlade in parlamenta že v toliko razčiščeni, da bi bilo treba le že od obeli itrani predložiti kandidatske liste za poedine ministrske portfclje.
Se včeraj je izgledalo, da bo kralj ln jutri lahko zaprisegel temeljito prenovljeni kabinet gospoda Pašiča. Demokratski klub jo svoja posvetovanja končal žo pred par dnevi ter žo včeraj sporočil svoio končne odloku radi-kalcem. V radikalskem klubu jo bila debata mnogo bolj živahna, mestoma celo jako burna, vendar jo potek njo-govih razprav dajal opravičeno nado, da bodo definitivni zaključki v smislu sporazuma z domokrati napravljen! pravočasno tako, da nc bo nobenega •tavlačovanja.
Mesto rekonstrukcije kabineta jo sc-!aj nenadoma nastuplla kriza vlade. Tej so do poslednjega trenotka izbo-gavall vsi uvidevni faktorji, zavedajoč se. da sc z vsako krizo ustvarja v upravi skrajno nezdravo razpoloženje, č^gar zle posl idice posegajo še s hujšimi konsekvoneaml v Vse panogo narodovega in državnega življenja.
Krize ni odobravala niti krona, nit jo ni hotel predsednik Pašič. Prav odkrit podpornik tega stališča jo bi! dc-| mokratski klub. Ne tako parlament.tr ni klub radikaleev.
Radikalna stranka se nal aja žo Icl go časa sama v težki krizi, ki se je zlasti poostrila, odkar je demokratski kongres v Beogradu dokazal napredovanje in veliko konsolidacijo demokratov. Tudi so bije v radikalski stranki ie več mesecev z do oster boj mlajši' [proti starejšim, ki |>o svoji naravi r.i principijclnega značaja, [>ač pa izra-tovito osebnega.
Situacijo v radikalskem klubu vzdr-(njr z velikim naporom edinole šo gospod Pašič s svojo ličnostjo, ki je zml do sodaj šo vedno z uspehom ustaviti naskok ambicijoznih gospodov Janko-vii!a, Markoviča, Srskiča in drugih neprestanih ministrskih kandidatov, ki zahtevajo glave zlasti obeli radikalnih Markov.
Včeraj je dospela kriza v radikalskem klubu do vrliunra. Nešteti radikalski ministrski kandidati sc med seboj nikakor niso mogli zediniti, komu naj pripadajo za radikalee določena nv-nistrstva. Tik pred terminom, ko bi mora! radikalski klub predložiti demokratom kandidatsko listo za novi kabinet. je izbruhnila v njeni pravcata anarhija, v kateri je le še odločala politična strast. To priliko so porabili Uiožje, ki svojih osebnih ambicij niso videli zadoščenih, da prenesejo krizo iz radikalskoga kluba tudi še v vlado.
Komunikč demokratskega kluba od ianes ugotavlja, da je bilo tudi vprašanje notranjega ministrstva mod demokrati in radikalci že definitivuo rešeno s posebnim pismom gospoda Pašiča, v katerem izjavlja, da radikalci oa ta portfclj ne reflektirajo več. Navzlic temu je radikalski klub včeraj desauiral svojega šefa ter sklenil zopet zahtevati ministrstvo notranjih zadev za sebe, kateri zahtevi jo nujno morila slediti kriza kot posledica vcrolom-•tosti radikaleev.
Kako sedaj anarhisti v radikalskem klubu opravičujejo korak, s katerim •o izzvali krizo, je čisto postranskega pomona. Njihova nelojalnost je pa tem bolj očita, ker je dognano, da so šli demokratje v svoji popustljivosti celo tako daleč, da niti niso absolutno vztrajali na kandidaturi gosp. Pribiče-vida za ministra notranjih zadev. Njihovi zahtevi po pospešitvi agrarne reforme in po parlamentarni kontroli zunanjega ministrstva pa žc z ozirom na "jih dikcijo nikakor nista mogli biti povod za tak nekvalificiran nastop radikalnega kluba.
_ Predpostavljamo, da nima gosp. Pa-516, ki, kakor se razglaša, sam ni bil navzoč pri seji radikalnega kluba, v katerem je padla odločitev za krizo, s to nelojalno igro svojih klubskih tovarišev nobenih stikov. Ako jo bil njegov Ustop v pogajanjih z demokrati, kl sc začenjajo s sprejetjem ustave, vseskozi iskren, potem je smatrati dcmlsijo. ii jo je danes podal kral ju za odločno obsodbo struje, kl jo včeraj v radikalskem klubu zailobila večino. V tem slučaju ni motrel Imeti rred očmi dra-^ga kot najhitrejšo rešitev krize.
Gospodje, kl sc v radikalskem klubu do včeraj niso mogli sporazumeti za fr-inlstrske portfcljo, so sodaj prlmorali. da. hitreie razmišliaio in skleoaio.
Pašičeva vlada odstopila
KOMUNIKE DEMOKRATSKECIA KLUBA.
Beograd, 3. decembra. (Izv.) Sinoči se le vršila seja radlkalskcga kluba, tia kateri na) bi padla končna odločitev o rekonstrukciji vlade ln naj bi se določili radikalski kandidati za novi kabinet Sc.ia se je vršila v odsotnosti ministrskega predsednika Pašiča, kl le bi! zadržan. To priliko so porabili opozlcijonalci v kluku, da so bistveno spremenili sklepe zadnic scie in s tem onemogočili, da se sestavi nova vlada že danes.
Kakor znano, so radikalci na svoji zadnji seli pod Pašičevlm vplivom pristali na to, da ostane portfelj za notranje zadeve demokratom. Izjavili so celo, da prepuste določitev ministra demokratskemu klubu. S tem ie bilo glavno sporno vprašanje odstranjeno In omogočen sporazum.
Demokratski klub je na svoll zadnji seji te radikalskc sklepe res sprclcl ir, na njihovi podlagi formuliral svoie končne predloge. Pri tem le izrazil med drugim tudi željo, torej ne striktno zahtevo, da obdrži notranje ministrstvo Svetozar r.I-blčevič, da sc pospeši agrarna relorna in da se čim bolj ra-" i amnestija, kl jo Lo preglasil kra?] za politične zle"'
Te kot želje formulirane predloge demokratskega kluba so porabi l na sinočnll seji radikaleev pristaši Laza Markovlčeve opozlcionalnc grupe za nov alront proti sporazumu z demokrati In proti Pašiču samemu. Izjavljali so v burni ln dolgotrajni debati, kl sc le razvila, da so postavili demokrati nove zahteve in da zato tudi radikali niso več vezani na sklepe svoje zadnje seje. To stališče je naposled z inalo večino tudi prodrlo. Sprejet je till sklep, da radikalci zahtevalo notranje ministrstvo za sebe, da odklanjajo vsako spremembo dosedanje agrarno - rclormnc politike In da pod nobenim pogojem ne privole, da bi se sestavil poseben parlamentarni odbor, kl bi Imel pravico nadzirati delovanje zunanjega ministrstva.
Danes zjutraj je posetil predsednik ra-dikalskega kluba, Aca Stanolcvlč, Ljubo Davidoviča, ter mu kot predsedniku demokratskega k uha sporočil sklepe slnoč-nje scie radikaleev. G. Davidovič le takoj sklical sejo demokratskega kluba. Demokratski poslanci so soglasno konstatirall, da Jc radikalski klub brez povoda In neutemeljeno spremenil svoje sklepe, prekršil s tem sporazum In tako onemogočil sestavo vlade. Takoj po klubov! seji Je odšel minister Pribičevič k g. Pašiču in mu rcferlral o stališču demokratskega kluba. Nikola Pašič ie Izlavll, da obžaluje, da sc je položaj tako poostril, da
pa |e po klubovlh sklepih vezan tudi on ln zato ne more ničesar storiti. Po n|e-govem mnenju Je edini Izhod Iz momen-tane situacije takojšnja demisija vlade; sklical da bo zato takoj ministrski svet, kl na) poda končno odločitev.
Ministrski svet se le sestal k seji ob po! 11. dopoldne. Predsednik Pašič |c poročal o položaju in obrazložil svoio nazl-ranie, da Jo najoportunejše ako vlada odstopi. Gstall ministri so sc temu predlogu pridružili In soglasno Je bilo sklenjeno, da stavi vlada svoje funkcije na razpoloženje kralju. Ministrski svet Je soglašal v mnenju, da bo demlstja vlade najhitreje razčistila položaj.
Vsled tega sklepa se je podal Nikola Pašič takoj po sel! ministrskega sveta na dvor, kjer le Izročil kralju dcmlsijo celokupne vlade, ki lo Je vladar tudi sprclcl.
V prvih popoldanskih urah Je poklical kralj k sebi predsednika narodne skupščine, dr. Ribarja, da se ž nJim posvetuje. Dr. Ribar mu jc Izjavil, da Je po njegovem mneniu neobhodno potrebno, da sc poveri sestava vlade zopet Pašiču. Kralj sl Je odločitev prldržal, dokler nc zasliši tudi drugih političnih voditeljev. Tekom popoldneva Je poklical na dvor še ministra Priblčcvlča, predsednika demokratskega kluba, Davidoviča in predsednika radlkalskcga kluba, Stanojcvlča.
Bcojsrnd, 3. decembra (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih Je vest o ostavki vlade prišla povsem iznenada. Splošno jc mišljenje, da Jc dal Pašič ostavko zato, ker nI bilo drugega Izhoda Iz brezšLvIl-
Zakon o delavskem
zavarovani« sprefet
SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, S. decembra. 23. sejo zakonodajnega odseka je otvoril danes oh 10-15 predsednik Miša Trifunovlč. Ko je bil prečita« zapisnik zadnje seje, so prešli na dnevni red: Razširjonjo zakona o postopanju z imetjem onih državljanov, katerih države so z Jugoslavijo v neprijateljskem razmerju, tia celo kraljevino. Zakon je bil sprejot.. Nato so prešli na glasovanje zakona o zaščiti in soeijalni svojim, ki je bil tudi sprejet.
Potem so nadaljevali razpravo o načrtu zakona za zavarovanje delavcev. Povodom čl. 172., ki govori o vrhovnem sodišču, jc govoril posl. Miloš Mo-skovljcvič (zcmljoradnlk) in stavil vprašanje, kakega značaja bo to sodi-
imelo to sodišče bolj značaj kavcijskega sodišča. Dr. Laza Markovič ia menil, da jo to sodišče, ki bi ga bilo treba šelo osnovati, nepotrebno. Načrtni bil sprejet in jo bil odgodeu na pc-poldansko sejo. nakar je bila seja ob 12-20 zaključena.
Popoldanska seja jc bija otvorjo:^. ob 17-30 in jc bil po daljšem razprav-ljanju v ccloti sp-eiet člen 18. o sodišču. Nato so prešli na glasovanje o vsem zakonu. Glasovalo j« 18 prisotnih poslancev, ki so oddali svoje glasove za zakonski predlog. Zakon je tU definitivno sprejet. Nato so pretresali vprašanje zakonsko zaščite delavcev glede osom.urnega delavnika. Seja jn bila zaključena ob 10., prihodnja pa -r
ščo. Odgovarjal mu je minister za so j bo vršila v pondeijek ob 16. eijalno politiko dr. Kukovec, da bo'	-
Privatni nameščenci proti krivični odmeri davka
SKUPNA AKCIJA ORGANIZACIJ VSE DRŽAVE.
Beograd, 3. decembra. Na Iniciativo 1 Beograd, 8. decembra. Po iniciativi Zveze zasettiih nameščencev Jugoslavije, Zvezo zasobnlli nameščencev Jugoslavije se je vršila v občinskem domu anketa je poj vodstvom socialdemokratskega po
zastopnikov beograjske trgovinske in o-brtrie zbornico in zastopnikov zasebnih nameščencev iz Beograda, Zagreba Ljubljane, Sarajeva in Splita. Na anketi ki je potekla zolo živahno, so razpravljali o
nih ambicij članov radikalnega kluba. Do (davčni politiki ministrstva za finanee t danes so demokrati v svolein klubu pre- j ozirom na davke na plače zasebnega na-trcsall ne samo vsa vprašanla notranie ; moščonstva. Gleile na mišljenje vlade, da
slanca dr. Koruna danes po6rf«lovalo odposlanstvo sestavljeno iz kandidatov organizacij zasebnih nameščencev, bančnih in drujrib pisarniških uradnikov, trgov, skih pomočnikov itd. pri ministru ia finance dr. Kumanullju in generalnemn ravnatelju neposrednih davkov Vojovičn
in zunanic politike, nia.v;č tudi najrutll- so vprašanje obdavčenja plač. za loto 1022 zaradi izpremembo začasnega zakona o kalnejša osebna vprašania. In desigulrall j reši s posebnim zakonom, jc bila »prejeta proračunskih dvanajstlnah in glede davka kandidate, radikali pa še do danes niso | resolucija kl zahteva, da ministrstvo za ns doh,,,)^ zasebnih uradnikov. Odpo-mogll rešiti niti osebnih vprašani niti f„,anoe, odnosno narodna skupščina po- slin8|T0 orKan|7.iranega zasebnega name-programa dela parlamenta, kamoll da bi | polnoma Izvzame od davka na dohodke ...„., . ,,,.„„ „i»™«ill« „h« vla^n« In bili sestavili listo svo|ih kandidatov! Go- J delavcev ln namoft&cnccv okMAtcnCui tni*	. .. . . ,
vorl se, da Ima Pa.šlč dve kombinaciji Llmum, ki ie jo ugotovil z 12.000 dinarji, "[»'-'clonalne poslanske klube o zahtevah bodočega ministrstva, toda ostali člani, Končno so sklenili, .la to resolucijo po | zasebnega nameJčcnstva ter je dobilo radikalskcga kluba o tem nič ne vedo. | 8Cbno odposlanstvo Izroči ministrstvu za jamstvo, da »e dela na to, da se njihovim Ko Jc Pašič uvldcl, da niti danes ni. finance In naroJid skupščini	I zahtevam ugodi.
prišlo do pričakovanega sporazuma niti	__________
med radikalci samimi, se le odločil, da poda dcmlsijo, da s tem v lastnem klubu j doseže odločljev In na ta način člmpreje j Izvede rekonstrukcijo vlade. Zato se v j tukajšnjih političnih krogih položaj ne: presoja pesimistično. Oba kluba sta danesj Izdala svoje komunikeje, Iz kojih besedila ! se lasno vidi, na čegavi strani je krivda ; krize.
Polek pogajanj med demokrati in radikalci
RADIKALCI PREKRŠILI SPORAZUM. — NOVE RADIKALSKE ZAKTEVE. — VLADA SKLENILA ODSTOPITL — DEMISIJA
SPREJETA.
Beograd, 3. decembra. Z ozirom na
to, da se kriza v vladi nadaliujo, je demokratski klub nocoj izdal nastopno priobčenje: Razgovori o rekonstrukciji vlade so so na poziv radikalne stranke vršili še pred odhodom predsednika vlade gosp. Pašiča v inozemstvo. Določen je bil program, ki bi ga morala izvršiti narodna skupščina. Ker je medtem predsednik vlade odpotoval, se o tej priliki še ni govorilo o razdelitvi portfeljev in o osebnih vprašanjih, ker so radikalni poslanci izjavili, da se to vprašanje ne more rešiti brez predsednika vlado.
Pred povratkom gosp. Pašiča iz inozemstva je razpravljal radikalni klub dalje časa vpražar.jo rekonstrukcije vlade ter izdal sklep, ki je bil priobč") predsedniku demokratskega kluba po gosp. Pašiču, in sicer, da zahteva .a-dikalni klub zase ministrstvo za notranja dela. Ker je demokratski klub na svoji seji odločno odbil to zahtevo in o tem obvestil s posebnim pismom g. Pašiča, je ta pozval k sebi gosp. Davidoviča in mu sporočil, da je radikalni klub opustil svojo zahtevo glede mini-, strstva za notranja dela ln da je treba!
izvršiti imenovanje novih ministrov, ker so dosedanji ministri sporazumno s predsednikom vlade stavili klubom svoja mesta na razpolago.
Stališče vlade in obeh klubov je bilo. da so ostavka vobčo ne izroči, dokler nc pride do sporazuma za rekonstrukcijo vlade. Nato jo demokratski klub izvršil imenovanje svojih kandidatov za ministrska mesta in priobčil gotove želje in potrebo, ki pa so bilo izražene v taki obliki, da bi ne mogle onemogočiti sporazuma Tikalo so so vprašanja ministrstva za notranje posle In za agrarno reformo, daljo obsega amnestije, odnosno pomiloščenja.
Včeraj je imel radikalni klub sejo. na podlagi katere jc njegov predsednik Aca Stanojovič danes sporočil gosp. Davidoviču, da radikalna stranka zahteva sedaj zase, ministrstvo za notranja dela Na to nepričakovano zahtevo po navedeni izjavi gosp. Pašiča, da je vprašanje o ministrstvu za notranja dela odstranjono z dnevnega reda, ni mogel domokratskl klub skleniti drugega, nego da ostane neodstopno pri onem, kar ja žo bilo dogovorjeno.
Demokratski ministri I Nasprotno pa je minister dr. Kukovec uemoKraisKi mtmairo	b^pogojno vztraja pri .vo-
Bcograd, S. decembra. (Izv.) Demokrat,- jem sklepu, da v novo vlado ne vstopi skl klub je imel včeraj sejo, da končno ; več. Klub je tivaževal njegove razloge in določi svoje kandidate za vlado. Mini- j mu Izrekel Iskreno zahvalo za njegovo ster Pribičevič je izjavil, da z ozirom na , dosedanjo neumorno delo. politično situacijo ne sprejme več notra- j Kakor je izjavil g. dr. Kukovec vašemu njoga ministrstva Odrejeno tajno glasova poročevalcu, je le njegova davna želja, I nje pa je pokazalo, da želi klub soglas- j da Izstopi iz vlade in «« vme v ožjo do-' no, naj ostar- Pribičevič na svojem me- j movino, kjer se bo posvetil izključno po- policiji jo uspelo izslediti ln aretirati o-— n,.!L!Xnt'!X Sa Satu «!1 An intrnU no i!t!?in/vm n ^<.1., in nrirnniTjicIii «tranfc«. I nasneca madžarskocra vohuna Fran ia Rei-
Italijani poskuSiio obnoviti črnogorsko vur.^ianje
Rim, 3. doccmbra. flzv.) Na poziv italijanskega komiteta «Pru Montenogro* so se zbrali včeraj v parlamentu mnogi italijanski politiki in poslanci ter nekaj čr nogorskili emigrantov, ki se eo posvetovali o .črnogorskem vprašanju«. Sestanku je predsedoval poslanec Chicsa, kl je v svojem poročilu poudarjal, da »Črnogorci. Se vedno zahtevajo revizijo črnogorskega vprašanja potom plebiscita. Sprejet jo bil Bklcp, da so pozove Hali- j janslia vlada ln so ji naroči, da mora podvzctl vse korake, da se obnovi črnogorsko vprašanje, katero mora končno rešiti medzavezniškl vrhovni svet. Dalje je bilo sklenjeno, da se osnuje odbor, kl prevzame agitai ijo ta samostalnost Črne gore.
Tretia cona se 3e ne evakuira
Rim, 3. decembra. (Izv.) «IJea Nazlo-nale» javlja: lz Dalmacije so dospela poročila, da se tam razširjajo vesti, da namerava italijanska vlada v najkrajšem času izvršiti evakuacijo tretjo cono. Te jugoslovanske vesti ,ne odgovarjajo resnici, ker niso v skladu i določbami In dodatki k rapallski pogodbi, po katerih se ima izvršiti evakuacija tretjo cone tele takrat, ko bodo izvršene vse obveze, ki jih nalaga rapallska pogodba glode raznih gospodarskih ln kulturnih vprašanj. Z ozirom ua to so vesti o evakuaciji tretje cone popolnoma neosnovano.
KANDIDATSKE LISTE ZA OBČIN-SKE VOLITVE V ZAGREBU.
Zagreb, 3. dccembra. (Izv.) Za občinske volitve, ki se vrše dne 11. t. m., |c prijavljenih osem kandidatskih listin: radikalna (nosllcc dr. Pajo Tcodorovlč), socialno - demokratska (Villm Bukšeg), demokratska (MIlan Krcslč), neodvisna (dr. Polltco), zlonlstlčna (dr. Kohn), klerikalna (dr. Markulln), hrvatski blok (Stiepan Radič) In ulcdlnjcnl socllallstl-centrumašl ln bivši komunisti (Slavko } KaurIČ).
Nova magistrska vlada
Budimpešta, 3. dcccnibra. (Izv.) Ofi-cljelno se razglaša: Grof Bethlen je sestavil sledečo listo novega kabineta: Ministrsko predsedstvo grof Belldcns zunanje zadeve grol Nikola! Ban/r.v: vojni minister Aleksander Bcnicska: finance Tibor KaV.ay; notranje zadeve grof Klcbclsberg: trgovina Ludvik Hcsscshalmy: prosveta Josip Wasz; poljedelstvo Ivan Maycr: Justica Viljem Tomcsanya; socialno skrbstvo Perdinand Bernalak: prehrana Bela Tcr'ly. Lista novega kabineta bo ob)avljcri-t Jutri v Uradnem listu.
Na novo so vstopili v drugI Betiilenov kabinet ministri Klcbclsberg, Ka!lay, Maver In Terffy. Klcbelsbcrg pripada disidentski skupini, Kallay Je bil do sedaj državni tajnik v finančnem ministrstvu. Mayer ic eden voditeljev kmetske stranke In pripada skupini bivšega poljedcl. skega ministra Szabba, Tcrffy pa je bi! do sedaj državni tajnik ministrstva Z2 prehrano. Stranka malih . osestnlkov namerava zavzeti nap.am novemu kabinetu stališče dobrohotne nevtralnosti, akoprav še vedno odklanja vsako zvezo z novo Bcthlenovo večino. V splošnem sc more reči, da ostane vse pri starem. Politika nove vlade bo popolnoma Ista kakor prejšnja. Parlamc:.t bo sklican za prve dni prlliodnlcga tedna Na prvi merit rni seji bo razpravljal o poročilu Imunitetnega odseka v zadevi aretacije karllstov,
ARETIRAN MADŽARSKI SPUON.
