Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj
se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. 
Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela". =====
lf Trstu, v petek 27. avgusta 1920
Zn misleče In dostojne Ijnfll osek drožnbnib mzreSoo le prišel fes, tla oMmtfo s KtnMmotn: Izjnbll le ussKo ustoarjojočo silo, le la preBsiaicR pre!eK!osii, je le Mira svetovne kulture In napredku. Maksim Gorki.
oiiflsmo sociflmsTičtfE zveze
tjUMdSKi Benečiji
Leto I. - Štev. 44-
N. LENIN«
Tretja ioteniloila, m islo r »Mii
Svetovna zgodovina meuzdržno koraka diktaturi proletarijata nasproti, toda nikakor ne hodi po gladkih, preprostih in ravnih potih.
Ko je bil Kani iKautsky še marksist, ne renegat marksazmia, kar je postal s tem, da se 'botri za edi nostt s Schedidemaimovci iln za meščansko demokracijo proti sovjetski ali proletarski demo kracali je napisal takoj v zadetku XX. stoletja svoj članek »Slovani in revolucija*. V tem olamku je razloži zgodovinske pogoje, ki podajajo možnost, da bo hegemonija v interraacijonalnem in revolucionarnem. gibarvju prešla rua Slovane.
Tako se j,e tudi zgodilo. Začasno — razume se samo za kratek čas — je prešla hegemonija v revo-lucijonami proletiatrski imteamacifoiaaii na Ruse, kakor so jo imeli v različnih dobah XIX. stoletja Angleži, za »timi Francoza in Nemci.
Moral sem že večkrat reči: Za Ruse je balo v primeru z naprednimi deželama lažje, da so pričeli z veliko proletarsko revolucijo, težje .pa jim .bo, da jo nadaljujejo in jo izvedejo v smislu popolne organizacije socialistične družbe do končne zmage.
P« aas je balo lažje začeti, iprvifi ker je — za Evropo XX. stole-fca — nenavadna) politična zaostalost carske monarhije izzvala izredno moč revo-cijonarnega sunka revoluajoMarnih množic; drugič je zaostalost Rusije ozko združila proletarsko revolucijo pmoti meščanstvu z revolucijo kmetov proti posestnikom. S tem smo v oktobru 1917. 1. pričeli in mi bi ne bili takrat tako lahko zmagali, če bi ne bili s tem pričeli. Marx je že leta 1Š56. govoreč o Prusiji, kazal na možnost -posebne zveze proletarske revolucije s kmeitsko vojsko. Boljševiki se bore že od začetka leta 1905. za idejo mevolucijonamo demokratične diktature proletarijata in kmetstva. Tretjič j® revolucija 1. 1905. izredno veliko pripomogla k poiirtačni izobrazbi delavskih in kmečkih množic, tako da se je njena predstraža seznanila z »zadnjo besedo« socijaJrizma na zaipadu, kakor tudi z revciucijanarniiin delovanjem množic.
Brez toake »generalne poskušaj e« kakor 1. 1905. hi v L 1917. ne biki mogoča meščanska februarska revolucija, kakor tudi ne proletarska oktobrska revolucija. Četrtič dovoljujejo geogra&čne razmere Rusije, da se dta^e časa kakor druge dežele brani zunanji premoči kapitalAstičnah naprednih držav. Petič je olajšalo ptosebno razmerje proletarijata do kmetstva prehod od meščanske revolucije k socija-fetičm, olajšalo je vpliv mestnega prodetarJjatai na ipdproletarske najrevnejše sloje delavcev na deželi. Šestič je olajšala dolga šola štnaljkoivmega boja in izkušnja masnega delavskega gibanja v Pvropi pri globokosti in hitri zaostritvi revoliucijonarnega položaja postanek tako samonikle oblike proletarskih revolucijotnarnih organizacij, kakor so sovjeti.
To naštevanje sbcer m popolno, toda za enkrat se lahka omejimo nanj.