Borza
Beograd, valute: dolarji 67, francoski franki 495, marke 31 leji BI, dovi-zo: London 280. Pariz 602, Zoneva 1370, Praga 76, Dunaj 0.95, Berlin 51. Milan 285, Budimpešta 10.
Zagrebška In dunajska bona danes nista poslovali.
Curih, devize: Berlin 2.40, Nowyork 5.23, London 21.14. Parit 37.85, Milan 22.15, Praga 5.70, Budim|>cSta 0.75, Zagreb 1.80, Varšava 0.14, Dunaj 0.15, avstrijsko žigosane krone 0.10.
stu. Pribičevič je izjavil, da vztraja na | lltičnemu delu in organizaciji stranke, svoj! odločb! in da se le » slučahi nujno j Vse druge vesti, kl so širijo so ali ne-notrebe uodvrža klubovl disciollni. umne ali na zlobna izmišljotine.
Berlin, devize: Rim 914.05 — 945.0.1, Zagreb, 8. decembra. (Izv.) ZagrcbSkl London 870.00 — 873.40. Newyork 217.53 ------— 217.97, Pariz 1088.85 - 1630.05. Švica 4295.70 — 4304.30. Dunaj 7.6* — 7.72. Praea 243.75 — 944.25. Budimpešta 31.40 - RI M
pašnega madžarskega vohuna Pranja Rei-cha, pri katerem so našli mnosro komnro-mituječih listin.
Deca ded!
Kadar pildetc !r 5ole domov, vam pripravi iiiitll toplo kosilo. d.i ulet.lte lačni Iciodec. Kadar sc v iole prostem Času nalgrata lil utrudite od vedele zabave, prožile materi roke, da vam odreže kos kiuha, prldene morda Sc jabolko ali sladko hruško. Picdcn greste spal, dobile toplo večerjo In Ijutrul. preden se odplavite v šolo, vas Caku tečui zaiutrek.
Toda pomislite, da bl se vam ugodilo sledeče: pilili bl lačni U šole domov Iu bl gledali okolo, kje je kosilo, pa bl vam JeJ.ila murna: •Nimam moke, nc mašil, nc kioutpirja, d.i bl bila lal.ko piipravila kosilo. Lačen nimaš ostati!. Iu prav tako II vam govorila za večcijo, malico zaiutrek. Kaj bl vi počeli,' Debele solzo »I se vam ustile po licih, a solze bl vas no nasitile. Lačni bi tii i še vcJho. Sil bl morja celo k so-c.luin in piosili, da vam podarc kmlia. Ali če M vas sosedje napodili, pomislite, k..ko bridko bi Id o to. Toda če bi Sosedje oJjuli svoje oiuaic Mi skrinje in bl vam u. II kridia in mleka, tako Id vam biio lo všeč!
Ali hvala liogu, vam r:* treba stradali, ii vam treba nositi :m>tii >či pil sosedih. Vsega Imate dovolj! V:,.-k dan se l.il:k'i najeste do sitega: poleg liga Imate toplo obleko, Imate prijazen dum! In jutri boste Imeli ic preko potrebne meie. s;:| pričakujete, da vam hi prinesel sv. Miklavž zvrhan krožnik dubrili stvari. inoida f.idi !e;;ič, n vo obleko, tople n 'guvtce In ie marsikaj lepega.
Ali da'.-* od. nas, v naši zničllnk'!, veliki Rusiji, io na milijone oltok, kl so dan na d.:n lačni, kl bodo tuli julil, na Miklavžev dan. lačni ta no, da bodo umirali od lakote. kl v kuJI zimi. kakršna ie
v	Rusiji, zinrzujejo, ker ii!i n; ščiti topla tibkka, ker morajo prebivali v miziii, neprijaznih hišah. II vaši malr bratje In sesti e 11 c poznajo veselega pričakovani« na Miklavžev večer, no poznajo vriskajoče radosti, kakršne boste Jutri zlatiai r ':il vi, ko boste zagledali Miklavževe darove. Oni begajo lačni in prcmrazeni po zrsneHatlh poljih Iu gozdih velike Rusije. Strahotno Je njihovo življenje! Pt,-niislltc nanje in pomislite nase! Ko sedate
vi	h ko>.llu in \ečcrjl v topli sol.i, sc potikajo oni po polju in gozdu kakor pic-plaleni zajel, da sl poiščilo Izpod snega rekel za h'ano; ko legale vi spat. sc stiskajo mil pod visokim drevjem in se zarlvajo * gililivjc, kier prenočujejo: ko vi za l kujete lil sc odpravljale v šolo, se oni zopet naprav!).i|o bosi In r.a pol ntgi dalje in dalje, da Iščeio hrane, da Išč.Jo prlstrcija. Pomislite le. da hi zadela vas takšna Krožna usoda!
Deca! Glas o stradajoči in zmrzujočl ruski doel t e ro vsem svetli, le prišel do vseh otrok, kl so tako srečni, da ihti ničesar ne manjka. In li otroci so ras n ili, kakor hI ravnili dobri sosedje z vami. ko bl Jih prosili kri:':a. Dail so ruski deti. koiknr so zmogli. Va<l mali sodržavll ini v Srbiji in nn Hrvatskem, v Vojvodini In Dalmaciji, Dor.nl in licrccgovinl so se dvignili In pričeli nabirati zn svoje brate in sestre v Rusiji. A rc Ic li Vsa deca po Ameriki, Angliji, Piaticiji, Italiji, Nciii-Ciil i., po vseh osla lii država!) širnega sveta ztiira za rusko doeo, Izpolnjujoč z delanji besede naše; I veličarja, ki Je dejal: »1 !ub| svojega bližnjega kakor samega sebe.«
In ti slovenska deca? Ali hočei zaostali v ljubezni tlo svojega bližnjega za otroci ostalega sveta? O, poznam tvojo dobrosrčnost in usinllienost, poznim tvoje sočustvovanje s trpečimi, zato te pozivam, da stopiš tudi ti v krog onih, ki pomagalo i tiski deev
Nociij imaš šc čas, da poprosiš sv. Miklavža, da priloži k darovom zate še tnal dar za uisko dcco. Ce prav zaupljivo In Iskreno ptosi vsa s.'.venska deca sv. Miklavža, nai prinese še za neko deco po 1 dinar, ki ga boste jutri Izročili v šoli, todai setn prepričan, d., nc bo zaostajal dar slovenske dece za darovi druge dccc.
Slovenska dcca, pomagaj ubogi ruski deci, pomagaj utihii, l.i trpe po nedolžnem lakoto ': mraz!
Pokrajinski namestnik: I ven llribnr s. r.
StaUSCe Conomlja
omaiano?
Rim, decembra.
Notran]"pollti!na vprašanja tvorijo jedro razpiav pri sedanjimi zasedanju italijaimki-ua parlamentu. Predmet, okoii kterega »e suče glavna delata, je v/pustavitev zakona in drž. avtoritete. Ministrski predsednik liotiomi je tarča, v katero streljajo vso stranke. Napa iajo ca socijnli-ti, komunisti in i fašisti, br.itil o gil Ip poslane j ljudske |stranke. Samo matijSo skupine izkuie-: nih |nilillfl;l!i lisjakov etnjii mirno ob I strani in motrijo trtev lienomi.in ravnodušno in mirno, lini doliro vedo, kako se iztečejo laki veliementni napadi v notranji politiki Italije. Glavno je. ! da vlada vzdrži prvi naskok. Čo m> ji lo posreči »o je rešila in krmilo države je zopet IrJno v njei ili rokah.
Direktni povod za kiitil o sedanje vlade st) liili zadnji dogodki med soei-ialisti, koinuni-ti in med fašisti. Kakor je v idoli, fašizem ie ni vzel konca na ulici, on postaja kot sredstvo imlustri. je iu ktijiitala predmet notianjili več-•Inevnili debat v rimski zliorniri. Tu dejstvo samo Izpričuje, da [Kijav u! lun važnosti za italijansko notranjo politiko. Nedvomno potrebuje italijanska vlada fašistovske podjiore, drugače lii tiila že .lavno nastopila proti ra-istovski organizaciji, ki se je zadnji čas izprcmenila v politično stranko.
Prvo puščico iz socijallstičnega ta-boia je izpi ožil na Ilonoinija »ocijali-jstifcui poslanec 1'tiri, ki je koncem |.->voji'jra t:ai>a:'ii1in.'^:i govora iz'avil. dn i vsh d pomanjkljivosti v notranji politiki Izraža socialistična skupina vladi .'iiv/aupnico. S,s ost rejo nego eocijalist: |so udarili po ministrstvu komunisti. Pochincc njihove skupine Craz'adei je kraikonialo izjavi!, da tin očita Ilono-iniju ničesar, ker sploh nikoli ni uonl. .!a bo Ktnlniijj ministrski prctlaeduil; razorožil fašiste, '/.a komuniste ponie-uja Ia.šizi'111 lo oroŽM* v rokah luiržruzl-je. I.nierojra ujiorablia slmlnia proti re-vtiliioijoniHr.i inu pihanju. Ti so je to vo;ni raztlrilo po vsem svetu. Horha : oroti faSizmu jo ora žalostnih, toda i>o-| trobilih pos'aj na poti komunizma. D"-! lavuki sin lil.ati ne morejo v sedanjih I • aznierah liraritl proletarijata z <-ospo-1 '-.irskimi sredstvi: odpor delavniTa lihnlstva mora vsled tega biti poii-I tičen.
TiiJ| o soeljalistiCul stranki je povo-rii (!raz'i:ub'i ter je o nji dejal, da »o ni £e znala prllajrollti povojnim jaz-mi-iam v državi, lo pa vsltvl toga, ker ne priznava možnosti revolucije.
Ko je Crazia lci končal svoj govor, se je ojriasil k iH-sodi klerikalni posla-noc Tupini. Hranil ju vlado. 4rS da ji očita, da ni znala pokazati dot ulj mlloenivsti proti po»:i!nrznim strankam. Te slal.oati pa ni kriva vlada, teinvč patlariient. ki ni nonoinlja duvoljno podjiil. Vla la. ki liofio delati, mora imeti v.a seboj trdno večino. To jki Iloiioiiii nii.ia.
1'red koncem dcliate o notranjepolitični situaciji je govoril le fašistovski voditelj Mus.-ollni. (1 vzpostavitvi dr-lavne avtoritete je dejal, tla se ta mora izvršiti samo |>otoni kontrolo strank ia v sporazumu z javnostjo. Dotaknil sc je Mussdiini tudi zadnjili stavk v Rimu in Trstu. 1'n.ti "ocijalislom in komuni-s t oai je nastopil z očltkoai, da je italijanski proleiHiijal moralno ilesorijen-tltiin radi splošne propalosti vseli ideologij. 1'ommiben ji- sklep Mu-soliiiijc-vogii govora, ki kličn italijansko javnost nn oprezovanj/ dogodkov za itali-'aoskimi mejami, kjer dozorevajo dejali'.-!. r«l katerih je odvisna bodočnost j Italije.
Debata o notranjem položaju je to-|tej končala na la način: za vlado so sc izjavili pristaši ljudske stranke, tločini i so sociiallsli. komunisti in fašisti nroti nonoiuljii. Iiali;anski politični kropi I vpričo lega položaia no i/.ki;u!!ujejo | krize Roiiomljevc vlade, katera bi rc I utegnila pojavili kmalu.
Davčno uredništvo
in odmere pristojbin
Finančna delogaclja r Ujubljani ol>-javl.A uradno: Nt -uoiuvanju slovenskih notarjev dne 13. novembra je kritikoval g. predsednik zbornico, notar lluduvur-nik, novo pristo .hinske dolothu tudi v tej smeri, da so je odmora načelno pove rila davčnim uradom. (cA 'la davčni organi /a lo niso kvalificirani. Finančnemu delegatu »o jo javilo, da »o čuti davčno uriidnišlvo po teh uvajanjih zadeto v tvojem uitledu. Dasi gro očitno le zn lio-ipora/timljeiije, je delegat vendar smatral za svojo dolžnost, opozorili gospoda predsednika na to posledico. Kakor ni bilo drugačo pričakovali, jo gosjmd predsednik napram fi mučnemu delegatu kategorično Izjavil, da « svojimi opazkami ni! 1 z dalelco ui hotel izreči kake uepo vol ne sodbo o usposobi enosli davčnih uradnikov ali coio žaliti jih. Nasprotno ravno kot notarju da mu je najbol.e znano, da jo davčni n-adiiik te po avstrijskih predpisih sodclovnl pri piisiojbinski odmori in v odkazanih inu oljih mejah uspešno izvrševal svoj posel. Ako go spod predsednik že zaradi toga ni hotel, niti n ogel pavšalno odrekati davčnemu uradiiišlvu kvalifikacije za odmero pri-mo.bin, bi tako Mlinačonje leni manj odgovarjalo njegovim ii.ununom, ker mu jo znano, da so pol vodstvom in nalzor-stvom akadcmičiio izobraženih funkeio-narjov uporabljajo davčni uiuiuiki tudi pri pristojbinahih ura.lili. Tehtne punis ieke ima gos[>od predsednik in t njim i drugi poznavalci komplicirane pristojbin sko materije le proti temu. da bi sc odmera tu li kolikor vshi.l svojih ozkih stikov z različnimi pravnimi diseipl n.imi, zlasti pa s civilnim pravom, zahteva popolne pravniške Izobrazbe ln vzgoje, prepustila drugim, nego vtem zmislu kva-I ficiranim organom. Delegat so ;e zahvalil gos|iodu predsedniku za to Izjavo in izrazil prepričanje, da so v tej ob!il>j brez dvoma tu.li davčno uradničtvo strinja z njo, zlasti akn u valuje, ita bo naraščaj tudi pri enostavnejših odmerah v zmislu dosediinoga delokroga moral zelo pazili, dokler se no uvedejo zopet iz budietar-nih razlogov ukinjeni pristojbinami kurzi.
Tn.rn. PfiroCUa o nasflid akciji priTia-Jaju zlasti it trftji> cono. <Piavila> poziva vlado, da naj takoj itilcrvenim v liimu it. upu/.ari ilalljiuuko vlado na fašittoveko priprave.
-f Zajedničarji In klerikalci. Povt>. doni oličimiklh volitev v Zagrebu na-pada zaj'-iliiičarski «Hrvat« klerikalce, ker so tudi ti postavili svojo kandidatsko listo, in grozi, da s« l»» Zagreb ua lan volitev znal otresti »klerikalcev in popovcev«. Na ta napad oiigovarja (Namlna Politika«, da so zajeilnifiarji jezu samo radi lega mul klerikalci, ket ti nočejo v noben« ožjo slike s hrvatskim blokom, i!a bi tam reševali zajed-tiičarske voditelje, ki so danes popolnoma osamljeni in iščeio ia-!o:nbe povsod, kjor up.ajo izvleči In malo koristi -f Ileka na konferenci v Portorose. Na konferenci v Portoras« so Italijani poskušali parkrat, da nastopajo kot nekaki protoktorji iu mandatorji san;o-»tojno reško države; delegati raznih ližav so iliorali italijansko zastopnike •larkrat poučiti, da v to niso pooblaščeni. Na zadnji seji komisijo o tranzitnem premotil so Italijanski delegati zopet zahtevali, naj se sklepi konference tiaiuuajo tudi na Roko. .Iugo~lo-vanski delegati so nasprotovali tej zahtevi, rakar jo predsednik komisije iz-avii, da no more pripustili tega predloga, ker Italijani ne morejo zastopati lržave, ki še ni mednarodno priznana.
-j- Ironija. Mariborska »Straža«, ta iiajnedostojnejši slovenski list, sc je začel zavzemati za dostojen tisk. Seveda j m pri tem ue misli nase, ampak »e peča s CiCvarieevim »Ileogratlskim Dnevnikom«, o katerem pravi, tla bi moralo nov ir.arsko udriiženje resno razpravl'ati o divjem načinu pisnuja tega lista. Res |trava Ironija! «S'raža» naj raje v prvi vrsti pometa pred svojim inagom.
Politične IibIežHb
+ VssitčiliiUI prolcsor Rado Kušej o oblasteh. V »Slov. Narodu« ptiobčti-ju pioiesor dr. I'aJ o Kušej članek o razdelitvi našo države na oblasti. Svojo glavne misli podaja v naslednjem: »Ako se posreči zakon izvesti, kakor jc zamišljen in kakor so ga boleli ustvarili najboljši možje v iiafil državi, sinemo upati, da bo uspel v nas splošni dobrobit in da bo |»ostala naša država ua polju upravo ena izmeti najmodernejših. .Misel, ki jo rodila idejo obla-ti, jc zdrava in se je tie sme presojali s staiišča ozkoga provincijalizma. Ni inerotltijno ali jn Slovenija deljena na dve oblasti ali naj jo vlada samo ona oblast,ampak glavno je,tla bo uprava dobra. Nasprotja med Štajerci in Kranjci ne pridejo niti najuianje v poštev. glavno je. tla so dobro upravlja. Tuli milijardnih stroškov se ni treba preveč bati. Manjše okrožje bo zahtevalo manjši uradniški status. Za uresničenje našega ujitlinjenja in za enotnost uprave v naši državi je njena razdelitev na oblasti neobhodna t:uj::o-t. Zato se naj vprašanje pretresa stvarno, broz vsakih pokrajinsko - politični!) prime-sij. S e ti a j je ta razdelitev s stališča enotnosti uprave po mnenju najboljših strokovnjakov e.lina pot, ki nas dovede tlo boljših razmer in zatro korupcijo na polju uptavp. našega najhujšega sovražnika doma in v inozemstvu. Iti to. mislim, je smoter, katerega morajo priznati vsi ilobtumisleči.»
-)- Pred novimi nasilji fašistov. Do-grajska »Pravda« poroča iz 1'akra. da se govori v italijanskih krogih splošno o novi nasilni akciji, ki jo pripravljajo faSisti prnti n.Vemu življu v neotlre-šeni domovini. V vsakem večjem kra-iu se snujejo fašistovski akcijski odbori, ki so v vodni zvezi z vodstvom v
Po sveiu
—	Koalicija Giolitti - OrlanJo - Nit.
ti. Nova skupina levitev rimskem parlamentu je Štela dostodaj mod [iripad-nike o! a bivSa ministrska preilsotlni-ka Ololitlija in Orlatitla. sedaj pa se jima jc prktruiil Se tretji biv£| ministrski predsednik Nitti, ki je izjavil sv> ii in političnim somiJijetiikom, naj ga v bodoče smatrajo za člana demokratske stranke. Gutovo je pričakovati zvezo teli državnikov, ki so si l.ili programa-liCtio vivlno v laseh, a se hočejo zoi'i-niti očividno za skupen program. Razmerje med njimi se bo dcflnillvno uredilo dne 5. t. m., ko dnspo Nitti v Rim.
—	Simboličen D' Aununz:jev dar tržaškemu mestu, (iabriciu D' Annunzio jc poslal tržaškemu izrednemu komisarja veličastno Dantejevo ksilogiafi-jo, tlelo Italijana Adolfa de Carolis z avtorjevo pripombo »slavnemu mestu«. Laški lisli pio»lavljajo umetnino. Siič-no darilo kot Tr»t dobijo tudi druga »odrešena« mestn in Roka.
—	čciknslovaJko-JtijOGlovansIta novinarska konvene ja. Komisija za jugo--lovatisko-češkoslov aško novinarsko konvencijo jn imela te dni, kakor |Hiro-čajo češki listi, v Pragi svojo sejo. Razpravljalo se je o raznih vprašanjih, končno pa je bilo sklenjeno, da sc ( odvzamejo potrebuj koraki, kako bi se kar najbolj omogočila .telegrafska in telefonska zveza z Beogradom. Zagrebom in I.jubljano. Iznršeno jc bilo tudi mnogo [ireilh.gov za sliCno jugoslovansko komisijo s čemer so prične realizirati ideja čcškoslovaške-jiiToslovanskc komisije, ki je bila načeta na letošnjem jugoslovanskem novinarskem kongresu v SpUtu.
—	Vsakoletne svetovne konfcrencc.
VVashiiigtonska konferenca prehaja v novo fazo. Ameriški predsednik llar-ding je izjavil novinarjem, da goji željo. tla bi se vsako leto sestala konferenca, slična sedanjim posvetovanjem v \Vašbingtonn. Take konferenco M pripomoglo zlasti k sporazumu med narodi, katerih interesi se križajo v medsebojnih vprašanjih.
Prosvcla
XX. umetnostna razstava v Jaknplfj. vem paviljonu se zaključi daues. v auio. ijo dne -t. t. in.
Umetniški almanah, izid le 4. zvezek •Almanaha za slikarstvo, gtullko in skulpturoa. kl ga. Izdaja sekcija liigosle. venskih slikarjev v Kle' 't hrvatskih knjl. ževnikov v Osijcku. V •Almanahu« sj. delujejo polog naših domačih strokovnja« kov In umetnikov tudi češki < VVelltter, Clivaia, Kutll.i. List prinaša večie ttevCo reprodukcij slik Račkcga, llužana. Marka Rašice, Gjurlča, M. Smrekarla. Saj« Saiitla, 11. Jakca I. dr. Naroča se v Upravt Umetnosti, Zagreli, v liazstava Junoslovcnsklh akademikov v 1'rajl. V praškem lš.dollinuiiiu Je bila dne 23. novembra otvoriena razstava |u. goslovcusklh dijakov piaške slikarsko akademije. Posebno zanimanje vzbuj.j3 okusni akvareli talentirane Save Vujo. viča, slike Slipe liakovlča, ki so, k.kor pišejo listi. Ucal narodne umetnosti, dalje plastike 7.. Vallča, T. Ivunčevlia |n ženski portreti Jara Ili" —ta. Razstavili so šc: 1. Mlikuvič, Ante Trstelilak, Sto. viček, 1'. Meneghcllo, Ivo Rcžck In a. Ualaš. Praško časopisje se zelo puhvulna izraža o naših mladih u '.nlklli.
Stoletnica prve srbske ziudovlnskt knjltsc. Te dni preteče sto let, odkar j® Izdal Dimitrije Davldovič (I7tii> do IMs), na nasvet Jakoba Gtlimna, svojo kuj!;o ■ Dejanje k Istoilil serpskog naroda., kl je prva knjiga zgodovine srbskega naroda
Scliiinberzov melodram. V ponedeljek je izvajalo dunajsko društvo •Scli&abcrg« v Pragi Arnolda Sch&nbcrga melodram • Picrrot lunalre«, kar Je bilo za Prago umetniški dogodek, po lutcfcsautiiostl gotovo prve vrste. Vlogo »govorečega glasu. Jc imela znana Erika pl. VVaguor, dirigiral pa Je Steln, kapelmk društva.
Ruska razstava slik v tlcoirudu. V licogradu živeči ruski umetniki so priredili razstavo, katera jc prav dobro uspela.
V	prvem oddelku so razstavljeni portreti naših veliki!) mož, med nlhnl kralj Peter, k.-al) Aleksander, vojvoda Piitnik in dr.
V	drugem oddelku vise slike Iz ruske revtducijc. Najbolje Je pa uspel tretji od-dcick s karikaturami.
Selil i a Kun. Po dolgi, večmesečni pavzl Je dne 20. novembra zopet nastopila v .Staatsopeii« ga. llalhan Kurz v Rlgoiettu kot GilJj. Korngoid piše ob tei priliki: .Dunaj je zopet d-bll svojo prvo pevko nazaj.« Gledailšče Je biio razprodano, blagajna jc dosegla v A nillij.nih kron rekord. V zadnlom momentu pa Ic Rignlctto zbolel In Iz Monakovcga. Gradca in Prage nI bilo mogoče dobiti drugega. Pil blagajnah Je bila gtijcča naravnost strašna. Končno so vendarle dobili drugega Rlgolctta In predstava K le začela. liaban-Kurz |e bila med peljati^ vsak hip prekinjena po enluilastfčncni občinstvu. Nlcn glas Ima ie veJno svo| stari čar. Korngoid posebno hvali nleiio petje v ariji in v Cs-dt:iovent dueiu m njen slavnoznaui trilčck te ie vetluu lake blesteč.
Redka knllsa. Na sestauku nemikilt orlcntalistov so kazali tudi neko Izredno okusno kitajsko kn|igo. To Je opis potovanja car|a Nikolaja 11. na daljni Iztek, katero le Izvršil leta IS90. In IMI., ko I« bil še prestolonaslednik. Knjigo jc Ml spisal na ukaz carja knez Uh ti'tiski lit le bila prevedena na vse evropske le/ike In na izrecno carjevo željo tudi na klta)ščl-no. Natiskana ic bila v Hrockltausovl zalogi in so biil vsi Izvodi podarjeni kitaj, skemu cesarju. O priliki udiišenla boksa.--vke vstaje so amerlkanskl vojaki ukrnll dragocene knligc, ki so se potem po razgublie na vse strani sveta. Kri izvod Urockhausova last, le bil predložen ot vpouicd zboru nemških učenjakov.
SoliolsSii vsstniii
»Sokol Vič* Ima svoj redni občni zbo v nedeljo dne ll.dcccmhra t. 1. S slede čim sporedom: Otvoiitev občnega zbora tajnikovo roročilo; blagajnikovo poroč lo; načclnlško poročilo; loročllo K. P. O sprejetje obveznih društvenih pravil; vi litev odbora in slučajnosti. Začetek ( dcve.ih '^-oMne. — Zdrav '
ICorecsrt v cr naroslrc.
rrogrnin jc bil moderno dolg ln človek jo v duhu lo vi.lil z bdgočasentt obraze, zaspati ) inelikajiif-e "či in usta. ki očitajo ton Icnco. tla bi neolikano zazijala. Pa ni b lo nič toga Kavno nasprotno, '/.aninia-n e ni popustilo tekmo večei.i liili za so-kiindo, /nknj koncert je bil nekakšna tekma. Pcvovotlju so t.adkrilji-vali same sobe. pevci so čutili, da gro za sloves tlru-ftva jn so so potni lili na v .•> moč in tako lahko tečeiiio. da je poka/alo vsako društvo svojo najboljše. Dobit; si je bilo mo-gojt jasno sliko laz. v katerih se nahajajo po svo.eiii napredovanju naša posamezna pivska društva, iu celotno »iiko razvoja posvetno |ievako umetnosti pri nas. za l.aj društva so sc odzvala povabilu novinarjev v številu, tla lahko rečemo, da stno Čuli vsa pomembnejša ljubljanska pevska društva.
»M.-.tica«. seveda moli glavo Iznad vseh drugih in skoro v vseh ozlrih. Pod vo.l-stvotii g .1. Mudila je pokazal zbor skoro absolutno uimili.iAko višino. Tu ni bilo no-I,enih not. parlitur. olufonijo in »svetilj-kasle tur/lire. več. .itnpak samo silno ob-čatPiv instriiinent, na katerem povzroči vsak gib dirigentov« roke majhen uli velik čudež kakor hoče. Pri taki izboriti tli-•uplinilanosti zbeia skoro ui uio«o4« bo-
vmiti o vezeh med dirigentom in zborom, ker je obo.ii skoro strnjeno v organizem, v katerem opravila dirigent funkei o mož-gan, zbar pa mišic. Mokranjčev »II. Ru-kovet« jo bil rafiuitaim občuten iu interpretiran natančno ravno tako dramatično, kakor je zahtevala skladba sama po sebi, in ta zahteva nikakor ni bila skromna. II kulturi crcscenJov si ui bilo dosti več ; želeti, piano-niesta so bila sijajna, razmer-i ja ine! posameznimi glasovi v zboru matematično natančno preračun,iona. Vsak i p!as jo bil samostojen ali podre'en tam, kjor jc bil i treba. V Lajovčcvih «Kropar-ijill« in »Plesu kralja Matjaža« jc šlo z : neverjetno intcrprctneljskn cl.saktnostjo preko tehničnih težkoč. ki so bilo naino-j tano l;akor skale-oviralko v rečno strugo, šlo io ?. neko elegantno enostavnostjo, ki si nc dobi zlepa para. Dirigent mora zdrti-i'ti v rebl pu lanta-profcsorja In tempora motit umetnika, kar jc p.i težko. A!i ono ali drugo. O. MichI je ob)je dovolj.
• L ubljanski Zvon« jo pel pod vodstvom g. Preljvca v mešanem zboru ljubko Adamičevo »Večerno« in koroško narodno «.lo tlro uStno p-detl« v liarinoiiizaeljl g. ravnatci a llubada, kateri oho sta ugajali v vseh ozlrih. pa vsaka na ivoi način. Moški zbor pa j" pel krcmenlto »Cilj nas zemlja« z močjo in pnn larkom, kakršno <ra ti jc mor.-l znmi liti skladatelj. Zlior io že orcseuctliivo kultiviran in bo žel pod
izbornlm vodstvom svojega pevovodje šo obilo zasluženega priznanja.
Presenetil je «7.bor zveze jugoslovanskih železničarjev« poJ vodstvom gosp. Mirka Prcuielča. ki ju pokazal za dilotan-to rc.lko papolnost. Toliko rosnega umetniškega razumevanja in hotenja ni zlepa dobiti v katerem za petje navdušonem krogu. (|. Preinelč zna coniti sposobnosti svojega zbora. Nobenih vratolomnih eksperimentov ni delal, tisto <n stvariee (,lu-vatioc: Slovenska zemlja, Foorstor: Razbita čaša in Dovova: Zar jo morala tloč) so so nam zdelo za. njegov zbor relativno lahke. Seveda, tu ne gro za lahkoto in težkočo, toda tislo relativno lahke stvari so bilo obdelano iu naStu Hrano s skoro absolutno preciznostjo. Majhen moški zbor ček, Intimna dntlbica sama zase. Izboren prvi tenorist z naravnost itnponirajočo višino glasu ;c nosil na vse strani osenčeno in opiljeno kantiieno, zbor pa se je pudrodil v tliiiamičuom oziru tako mehko, da je liio veselje. Posebno Devova obdelava narodne «Zar jc morala iloč«. s ponavljanjem zadnjih vrstic v pridržanem pianis-siinu je ugajala, da je ne bomo »žclozui-čar em« zlepa pozabili.
»Povsko društvo Krakovo-Tmovo« jc primerno zapelo Oevirkovo: Kaj si tak žalosina.. DiuSlvo ima šc precejšnjo pot pre 1 selioj, toda ta usneh jamči ime dco-vodis.
♦ Pevsko in glasbeno društvo L!ubl!ana» pod vodstvom neumornega prof. Ilajul a jo pokazalo lepo uspehe. Majhni greliki so bili tudi zraven, seveda, posebno Mokranj-čev »l!ul;ovel» ;c bil malo težak zn zbor, toda tako visokih ciljev ni mogoče doseči naenkrat. »Ljubljana« vidno napre.lujo in bo enkiat gotovo eno izmed prvih ljubljanskih pevskih društev.
G. Kogoj j« dobil zapuščenega »Slavca« šelo pred par tedni v roke. Pa mu je takoj vdihnil povsem novega, to so ] pravi svo.ega. it mu skuša sugcrlrati nekaj svojega, eksprosionističnega duha. ! »Slavce« se bo moral So 'uživati v ta j novi način, ki so javlja v izrazitejšem poudarjanju notranjega bistva umetnino. Čo si predstavljamo »Slavca« čoz leto dni, ko bo v vseh kotih že vse opiljono in uglajene, moraino reči, tla bo izzval »Slavec« renatus s »-njun načinom interpretacijo obilo občudovanja in pohvalo.
Potem ga. LovS-Mova. Želeli hi jo slišati vsaj |wt ali šestkrat v sezoni v nnionski dvorani in da b| bila ia seveda majhno manjša, Intimnejša. Njen hrezstrastnl for-tc in neseiitimenl.ilni pi.mo tvorita prijetno nasprotje večini pevcev. Srebrn, nedolžen potoček, ni it- latino vije v strugi. Sploh, kaj bi govoril! lia. Lovšetova je bila kraljica večera. Doistvo. da poje na tom koncertu tudi ona, ni bilo zadnje mod delstvl, ki to uovzročda tak nočlo-
| vcSlci naval v dvorano, da so ubogim w vinarjem pošle vse vstopnice. Ce ue pr rodi v tej sezoni najmanj par samostojni večerov, ji res zamerimo. | G. Komanovski si je izbral ilvo toči v katerih se je njegov naiurul lahko k; najbolj svobodno razmahnil in v kater jo mogel pokazati njegov glas ves o | širni repertoar umetniških cfektnostl. K kor vitka Spirala se dviga njegov gl do zvencčc-pohiega viška, ki je poln pi menite strastvenostl ju |tada strmo Iz t šin, vos zamaknjen iu prevzet silnega u čutja. O. Itonuinovskl je vedno bolj p ljubljen pri našem občinstvu in tudi top ;e le! obilo grmeče polivale. | Tu.li g. Sovilski je uga«l. Pel je ti čiltono in se ni lovil za efekti. Dodal še tisto lepo arijo Carava.lossija iz prv ga akta »Toske« in Izzval z vsako toč navdušeno ploskanje.
Soliste je spremljal na klavirju g. N'1 fat s precejšnjim razumevanjem. Sicer ma tako mehkega udaia no klavirju t kor g, P.alatka, pa je vendar Jobei »pre Ijovaluc.
| Takih In podobnih produkcij bl b i treba Se voč. Tisto merjenje sil v eni ' sti z drugimi tekmeci .le za |«;vco In I vovodje, kl imajo količkaj tistega tim"' Skcga, dovoljenega sljivolilcpja v sebi i , no koristno, — 8. V.
priloga »Jutru" št. 286 dne 4. decembra 1921.
Washinglofiska raioroiilvena konferenca"
Yzlioda

,-Jcverna	Ajpah^tn
Aleotv^-,;'
A © ® „~f__......-
Mongolija
Tibet
otočje
12
yap^Suam =p%Mar/a»,ki
Šv^rolmi	otoK,
^i^iv^Bijmarkovo
-	/V X—
«1» —
--
■! ni ■ I— I «111 « < ■ ■■ ■	m
Samca
ostane za nikogar več odprto polje konkurence s tremi sredstvi, ki služIlo enemu cilju: S trgovino, diplomacijo tn vo|-sko. Cilj konkurcnce je: Svetovna nad-, vlada.	i
Ho veliki vojni sta odpravljeni Nemčija In Rusija, to Je odpravljen le n|un Im-perliallzem. Turčija le Izločena iz »evropskega koncerta.. Iz »ravnotežja. Itd. Francija je oslabljena In Izločena Iz konkurence za svetovno nadvlado. Dasi ima velike kolonije, nima onega formata, kl Je potreben za vladarla sveta. Italija postaja sicer nepriljubljen tckmec v Sredo-ze. iskem morju, toda nit več. V Uvropl si drže ravnotežje razne manJSe države In nlilovl manjši, toda s strastio vzdrževani prepiri. Srednle ln m»n|5e države se izzive v evropskem Impcrliallzmu.
Tekma za svetovno nadvlado pa pripada trem velikanom: Ameriki, Angliji ln JaponskL
Turčiji le bil zlomljen vrat, ko le Anglija zavzela 1917. Bagdad In s tem kopno zvezo Egipta z zapadno Azijo. Indskl Ocean le s tem postal angleško Jez-io, od Capctovvna do Slngapora. Indija se Je vrhu tega med svetovno voino zmilltarl-zlrala In Industrializirala, rr»v tako Avstralija, kl si le ustvarila ve'iko Industrlio In celo lastno brodovle. Kabljl, sirovo
Karta, kl jo prinašamo, .nazornoI B.) ozemlje, kjer sta si v medseboj- 9.) mandat glede otoka Ya* B f olle ■ude	^
\Vashingtonu,
Pred sabo imamo:
1.)	pogled na lego nizozemske Indijo med Tihim in Inrlskim oceanom;
2.)	cono, ki predstavlja ogroženo integriteto Kitajske;
je Japonska dobila v Parizu brez
__________ _________________	ameriške odobritve; ta zadeva bi se
! dovedejo vsako leto do krvavih stran-j morda rešila s pogodbo med okma In-
predočuje Til.l ocean in Daljni Vzhod,!nem boju severna in južna Kitajska, o katerem razpravlja konferenca v j Politično zmešnjave v tem področju
ikarskih bojev in trajajo žo deset lot. | ! Cesto jih podaljšujejo zunanji vplivi:1 j 6.) temeljno točko angleško - japonske zveze. Anglija jo sklonila lo zve-I zo v svrho zaščito svojih koristi v Indiji. Zvezi pa no nasprotujejo le Zcdl-j|.j g0 Mvarujejo pred naseljevati ioni
teresenioma tako, da h; imele Zedinjo-no državo važno kabelsko postajo, a Japonska no bi uporabljala otoka za vojno pomorsko oporišče;
10.) obrežne pokrajine Tihega oceana.
Nemška Iztočna Afrika ie postala angleška. V Abesinlji vlada Angležem prijazna stranka. Hedžas Je angleški. Egiptu Je nacionalno gibanje prineslo sporazum s premetenimi Angleži, ki ostanejo pravi go. spodarjl; Kanada le velika kolonija vojnih dobičkarjev. Ob vsem »neodvisnem« pokretu koloni! ie danes angleški Imperij močneišl, ko kcdai poprej. In na dallnem iztoku sc križalo njegov! interesi z ame-
"	-	„	, L I •	, v	Jt * ,. ' .1 ,*] • 1,.	J J <	---- ----- -----	1/.UIKU se Mlatilo UJCKUVi uiibiva, b ®IMW-
8.) ozemijo, ki jo važno za izrabo njene države, tem vet tuiil angRSi.i ao- uaIavcev rumonega plemena. Avstrali-1 r|Sk(ml in japonskimi. Avstrallla gre v železnih m premogovnih zakladov Ki-! mlnijoni, predvsem Kanada tn A vetra- ^ Kanada in Zedinjcne države progls-; naprc|( kaknr maU poba pred velikimi.
tajske in gledo katerega naj v bodoče jija;
velja načelo »odprtih vrat«, ki zalito-j va odpoved monopolnih poskusov od strani posameznih držav.
4.) ozemlje, ki se imeuuje »vplivno področje« (interesna sfera) Kitajske. Gre za odpravo japonskega vpliva zlasti na otoku Santung, kjer jo imela Japonska doslej izključno vse železniško, rudniške in javne (grajenje cest) in podobne koncesije, toroj privit-gi-
7.)	Vzhodno Sibirijo ln z Moskvo tesno zvezano republiko Daljnega V/.hoda ter Vladivostok, kjer se je Japonska vojaško utrdila. .Jasno je, da kon-solidirana Rusija ne bo dovciila japonskega prodiranja v Vzhodni! Sibiriji, vsled česar pride do novih zaplet-Ijajev;
8.)	Japonsko, ki zahteva prejšnji ruski severni del otoka Sabaitn, zaseden
Jsijo nad tem ozemljem poro;
jc, ki jim nasprotuje posebno Amerika: leta 1917.;
11.)	obstoječe iu bodoč-e pomorske baze, ki tvorijo važno vprašanje v Tihem oceanu in so važne za konkurenco;
12.)	Mehiko, južnega soseda Zedinje-nih držav, ki olajšuje prizadevanja Japonske, da bi se utrdila na ameriškem kontinentu.
popolno zar j ,„ lzz|va.
Amerika lina vsled vojne drugačno po-
Posvetovania o svetovni razorožili
«GOBE PO DEŽJU ...»
Normalna istina živi 20 do 30 let. Potem se jo preživela in ne velja več. To je doba. ko živi generacija, ki se jo vživela v eno ali drugo misel, in ki še ni v celoti pristopna novi. Nova
skoraj izgledalo, kakor da velja izrek: VVASH1NGTONSKA RAZOROZlTVENA
Polcmos pater panton,
VOJNA JE OCE VSEGA, Mednarodna konferenca naj bi ure-
KONFERENCA. Konferenca v VVashingtonu ie več ko
dila svet, odpravila prepire in oboro-
inisel je napram stari' revolucionarna, i žene konflikte, sovražnike posedle V takšnih nekrvavih »revolucijah« se [okrog zeleno mize, m tam naj bi :e voj človeštva. Zal.. , ,	_
silno počasen. — V i se pojasnjevalo tn razlagalo, odtehta-
) nadaljevanje mirovnih konfcrcnc. Ona pomeni po celoletnem odmikanju zopetnl vstop Amerike v soodločevanle. Inlcija-tlva )e ameriika. Kraj konference Je ,m,i „„,„,„,,„	..K .	-	VVashhtgton, politični sedež Unije. Glavni
odigrava ves razvoj človeštva. Zalo je [križali argumenti, razlogi, tam naj t>i; problem Jc svetovni. Odpraviti se hoče
■	-	..... -	«- —....."-"/>»■•«- Spor Unije z Japonsko, odpraviti se hoče
tekma v oboroževanju, ustanoviti se hoče stalni nroporc oborožene sile vseh svetovnih držav. Konierenci ni pravzaprav razorožitvena, ampak le omejitvena. Svetoma vojna ie uničila troje imperijev, Imperiializma pa Washlngtonska konferenca je naperjena proti niemu. Lotila sc ga le brez humanitarnih sentimentalnosti, brez solzarstva, ampak z amerl-kansklm praktičnim duhom. VVilsona ste opeharili v Parizu, Harding vas vabi, da pridete sedaj k njemu, morda tzmodrcnl po grenkih Izkustvih dveh sledečih let..
Toda glavno niso ta »grenka izkustva«. Pacifist! vsa| si izbijajo iz glav svoje prazne fraze. Mir se da ostgurati Ic s tem, da se svet razdeli, tako da ne pre-
ta razvoj tako moderni dobi se živo občuti potreba po pospešenju razvoja.
REVOLUCIJAM ZE OD NEKDAJ SLEDE KONFERENCE.
Nova doba je pričela z angleško revolucijo. Potem sledi francoska revolucija. Napoleon. »Sveta Alijanea«, vso vojne in revolucije, v letih 1830—1848. 185-1, 18G4, 1S6G. 1870/71. IS78, itd. itd., pa tla do 1912. pa si slede: Napetost v Maroku, Tripoli, dve balkanski vojni, svetovna vojna, ruska revolucija. Vmos je skušalo človeštvo svoj razvoj pospešiti na nlanj nasilen način. Nobena vojna ni rešila vseh problemov, vsa\;a je načela nove. tako da je
vali lii se interesi in sledil bi sporazum, vedno od slučaja do sluča'a, dokler ue bo mogoč obči mednarodni sporazum, zlata doba...
XIX. stoletje jo tudi stoletje mednarodnih konferenc. In videti je, la bomo v 20. stoletju še bogatejši na konferencah.
Cc torej ros rastejo konferenco in ankete kakor gobo po dežju, nam to dokazuje, da se po dolgi dobi obče meritve, revolucij, razpadanja in novega pora!anja pričenja, nadaljuje in vedno bolj uveljavlja delo sporazumevanja, urejevanja, utrjevanja.
zlcijo v svetu, kakor p/ud volno. Razen Japonske ic gospodarsko oslabila vse druge, zlasti vse evropske velesile, kl lei dolgujelo ogromne vsote. Ustvarila si ie veliko armado in brodovie. Vsa druga politična vprašanja Amerike Izgubljajo sedai svo|q važnost, tako n. pr. razmerje napram Kanadi. Mexiki. Južni Ameriki. Neprestana pa Je napetost nasproti Japonski Japonccv nc puste v Kalifornijo. Druga sporna točka pa ie vpliv na Kitajsko. Tam so velika bogastva. In če vrhu tega Japonci organizirajo Kitajce, nastane... »žolta opasnost«. Zato se tudi Amerika precej briga, da postavi zopet kcdai Rušile na noge. Končno !e Anglija, prccci nepriljubljen konkurent Med vsemi tremi sc mora za to najti razdelitev moči in neko stalno medsebojno razmerje.
Tradicionalna ameriška politika vodi v osamljenost. Med vojno si |e hotela Amerika zaslguratl svoio absolutno varr.osi. Postavila )c program, da se mora svet na novo uredit!, pravično. In da se vrhu tega ustvari Zveza narodov, kl uai rešuje bodoče konfikte. Po sklepu miru se je izkazalo, da doba šc nI zrela za to Ideje, ki se moraio šele raAltl in pc-gnati korenine. Zato tudi Zveza narodov še !;;-daleka nI ona institucija, kakor si Jo ie \Vilson mislil. Spor z Japonsko In tekma z Anglijo, pomanjkljiva Zveza narodov, — ali se naj Amerika popolnoma izolira, ali pa sc aktivno udeležuje svetovne po-litike?