Sovjetska aii proletarska demokracija se je rodila v Rusiji, če jo primerjamo z drugo pariško komuno, je to bil drugi sveto vnet-zgod osimski korak. Proletarsko-km ečka eovjjetrka repuffclifca se je izkazala kot prva za odpor sposobna socijalistična republika sveta in ne more več propasti kot nova državna obfika.
Da se sooijaiizem dozida do konca*, da se ga izvede, je še zelo mnogo potrebno. Sovjetske republike v deželah z višjo kulturo, z večjim pomenom in vplivom proletarijata imajo vse pogoje, da prebite Rusijo, t& uberejo pat proletarske diktature.
5krahirana II. Antermacijornailei seda# 'umira in razpada pri živem telesu, pravzaprav igra le vlogo služabnic intemacijonallnega meščanstva. Je prava žofaa interaacrjomaia. Njeni najvažnejši 'idealni voditelji, kakor Kautsky, proslavljajo meščansko demokracija, ki jo označujejo 'kot »demokracijo sploh«, ali — še ueumnejše in še s-uror/eiše — kot »čisto demokracijo«.
Meščanska demokracija se je preživela!, kakor se je preživela II. intemarijonaJa, ko je dovršila zgo-dov:TVsko nujno delo, ko je bodo pripravljanje delavskih množic v .ckvŠTU te meščanske demokracije na dnevnem redu.
N a,demokratična meščanska republika ni še nikdar bila in ni mogla biti kaj drugega, kot mašiina za tlačenje delavcev po kapitalizmu, orodje 'politične moči kapitala, diktatura meščanstva. Demokratična meščanska republika je obljubila .oblast večine in jo proglasila, mogla je pa ni nikdar uresničiti, dokler e obstojala privatna last zemlje in dtaigih produktivnih sredstev.
»Svoboda« v meščanski demokratični republiki je bila v resnici svoboda bogatašev. Proletarci in delavni kmetje so jo mogli in morali': izrabljati, da vržejo kapitalizem, da zmagajo meščansko demokracijo, alii demokracije v resnici delavske množice niso mogle uživati, ker to po splošnem pravilu kapitalizma ni mogoče.
Prvikrat na svetu je ustvarila demokracijo za množice sovjetska- ali proletarska demokracija, ustvarila je demokracijo za tiste, ki delajo, za delavce in male kmete.
Še nikdar na svetu ni bilo take državne oblasti večine prebivalstva, oblasti resnične ivečine, kakor je bo oblast sovjetov.
Ta tlači »svobodo« izžemalcev in njihovih pomagačev, jemlje |im »svobodo« izžemanja, »svobodo« bogateti od lakote, »svobodo« boja za vzpostavitev oblatita kapitala, »svobodici« komplota z inozemskim meščanstvom proti domačim delavcem in kmetom.
Pa naj tudi Kiaiuttsky brani- -tako svobodo; za kaj takega more biti zmožen le renegat marksizma, renegat socijalizma.
■Nikjer se ni bankrot 'idejnih voditeljev II. internacijo« a-1 e, kakor sta HUferding in Kautsky, tako jaisno pokazal, kakor ravno v pclni nenucCi,- da bi razumeli pomen sovjetske ali proletarske demokracije, njen odnošalj k pariški komuni, n, eno mesto v zgodovini, njeno nujnost kot oblike diktature pnoIetaTijaita.
Štev. 74, časopisa »Die Freiheit«, glasilo »neodvisnih« fberi: malomeščanov, filistrov., maloburžu-jov) nemške socijaldemokraci.e, je objavila 11. februarja 1919. proglas »m revolucionarno proleta-rijat Nemčije«.
Ta proglas je pcdpi-salo "Strankino vodstvo in vsa aena fakcija v ■?« t c ralversaramJung« nemške »Kons tituante«
Proglas obdolžuje Scheidemafnnovce, da stremijo za odpravo sovjetov m predlaga — ne smejite se — spojiti Sovjete s konstituanto, dati Sovjetom nekaj državnih pravic in jim ponuditi določen -sedež v ustavi.