Odločila se ie za drugo. Vprašanja, k! Jih Zveza rešiti nc more ln ki se tičejo treh svetovnih velesil, tia! reži konferenca v Washlngtonu. Obenem na! bi ta konferenca ustvarila nekaj pogojev, ki omogočajo Zvezi narodov Ubpcsncjše delo. Naj hi tudi omejila oboroževanje ln s tem
Razorožitev in mir
Bomo homlul lupus. Človek je človeku zvor. Po svoji naravi je vsako človeško bitje nagnjeno k slabemu, ue j; dobremu. Iu življenje, posebno sodobno življenje v splošnem to njegovo nagnjenje še bolj podčrtava, razvija in vzgaja. Zato ni čudno, da je svet dandanes v etičnem oziru nekako »obremenjen«. Tipičen dokaz te socijalne <obmnunjonosu« so današnje drŽave, posebno evropske.
Ideja razorožitve, posredstvom katere Je mir dosegljiv, nima svojega prvega zagovornika v inieijaturju wa-abiugtouske konference. Pred ilarclin-jotn in llugliosom je izpregovoril trpečemu človečanstvu VVilson, apostol 14. točk, kl |>a so v Parizu, »velikem očosu evropskega sveta« na dobro idejo nevreden način spulitele v uič. V Parizu je zmagala samo eua stranka, zato je zmagal imperijalizem, ki jo toliko hujši, ker so njegovi očetje, tako-jvani »zmagovalci« v svetovni vojni. Toda i »zmagovalci« nimajo vodno sreče. Dokaz temu je udeležba Anglije, Francije in Italijo na fiosvetovanjih v prestolici ameriških Zudinjenih držav.
Kakšen cilj je zasledoval Ilariling s /vojo idejo razorožitveno konference? V prvi vrsti nedvomno cilj okrepitve stališča Ameriko. Bodoči svetovni konflikt namreč nima več korenike v Evropi, temveč na morju med Ameriko in Azijo. Prihodnjič se bo bil boj za interese mod belo in žolto raso. Belo pleme bodo pri tej priliki predstavljali Amerikanci, rumeno pa Japonci.
Obe državi, Amerika in Japonska, vidita že sedaj nevarnost vihre, ki jo nznanja napoto ozračje nad Pacifikom. Zato hočeta, posebno Amerika hoče, odstraniti, oziroma vsaj zavrniti, za-vleči one čiuitelje, ki bodo prej ali ibj direktni povzročitelji konflikta Ded belo in mongolsko raso. Izraz tega prizadovanja je kouforeuca v \Va-'hjngtonu.
Ali bodo pogajanja v Boli hiši ameriške Uniie plodonosna, uspešna? Na-, pram temu vprašanju ostajamo skeit-tiki. Vprašajmo se ob tej priliki, ali je rodila kaj uspeha mirovna konferenca v Haagu! Ce smo resnicoljubi, moramo reči, da jih ni. In če nočemo Mje sami sebi mašiti ušes, moramo j obžalovanjem prerokovati, da bo fndl sedanja vvashingtonska konferenca jalova z ozirom na cilje, ki si jib ie postavila. Ta upravičena domneva izhaja že Iz dosedanjih sklepov na posvetovanjih.
V četn pa tiči naposled vzrok, da drvi svet kljub izkušnjam svetovn-vojne vodoma in zavestno v propast? Na to vprašanje je samo en odgovor Tn vzrok tiči v nas samih. Mi smo ga po;asnili zgoraj s priprostiini besedami: llomo liomi-i i Tnos, Človek je člo veku zver, — zato ne pridemo nikoli do resnične razorožitve in do iskrenega. trajnega mini.
«Vprašanle /e, kakšen Juh bo zmagal na mshingtonski konierenci? Jaz sem pri-stai trajnega miru. nusprotnik vsakega militarizma in Imperializma In baš rudi tega sem proti sentimentalnemu paciliz-mu, katerega iesto srečamo v Ameriki in Angliji.»
T. G. Masaryk o wasliingtonskh posvetovanjih
-Marguerlte Berthet (A. Debcljak):
Pavliha
Onega due je kralj Umomanije, misleč, da mu je treba vzgojitelja za svojega sina, ki naj bi podedoval kraljestvo, dal poklicati k sobi svojega pav-liho. Tn je bilo pokvečono človečt. ki so uiu zaradi grdobe in grbe izpregle-dovali najostreje odgovore kot čudaško.
—	Pozval sem te, je rekel kralj, kajti rabim oilgojitelja za svojega sina.
—	Lahko bi slabšo volil, o veliki kralj je odvrnil Pavliha in se priklonil do tal.
—	Kralj je izbruhnil v strašanski -•meh.
—	No, kajpa, je dejal, ali meniš, da (ebi ponujam to mesto?
—	Ako ga ne, o kralj, čemu me v-prašuješ za svet? Ali sera pameten, iti tedaj'lahko dostojno izpolnim to službo, ali pa sem blazea, in moje mnenje nima cone.
—	V tem se motiš, šaljivec, je nadaljeval kralj, in če bi bil ti prebrisan, hi vedvl, da no prosimo drugih za nasvete zato, da bi so ravnali po njih,
j temveč da razsvetlimo sami sebe, in ' 'ako je celo bedakovo mnenje lahko
0	koristno.
—	Potemtakem, se je odrezal bur-i9 '^i vzemi za učitelja svojega «ina ve-
liltega vizirja; on je še bolj neumen od p, »ene in ker so otroci nagnjeni k na-. sprotovanju, se presvetlemu kraljeviču
1	utegne posrečiti, da zadene pravo, če Mori narobe to. kar se mu ie svetovalo.
—	Moj veliki vizir je pameten in pro-dden. In vooštevati hočem tvoj nasvet.
Razglasimo velik natečaj: on sam naj odbere dva r.a'st tekmovalcev. Med njimi izvolim jaz onega, ki naj postane kraljevičov učenih; vendar ker si tako pripraven, ga uvedem v ta veli1'i posel šeie, kadar izrečeš ti svojo sodbo.
Tako se je zgodilo.
Prvi se jo predstavil starec, čegar bela brada se jo dostojanstveno vlekla po zemlji ter mu dajala posebno čestit videz. Užival je noobjčen sloves svo-o, sti in znanja in pravili so, da jo bil s samim pogledom izločil neozdravljive bolezni ter odvrnil uroke. Kralj bi ga ga pridržal takoj, ne da bi preizkusil šo ostalih enajst, a dvorski norec ga je spomnil njegove obljube: hotel je povedati svojo bosedo.
—	Govori, je mignil kralj, ampak na kratko.
Tačas so je Pavliha okrenil proti siv-čku, rekoč:
—	Snoini si brado.
Precej se jo modrjarhu obraz na-kromžil, oči se zbegalo in pokleknil jc kralju k nogam.
—	Milost! je vekal.
—	Kaj jo to! je jeknil kralj, Odrežite mu brado!
Ni pa bilo troba škarlj ali britve, zakaj brada, ki je bila umetna, se je_ odluščila sama po sebi, in spoznali so irresenečoni razvpitega razbojniku, ki je bil izgnan iz kraljevine, a ki so mu je posrečilo, vrniti se pod to krinko ter napraviti novih sleparster« Obesili so ga.
Kralj je nameraval burkeža nagraditi, vendar ta ja odločno odklonil: prosil je edino, da smo braniti brado: »Kdo ve, je um oval. morda jc talisman«
Privedli so drugega tekmeca. Bil jo ohaljen z bogatim plaščem, kj ga je odzadaj okusno pridvlgala konica njegovega meča; imel ja tako plemenit nastop in nosil tako sloveče ime, da ga jo štel kralj za velevrednega, razlagati mlademu princu vojaško -odo in'lepe kraljevske šege. Vendar pa je dovolil dvorskemu bttdalu, premotriti žlahtnega gospoda po vseh šveh._
Ko jo bil otd dobro pregledal, je poprijel za besedo, rekoč:
—	Odloži svojo haljo.
Ne brez velikega .obotavljanja se ji plemič pokoril. Tedaj pa so spoznali bornega siromaka, ki je. prideljen vladarjevemu polku, v zadnji vojni zbežal brž ob prvem spopadu r, sovratrom.
Tretji je bil učen računoslovec-. Brez težave jo dokozal kralju, da je matematika 'neobhodna za vzgojo mladega kraljeviča in da zbog likov, krogov, četverokotov in trlkotov obsega vse vednosti pa vso čednosti; pri tem pa ji glodal skozi neznansko črno naočnike.
Takrat se oglasi dvorski smošnež:
—	Sncmi svoje naočnike.
Ko ja odstranil očala, je veda od-prihnila, in prepoznali so glumača, zelo ročnega v svoji umetnosti, a močno nevednega. Prepričan, da so na dvom dosti manj prevejani. jo bil oakanil, uti-hotapiti so tjakaj na sleparski način, s tem da je premetaval krogovo kvadraturo in Pitgorov trikotnik kakor Stekleno krogle in lepenkasta bodala.
Četrt.i jo očaral kralja s svojimi govori, globokim! mislimi, odetimi v jedrnato ljubko obliko.
Smešnik se je muzal na tihem. Naposled ie izpregovoril:
— Den! proč svoje orgljice.
Zgovorni možak je moral vzeti ven škatlico, podobno mlinu in ki je namesto moko sipala izreke najbolj poznanih modrijanov. Odloživši orglice, je tekmovalec onemel; nemogoče mu je bilo celo, naviti svoje sviralo; ne da bi bil premeni! valjarček, niti sanjalo =o mu nI, da je to sploh možno.
Nato jo prišel jako ljubezniv in uljtulcn mož, ki jo mislil prav tako kakor kralj, l-r je temu silno ugajalo. Norec je velel, odvzeti mu zrcalce. v katerem je čital misli drugih, še [»redno so bile izražene. Neki drugi jc osvajal vsa srca. s pomočjo smoliljave maske; eden pa je imel dar, da ga je vsakdo neodoljivo poslušal, kar je že nekaj zaleglo. Cim pa je snel lasuljo, je naenkrat padel ves njegov vpliv.
Slednjič je prišlo izbranih dvanajst na vrsto. Kralj je bil v hudi zadregi Pavlihov zaklad pa je bogatel na šari.
Stvar jo stala takisto, ko so javili trinajstega tekmeca, in kralj jo vid-d prihajati nenavadnega, možanca z brado, haljo, lasuljo, krinko, naočniki: hitro pri vstopu je začel lajnati stavke iz godala.
Navzlic naočnikom in krinki jo kralj razločil svojega norčavca. a prej ko jc zinil, je ta bral v ogledalu:
»Veliki kralj, v tem trenotku oklevaš med dvema sklopoma: ali naj me pošlješ na vešala ali naj se smeješ. kar jo boljo: lo smej se. o krali! smeh je začetek modrosti; dalje poslušaj: AH ti nisem privedel vzgoiitelja r. vsemi vrlinami, kakor si želel? mar nI videti čestitljlv z brado? Kaj se ne postavi s plaščem? 7,nanost enega je '-Ha v naočnikih, dostojanstvo dru-
gega pa v tej lasulji. Ceča ima le malo pomena: ukaži napraviti iz vrbe. i t marmorja ali brona človeški lik, ki bo to navlako lažje nosil nego tvoj ubogi kljnkec, in daj mu zgolj dovoljenju, da navija glasbilce in zamenja valjar, kadar bo obrabljen.
Kralj je osupljo zrl na svojega Pa-vhlio. Prvič ga ji gledal brez njegovo noretove čepice ia ni so mu videl več tako čuden.	"'
—	Ali hočeš reči, da bi ti s svojo umnostjo nadomestil modrost Starih?-
—	Ce bi bil jaz bistroumen, jo menil Pvliha, bi vedel, da jo moja skromna modrost nespamot in je ne bi učil; ker sem pa norec, se mi utegne primeriti, da bj pokazal tvojemu sinu umetnost, navijati sviralo ter obnavljati samemu vretence.
Dolgo časa je kralj molčal. Tača» !>a mahoma:
—	Mislim, da sem te razumni. Bodi učenik mojemu sinu.
—	Lahko l»i slnbje izbral, se je odrezal še enkrat Pavliha in pozdravil do tal.
Prepuščam vam. da si predstavljat« skrite opazke in posmeho, ki so sledil! kraljevi izjavi. Toda dvorjani so počeli povešati nosove in skušali dobiti odpuščen je za nešteto dovtipe, ki so bili z njimi obmetavali kljukca, so na pergamentu, kjer jc bila votsana pogodba,, uzrli pod kraljevim pečatom podpis:
Sepher-el-Rabbi, Avlcenov u&nee,*
• Avlccn, glasovit Arabec, s priimkom »Prvak zdravnikov«, izmed najpomembnejših jutrovcev. 080—1037. Op. orel.
1)rmesla v rszdrapam svet nekaj več duha zmernosti, preudarka, nekakšen »Justc ' mlliev«, v katerem ul treba takoj začeti s kationi, čc sc dva nt razumeta. To Je idejno mnogo manj, ko paclflzciu. Praktično le to gotovo umogo, mnogo več, — in Amerika utegne pri tem še kaj za-slnMn..
Pudsednlk llardfng ima namreč pri »sem 5e svojo posebno misel, to, da postavi Japonsko približno v i-.il položil),
v	kalitfii je bii.i Nemčija na mirovni konferenci v Ajl Pod skupulm pritiskom Amerike in Anglije naj hi namreč Japonska dohrovoljiio upustllu svoie težnje, da poslane ona vodilna velesil i na «1 '.ilinein Izti kj» Iu da prizna angleško premoč na morju s tem, da dohrovoljiio omeji svoje oboro/ivuule. Istočasno pa, ko sc la vprašanja poskušajo reševati, sc pojavljajo z novo močjo srednjeevropsko, iztočno. rusko, ler svetovno gospoda i sko, kl Jc v ozki zvc/l z vcrsailleski) politiku
Hardlngov predlog Jc pred vsem zal.lc-ral, 11; I se vuina btoilo« |;l /grade le v pogodbenem i;i/rncrjii, tako d.i lic more nikdat nobena država na Skoilii teg.i nivd-scholnciiu razmerja gradili več vujnlli ladij, ko ji gic ll.ilija Je lak i| prisluhi, češ. d.i naj Im ludl v Sredozemskem mor-Jli t.iKO, in d.i se nikdar ne spremeni tuz-nicrje |-'iancije prtill linliil kakor H: h. Zu Hardlngo le govoill njegov državni lajnik Muslie*. Pred bg Amerike sc Je glasil, naj bi 'e Oo velikih ladli s; loti črialo, in sicer r;isoeva Amciika s JU, Britanija z 19 In Japonska s 17 ladjami. tu Jc. nekaj nad polovi.o vojnih ladij iu) se luzurožl. Novo nameravane graJnie naj se nc piično, ic pričete nc nadaliujejo. Sedanje štev lin bdii naj poslane tcmcll za prcručnnaiije bodoče muči na morju. Odslcl naj I .naju vslikid okln.niic Unija ic W z okroglo SOO.OIIt tonami, Anglija Ic 22 s (lOU.llOt) In Japonska lo 10 s 30O.R0'. Ituiaml. Deset let nj| sc ne gradi nič. Silčn« sc oincjl tt:JI giadnj.i poino/nih lat!l|, ktUaik, poj. rr.r mikov itd. Anglija Jc l. rrnulno lukoj prh,tata n.i l tk-uo omcjilcv. uall Japonska, iuJa lc Icurclsl.t. s pridržki. Japonska It spretno odgovorila, r.ai I I Amerika odstranila s\oja pomorska oporišča, kl jih vzd'?uje v Tiliem morju. Vendar Jc pa priznat ves svet. d.i Jc po ameriškem predle gu presenečen in da je ia predlog resen ter dalekor,c/cn, celo važnejši kakor vsa Zveza narodov. Nj to so sc sestale razne komisije -a releiale v vprašanjih Daljnega Izteka. razoioževanlii nn murjii In razetoženja na kopnem. Uriand |e v velikem govoru odklonil razoro/enje ua kopnem, čeS d.i Jc nunogt.če. dokler |c toliko negotovosti in nereda v tivropl Iu dokler se ne vrne n.i svel Rusija. »ekda- j nja velesila med z.ipadutu iii daljnim i/- ! tokom.
D.iiits, ko to pišimo, |c prinesla vasklngtonska konferenca sledeče:
I.) Dosežen Jc sporazum gl.de Kitaj, ske. Unija, Ar.glilu, Francija. Italija in Japonska so sc zavezale, da Itudo utpck-tlrale suverenost, neodvisnost. lcrlio.-iJ.il. no iu upravno nedotakljivost Kine In njeno svobodo, dalje popolno enakopravnost za trgovino in Industrijo vseli narodov na kitajskem teritoriju. Iu odpravo vseli privilegijev nasproti Kini. I o Je prvi konkretni uspeli konference. 2.) Ruzoiužciije na kopnem Je odklonjeno. J.) (jlede raz-oroženjj na tyorJu sc naliaja vvasldngtnu-ska konferenca v krizi. Unija la IJilt.i-nijj stojita na tluglies-llardliigovein programu Japonska zahteva mnogo več ladij zase in obenem večje omejitve od Amerike. Izgleda, kakor da hočeta obe državi Janon.ko skorai prisiliti, l';i se uda.
Vsekakor Jc vvashhigtonska konferenca cm nnjvu?nej<ili konferenc, kar jili Je tedaj bilo. Kajti vrši se po v eliki svi tov ni vojni, po pariški mi:ovni konferenci, na inicijatlvo Amerike, v Ameriki ter rešuje akutni spoi za Pacifik in klrm po pravičnih n.ičelil. in skuša odpraviti prctupelo Oboroževanje, lo jc. la konlcrenea skuša odvrniti Je grozečo drugo svetovno vojno, ki hi Imela lo pot na dalliicm Iztoku slediti oni svetovni vojni, ki jc nastala v Evropi.
Smešile na u/sshin?. tonski konferenci
Ja|ionska država je prav Isto za vzhodno Azijo, kot Anglija za Kvropo; izrazita maiiiimna država. Itaziika pa i' v tein. da Anglija običamo ni imela Močne armade za varstvo na kopnem, dnčim razpolaga Japonska tudi z veliko vojsko, s katero je n. pr. 1. 190-1 do 130,") porazila liusijo v Mandžuriji.
ni,-de vvlikiK-li Japonske sledeče podatke: Cela ,la;ioiiska s kolonijam meri ((74.000 km* ter ima 77,f>3'.l.'JuO prebivalcev. Od tega odpada na prav«, Japonsko, seslojočo iz japonskih otokov, 882.000 km3 in riti 530.000 prebi-"> altov. Na kolonije (Forniuzn, Sahttllii Kviintnng in Koreja) odpado 21)1.1)01 km' in 21.28!).(JtlO prebivalcev, in sicer ima od tega samo Kore-a 218.0(10 km1 in Ki 998 UHO prebivalcev. — K lom-; je prišteti fe Kiaučou, ki ga jo med svetovno vobio vzela Japonska Nemčiji. ki pa meri le 552 km' in štej' 192.01H) prebivalcev, toda leniii je |m računati izza najnovejše dobe še pro
vi	m-o ftanttin?. ki mori 140.000 km® in Stoje 25 81-1 .OHO prebivalcev.
Združene države Amerifkc merijo v celoti !),(i'.i(l.(l0i) Kin" in šteje II") mil 801.000 prebivalcev. Za tedaj po | lo-•>!■:\ i neprimerno večja od Japonsk". dttsi je pO prebivalstvu le za tretjino večja i«l nje. Uni'a suma s Ilavni meri t)'1811.01)0 knr in ob-ii' 10." tU.").000 prebivalcev, dočim Oiltiade na kolonije 510.000 km' in 10.210.000 ljudi (od t.ga Filipini 8.0:18.000 preblval.-evV PoJ vulivoui Unije pa so Se Kuba (100
tlooČ km«, 2.028.000 prebivalcev), ter
otok llaiti.
Vel.ka Britanija Ima v skupnem o»« segu, to je fvro|«kO država z domlni-joui, kolonijami in pod protektiiratoin •lujcčiiiil dužclami nič manj kot 80 mil. 1172.1)00 km' ter 420,918.000 prebival cev. Pod njenim gospostvom se nahaja tedaj nekaj več kot č< trtina vsega človeštva. Od teua odpade ua evropsko Anglijo le 818.000 km' in 40,088.000 prebiv nlcev.
Kitajska, o kateri se toliko razpravlja nn vvashiiigtonski konferenci, meri 11.188.000 km' in šteje 829.lil8.O0l prebivalcev. Tu li Iu se loči prava Kitajska (C 212.000 km'), 825.81-8.000 prebivalcev) od stranskih dežel, ki Imaji značaj kolonij ln ki merijo 4.697.01)1 km", a štejejo le 3 800,000 prebivalcev Francija meri skupno s kolonijam 11,180.000 kin' ii. štej- W 088 000 prebivalcev pri č"iner odpada na evrup • ko Francijo 530.000 km' iu 89,002.00' prebivalcev — toda brez novopiidub jem-ga teritorija.
Ameriški razorofIS-veni o<'edlcg
llardlng-llugliesovciiiu predlogu za razorožitev so priložene natanflie tabele velikih bojnih ladij, katere Smejo po vva-sliiugtunskl konlercnei obdiž.r.1 tri glavne mornarice na svetu: Amerika, Anglija in Japonska. To seveda samo za sin čaj, da bo sprejet llugliesov razorožil-veni načrt. Omciijine labelc vsebujejo z.i lajlka in stri kovujaku nečuveno presenečenje: Amerika se namreč glasom njili odpoveduje največjim krlžarkam, ki so tiie kdaj zgrajene, ter bi nimi iiiohij rici nedvomno prinesle naduioč nad An gle?l.
Po imenovanem predlogu bl obdržala Amerika od sedanje vojne mornaiicc samo I,S linijskih ladij. Od teh je bilo žitu-jculli pred vojni) 6, med vojno 9, F" i.lkl p; i Skageraku pa 3.
Anglija t.l po ameriškem predlogu ohranila 2i Lojnih ladij. Od teli ic 13 lipov linijskih, 4 pa so bojne krlzarke. I.lnlj-•_kc ladje so bile Izgotovljene pred In med vojno. Kljub temu pa ihti prednjaj|Jo ameriške ladje in lo tako po tonažl, kakor po uriniranju. Prlboljšek Angliji, ki na) M JI ohranil navidezno premoč nad Ameriko, so šili I bujne križa: ke, med njimi ladja «llood«, ki zastopa tako.-el.oč vse angleško vejno l/kusivo.
Ameriški načrt predvideva dalje znatno omejitev pomot skl ti sil Japonske. Tej naj lil ostalo le 10 ladij, in sicer 6 linijskih in 4 bojne križarke,
V naslednjem podajamo kratek pregled ameriškega predloga, kl predvideva omcjilcv Japonske angleške iii aincrlkail-ske mornaric::
1.	Japonska bl obdržala 6 linijskih ladij. Imena t Najato, ti.vuga, Ise, Vartiaslil-ro, Tuso, Scttsu: 4 bolne kilžarke: Klii-slilma, tlaruna, lllvcl ln Kongo. Skupaj torej Iti bojnih l.iidj.
2.	A/milja hI obdržala 18 linijskih ladij. Imena: kamillies, Royal Oak, Royal So-vcrelgn, Resolullon, Revcnge, P.eliarit Ma-laya, (Juecn iliisahcth, V/ars^lte, liaih.iin. lienhovv, Cir.pcrov ol lildlu, Iron Duke, Malborougli, F.rin, Ajax, Centurloil In King (ieorge. Dalic 4 bojne krlhirke: Hood, Tiger, Repu.se in Rcnovvu. Skupa| torej 22 bojuili enot.
3.	Zilruicne države amerlikc bl obdržale 18 linijskih ladij. Imena: M.iry!and, Cjlifotiila, Teiincssc, Idalto, Ncvv Mcxlko, Mlssisslppl, Arizoni, 1'ciins.vlvar.tila, Ok-lahornn, Nevvad.l. Ncvv York. 'Ietiax. VVy-niidiig, Arkansas, Utali, klorida. Not tli Dakota ln Dckivvarc. Skupal IX enot.
Zaključek vvasliingtonske konference ho pokazal, v koliko se ie posrečilo Ameriki llugliesov predlog razorožitve ua morju izpremcnlti v dejanja.
Stalin in Ju«50slauiia v Vi/ashinstonu
Na konlcicncl v \Vasliinglonu Je prišlo pri razpravi o razorožitvi do ki.nfliklti med Italijo Iii Anglijo na eni iu Francijo na diugi strani. Schanz.cr, zastopnik llu-iije, ie lbliuur, zastoi-nik Aiigilje, sta v udsekii, ki se Je imel pečali s tem vprašanjem, izjavila, da se ne sme opustiti vpraša-,je omejitve vojske na kopnem. Uikiiid. zastopnik Francije, pa ie izjavil, da vztiaja pri svojem stališču. Tega Je preciziral z besedami: ali zadostna vojaška garancija (pred nemško nevarnostjo namreč) ali pa prosta roka.
Po poročilu, kl ga ie napisal Pertinax, urednik lista «Echo de Parls», Ic prišlo do prvega konflikta, ko Je tekom svojega govora Uriand vprašal italijanskega zastopnika: .Kdo so vaši sovražniki? Ali jih morete imenovati?«
Italijanski zastopnik Schanzcr na to ni mogel odgovoriti, ker nI hotel imenovali Jtigosluvile. s katero |e Italija vezana po rapaliskl pogodbi n.i sodelovanje.
Jiiiatid pa Jc nadaljeval: «Kar sc tiče skrčenia vaše vojske, s katero se bahate, ali nI res, da jc ui določil noben zakon, temveč splošno moralno propadanje vojske. Ne pretvarjajte sile v čednost!«
Itahlmska «Stainpa» pj it Sc bolj točno opisala Incident z besedami Uriando-vlml:
• VI govorile o razorožitvi ker ne morete vzdrži.ali vojske, nlk.ikoi pa n« i/ lliibcz.nl «••» ml.n. VI hočete skrčiti aniia-do, pa nc zaradi razdružitve, temveč zaradi lega, ker vaša vo|ska razpada. Vaša razorožitev Je s.id inorulične propalostl llalihnske armade.«
Ali odgovarjajo objavljene besede res-nicl ali ne, o tem se stdal veliko piše Iu šc več covorl. Vsekakor pa tiči za tem
medsebojen očitek Kalile ln Prancfle, da
sta nalboll mllltarlsttčnl državi na svetu. Italijanska .ulica« sc k, kot le znano, vsled tega očitka čutila tako razžaljeno, da |e demonstriralo proti Francozom. Posebno hudi prizori so se odUrull v Tu-rlnu. kjer so lašlsll In dijaki vdill v Iran-eoshl konzulat ter tam uničili vse po-iiišlvo In ranil! cclo podkonzula. Do spopadov |e prišlo ludl v Rimu, Napo!|u Bolognl, Padovl, (lenovl In Benetkah. To je žc drugi konflikt med Italijani In Pran-cozl, kl dokazuje, da nI naša Jugoslavija kar tako tpod nič«. Italijani se nas bujc ker vede. da sc ne bomo ravnali po njihovih žellalL
Dosettanli usuehi konference
Dosedanji uspehi washliiRtonske konference so tako pičli, da so Izsledi za kt>-nec teh razorožltvcnih posvetovanj nadvse mulenkoNtnl. Medlem ko se Ic prej v dlplumutsklli krogih splosii < upalo, da pri Je vsa) do sporazuma v gotovi nieii. vsaj v bistvenih vprašanjih Izgleda sčda|. Ja se položni obrača Tačas ko pošiljamo v svel te vrste, le pi loža I sledeči:
llugliesov raztiro.liiveni pied>og se naliaja v zagati. OJ liugl.csa picdlngann razmerje za mornarice Amerike, Anglije n Japonske 5 : 5 ;3 Japonci še vedno odklanjalo. Oni zahtevajo razmerje I0;lll:7. iaponcl sc sploh nočelo več pogalail In njih zastopniki vsak dan razglašajo, da Japonska nima v \Vaslilugtonu nobenega opravka.
Delegat Kato |c predmet najostrejše kritike. Očita sc mu politična in diplomat-
ska nesposobnost. Japonci odkrito Izjavljajo, da šele sedaj čutijo, koliko so Izgubili t uinoiliiilin niiiilslisklui prcdsednl-koiu Uatelciil, kl |e bil bale dorasel Wcl-lliiglotiu. Da Japonci iiImj zapusilll Amc-itke, jc zasluga Angležev, kl ie liudiju, Ja bl zastopniki lolle rase prisostvovali posvetov unjeui du konca.
Razlike iiincn) glede vzhodnega vprašanja obstojajo še vedno Iu se Celo po-glabljajo. Princip odpitlh vrat sc hoče ^odčitati samo kot «Scldagwort« Iu no* ticnu Izmed velesil, kl majo na Kl-lajskein svoja |>oseslva, ne misli resno ua to, da lili pieda. Celo v vpra.Unilli no-ttanje kitajske uprave se pojavlja odpiu skoio vseli sli proti uveljavljen ju deloma ic skoro sprejetih zalilcv Kitajske.
V	vprašanju podmornic Izgleda, da pil-lc do kompromisa. Amerika ne stoji vee trdno In neoina|no na stališču, du sc mo rajo smatrati podmornice za sredstvo na-.protujnče niednnrod. pravu, In le pripravljena uporatK) tega otožla omejiti, tulite va pa garanciji: v obliki incdnaiodne kon :iolc.
V	ostalem se bavijo konfcrcnčnlkl t
vprašanji postranskega pomena. Olcdi razorožitve na suhem n. pr. nadaljuk francotkl de<eg;it Vhlanl politiko Iblan Ja, opravičuje njegov nastop iid. Schan-;cr se zadovoljuje s to Izjavo In Izrek; talivalo zanjo. Tako prehaja razorožitve-na konferenca na stransko pot formalno-iti. Da vodi tako postopanje v Jalov konce. tega menda nI treba posebe) nagla šatl. NVashlnglon bo v kratkem simbolična krilatica za murullčcn poraz Amcrk* Iii K v tope pred zastopniki rumenega ple mena.
Iz življenja in sv@fa
modri Človek.
To nI modrijan, ampak to le človek medte barve. Modrobolne so um oči, nio-drohojeil mu Je obraz, šc senca mu Je modra In pa — radost.
Ilutel bi bili močne, odločne barve: rdeč iili črn uh bel, a iiu more, moder ic In ostane; medla mevža
Njegovo tragedijo Is opisal Stanko To-mašič ler Jo kol ckino-iiovclo« Izdal v Zajrcbu (19.M. Hrv. štamiiarskl zavod, str. J7, ccnu: 5 Din.).
Tu nI stavkov, tu nI vejic, to Ic kratko-inalo ekspresloiilMičiia povest, ki zahteva od tebe ogromne faittarile, če si lit,češ vse domisliti, česar Stanko l oinuStč n I povedal.
Zdi se ml, da se v njegovem Kinu do-guja lo-lc;
Moo-I človek le stopil, tiho upognlcn, v cerkev današnjega veka, kl inu Je religija krvava In rmetnost brezniltelna. .Njegove oči so sipalc modrino po zidovih.
Ko je otvoril oči, so sc otvorila tuJI okna cerkve In soincc Ie s širokim svo|h" slapom zbudilo vse svetnike, Frančiška, 111 jo iu Alojzija, da so zavrlskall in zaplesali; orgle so zadoncle na vse registre.
Zasenčujoč si oči, Ic modri človek pobegnil Iz ccrkvc In odnese s seboj Boga.
Dva ccrkvcna stolpa sta se vrgla za ujlin. da ga pokopljcta, a ga nista dosegla, u:\, zlati križ enega stolpa ic udaril ob njegovo modro senco in se zlomil. Mndrl človek ie sedel na zlomljeni ktiž, a križ se ie svetil kljubujoč.
Jurlšal Jc Modri človek na cerkev In raznieiul zadnji kamen plesulnicc svetnikov. a srce plesalnlce le Se živelo: oltar llogorodice z detetom.
Oitar jc kakor jezuit zbudil v Modrem človeku dvom o lastnih silah. Ljutci! se, Ja ga Jc muč varala, jc čutil, da se bo vračal v staro življenje lil da bo zopet sezidal, kar Je poiušll, Obup! —
Uoita, kateremu lc porušil hišo, nosi skritega pod suknjo s seboj V mestu ic težak, na livadah laliak. Kar pride Iz drevesa v drevoredu lepa žena, njegova sen-ca: on lo podi strun, toda po njeni volji ima viJJo o svoji moči. Njegove roke so se Je ovlle v odločnem hotenju In — Kain.Iv dim se le kadil od njegove žrtve. 1'oda Izgubil Je zopet moč In Sel za — Bogom. Hitel ic za Bogom, a pade! le na tla, videč, da ga nc more dohiteti, Boga Veselja. Slabost!
Prikaže se mu močni Človek, .krvav cvet kljubovanja«; la se roga bolezni, postelji in telesu, češ, naj umre modra misel telesa, in Modri pade. Slabost!
Bolan gleda Modri človek skozi okno v nočno modrino. IJcc mu ic modro, kakor lice mrtvcca. ki Je dolgo bil bolan, predno je umrl. Čuti. da se liotcnle nc more roditi v nJem. Zakaj včeraj se iiiu meša z dnncs In tra'diel\a mu le na nogah kakor svinčena sreda.
In vrnil se |c Modri človek v stari kraj: Izgubil Je to, kar Je vzel s seboj, a novega nI nič prinesel. Ogll-prljatelji ga tilso poznali... A zidali so v tem njegovem starem kraju zopet cerkev. Ooro-stasni p;,lir mu namigne, nal gre nosit opeko; Modri človek začne, a opeka mu pada Iz rok. Smejejo se mu. Ponižanje.
Modri človek Je odšel, liho vpognjen, In padci na tla. —
In .nauk«? Tomašlč nam pravi:
Povest Je nastala v začetku 20. stoletja. To je stoletje Kaosa in Ujvarhmja. Seveda to sie.leljc |c pokopalo Modrega človeka, in sicer brez mnuzoleia. ker preko takih mrllčev leti nemirno srce dalje s slutlilo novega plesa.«
Ob tuj noveli sem bil prvič v svojem življenju v Kinu. Vztrajal scin do kr:i|a tnidstuvc (mulo lili le, kl I I hoteli gledati lo umetnost Zenita) Ir v mislili končno prltei čez mejo estetske kultttrc v politiko: modri ljudje so v politiki tiste nlanse. Uudle In strauke. kl niso ne rdeče
ne črne. pa lih potegne v koaliciji sedaj seru, sedal tja, ker Jih sedaj zainičc vče ra) črne barve, sedaj zopet rdeči llltrl..
AH razumete, na kaj misli la stavek zcuitovskcga sloga.	Ur. fr. I
\VASHINOTONSKA KONFERENCA iN KEMIJA.
O priliki debato o razoroženju na wa>hlnptonski konlercnei jc ifovurll vodji, j delavske stranko Clyi.es tu.li o novcui iz j umu kciui^e, o katerem poroča šef amu ; riškcya preizkiiševalncga kemičnega la j boraturi.a v »vjjl najnovejši knjigi. Tri : kaplje lo kemične tekočine zadostujejo ako pridejo v dotiku > kožo, da iifmrtr vsako živo bilje. Tuli bivši župan v F.io nn. dr. L,vt!ctun, je Izjavil v nekem gi> Viru, da mu je dubto znano, da se je an srlcSko vojno ministrstvo preteklo leto o brnilo na najbolj znane kemike s piošnjn. naj poizkušajo iznajii plin. s katerim bi so v pal uro moglo uničiti celo meslo. -imrtonosna tekočina ameriškega izumi telja se more ii|io rahljat i v neomejeni ko Hčini In sipatl t dctoplana na sovražnike. Kakor vidimo, državniki zborujejo na konferencah, vojna ministrstva in učenjaki pa delajo. Zato je na vsak način jio trtbno, da se državnik! sporazumejo, si cer bo bodočnost čluvečanstva tudi na lalje stalno ogrožena.
ARHIVI RUSKE «OIIRANE».
Neki Francoz je imel na potovanju po sovjetski Itasiji srečo, da jo vi.lol tu,I. »vctovuuznmii bivši arhiv earUtlčnega re darstva. Arhiv se nahaja v neki stari dr žavn! zgradbi, kjer jo bil senat. V veliki dvorani »o »like carja in carice pokrili z noviiiskllli papirjem. V splošnem v vse •zgradbi ni nič |ioscbncga. Zanimiva je mi mo ona soba. v k,veri so naha jijo vreče z dokumenti rcdarstv»nega arhiva. Tu je spravljena zgodovin* vsega ruskega re vulueijntianiega pok ruta. o katen-m je imela ruska policija natančno evidenco in je dnevno zapisovala nove podatke.
Najprej jo videti snopič« z napisom •Agenti provokaterjl«. katerih imena še danes uradniki Izgovarjajo z gotovim strahom. To so male kartice, sestavljene po ahccedi. na katerih so imena teh pru vnkaterjev Franco«kl pitnik. ki je pre (.dedoval arhiv, je videl med drugim kartoteki ziumcga |>o|>a Ga|ei'na in l.and« sena, kj jc bil 1. 1910 organiziral v Fran eiji komplot in bil rali lega zaprl dve leti. Nato so jc vrnil v liusijo. pozneje pa je zo|iet živci v Parizu in sicer pod ime nom Ilarting in dobil končno visuko rusko odlikovanje. V arhivu jc dalje katalog vseh tu Ii manj znanih politikov, nad ka teriini je bdelo oko takozvano »Olirane«. V aihivii najdeš vse. kar si inoroš mislili! Policija jo odpirala vso kurcs|iuii-lenco politikov, Jo prepisala In kuplriila. Pisma so datirana iz Ženeve. Bascla, Mu-nakova in iz vseh mogočih krajev sveta. Izgleda, kakor dal je bila pošta celega sveta v rokah ruskega tajnega rcdarslva in nhr.rno. Pisma so bila lahko pripor« čena, ali šifrirana nli |ilsana slmpnteli-škim črnilom: vse lo ni jsi|>olnoin.i nič oviralo ohranc. Oni so natančno poznali vsebino vsakega pisma ln jo kopirali. Njim ni bila nobena stvar tajna. Vse. kar so je pisalu o pripravljanju revolucije, jc bilo lahti ohrani znano do podrobnosti. V»| osumljenci so bili označeni ». raznimi svinčniki. Socijaliste »o zaznamovali t modrimi, revttluelioiiarjc r rdečimi, anarhiste s črnimi svinčniki. Nn kartotekah »u lil !l številke. |m katerih je tnnjroče tnknj najti odnosno spise, kl so bili skrbno »vezali! i snopiče. Poleg tej.'« so n* kartotekah označeni vsi podatki o posameznih nsclKih. Inku da Imaš piod seboj pojiolne žlvotiiplsc.
V arhivu ae nahaja dalje tudi kartoteka onih ljudi iiroin Evroue. ta katore
M Je lanimsia earlstlčna obrana. To naj.
del imena visukih iiraliiikuv. evrupikilj dvorjanikov ln tudi člane vladarskih rod bin.
Imenovani Francoz, novinar Horizet, j« iz šalo likal svoje tuie. Iu res! IMiieiU ao mu takuj snopič zapiskov. Tu «o {j,, uiud drugim: L IS'J8 jo bil Morizet člaa sricijalUličiicm.dljuškcga u Iružonja, kot«, temu so pripadali tudi liutl.
Ai Iii v vsebuje dalje tudi celo zbirko re. voluel mnaniib ntivln in brošur. Nekator« «o tu.li kupi rune in razmnoženo. Tu jg iud| glasovni manifest carja AldkitaMn il. ii I. 1804. čudovito! Ne manjka sjilolt uiti en iuplM-k o<1 po-tanka ubrano, kaz ■omeni zelo veliko, ako se |«>iuicli, da j« bila obrana ustanovljena I. 1820.
Koliko trn la je zahtevalo zbiranje vseh eh podatkov in dokumentov, bi kolike lržaviiej,-a denarja je bilu Izdano ta vz,|r. 'evanje uradnikov, kl »u razkošne tivel) m račun drugih ljudi. In vse to ae je raz-lilo kar čez noč. Aihiv se naliain tedaj v rokah onih. katerih glave to bile neprestano v nevarnosti.
SLON KOT VALUTNI STROKOVNJAK,
V budiinpeJunskcin zoološkem vttu ■Jvi lobrodiišcn »Ion. ki ga iiiiciuijejo liv ■an. Ilil je vedno velik prijatelj otrok It ■e jako riul igra t nprnl. K lor je le tunel, ra io lahko znjalial svvela za primerno irlstujblno, katero Je tlou pobiral sam. 'red kratkim |>a se je slon čudno izpm nenll. Kar čet noč se jo prenehal igrati •. otroci in končno jc odklonil vso po. mdbe. Kakor hitro mu namreč kak otrok Kinudi madžamko krono, j« najprej polnila in potem ozlovjljcn vrte proč. fr-otno iu mlMill, da ae j« »Ion naveličal t rok, ki »o jm vedno nadlegovali r jalij. i jem. To-la pred kratkim Je prišel v iu<s liki vrt neki Atiierlksnee t avujlnii otroci n poizkušal srečo i dolarskimi bankovci, 'n clej čudo! SI mi jo t največjim tH<lo-,'idjHlvom s|irej-;l dolar. Pozneje iu nv ravill poizkus« še r raznimi drugimi lun-;ovci. In »Ion je »prejel v«c, odklanjal e iamo madžarsko bankovce. Ilananov 'uvar jo izjavil, da prihaja to najbrže oJ ega, ker sc je pri fabrikaciji novih uit-'tarsklh bankovcev iipotaliljala barva Id Ionu no prijn. Mogoč« jc končno to tudi es. Dejstvo pa je le. da niii sloni unče« več »p-uicuiaii madžarskih ničvtoduit liaiikovcev.
REKLAMA V STARIH CASnl.
Dandanes ie Jezimo, ako opazimo, iti lela kak umetnik zase reklamo. Pri tem oa pozahl|nmo, d* je laka tokl.vua t« ako »tata. Km dokaz »tarnati avtureVla->tio ii-i| sluzi »teduče: Neka iluba pevki
v	Ituve ril je p> vib.l:, v bolel vrst« naj 'lličncjših gos ov. tden izmod rohov jt pisni rjtiavo. k'kor »ledi: Signora Mo nudi jo odpela šest pesmi, ki io jih |i0-duiah-l sprejel' * navdušenim plutka-ijcm. Ko jc bila pt-vV* p.tov«. je pričeli lailnli na ndur iinprovizirsnn zlata plota. Navdušenja hi pohvale ni 1)11« ne knn-■a ne kraja. Ko to bil« ovacije konfa-•ie, so je odpeljala |n'vka » i-legaulid ko-
vi	ji. v katero jo bilo vprolenih šest konj šer je bila te noč. so razsvetlili mestne ilice tako. da jo Izgledalo, knkor ob l>e-vm dnevu. Pred hutelom je bil vihutega
apaljen Snrotnct. Razstrelili »o dve gra-lati. ki ite obsijali vc» h«rlz«nt. Pevki o je vrnila kot prava triumfalni!'-« v voje stanovanje, kjer pa zaradi silnega ;anotja tpluh ni mogla zaspati.
UNIVERZA Z1NOVJEVA.
V Petrograilu. v palači bivšega rim-ikcga dvorca, so olvnrlll komunistično inlverzo, ki je nazvana vseučilišče Zin.iv-eva. Iz poročil »ovjotskih ntivln »» po--oJI za sprejem sledeči: Sprejemajo M 'udje, ki zuaio pisati iti čitati. obvladajo lubro ruščino, brez. razlike spola, kl s» lovršlll 1» let In morojo dokarntl. da .lani kake komunistične orgattitaci/e.
BORBA Z CIKT V KORIST RDEČEGA KRIZA.
Pred par dnevi je bila v Madridu ve Ika bikoborba v korist Rdečega križa Itorbl je prisostvovala tudi kraljk-a t otro-d. Navzočih je bil« 15.000 glodalcev. -Sredi arene je bil velik »rdeči križ«. Ko !e vstopila kraljica, so zlolcll rat krili beti golobi, pred občinstvo pa je »topi!« bolničarka v beli obleki. Po tej simbolni manifeslaei l sta bila pripeljana » lvorntio dva bika. ki so ju mreadnrjl nju. Pulcti »mo Imeli zasedene vie |ito-naglo usmrtili. Sledilo je prepevanje p* • rimskih iKtsuil. nakar so sc pričele ptv ve bikovo bl-rlie, v katerih je bil« uunit-čciiili šest bikov.
NENAVADNA TOČNOST.