Diktaturo 'buržoazaje pomiriti z diktaturo proletariata, jih medseboijnio spojitrl Kako je to enostavno/ Kako gemfljtaiLno-filistrska ideja!
Škoda je samo, da so jo poskusili že plod Keren-skim združena men,,šejvilki in socijaiLrevolucijonarji ter malomeščanski demokratje, icii se štejejo med socialiste.
Kdor je brad Marsa- in ni razumel, da postane mogoča v kapitalističnem dnušitvu v vsakem kritičnem momentu, pra vsakem resnem spopadu razredov, i diktatura 'buržoiazije aii diktatura proletarijata, ta ni razumel niti gospodarskega niti političnega nuka MancovegaL
Toda zia geni,alno-<filistrske ideje Hiilferdinga, "Cautskega in kompamjonov o miroljubni združitvi buržoaaije z diktaturo pnoletarijata je treba posebne preiskave, če hočemo izčrpati gospodarske in politične čenčanje, ki so .tih zlegliii v tem čudovitem in smešnem proglasu od 11. februarja. To moramo pustiti za drugi članek.
Moskva, 18. aprila 1919.	(»RP«)
Konferenca baltiških držnv o Piši
RIC j A, 25. (Izvirno.) — Kofanilenencaj takonmierno-vanih baltiških držaiv Is bila otvorjena v imenu Letske od mi.mistra Ulmanasa. Konferenca je določila, da, fccdlo' tvorilie unijo baltiških držav sledeče države: Poljska, -Liibvinsloa, JEstonska, Fiimisikia, Belorusija, Uikraij-i.na -iia Ruanunija. Tudi odnošal,i med Finsko na eni in Šved-sko in 'Norveško na drugi strani bodo temeljili na riški konv-enoIli. Diskusijo o obramibnem dogoivciru med' državaunii unije se l-e vodilo tajno.
Konferenci je bil predJožen načrt ekomio-mičneg-i dicgotvicra za finančna vprašanja državnih monc-po-lorv, nadeilje refcrma dierarr.ega sistema in diskusija o vrednosti' ruskih bank.
V indluistn';ckih vpraša-n>r-h je bila predložena uvedlba mcitr-čme-rfa sistema, peten-tre^a prava indu str,-jake lasibi itd.
Komisija za pronnet in trgovino se bo ba,v!!a c carinskimi in prevoznimi vprašanji o orgteimizacif permanieratnuh razstaiv pridellliiov vsake d'ežele in . ustanovitvi trgovskih zibornic.
Obmejne države 'bodo ustanovile poljedelske ir ribiške zbornice, uredile bodo ribji lov v Baltiške: morju in bodlo organizirale vzajemno službo aa po bijanije epidemij. Vrhovni gospodarski' svet 'bo kori • čno odločil o gospodarskih vprašamj-ih.
Konferenca ho1 morala otbra\* javia.ti dmuigia/ vpr. -šanja, kaikdr so: juridične 'konvenxxje, nuine zdrav sitvene protimere, medUarodna vzajemna pome-' premieniaj delovnih zakonov, starostno zavaricvanje dlelavsko bolniško zavarovanje. Razgovari:allo -se br tudS o bicdočih odniošajih z Nemčijo, z Rusijo, z zc vezniki in z »Zvezo natodlov«.