Jcan in Rdita StrOmljcrg v Stockliobtitl <o mosfll v svoj rodbinski kalenlar r.tv beležiti sledeče datume: 28. novetnlira I9lt rojstvo hčerk«; 28. novembra 1919 roj <tvo drage hčerke; 28. mivembra 1951 rojstvo tretje hčerke. Torej vsako dru;« leto natančno v istom času.
KJE JE BABILONSKI STOLP.
Naslov .babilonski stolp« pripada Ivoinno Indiji. Po uradni •latUlikj »e g"" vorl v tej ču Itd državi nič ilianj knkul 179 jezikov in 541 narečij. Vštet ni "m« neki Inktizvani »cigiiiiskl« jezik, kl io li' poslužujejo nomadska plemona.
tiov mlzni štedilnih
iz pioEtvlcB se ttno proda.
Ogleja ie: Moft* it. 1. 2038
Pošljite rabljena drokolesa t popolno eranovo, email ratije i ogn em io ponikljan e >.i žeho te koliba tudi tbmuij • dea zimo
F. BATJEL, Ljubljana,
Karlovška cesta 4. »ao
Išče meblovano stanovanje ali ene do dve mrMorani »oM ta tako). — Pomnlbe pnti „0.na poatranika ilvtr it. 1055" n<
upravo <Jutra>.	SOol
U jo najboljši in najbolj Informiran slovenski dnevnik
Poljudno-znansiveni spisi
zbirka „Pota in cilji":
l.-ll sveaek: A. Mrllk. Zfodorlna Srbov, Ui vato v In Slovenoev. I del, v«a. SI h. II. dol, ves. 12 K. Za oba srstka po pnStl K 610 več
III. -1V zvezek Dr. Kr. w>bf r. Uvod v ttlo-»OflJO. 72 K, poita S K »eč. zvezek: A. Mr'ik. Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev.
Meh. ves., tiu papir 60 It, po»ta 3 is več. Broš. navadni papir 12 K, po poiti 2 K več
Naročila »prejema: I.»kovna cadruga v Ljubljani, Pr««trnova nlloa, nasproti glavne pok'.«.
w $
\i/ M/ M/
W
M
Knjige za mladino:

Uka Wa«ehlfte«a: Pravi J to«. Z večbarvnimi slikami. Ves. 40 K,
po polii lj K vič. Cika Jova Zuiaj Gradnik: Kalamandarlja. Ver.. 16 K, po puštt ■i K .«■.
Serli: Bob In T^dl. Voveit o dveh d-čkib s slikam*. Brof 21 K,
vez. 30 k, po pošti 3 K več.
Knjige se naročalo pri Tiskovni ladragl v Ljubljani. Prešernova nlloa, nasproti glavne poito.
$
f
9 iS
-—«-—----n
Razglas,
V pisarni oprave dravske artilerijske delavnice v Ljubljani in na Ljubljanskem polju 60 bo vršila 27., 28, 29 , 30. in 31. deoambra 1921., nakokrnt od navedenih dni ob 8. uri javna ustmeoa dražba za prodajo
48 avtomobilov in 1 električnega priklopnega voza.
Vsak avto Re proda posamezno najpovoljnejšemn ponudlieniku. Pogoji za to dražbo so lahko ogledajo v upravi dravske artilerijske delavnice (topniški arsenal) v Ljubljani, avtomobili pa, ki so holo prodajali. na Ljnbijanskcin polju, vsaki dan do dneva dražbe med uradnimi urami Vsak družbenik položi pred dražbo kavcijo, in sicer:
a)	Podaniki kraljevine SIIS 5% od označeno poOetno vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil in
b)	inozeiud IO4/, od označene početne vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil.
Kavcije onih dražhenikov, kateri so Izlicitirali vsaki posamezni avtomobil, se zadržijo do rešitvo dražbe, ostale pa se vrnejo takoj. Poživljajo se vsi iuteresoutje, da prisostvujejo tej dražbi.
iz pisarne komande dravske divlzijske oblasti I. br. 4687 v Ljubljani.
^nmialBmmmmmmmmrnxxxwr-iivmi i......... m—iiiilMVKjMumBBmct i .mi it, »tfgJ	_
'9
Najprimernejša Miklavževa, Bazična in Novoletna darila
za na?o mladino so sledeč« v založbi
Ig. pl. Kleinm.ijr & M. Eainberg,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6t. 10,
izšle knjige:
Roječ Fr., „Tonfkove sanje na Miklavžev večer". Mladinska igia s petjem v 8 dejanjih. Vpodobila 1. Erbež-
eik In F. Uojeo...................K 20 —
Kleinmavr & Baiubergove umetniške knjige s krasnimi barvnimi wlikami.
Oddelek A: ,,1'ravljice". Do sedaj so izšle sledeče pravljice: št 1 „ltdec» kupica", št 2 ,,1'fpclka", št 8 „Ti noljčiea", it 4 „Sufgul;6ica', fcena vsaki knjigi K 40 — V kratkem izide še št 5: „Volk in sedem kožic" in št 8: »Blateč in sestrica". Oddelek D: izide tndi v najkrajšem časa, in sicer: it l: ..»/vali ▼
podobah", prvi in drugi zvezek. Pavrii, „.\'ašim malčkom1' (malim pianistum) najlepše šolske pesmice prirejene za glasovir kut učno gradivo za 1. in 2. šolsko leto klavirskega pouka. Ilustriral
akail. slikar M. Gaspari..........
Knjiga za slikanje s krasnimi barvnimi slikami:
it 1: „Slike s pravljic".........
Št 2: Jll.-idi slikat "...........
Turkov« „Ku;ige za slikanje dopisnic" in sicer: 1. ,.Zt kratek ras", a. ..Zaklad za otroke1', 3 „31 lati i umetniki", 4. „Olroški vrteti". Gena vsaki knjigi, kateri
so dodane tudi barve.............K 32' —
Brezovnik „Zvun<ki", zbirka pesni za slovensko mladino, vez...................K 24* —
Kosi, „Zlate jagode", zbirka basni za slovensko mladino, vez...................K 28'80
Vsa ti knjiga so Jako rikiadne u MlUnžeto In Božič o darilo. V i.llko veselja pa at otrokom tudi ob fsanl drugi priliki.
K 40
K 24-
K 24 •
Darila ssa odrasle:
Cankar Ivan, ,.Miran življenja". Trinajst novel in črtic ia svojih m ajsili let med njimi več, dosedaj ia neznanih. Knjiga ob-
seza 2M ttUaui in stana......broširana K LO'— ves. K 40'—.
Vsi drugi d la najboljših pisataljov, kakor: A«krrr, Mrežo nik, FnI?pI,
Uular, Uuirkur, Ki ppre, .Uaj.li-r, llule, X'ivai*au, Prciirca. Spisov nik, Veliki sluven.ki. /Mika pi.cm. listin m vlogzi zasebnike, trgovce lil o irtuike. Sestavi ll-nr k 1'udkrajS'k, profe or ua srednji tehniški toli v Ljubljani. TruUO vozaua knjiga staue......................K 30- —
N dalje priporočamo naslednje muzikalijo, in sicor od povsod znanega skladatelja Antona Jakia:
Op St 4'l ,,SUve«-ki hiseri"...............»>'
Op. št. 24 „K»t nekd i) v uiajn", valček..........K
Up št. a<5 nlijul)uvne h'»bvtunjr-*, polka..........K
Op. St. 37 ..Ljuliailiii iivl|enji'", mazur«a......... K
Op. št 86 „VV»cla iilesjlka", polka nia/.urka........K
Op. St. 44 „Slvn« veselj'", polka frauc...........K
Op. št. 47 n%mi'raj z ve-to", polka Iraue...........K
Op st. ttt „l'r>pw^ii:inie", ma<nrka.............K
Op. it 49 „0b morski vhsll", v Iček............K
vsa za glasovlr. Op. št.40 „Slovenski biseri", potpouri u »aloa ki orkester. , K 150 — Lavuslav Pahor, „Kn starček j» živel", ta bas-snlo In mnPki zbor s uvodnim shoroin i »larrrk Je bil k' Je vinc« rad
pil'', za moak »bor t sprcmljevunjem klaviija......K
Lavoslav 1'ahor, ,.Ve»ell kriilei", končnica po rluvcn>kih ua-
ro.lnih napiuue.ib za moSki zbor » sprem Sevanjem klavirja . K Karol \Villun, „S!oven-ki citrar",O Ubranih čctverotpevov. in sicer I hrtaitki in b »lovenskib > pt-dinieiiim i'Cfc.lt <>m. Vsebina: Rboiti n jesee, l'o joaoru, Foil okuuu, Danici, Na p v
nine, O mraku. ....................K
Karel Villaa, „Saralan", ruska i esem...........K
15'-i6-10'-1S--10-10'— 10' — 10'-12 -
12-
15--
12-
B —
Vihulega bogata izbira najnovejših del francoske, angleške* nemške iu ilalijnn.tke iiteratme.
fo
>S >1 6
I
:f
t
fo
fo

ProspEht II emisije delnic Mvmk fianliB i i
v Beogradu.
IzvrSnj iS sklep izvenrednega občnega zbora delničarjev z dne 80. novenabra 1921. objavlja podpisani npravni svet
povišanje delniške glavnice od K 30,000,000'—
na K 120,000.000 —
z izdajo jioviji
nom. K 90,000.000 — t. j. 225.000 komadov delnic po nom. K 400 — s pravico na dividendo za leto 1921.
Emisija novih delnic se Izvrši ob sledečih pogojih:
1.	Drlničarji imaio pravico, da optiraju na »sako staro delnico tri delnice II. emisije po tečaju od K 600'— plus 5 '/o obresti od 1 januarja do 16. dcccmbra 1921. (K 28 SO) za komad. Z ozirom na uspeh semostralne bil nee Jadran ko banke d d. v Bcngiailu za I. semes'or 1921 j« pričakovati, da so 1» v novo delnice vloženi denar zelo pofoljuo obrestoval in da ho ilividen a za 1. 19-1. zuatD« pretepala znesek od K z880, vplačan na ime obresti o.l I januaij do 15. decembra lViZI )
2.	Delničarji, kateri želijj izvršiti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti v časo od 1. do 15. decembra 1921. stare delnice (oziroma zu&isna potrdilu) v svrho prežigosanja na blagainah:
a)	Jadranske banko v Biogradu ali njenih podružn e v Ccljn, Cavtata, Dubrovnika, Er-ccgnovom, JeUi, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Maribo u, Metkovi<u, Sarajevu, Splita, Slbeniku in Za;rcbu, da'je na Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru;
b)	Banke in stcd.ono za Pri morje na SuSaka ali njenih podružnic na Roki in v Bakra; e) Prvo hrvatske itedion ce v Zagrebu ali n,enil> podružnio v Belgrada, Bjelovaru, Brodu n. S.,
Celju, Crikvenioi, Cak< vcu, Daruvara, Doinkah, D.akovu, Gjurgjevcu, Iloka, Karlovcu, Kral ovici, Križevoih, Rlitrovioi, Novi GradiSki, Ogulinu, Osijoku, Fožegi, Reki, Senju, Sisku, Subotici, SnSaku, Sv. Ivanu Zelini, Varaždinn, Vel. Gor.ci, Vinkovcih, Virovitici, Vukovaru in Zemunn;
d)	Frank Saksor State Bank, Kow York,
e)	Baneo Tngoslavo do Chile, Valparaiso, Anfolagasta, Punta JLranas, Faerto ICatales,
Porvenir, in hkrati vplačati protivrednost prevzetih delnic 11. emisije.
S. Razlika med nominalno vredn sljo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitka stroškov emisije rezervnemu skladu banke.
4.	Delničar, ki v predpisanem roka ne prijavi opcijske pravice in ne izvrši vplačila, izgubi opcijsko pravico,
5.	Prevzem eventualno neoptiranih delnic je zajamčen po domačem kapitala.
V Beograda, dne 30. novembra 1921.
Upravni svet laiMe Me d. d. v Beogradu.
Miklavža kupujte knjige Tiskovne zadruge
deatusMet&ttMMitJitt« v Prešernovi ulici nasproti glavne pošte. cist eist eisft cJSft eiift «Jit JJt
P = Nalstarejia ipedictttha tvrdka v Sloveniji
j n n A m
■■a
e
s R A
| Ljubljana
GER
Jesenice j
Spticijika pisarna
Poti jut j« u prsvaftSBje blag: uiJne teloznice- UrzoToml m tovorni uahiralm _
i" promet is At.trije ln • Avstrijo. Zaearinjenje. Podjetje u prevažanje pohiitfa R bklauiid. s posebnimi lapnuni kauin&mi aa poldiuo.	(3
"3 Bnojavt: Banslng.r.	Internrban telefon to.
H
■sanetrami
i ■ mm a na ■ pidb C r?sB .i a
riTiVBVivavmvivivivmvn
------'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■aiaciaasevBiiaaeafSMereiaae^a*^
V trgovini	[jj
g O. BERNATOVIČ S
Mestni trg 5
mmw< i\
t| p;
S«S se dobe ie po jako nizki ceni 9
M moške obleke.... od	650 K naprej S0!
a3S Raglanl..........1100 ,,
J moške hlače. .... „	150 „
damskl plašči.......550 „ ,, fe «
rs damskl kostumi . . „	600 „ ,, J^f
damske mod. ob!eke „	900
f"5 damska krila .... „	300
H
Pl
S ln kožuhovlna .... „ 300 „
•i •i
u ii ii
ii >•
Bte* SIR«
JifU M *
PETROLEJSKE VRČE
a ali brsi satioje«, kapi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMP., LJubljana, Vegova ulloa «. ' 1841
POZOR I
Na prodaj so kompletni atroji za pranje in likanje, v dobrem stanju. — Poizve se pri A. Jerančič, Moste 10 pri Ljuhljaui.	2023
fine slonokoščene
ifVtlnllfft iu sicer ka.ete ca dra^o-'/,n^Kr oenmi, rodno torbice. ..tmUšIlU nora j« ln različne o-kraeko priporoča
20 fflmnvžEua in BožiCnn darilo
M. Bartl, LJubljana, Zrins&epa cssta 7.
Stvari se lahko ogledajo v izložbi 2016 tvrdke Wldtr, Šeleoburgovs ulica
Vse te stvari so na ogled o vsa- *
ire/niii ln vestnih delavcev /a delo v tovarni
se sprelme takoj.
Samostojni dobe proti gara nc. j i delo na dom. Kt^luo delo zasidrano. Vpraša so: Emm-■ka cesta 8. v pisarni. 1U87
Prilično
kem času.
lt>!>3 ■

—mmmommmama———n—a—mi. m —n	i.i.iwii.i. i.i—
\V»>\\\\\\»\» I	i, ■	» *	ti». UV s
§
,„ 219]
proda	2D1C
J. GOREČ, Ljubljana.
S
v»
\>
«
**
O «
K «
Vi K\ Ul!
n
»>.
m
d. d.
v Ljubljani
■st.Mrau* i-sjbbbs
j zmožua rtenografije, jezikov in strojo-pisja. Naslov pove uprava „Jutra".
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjaniki m trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
1 i
j v% u
tr
Iz kavčuka V

vira	"

IačaIiasSo vaški m angleški boks J p za, livarna in domačo nporabo, kovaški, premog in črni premog. jII
& v -i ^	"T"av;',-. ™. '■.
Išče se velika kol čina
Lmu
mm
m h
Naslov.
16M
Frametnl zouo? za premog, d. d. c Llnfillsni, ftinsli-! ulica 19.
(h5oIzsc5av©l!en). ^
Ponudbe poii ,,rzp&i't" na upravo „Jutra\
prej
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skia£f;šče: Movisati. Brzojavl: Morakl, LJubljana.	Telefon: 64.
Enrtailni laki. Pravi Sirr.sš. Bsrva m
Priznano najboljša tn zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suho in oljnate, maveo (Gipe), mnstenec (Feder-welfi), strojno olje, karbolinoj, steklarski in mizarski kloj. pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to atroko spadajoči predmeti
„MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". LinolGTim lak za pode, „MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL", Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
iz slavonskcRa bra-ts dobavljam v vsaki
ninr.žiui in pokbdam uajccnejo. 18f>t>
: T8isat' Jos. It. Fuh TeuV
i Ljubljana, Oi-ada^ka nlioa Si. 22.
j________________
Muk in slamnike
vseh rrst, ud preprostih do najfinejših utidi vedoo v zalogi tovarna klobukov in slamuikov
Franc Cerar v Siohu
aošta m želez, postaja Oonnžale pri LiiiDIlani.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna u..,a tur pr oblikuje po najnovejši icoili. V i jubljnui prevzema v a narorila. in moder-niziranje tvrika Kovačevič t Trfian v Prežamovl nllol št. 6, kjor se sprejema liii? v sredo in v soboto.
*7 Gradbeno podjetje jj
i ing. Dukič in drug i
| Ljubljana, Resljeva cesta 9. g se priporoča za vsa v to | ^ stroko spadajoča dela. |
Najstarejša izdelovalnica perila.
Najfinejši izdelek. ,u* Perilo po meri,
C. J. HAMANN
Mestni tx>gf 8.
Dular l Fabiani
Zaloga,: SkladiSče Balkan, Ljubljana.
veletrgovina z manufaktaro.
FIAT
1821
AUTOMOBIU
Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK
LlubUana, Sodna ulica 11 — Tel. Interurb. 461
FiMl
Wien-Turin
FIAT
v CIUI?:« S £ T A M % . LiUEUANA	l ;
telefon ji. 379, mestni tesarski mojster Tihih ii. nt Ljubljana, Dunajska cesta 48.
VsakoviBtna tesarska dela, kakor: moderne leiene stavbe, eitrelja sa palaSe, hite. vile, tovarne, oerkve in svonlke; »tropi, rasna Ua, stopaloe, lede-nloe, paviljoni, verande, lesene ograje Ud.
Gradba fesenih mostov, Jezov ln mlinov. Parna žaga.	1531 so ' Tovarna furnirja.
M® BCuštrin
Tehnični, eloktrotebnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno sastopstvo polnih gumijevih obročev sa tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. S.vtogaraSe ln avtodelavnloe s stl-ikalnioo za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom Inženirja v centrali. Ljubljana. Rimska cesta 2. Prevozno podjetje sa prevos blaga celih vagonov na vse kraje, sa kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov.
Maribor,
Jurčičeva al. 9, tel it 133.
Beograd,
Knez Mihaj-lova al a
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ulica 25
Telefon 415	Poilno-tikoiiii račun 11.428
prevzema po danih kakor lastnih načrtih a^radbo mostov, jeiov> hiš, vil ter razna gospodarske in industrijske itarbe, stolpne strehe, kupole in cerkveua ostreSji, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arbitektoniina deli. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stouake opaže, vrata, okna itd.	1653
Za razne obrtne In Industrijske stavbe, draltvene ter razstavne dvorane za veije proste raapetlne od 13 do SO metrov opoaarjam slasti po mojem sistema konstruirane mrežaste noslloe.
Parna žaga In strojna delavnica.
F"
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica št. 2
260 U
Podružnice v Splitu,
Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru,
Ptuju ln Brežicah.
B.™.
Delniška glavnica K 50,000.000 -Rezerve okrog K 45,000.000*
Se priporoča za vse v njeno
stroko spadajoče posle. Prodaja srefike razredne loterije.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
čekovni radon v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413.
Domače vesf!
* Odvetniški ves«. OJvotnlk dr. Janku | * Poiar v (kladivih «UalkanB». Vče
pik u » oivor v družbi i dr. Neuiuthjr- raj okoli 8. are imnoči je izbruhnil v sklade® v Dolnji Lendavi v 1'rokniurju »vojo diščih »Balkana. na Du»a>ki cesti in »i-
odvetniško pisarno.
ccr v prostorih, kl Jih ima v najemu tvrd-
Flve o" clock Ua na namestnlštvn. ka Dular & Kabianl požar, ki je napravil
kjubl.JumU dopisni unul objavlja: V me- ' precejšnjo »kodo, dasiravno pa je nočni seclh december januar, februar in marc, čuvaj »Balkana, takoj zapazil ler je last-tvodo podajali pri gospej namestnikov! na poiarna bramlia Javnih skladišč neum-vsak prvi 'ui tretji toiek v uiosceu od pe- |dt.ma »topila v akcijo. Ko je do»pela na tUi do osmih popoldne čaj. 1'usobna vabila ; lice mesta Se mostna požarna bramba in
ne bodo se razposlala. Dostop v višino pal.ičo bode o navedenih dneh po glavnih ttiO|>niciih skozi srednja vrata i iileiwejso-vo ceste,
•	Himen. Včoraj popoldne so jo (»oročil «• frančiškanski cerkvi v Mariboru bivši urednik »Marburyer /eitu» dr. Kran Brandstaotter z gdč. Kunlko Ifirkmalcr.
•	Poročil se je včoraj g. Fran Do brin v.ji uuk Slovenske eskomptno banke z gdč. V.vllist, I' i r č o v o, hčerk,> |.o-fco.V*ga 'S tinte' i idrijske realke g Maksa Pirca. Vse najboljše!
•	Nameščanje p.-ovizoričnlh učiteljev. Zakonodajni odbor je odobril organizacijski red višjega Šolskega sveta v Ljubljani, v katerem jo med drugim tudi določba, tla s|inda tudi nameščanja provizorlčnih učiteljev, ki so ji I * iosedaj nastavljali okrajni šolsUj sveti, v kouipetenco višjega Šolskega sveti. S tem so provizorične učne moči odmaknjene nezdravim in velikokrat nemoralnim vplivom, ki so jih imeli nanje razno duhovske v okrajnih Šolskih svetili.
•	Fran MnsclJ - Podlimbarskl. Od-«or Sentnetrske ženske in moško podružnice družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani jo na svoji seji dno 28. novembra sklenil, da stori vse potrebno ukrepe n prevoz zemeljskih ostankov svojega dolgoletnega, požrtvovalnega odbornika in pisatelja gosp. Prano Maslja - Poillimbarskega, kateri je kot žrtev habsburških okrutnežev, umrl v prognanstvu. Domovina bo svojetnu »Gospodimi Franju. gotovo radevolje olkazal.i miren kotiček.
•	Odhod Rusov iz Jugoslavije Ka-!<or poroča sarajevski »Jugoslovanski /Jst>. zapušča v zadnjem času veliko število Rusov ne samo Sarajevo ampal tndi oslalo dele naše države. Izseljenci odhajajo večinoma v Avstrijo in Nem eijo. To so največ strokovnjaki, Ui s-vračajo v domovino. Sovjetska poslanstva na Dunaui in v B-rlinu itnaio ia razpolago večje vsote denarja, da se fero 1'udem omoiroč' povratek.
več okoliških bramb. so jo posrečilo ogenj lakalizirati in ukrotili. Takoj |k> izbruhu požara jo bil na mestu tudi oddclok policijsko stražo pod poveljstvom častnika in oddelek vojaške straže, ki je deloma prevzel stražno služI«, deloma pa pomagal pri gasilnih ilelih. Skoda Je znatna, vendar jo krila z zavarovalnino. Od blaga, ki jo vsk'adlSčono pri spodlcljski tvrd Id »Bal. l;an» je pogorelo le par zabojev, ki so jut. tudi kriti s zavarovalnino. Vzrok požara Se nI pojasnjen.
•	Ogenj v vojni bolnici v Ljubljani. V petek zvečer se je nenadoma na dosedaj »a nepojasnjon način vnola velika baraka pri stalni vojni bolniel v Lubljanl, kl je bila prirejena za kopalnico In v kateri se Jo nuhajalo mnogo perila in bolniškega matoriala. Ogonj so vojaki kmalu pegasi li. Sodelovala io tndi požarna bramba. Škoda ni velika.
•	Šentjakobski gledališki oder v LJublJa nI, Florijanska ulica 27, I. nadstr. Na splošno željo občinstva se Baluekcga Izvrstna veseloigra »Težke ribe«, ki jo bila dvakrat razprodana, ponovi ra praznik v četitek dne 8. decembra ob a tiri zvečer. Obletnic* Cankarjeve smrti se proslavi II. decembra s prologom in recitacijami brez vstopnine, 17. tn 18. decembra so pn u prizori Cankarjeva drama »Kralj na. Be tajnovi*.
•	Matjažev večer priredi Sokol L v pon deljok dne 5. decembra v »Mestnem domu« Popoldno ob 5. uri obdarovanjo o-trok, ob 8. url zvečor za odrasle. Na sporedu poleg nastopa kralja Matjaža In njegovega spremstva godba In petje.
Gospodarstvo
MADŽARSKA VALUTA.
Zagreb, 1. decembra.
Pred dobrim mescccm se Je dobilo v Zagrebu 100 madžarskih kron za 40 naših. Dne I. t m. se ie sukal tečal madžarske krone v Zagrebu okoli 37. Zdi sc pa, da ta cena za madžarsko krono nc odgovarja notranji vrednosti naše valute in da sc mora v prihodnjih dr.ch korigirati v našo korist, čeprav je zadnje dal madžarska krona spet nekoliko narasila.
Kakor znano, trala iu valutnem In deviznem zagrebškem trgu baisse. Ccn
vsak delničar solastnik velikega In cvetočega podjetja z veliko in lepo bodočnostjo, ter imajo dcluica zaslgurano dobro obrostovanjc. Sodanje povišanje delniške
m Denarne pofljjafve eBifJr«ril»» •TS^
IIjo. Italijanski Izseljenci »o poalali r domovino sletleče vsote: r letu 1918 vsota 481 milijonov lir, IDI8. leta 528 milijonov, 1914. leta 802 milijonov, 1019. leta 1 milijardo in 848 milijonov. Lansko leto se je nakazalo v Italijo samo potom »Ban-
glavnico nudi torej ugodno priliko za do- , ca di Nap„ij, pgj milijonov lir. Za letos
bro naložbo kapitala, Rok za podpisovanje delnic potečo 14. dcccmbra t. 1., podpisovanje dclnic so vrši pri Ljubl anskl kreditni banki in njenih podružnicah, pri Celjski posojilnici v Celju, Savinjski posojilnici v 2alcu ln pri Pivovarni na Laškem. •
Troduktna borza v Novem Sadu dne |
še statistika ni sestavljena, a ceni se, da bo znašala celotna vsota emigrantskih donarnih pošiljk preko 8 milijardi Ur.
Lastnik In izdajatelj Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Vit. F. J p 1 e n s.
Poslano*'.
i%)7i7<bl7Su),"ban«ska (n.l%)'l3M ,J«vno vpratanje vsem gg. kolegom zdrav-(blago), srcr.sU (71), 2%) zaključek 13.10, »'kom, včlanjenim v »Slovenskem zdrav-srbska fiS- 7(1, 0—0h 1320 (blago); , ^Ucm društvu v Ljubljani,, ječmen: krmilni (01) Smoderevov ladja ; u dejanskih potrob smo si osnovali OHO (blago); o v e s: baški 810 (blago), »Zdravniško društvo v Mariboru«. Število banatski 600 (denar); koruza; baška zdravstvenih in zdravniških vprašanj, ki stara 110 (blago) 1100 (denar), banatska naravnost kričo po razpravi ln odloČi'v stara Bočkerck 107.") (denar), Imnatska star | postaja vodno večji-. Faktorji. Id so bih ra Pančova 10r>O (denar), baška nova za- : predvsem imkllcani. da skrbijo za n Jlv.vr-kl učok 975, banatsku nova 950 (blago) ': roSitcv, 50, odkrila povedano, odrekli, ■"i. luček 950, banat»ka nova dcccmber j Nezadovoljnost velib.ega Kevila »Iravn! 050 (t)lago) zaklj -ček U50; m o k n: JI. 0 ' [;ov, da so pri raznih volitvah odločuje it z vrečami ub Bačka 1880 (denar), ista ab po volji posameznikov je vodno raslr')
tujim valutam pudajo In madžarska kana 20. novembra: p.oiilca: bnška ("8 kg i mora po prccMiltvi njenega lastnika — madžarske državo — znižati svo) teCal napram dinarja Prvi vzrok leži v dinarju samem, ker se ta dvlsa napram vlsoko-stoječim valutam, torej v dinarju samem.
Proti Izboljšanju madžarske krone na Inozemskih trglli govori priinanlkUal mailiarsl;c?a državnega proračuna. Šc po Hcscdfis-u predloženi proračun Je Izkazal šest in pol milijarde madžarskih kron primanjkljaja, domači finančni krogi pričakulcjo, da bo šc mnogo večji. Mcao dfls sam je rekel, da so mu Jc posrečilo
doseči tako nizek primanjkljaj samo "-jBanat ISS^ago); otrobi z vrečami:	Oddaljenost od Ljubljane in posebno ob
' " ................ - Novi \io (blago) <123 (denar), ab	! mojne" narodne potrebe »o v oelotl s po
Beograd (blago); fižol: beli novi	proj omenjenimi vzrokfvplivale na n•■:.':■ USO (lilago), beli stari 1020 (blago);	novitev našega društva. 8 tem korakom « v I n j s k a mast: netto ab Bačka 08011	pa nismo nameravali povzročiti nobeca. Iblago) 0G00 (denar) rakPuček fiSOO. netto	razkola med slovnnfkimi zdravniki, srnah Banat zakl.jujok 0700; suhe če-	pak hoteli smo le doseči Intenzlvnei?' 5 |i 1 j o ab Novi Pad 2250 fblago). Ten-	skupno delovanje vseh slovenskih zdn--denca čvrsta.
radi tega, ker je kalKuilral postavko v proračunskih izdatkih na podlagi trdnega upanla, da bo mad2a,s);a krcna dosegia v Zfliichn 3 ccntimc. Seda) sc dobi zanjo komaj okoli 0.70 ccntimu. 2c sama pri taii postavkah ic treba državno Izdatke pomnožiti šestkratno. Prejšnji finančni minister J. Tclcszkj' ccil madžarski primanjkljaj za prihodnje leto žc na 13 ml-	__	__ _ __ Ulard, pri nadaljnem padanin madžarske Udružen^lzvozniko' m "jo sklenilo.da se nU7'zii"ravja' krone v Zilrichu se bo ta vseta še po- ; ... višala. 1'rimanjk'lal bo morala madiar-; ska vlada kriti s tiskanlem novih ban-
nlkov, poglobitov znanstvenega delovanj.-: Zagrebška blagovna borza. Na seji ;n določitev smernic za povzdigo narnd
| pozovojo vsi člani tega ndniženja, naj sc vsaj vsako 6(>boto Restano na blagvni borzi (blagovni sejem), kjer se naj mc<l-
Na naš prijateljski poziv -S!ovonskeu:i '.dravnlškcmu društvu v Ljubljani« 1 skupnemu delu prejeli smo sledečo ref
tt^TLZ^SJ*	« -	tr zdravniško društvi v Ljubl>„i. Je ir,
nikakor ne knJe nadepoino.
Eiabo stoji tudi madžarska plačilna bilanca. Momcntann se Izvaža različno blago, posebno živila, kl so Se relativno poccni. Ker pa draginia posebno v živilih
*	Miklavžev vxčsr samo za odraste pri .
redi Gospodarsko napredno društvo za I !^nl prepovedi, šentjakobski okraj v pondeljek dne 5. de- ! 'lskan,a nnvlh cembra ob 8. uri zvečer v salonu pri »1/v zarju« v Rožni ulici Sijajen nastop 111 Vlnvžn. crodha. Vstopnina 5 rila z dr,bro čitljivim imenom ca se sprejemajo istotam od zvečor.
*	Miklavžev večer vlšliega Sokola. Sokol Vič prircili v pondeVek dne 5. decembra Miklavžev večer. Začetek točno ob 7. url zvečer. Darila se sprejemajo od 8. do
i žišču.
«* Poročila o trgovini s poljskimi pri-' deliti dne 2. t. m : V i n l; o v c i: Pšcnica | so trži p> 13SO-1300 K, nova koruza po i 1030—1010 K. Povprnševan o po novi ko-
stnlno narašča, sa budi razpoloženje poimj ^^ a dnvni _ Novi
, , „ . .	, „„ . Sad: Cena pšenici med 18SO-13CO K. Do-
Tiskanje novih bankovcev, primanjkljaj, m ^ koni,n 60 mn0 0 p,)vprri.
državnega gospodarstva, naraščajoča koru,a se trži po 1100-1120 draginja In izvozna prepoved (za enkrat ......<ftlfl	n„„
UPi-rna	vidiku) nc morclo ugodno vn'l-!K- " nova tfVlO-10«0 K. Radi slabega .amott<),ne (c,!PiJe se
dinar ev. Da- na ,I(UKI" .nc m"ri-- , „	i železniškega prometa se moro blago ta v	'
•a obdarovan- " '	,tak s,0>™ malih kolfčina', odpeljati.	! »»»
' "" 7- ^ ".M	« ,m,jf i - Cene na zadnjem sejmu v Zagrebu I« «
• Izpremcmba okolišev peStnih uradov oro	.Sokolskem domu«. Pri-
IHarlJa Snežna In Apače. S 15. decembrom . '
KI2I se izločijo občini Hrobtinci, 1'od-sorje, Konjišče in Zigerce iz okoliša poštnega uradn Marija Snežna in se priklo-pijo s 10. decembrom t. I. okolišu poštnega urada Apače. — Hkrati se razširi selska dostava pn poštnem uradu Apače na kraje Zigerce, Miethsdorf. Drobtitici, Auhlik, Podgorje in Konjišče. Dostavljalo fs bo v teh krajih vsalt torok, čotrtek in soboto.
dite vsi! Zdravo!
• Soltolslio dregtvo v Šiški priredi v pondeljek ob Šestih zvečer v tolovadnlcl in brez vstopnino ^Miklavžev večer« za naraščaj. Pod deset let staro deoo spremlja lahko en družinski član; vsem drugim osobam pa je vstop v telovadnico v tem času zabranjen. Poleg tcira se vrše »Miklavževi nastopi, po slodcčih gost lnnb: eb 7. uri pri Ciglorju (preje" »Petnn«), «1> 8. » n ^ . < . . . . . .	i "ri pri Rtepiču ln ob 9. uri pri Zvezdi. Da-
• .Dodatek, k telefonskemu Imeniku zn | rila/sc (prcjoma'o v nedcDo in pondePek S.cvenlJo. I oštno m bizo;flvno ravnatelj. , ,1o 4 ure prlp-)! Ine v Čitalnici. Vstop stvo v Ljubljani je izdalo zaradi mnogih nina o (1;nar;a ja osebo; otroci pod deset sprememb v telefonskem obratu k »Imeniku telefonskih naročnikov in telefonskih jradov v Sloveniji, nov »Podatek, ter ga oddaja interesentom po 2 dinarja za '.f>6. toliko, dil ee krijejo nakladni stroški V LjubPani in Mariboru ga prodajata tamognja glavna urada dobi se pa tudi pri poštnih uradih Celje in Ptuj. Interesenti iz drugih krnic v naj n.iroče ta »Dodatek« pri gospodarskem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
*	Krški orkester priredi četrtek dne decembra v sokolskl dvorani v Kr?
' ti vc'ik koncert v proslavo u c.linjenja f^bov, Ilrv.itov in Slovencev ter povodom desetletnice orkestra. Sodelujjta Srna kr. opere v Zngrelm: gospa Inra Poinkova in gospoil Milan Sepoe. 7.n Po fsv:« bo to izvanreden glasbeni niilek fc« kar jamčijo imena sodelujočih. Posnv-el se vabi'o, da se tega koncerta v veli ksn številu udeleže. Predprodaja vr.ton-nlc je v trgovini g. Stflgcrja v KrS' em Pr koncertu lx> ncfiriRiljcna zabava. Z;tčc te j' ol pol 8. uri zvečer.
4 Iz Lahkega nam javljalo, da se je po zaslugi tamkajšnje . krajevne ortra-riivacije demokr.itske stranke vpeljal šolarski vlak. Popoldanskemu tovor-nemu vlaku «tn namreč pri'-lopi jena 'Iva voza za šolsko m!a<lino. ki so odpelje lahko že ob 14. uri domov. B tem jo prihranjeno staršem mnogo skrbi in stroškov.
" Podruf.nlea JttgOslov. Matice v Celja priredi z:i obletnico Rnnalla dne !n 7. dejornbra v kinu Oaberjo več predavani o zasedenem ozemlju s sklAptlEniml slikami. V tnrel; in sredo bo predavanje ob 6. zvečer za občinstvo, ista dneva popoldne ir. 8. decembra. dopoldne pa za fol^ko mladino. Predava sro=p. dr. Ivan L a h.
" V S'cvenjgradeu se je vršilo dno t. rteeembra zborovanje v svrho ustanovitve podružnice Rdečega križa za slovenjgra-ški politični okraj. Zliorovanje je sklical okva'ni glavar. Sestavljen jo bil odbor.
*	Smrtna kosa. V LjubVanl sta umrla rt. Marija LovSa, roj, Kalin in ga. Neža	- . , , • _ , ,. Kenk, v"Skorji Utl v visoki starosti 80 >n Brr'1- J°	mr,vn- ikonski kt pa mesar in posostnik Janez Hafner.
Madžarski trcivcl so Imeli /adnle mo- ■ .., ,.	....„ „„,„
,,	.	so b.le: vo i po lr> '8 K kg tive vage,
■•eca mnogo blaga nagrnmadenega v j. . .. ' -	- - -
svojih skladiščili. Kakor sodijo nekateri ^^
dobri poznavalci madžarske trgovin?, na '-3 " ^
te količine žc gredo h koncu. Pri izvozu
do".:i; ..a va!uta ne bo zadostovala za
-24 K. krave 8—11 K, teleta prvovrstne svinjo
ostane društvo za vse slovenske idrnv nike v Sloveniji na podlagi dosodanjib društvenih pravil. Kor je vstop in izstop iz društva prost, je vsakemu sloNvlno. ali ostane v društvu ali nn. Pač liodemr pa podpirali vsako znanstveno ndraženjf slovenskih zdravnikov In sodelovali njih znanstvenem stremljenju. Vsako ecp-Ijcnjo slovenskega zdravniškega d ni št v* v 'imostojne tckelje se pi odklanja«
novembra 1921 za ev. dogovor* Iz mariborskimi kolegi na podlagi te resolucije. Te dogovore smatramo za zelft
velike nvoze, tem tnan), ket io rabi vlada v rarrne druge svrhe. Tako gre Madžarska počasi pa gotovo za Avstrijo.
Končno nai bo omenjeno, da bo Madžarska nn gospodarskem polju svoja panične ckstr-vagancc drago plačala. Za-
drugovrstne 8(i—42 K. Seno se je prodajalo po 050 -000 K za 100 kg, slama po !53<V—100 K
■= Izvoz sirovih koi ln usnja. V zmislu odloka Generalne direkcije carin od 2i.. nov. so v tar. Stev. 14 izvozne tarifo od 23. okt. 1921, ki jc sodaj v veljavnosti, zapopadon« samo sirove, suhe, mokroso-
, ,	. , , ,,,, . . , l;one n v apnu konzervirane kože. Po tej
padnoogrsko vprašanje, konfi kt z Avstri- " . ,, 1 , .
,, ? x •	. > t. tar. to&ki so plača sledeča izvozna eari
o, Karlov puč, vojna nevarnost In her-1	, 1	. . „..	,,
... ,, , j , ,, .. , . . i ca od 100 kg: na govejo koze 400 di-
mci ena blokada ic Madzajsko zndrže- ,	,	. , i.	______,__
nar ov v srebra, na tcloc e eOO dinar, ov
srcbiu. na ovčje in kozjo 300 dinarjev
vala od pravočasnega nakuoa In uvoza
raznih potrebščin. K temu Je šs prlpo-; ,	r*:„ on<\ .u
mogla dolgotrajna ic«nska suša In nizko ;v s.rc"n!- na
■narjev v srebra in na konjske 100 dinar
jev v srebrn Prodelaue kože Višnjo itd.)
let in v spremstvu so prosti vstopnine.
•	Češkoslovaška obcc priredi v sredo dne 7. dcccmbra 1021 v sokolski dvorani Narodnega doma Miklavžev večer. Vstop na legitimacije članske, sokolske ln drugih narod, kultur, društev. Vstopnina prostovoljna. Začetek ob 20. uri. Darila se sprejemajo na dan prireditve od 14. ure naproj v sokolski dvorani.
*	Popularni koncert v dvorani hotela |DELmgKA DRUZBA ZDRUŽENIH PI-
star.jc Drnavc. Nove kupčije padejo v
Jobo, ko jc češki denar mnogo dražji In i , .	. .
ko v Avstriji nc sklepajo nobenih kupCil 80	Pro, ,B. f catrm?;„ . r„
po fiksnih cenah, ker bo avstrijska vlad..!. "	uf ; NUrr.beiga
—	.l^n li. m i-rmlipu- 1'iit'riro.i cfi.
prisiljena odvzeti svojim Industrijam pod- izvijajo z dne ,, ''embra- Povprakva
nje pe blagu rnskofi-mo. Cene: od 1OOO
poro v Ilvi ili. Vs'cd tega bodo cene za 100 do 200 odstotkov višje. Utc...-'.Jino ic torej prorok;i\'anle, da
Ido
i 1 "00 mark za kg po 'takovoati. Cene žMr.l v Nemčiji od najnižje
konzcrvatlzcm In trmoglavost občutila ncl , osno pest usode.
«Tivoi:» v nedeljo dno 4. decembra od 15. lo 19. uro. Prvovrstni koncertni orkester. Domače jetrne, krvave in mešane klobaso. So priporoča Vek. Dolničar.
• Za Miklavža bednim ruskim brateom ln sestricam «1.1 darovala po našem ured-
V,sta' tako v kratkem tudi msdžarsM na>,s-" 80 'j!,pt v 'lnJB' polovici no
1 vembra v raznih krajih (za 50 kg žive j vage) slodečo: govoiia 250 do 12.000 mark teleta 400 do 13.000 mark, ovce 300 do j 750 mark, svinje 1000 do 2000 mark, vse i po kakovosti.
1 Nemška zunanja trgovina. Statistl-
49—M K 1 važne. ker bi kaka eventualna odcepite*-' vzela Eta,jorskim(!) kolegom vse pravica, kl so priznano slovenskemu zdravniškemu društvu v Ljubljani, kot zastopniku slovenskih zdravnikov.«
Ker je ta resolucija velika žalite« »Zdrav, društva, v Mariboru« in ustvarja nepotreben razkol med slovonskimi zdravniki in ker bl utegnil ta korak Ijubljan-skeg* zdravniškega društva nsodcpolne. vplivati na razvoj zdravniških razmer, ti nso'am-» vprašati vse gg. kolege, ki dne 28. oktobra 1921 niso hlll navzoči na občnem zbnru ^Slov. zdrav, društva v LJuK Ijani«, ali soglašajo s to resolucijo, ka tero 'e fklcnila peščica, ljubljanskih zdravnikov.
Maribor, na pnmik narodnega ijedJ-njenia. 1921,
Dr. Bcrgmann t, č. predsednik Dr. Jankovlč	Dr. Dernovšek
t, č. padprodsodnllo	t. ft. tajdk.