Rusko-poljsk
Severna ruska vojska se le prebila skozi poljske čete — Zmagovita rdeZa vojska se urnika iz pred Lvova — Nove ruske divizije na bojišču - Nova ruska armada hiti na pol^ko fronto — Rusko-angleška pogajan a prekinjena 7
Picibožaj na bojišču je danes jasen. Poljakom se je ur. trajajočem beju izsilile prehed v okolici Horze1 . poerečilo vreči rusko' črto, severno armado iz nje-i Varšavo in zvezo Varšava—Gdansko ogrozu-!;oč«h posrticjank. Sunek je ibal od francoskih generalov, ki vicdiijo poljsko vojsko, ženijalno zamišljen in je imel dober vspeh. Vendar se Poljakom, po rijh lastnih vesteh sodiiti, ni posrečilo nannerovano ob-koljenje ruske četrte armade, ki se je bržkone po svojem velikem delu prebila skozi poljsko vdsko, kar priča o petpoini vojni sposicbnosbi ruske vojske.
Poljakom se je posrečilo le uljeti raespršene čete. Število ujetnikov znaša — po poljskih poročilih — krog 70.000 mož, kar bi za Rusijo, na ljudeh bogato re prišlo tcliko v pošitev. Faktično -so se na boišču pojavile nove ruske divizije, in nova ruska armada koraka iz notraavjostii proti poljslui fronti'.
Vsled dicigodikov na severu se je morala tudi ruska, dosedanja zmagovita armada 'umakniti: 'izpred Lvova, da ohrani zvezo z edrom. Pri teh novih postojankah se ibo tedaj nadaljevala nova bortba, iki je po vesteh sed iti na nekaterih tačkah že pričela.
O »popolnem porazu« rusike vojsike, kakor so ga raztrobil! v svet buržoazni listi, ni govora.
Pogajanja v Minsku se zavlačujejo; poljski diele-gati sbcije paič ped vplivom dogodkov na bojišču ter nannerujejo kovali iiz ugodnega pclo-žaia svojo grečo.
Velikelga ipomena pa je prekinjenje rusko-angleških pcgai.anj, ako se vest petrdi, da je Kanienjev zapustil Lcifiidon.
v smeri proti Kovnemu. Precej številne sile četrU armade zasledn:je^o to smeV, sledi jim- prva poljsk armada. Peta ped;;sika armada nadaljuje z zajetje ujetnikov razpršenih .bollševriikov, ki se nahajr-J vzhodinio želez, črte Medlim—Milaiva.
Osrednja fronta: Armade -te fronte izvajajo o’ kolljevalno gibanje v smeri Korioiv—Slavinski— Kovno, da hi obkolile 4. in 5. hcljševiško arima '< Sovražnik, po v sc d zasdedcvsn, se zbira v miočr skupine in obupno skuša prebiti abikcievaimo čr! -naših čet. 23. t. m. je sovražnik pri Kcvnu -napad z IjutosJjo, bi'1 je pa odlbiit s hudimi izgubami. N.: 60. pehotni pcllk iz Poznamjslkega je zicjel nad 10C ufetnilkov, medi terni diviizijskega poveljnika, tar 1’ topov, avtomobile in parke. Pri zajetju Lotmze sm ujeli 2000 mož ter vplenili 20 ibcpov, 22 brzcistvelmio ter mnogo viotjnega materijala. Po zavzetju Bjal-istaki. dne 22. t. m., so sledili še 20 ur trajajoči be:ni bc'i iki so se 'Vršili s 55. divizijo prostovoljcev, ki je p.i -hittela Rusom na pomoč z islamskim p.iebivailstvo mesta. Koncem bojev pni Bjclistcku je naša prva vizija zdela nad 7000 mož, 18/o-pov, 42 brzostrelr/ in ogromno mocžino vojnega 'Inaterijc-la. Vsled te^ poraza je demoraliziricija sovraj-fniih čeit narasla. Kozaki iz Malmuika so prešli v vei'kem števrlu nia m;? stran. V okolišu BrestiLitovskega vlada mir.
PARIZ, 26. — »Matin« .poneča iz Varšave, da c čete druge pri' i'ce airmiai:’e na svojem pohodu v če vkorakale v Grod.no.
ZttRICHJ, 25. — Po semkaj dtošlih vesteh je ibM pr ložaj na nusko-pclj-ski frcr.iti zjutra); dne 24. t. n sledeči:
Peta poljska armada .koraika v pokrajini Čehanorv Prasnjrč—Mlava,
Prva armada zaseduje pckralino Horzel—Mišiir jec—Baronove.
Četrta armada zaseduje pokrajino Os'rolenka-Kodno—-Lom za.—Zaimttnov.
Druga armadia, sega od 'Bjaliistrika dio ,0el,sfca itn o. Brest -Lito vs kega.
Ttretja arnruaifVi -operira na 'iugu Bresit-LHovskeg Tri pehotne	divizije	-in	dve	konjeniški,	'ki tvonijc
ostanke dveh	ruskih	armad,	ki operi.raijo zapadnt
Nareva, skupno kakih 10.000 miotž, so si med Mlav in Čeh s novem csdprle prehod skozi poljsko brigad o ki -je zasedla Horzel in 'korakajo proti Mišimiecu.
Poljsko poveljnr^tvo je razporedita -dve diivi-z-ob črti Kolno—L-cmza, ker upa. ustaviti Ruse ...	.	,	,	..	.	.	,	..	,	d-	,•	i	Grk,,!	r,,J's^n’ vojaiki so se zatekli v vhodno Pr m-
v.,kj so si boteh na vsak načrn odpreti pot v Bjak- j sk)0, Ru*ke čete, ,ki so korakade proti Lvovu se umi • stok. Bel, je bil hud in so czguibe na obeh straneh ,kg^ pr<)tli ivzhcdu, šesta .poljska anmada jim sde^i -hude. Poljaki so se polastili vseh prehodov preko , ^ nOYi ruski dirk# sta dosoeli vzhodno • reke. Bcljševiške	čete	so osamljene	v smeri	aapa.dino j stolca in nave	TO.ka	koraka iz	Ruske
črte	pri	Ostrolenki	Mizndce	ter	so	IbiiLe	zajete	24.	poljsko fronto.
res
PARLS, 24. — Radi jobrzcjaivka iz 'Mciakvie poroča z dne 23. ob 23'50: Sidrni ibep se vrše v 'ckolkii Brest-Litovskega proti sovražniku, ki je povzel ofenzivo. Ljuti :bc|i 'tudi v okolišu Vladiimira - Volinjskega. V ■odseku Gjelšveca nadadjujieijo boji.
'PARIŠ, 25. — Radijiobrzc'invikia iz Varšave poroča, da so bcdijševiške .čete pri Mlavi obkoljene. Bc-lijše-viški poskusi ob Stripu so se izjalovili. Pcdjske ae.le so skupljene ob ^krai.r.em vzhodu Pcleiziije.
Agencija Reuter poroča, da sio P-cd-jatki do sedaj uplenili 200 topov in 63.000 ujetnikov.
VARŠAVA, 25. — Uradno‘poljsko poročilo javila: Telkomi slednjih dveh dni so se icdiigral-i Ljuti b'oji v dolini Nareva, od Ositrclenke do Loimize. Bodjše-
Giolitti se je povmiL
RIM, 26. i(Stefiani.) — Giclitti je v spremstvu fi-naničnega ministra in sviejega tajnika, kom. Lavaična prispel v JRim. Na postaji so ga spre1 eli vsi ministri in državni- pedtajnilki, iki so prisoitni v Rimu. Giofotti ce -je po pozdravu odpeljal z avtomobilom v svoje stanovanje.
Komisije za vojno škodo.v obeh Benečijah
RIM, 24. (V.) — Uradni list »Gazzetta uff-iciale« objavlja danes zvečelr odredbo, ki' 'ustanavlja v Julij siki in Tridentinski Benečiji 'komisije za utrditev in
Jiikvi'dacij'0 vojne škode.
t. m. Število ujetnikov v bojih ob Bugu in ruski meji prekorača 50.000. Sovražnik se hoče vzdržati v okolici OsovJeca, ki ponuja dehro naravno hrambo.