VOVARN ŽALEC IN LAŠKO V LASaEAL
ni,
kj so prodale pri nas na leto pnvpr 200.000 hI piva. V biczobzirncm boju so
• Za vsebino je uredništvo odgo >nie v toliko, kolikor zahteva zakon.
iziava.
ništvu mala Mit:a in Lirisa Goreč	800 nemške pivovarne ubile vse manjšo slo-
kron Posnema te!	venske: Mengeš, Lesce, Auer v Ljubljani,
. 1 ''"j „ „ ,,	„ -Sonožeče, Vrhnika. Nemško pivovarno so
• Samomor ruskega polkovmlktu V	to-( ^ pivovarn„ USUo, ho.
hmjsk B.s nc. se je dne 27. novembra	drugo, spraviti s pota. Ven-
ustrelil bivši polkovnik ruske carske ar- ^ l0 nj	tak(l, da ^ u
male baron Unon Jurgenson Volkenu J, ,	končno clina sk.vcnska pivovarna
rodom iz Itige. zel i intohgenlen častnik, j Pognal si jo krogljo v glavo in jc bil takoj mrtev. Neugodne rmotno razmere so ga
gnalo v smrt Z VVrauglovo armado je .	, -	• i , , «•
prišel v Jugoslavijo ia je služil kot kor- |
Pred prevratom s., deminirale v Slovo- >'el» ke zunanje trgovine za sep om-
iji nemško srodnje.-tajerske pivovarne, i^ f"6,vl1' " !U0 ,n''!.';'nle I,''!'"r"'v
i so prodale pri nas na leto povprečno N'.mn!. (v, 10 M	J"1"',' "
!,i ,r>4 jaido). 1 »oz je znašal v seplem-
ni IC.C08 mil!;ienov, a izvoz samo 7519
-.ilijonov mar'-.	; j R0'ina, posestnika in na-
= Cene cnclj3kcmu vinu padajo. Tz ^ ,	x ' r___,	. .-■
'emoavara poročajo: Ceno erdeljskemu | ^nika požarne brambe v Spodnji inu padajo. Lansko vino not i, a ?.e 7 do j SlSkl, st. 59, ter ga ohCutno žalil
Podpisani obžaljujem, da sem, is7 .Vjaiilo). I w, je znašal v soptem- ; nahujskan po drugih, dne 26. no-bru IP.C08 m,|-;ienov, a izvoz sam,. 7519 vembra t. ] zvcčcr napadel gO.sp. milijonov mar'".
v Sloveniji in jo kljub vsem težkočmn žc pred prevratom dosegla letno produkcijo 33.000 hI. Ko je odpadel po prevratu u-
poral v obmeinl straži. Pokopali so Ra | široka pot za razmah v Sloveniji In preko njegovi tovariši po pravoslavnem obre- 10«:<> domovmo. Za razrir enjo obmta jo V	1	n... i bilo treba družbi raznih tehničnih izpopol
du na pokopolišču v Bohinjski Bistrici. I	,„ „o)(lri!i
• Smrtna cbsodba. Prel novomeško poroto je bil obsojen na smrt 80 let stari Fordinand Wciss, ki je lansko jesen na DobMški gori pri Črnomlju s sekiro ubil
nltev, od katerih Ja večina žc dovršena, i r>?tala dela pa bodo dogotovljcna šo to-
I kom tega leta. R te.m s« bo povzdignila • kapaciteta pivovarne na Laškem na letnih 100.000 hI. Pivovarna bo v vsakom ožini
Temeavi vinu padi
11 le;ev, letošnje po kakovosti 5 do 1
Svoje obdolZitve s tem prekli-
lcjcv za 1 liter. — Banatska letošnja gor- | cujcm, svoj nastop obZaltljcrn in ska vina notirajo 4.25 do 6 lcjcv, najfl- | se zahvaljujem gosp. Rojini, da je nejša tudi do 7 lo.ev. dolinska vina pa j odstopil od zasehne obtoZbfl.
3T.0 do 5 lcjcv, najfinejša tudi do 0 lejov r,a 1 liter.
= Produkcija radi'a v Jachlmovu v j Češkoslovaški znaša letos 2 grama.
= Pcrcclar.cka tvornica v We!su (Av j strlja) so jc to dni dogradila in je začela po malem obratovati.
Spodnja Šiška, eembra 1921.
dne 2. do-
■ -039
Josip £eidf,
posestnik in gostilničar 1 Sp idnji Šiški št. Ž
1 . . i. i * svoio ženo in hčjrko, mrtvi tnipll pa r^jmofienieifn uro'cna. Dovoz premoga se skrili na_neki zidanici, katero je zažgal, da j,,0 Tr;il iz'premogovnika Hu.lejame. čim
zbrišo sled njegovega hudodelstva.
* Vlom ln tatvina. V gostilno Ane Vilfanovo v Crnevcu pri Mošnjah so vdrli to
Rlag 'im spomin!
* Požar v Hraščnh. V Hraščah pri P<v rtojnl jo lzbrnhn'1 požar, ki je petero posestnikom tiničil domovje in gospodarska poslopja, fikoda zna«a ' približno 400.000 lir. pnslop'a pa so bila zavarovana le za 38.000 kron.
bo začel delovati, kar bo gotovo tokom prllndnjsga lota, po lastnem tiru naravnost do strojev. Ravnotako se bo poši-lni doslej noznani vlomilci ter ukradli to- ! Ijnlo pivo od pivovarno po lastnem tiru . bačnili Izdelkov, obleke ln sukna v vred- I naravnst na clražbirio nakladišče pri kolodvora Laško. Vse to pomeni izdatno zmanjšanje režij.
Pivovarno v Žalcu jo družba spremenila v motorno shdarno, tako da moro Izdelati v lastni sladarn! ves za pivovarno potrebni slad; radi tega ni potreba družb! uvažati slada iz Češke, kakor ga morajo droge pivovarna.
Delniška družba Je biLi ustanovljena 1. 1902. Prvi njen predsednik jo bil sedanji t® pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Sedanja delniška glavnica maša 2 010.000 K, občni zbor delničarjev pa jo sklenil povišati dclnlSko glavnico nn 8 000ono K, !-. 1919. je izplačala družba 22% in leta 1920 20% divldcndo. Danes imajo delnice to družbe veliko notranjo »rodnost, ker je
^IHfALA.
Za izkazano nam sožaljo povodom smrti gospoda
nosti 0000 kron. Za storilci ni nobenega sledu.
* Nehote ustrelil svojo ženo. Preteklo
nedeljo j,o narednik vojaško godbo v Splitu Armand Bortolazzi prinesel domti nek revolver, katerega jo nameraval popravili. Uevolvor se je nenadoma sprožil; kroglja jo 7adoln ženo In ji prebila prsa
par je Živel v najboljših odnošajih.
• Pretep zaradi lokala. Frane Hodnik, gostilničar v Dol. Logatcu ln Roman Smuč sta prišla zaradi oddajo nekega lokala v tako hudo nasprotje, da so jo mc-l obema razvil pretep, tekom katerega jo vrgel Hodnik Smuča ob tla, U ei je pri tem zlomil levo roko.
veletrgovca In posestnika v LJubljani
za poklenjeuo krasno cvetja ter za CaščcSo spremstvo pri pogreba izr, kam o vsem našo najsrčnejšo zahvalo*.
Posebej pa se zahvaljujemo slavnemu pevfkemn dmštvu »Slavcc« za tolažbo polne žalostinke, deputaciji telovadnega društva • Sokol« v Ljubljani za ndclcžho pri pogrebu, končno vsem pokojnikovim prijateljem, ki so ga tako številno spremili na njejja zadnji poti.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1921.
Ža5ui©6e sorodstvo,,
CLAUDE PARRERC:	45
Morski ropar
(Le Fllbustler des Mers.)
Roman.
Ladja gospoda de Gnbareta, »Fran-coz», kl vodi na čelu cele družbe, jc zares ta trenutek razvila celo vrsto zastav ln banderic, da nekaj signalizira svojim spremljevalcem, »Predrznemu« in »Prckanjcnkl«. Istočasno izstreli tri strele, kojih mlečno-bcll dim sc ostro razlikuje od siccga meglenega ozadja. To Je vsekakor določno povelje, kl so mu obe drugi ladji tudi ta hip odzoveta, kajti takoj razvijeta vsa jadra ln sc v polnem diru obrneta k zapovedniški ladji. Ludvik lzprva ne ve prav, katero mesto naj zavzame, v pravem trenutku pa zagleda, kako prihaja »Prc-kanjenka«, da ga prehiti, ln ko sc vozi ona tik njega pod vetrom, za-fcliče njen kapitan vitez de Rosman-dcc Ludviku skozi trobilo: »Hoj, kor-zar! Molandec je že tu! Zapad, Južni z:;pad! Da pridobimo časa, ga napadamo. Bitka b* Vaš konvoa pa naj kar beži naravnost južno, llavre de GrSce ni več daleč!*
«Pri;kanjenka» se žc oddaljuje v polnem diru. Ludvik jej sledi s pogledom. fregata Jc mnogo slabejša ko «Francoz» ali »Predrzni«, ki sta iinijskl bojni ladji. Ena iina štirideset in osem topov, druga pa štirideset in štiri, »Prckanjcnka« pa le štiriindvajset in manjšega kalibra. »Lepa podlasica« s svojimi dvajsetimi topovi lz bronca ni slabejša od nje.
»Kajpa misli, da smo mi, ta vijolica!«, zamrmra Gučnolč pod brki, ves jezen. •»Ali misli, da je videl 2c več bitk ko ml? Saj menda ve, da mu jc predvčerajšnjim Tomaž obljubil, da se pridružimo kraljevski sskadri.«
S temi besedami se je Gučnolč približa krmilarju, mu odvzame krmilo in lastnoročno obrne. Obenem za-pove, da se konopcl nategnejo. Po-
korno zapusti «Lepa podlasica* tedanjo smer in to približa admiralski ladji
Še enkrat je Ludvik GučnoM zapustil zadnji krov ln sc spustil h ka-pitanovl kabini, da, tako blizu Jc stopil pred njena vrata, da jih je tak-nil s prstom. Ko pa ne sliši Iz kabine niti glasu, si nc upa potrkati, marveč sc obrne ln sc po prstih splazi odtod.
Ko se vrača na zadnji kastel, zagrmi nekje oddaljeni strel. Kakor se konj vspne pod ubodom ostroge, se tudi Ludvik postavi vzravnano na zapovedniški mostavž. Tam se ozira na vse strani in izprva ne zapazi sovražnika. Zato pa vidi vodilno ladjo eskadre, vso zavito v smodnikov dim, in »Predrzni« je že tudi ob njeni strani in streljat. Oni tam torej že vidijo sovražnika...
Sest jader daljave pred »Lepo pod-Idsico« razvija »Prekanjenka« še več platna, da se postavi zadaj za obema linijskima ladjama. Ludvik pa obdrži svoja jadra In pričakuje, kaj bo.
Prihajajo. V pol presojni, pol zakrivajoči megli, ki se vali v širokih cunjah, jih zagleda Ludvik, eno, dvoje,- tri, osem, devet visokih belili jader. dvigajo iznad megle kakor toliko čudovUih strašil. I lo-landske bojne ladje ... Ludvik skoraj nima časa, da bi jih prešteval. Pet njih se žc obrne na desno, obema irancoskima iiniiskinja ladjama nasproti, štiri zadnje pa prišume v polnem diru, da se z leve vržejo na bežeči konvoa.
Predno ga pa dosežejo, se morajo Molandcl znebiti poprej plemenitejšega, čeprav ne .nanj slabotnega nasprotnika. Mala frcgaia »Prekanjon-ka» se je junaško vlegla čez pot ter jo sedaj zapira holandskim linijskim ladjam. Toda majhna fregata je nasproti štirim velikim linijskim ladjam oo svoji moči nekako v istem razmerju, kakor slabotno dete z leseno sabljo in fračo nasproti štirim krepkim dragoncem ali muskc'irjem v polni bojni opremi. Za te štiri Ho-landce, katerih vsak Ima trojno bate-
rijo, nI vitez de Rosmandec n!6 več ko majhen zalogaj za zajutrek. ..
Ali se naj torej tudi »Lepa podlasica* spušča v tako že v naprej Izgubljeno igro? Ali ni bolje, da se raje poda pod okrilje močnih bojnih ladij, kl se bodo vsaj pošteno branile pred sovražnikom? Gučnold poinlšlja.
Ta hip pa se razvname bitka z obeh strani. Ludvik je ravnotako hraber kakor vedno, namreč predrzen, zato pozabi sedaj na vsa razmišljanja in na previdne račune ln se zažene v bitko, kjer je sovražnik najbližji. Na desni se bijeta »Francoz« in »Predrzni«, nekako v razdalji pol milje. »Prckanjenka« na levi nI niti polovico toliko oddaljena. »Lepa podlasica« pohiti zato na pomoč «PrckanjenkU, kraljevi lahki fregati, ki se že opoteka pod strašnim ognjem napadačev.
5
»Desna, polni!* zapoveduje Ludvik Gučnolč, ko se približa sovražniku na štiristo sežnjev.
Kanonirji z leve zapuste svoje topove in poskočijo na desno stran svojim tovarišem na pomoč, da. se nabijanje topov izvrši čim bolj naglo.
»Postrcljaj jambore!« zapove Louls.
Njihov ogenj bi proti linijskim ladjam zmogel Jcdva toliko, kakor mačkinl kremplji. Drobne kroglice »Lepe podlasice« bi bile Jcdva mogle opraskati te dvojne, uiočne ladijske trebuhe iz dvojnih hrastovih dog. Ce pa pomeriš za palec višje in prirediš majhno zabavno brivnico na morju, odpihneš s salvo najdrobnejših krogel vse jambore, jadra, rajne in užc, da zaropota vse skupaj na krov. Najlepša ladja postane negibna škatla.
»Sedaj pa, pri vseh svetnikih na nebu pazi, nadognjar, in meri, da bo prav!«
Sedaj Je zares celo pobožni Ludvik Oučnold poklical vse svetnike! Tako redko se 'e slišalo kaj podobnega, da se sedaj vse moštvo stresne. Resna Je! —
Prihajajoča hotandska ladja Je Ze v streljaju in njeni topnlčarjl se pripravljajo.
»Salva I* vskltkne Ludvik. • • •
Deset topovskih strelov zagrmi kakor cn sam. Dvajset sekund se ne vidi več, kakor če pogledaš peku v peč. Ncprodiren dhn zavija vso fregato. Ludvik kašlja in dim ifr duši. Potem se nagne čez ograjo in skuša z očmi predreti to meglo in dim, da spozna, kakšen je sovražni manever. Tu pa se deske kajute stresejo pod mogočnim korakom in strahovit glas pre vpije grom topov:
»Strela božja! Vozi vendar vstran!*
Jasen in radosten se Louis zravna, obrne in zagleda Tomaža.
Podkrmilar in stražnik pri bezanu nehote prisluhneta, ko zaslišita gromki glas kapitana, za bogom jedinega in najvišjega zapovednlka na krovu. In še predno da Louis Gučnold formalno zapoved, sta že izvršila manever, ki ga je ukazal Tomaž. Nekoliko manj proti vetru postavljena skoči sedaj »Lepa podlasica* naprej, ker se jej v prihodnji četrt minuti brzina podvoji in potrojl. Ko pa je teh petnajst sekund minilo, pretrese zrak grozovit pok, kajti Holandec je sprožil vseh svojih šestdeset težkih topov naenkrat In vihar šestdesetih težkih krogci zahruml, kakor sto-tisoč rjavih hroščev. Linijska ladja je odgovorila z vso širino svojih strašnih baterij. Vendar pa salva zgreši svoj cilj in udari v morje, kakor bi jc hoteli precediti skozi sito svoje toče krogel. Voda visoko brizga kakih trideset sežnjev za zadkom »Lepe podlasice*. Fregata je bila namreč skrita v svojem lastnem dimu. Ho!andski kanonirji niso mogli videti cilja, na katerega so hoteli meriti, marveč so videli pred seboj Ic gosti dim in meglo, iz katere ne gleda niti najvišji gumb na jamboru. Izpalill so v to meglo in pri tem računali na navadno brzino ladje, kl sc giblje v stari smeri dalje.
Niso pa raCunall s tem, da se ladja okrcne postrani In t tem v drugo smer. Tomaževa vojna zvijača lnta torej popoln uspeh.
»Lepa podlasica* se brez škode pojavi iz tega meglenega gostega dima, kl jej Je tako dobro služil za zaslon. Tomaž sedaj pregleda vse bojišče. Na desni strani beži kouvoa trgovskih ladij, ves prestrašen, v: brzem jadranju nagnjen na stran ln z vsemi jadri, razvitimi in napetimi, vsak palec poškropljen in pobrizgaa z vodo vsled brzega jadra ln toče krogel. Na levi strani se Junaško borita gospoda de Gabaret ln de Hartcloirc. Okrog njiju velikih ladij je zbranih pet Holandccv, ki so poprej, pet proti dvema, napadli Francoze, da se »preje polaste zmage«. Izmenjali so z napadene! trideset do štirideset salv vseh svojih širin, pa se sedaj nobena ladja nc upa odcepiti od skupa, ker se že boje, da bi se morale udati ali da bile celo premagane, čim se katera oddalji od svojih tovarišlc. Bolj 6emkaj, v bližini »Lepe podlasice«, Izvršuje četvero holandsklh velikih ladij vele« očarljive manevre in Jadra sem In tja, vedno z namenom, da začno loviti bežeče trgovske ladje. Toda največjo teh štirih ladij še vedno drži junaška »Prekanjcnka« v šahu, druga pa, ona, ki Jc poprej brez uspeha izpalila svojo salvo proti Tomaževi »Lepi podlasici«, neprestano izginja v lastnem diinu, kakor je poprel delala fregata. Prcostajata torej le še dve zadnji, kl krmarita neprestano tako, da se vidi, da skušata prodreti v ospredje in mimo »Lepe podlasice«.
»Glej no,« vpraša Tomai svojega poročnika, »kakšno reč pa so te svinje razobesile trorl na svoj Jambor?.
Ludvik naperi svoj daljnogled.
»I, bog pomagaj!* zamrmra.
»Tak govori že, daj, kaj Je?*
»I, bog pomagaj!*
»Hudiča vendar, kaj pa je?»
(Dalje prlbi'liiiič.J'
opera! n vrtanje ii rezanje mm
£Bo?ir- ur*d Gew!ndesshne!c!s-&$parat)
»arstvo proti prelomu iveilrov, prihranek prt svedrih 80 do 00 '/,. Patentiran t vseb dižavah. — (Kavna r&zpeSevalnloa: J. SCHOLZ. Dunaj V., Slabenbrucuasfeldgasse 7. — Zastopstvo ia vso Jugoilari^o ee odda rosnim tv dkam.
Interosentom da pojasnila naš gospod Fr. Stich, sedaj v Ljubljani, Dunajska cesta it. 28 pri gospoda Ctmetu, vsak dan od 10. do 12, in od 2. do 4. nre do Vštetega 7. t. m.
Istotam so ca ogled Ti.oiČui aparati in prospekti
fijm Breznik
»ili! cliteH Giistsa? M:t
3 LloJiSJaj!* 0 Kongresni tt» St. 15.
PfTP-anednl klavirji, pfeiriul
la tiri»«'1l: rsrsitr, BC-ifsdnrtrr, Ht'i:n»ni. 1» irag (••ift rliVoU II P0M.1H. VIOLINE 1» vsi ostElI ter-ttn-
.......... amtl f t»ptt »ti! ,
«IX<i* i« ž!« v«?ti »rit c« i^fctio 1»	<
"liJUVEtJA TVRDKA V JOOOSIAVU11 @ ■

Za tretjo obletnico Cankarjeve smrti izide
Cankarjev Zbornik,
Naročila na knjigo, ki izide v prihodnjih dneh pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, se že sedaj spreiemajo
stanalo do SO besedi Din. 3'—, vaaklh nadaljnjih 6 beaadl 1 Din. — Trgovski oc'ail, dopisovanje, nepremičnin« do SO becedl 6 Din, vsakih nadaljnjih 6 besedi 2 Din. — Plača a* ntpra|. (Lahko tudi v znamkah.) Na vpraianja se odgovar|a t«, ako je vprašanju prlložana znamka za odgovor.
DRŽAVNI URADNIK,
zmožen poleg slovenskega ln Mcmlkega tudi pop.dnuma srbskega Jezika, teli sprejeti pnvatuo službo v popoldanskih urah (4.—7.ure). Naslov: D', č., Ljubljana, po-tnoiežece.
1971
Potrebujemo izurjena USNJARSKE POMOČNIKE,
velfe vsem delom. Vožuja ie povrne. StHuovanje proa.o. llutnauik, Sarajevo, postni predal 43.	11155
HEHB
2024 POSESTVO,
oliatojeie U njiv, travnikov iu gc.da, ki mori približno lo nralo*. i hišo ter vsemi gospodarskimi poslopji itd se proda. Nahaja se tik železnice ob glavni cesti. Natančneje v .novi vasi St. 20, postaja St. Jurij ob j. 1.
PllODA SE V BEV&KEM prav blizu kolodvora Trbovlje biSa »t 40 ■ pet atauovauji io 2elii(nira vrtom. Ugodnost trgovino, rokodelstvo in kurjavo. Frnnjo 1'urkart. UevSko 70, Trbovlj« L 2021	NOVI ČEVLJI, Jamski, beli It platna St. 89 m črni uaujeui St. 40 s« reno prodajo. Vpraia se v upravi •Jutra«. 1U14
	KUPIM 202» dobro ohranjeno pianino. Po-nudbe t navedbo cene in ua-t«n<-uim popisom na upravo •Jutra« pot »R. K. 216«.
fm&Msm.	
KROMPIR ZA KRMO	
ja na prodaj (tudi t manjSi količini) po K 3 <0 kg Na Vrtači it. 6, Ljubljana.	ffl
	DVA OOSPODA ae sprejmeta na hraoo, roW delakvga amnu. Ponv< se pr! biSmku, Cankarjevo uabreiic St. 1. 2018
PRODA SE CENO dobro ohranjena elegantna '.iinaka sukti a (predvojno blago). Več ta poiivd r Ze leui jami, LjuMjaneka ulica it. 101 pri Kolinaki tovarni. I.i	
	MIKLAVŽEVA DARILA priporoit lilii.1 M TlCAlt, LJUBLJANA.
POSNEMALMK ZA MLEKO • Alfa Separ&tor«, model »Co lit>ri», raliljru, a >e kompleten, se takoj proda. Vprašanja pod »Colihri« na upravo •Jutra«.	ZAMENJA SE krasna tlata cigaretna do:& ti-Jka 160 graoiov, velikost 1 4x82 mm, ;a briljauiuo ubaue s doplidilom. Pismeue ponudbe pod »Doza« ua uprava •Jutia«. 10.7
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem.
Dovoljujemo si Vam vljudno sporočiti, da je sklenil občni zbor naše družbe dne 29. novembra 1921. zvišati delniško
glavnico	od K 2,640.000'— na K 8,000.000'-
z izdajo 28.80® novih delnic po K 200'— nominale.	2027
Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih:
1.	Delničarji imajo pravico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 200'— tel quel, prištevši K 60' - stroškov za komad.
2.	Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu K 400— tel quel,	prištevši K 60-— stroškov za komad.
3.	Subskripcija, ozir. izvrševanje opcije se vrši pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani	in njenih podružnicah, pri Posojilnici v Celju, Savinjski posojilnici v Žalcu ter pri podpisani družbi na Laškem in sicer od 30. t. m. do 14. decembra 1921.
Z odličnim spoštovanjem:
Delniška družba združenih pivovaren Žalec In Laško v Laškem.
Laiko, 80. novembra 1921.
jpAUAUAUAUAUA-UAUAU^^

0