GDANSKO, 25. — Precejšnje boijševiške sile se koncentrirajo severno Osevjake med -nemško mejo in Grcdinem.
LONDON, 25. — Vest, da je poiska delegacija v Minsku sprejela nalog, ma(j odbije ruske mirovne pogoje, ni resnična.
LONDON, 26. — »Pali Mali Gazzefte« im. iz uradnega vira, da je ruska vlada zaukazala Kamenjevt-naj zapusti London, predno dobi Llovd Geortfetev'*
pismo.
DUNAJ, 26. — »Vestnik« iz Moskve izijavf a, se poljski urpehi sila pretiira-jo. Ruslka armada je bistvu neiotakntjena, izgubida je le neka. en-ct, ki sc se drzni le predaleč na zahod, število ujetnikov r1; prevelikio. Ruske in ukrajinske vojsike so priprav
BERLIN, 25. — 30.000 boljševikov je prekoračilo Ijene, da ob danem tremoltku zapoične,-o z ofenzive
mel.o vz-hodne Pruske.
VARŠAVA, 25. — Vlada Zjedinjenih držav je poslala opomin, da naj poljske čete ne prekoračijo
poljsko nfarcdniostno me^io.
Smatra se to kott cipomin prijateljs-tva Zjedinjenih držav do ruskega in poljskega naroda.
TIFLIS, 25. — Sklenjena le premima ,pcgodba med
V M Višku so Poljaki v tretji seji odločno odklonili ruske predloge glede mej. Poljaki noo^o priznati niti -od Lcrd Gunzona predlagame meje.
IjONiDOiN, 26. — Sovjetska vlada je cine 23. t. m. sporočila ngleški vladi, da. njenih pogojev Poljski n: smatrati za ul-timatum, pač pa da nameruje pogaijaiti se na tej podlagi s PcAjsiki. Ruska vlada je že «d-
jetskto Rusijo in Armenijo. Sledila bodo mirovna stcpiLa. -od zahteve, nai; se na Poljskem ustanovi de
ko hitro dospe boljšerviSki delegat Le-
soivt«
pogajanja gr and:.
CARIGRAD, 23. — Poročilo generala Vrangla: V priimonui Azovskega morja! napredujejo naše čete. V :.dseku Kubana in Vclčevoga je 'sovražnik pričel z ofenzivo proti Valdhajmiu, bil je pa odbet preti Čmigovski. Zajedi smo cel polk. V -okclsci Jekateri-n.oslava in Novega Morskicva, severozripadno AiLek-sandeovskega' so se p oj aviili veliki boljše vikom.
V.VRŠAVA, 25.
•hvlja;
lavska civilna milicija.
ViSTI fZ ITALIJE
Težki Uoji med msoslovensklml In albnnsKinti četami
BELGRAD, 2C. (Izvirno.) — Albansko vprašanje ie stopilo v novo in najnevarnejšo fazo. Močna icd-'elkii adibcnskfh vistašev se prekoračilli na več tolčkali ugoslovensko bojmo' črto. Oni’ so ibcgartlo oslcrbljeni 3 miunicij-o in r-ijimodemejšiimi tcpoivi. Zasedli so :.zne ohmejn e kraje in zia nekaj časa tuda DLbno. Nastali so Jrelr hudi' spopadi med1 jugosdovenskimi jetami in dbcinskiimi vstaši. Glasiom vesti fugosdo-enskih lisitov, ki si« bide ipotrijene po uradnih poro--Lih, se nahajajo med vjetniki tiudi dta'lli.janski častniki. Iz dokumenltiolv, najdenih pmi vjetniikiih se [e igotovilo, d£ se morejo na jugo»sLoivenski-aLban'ski :r.e;ii pričakovati nove, širše akcije. Kakor se pravi •e bodo ucieležili teh akcij taisti albamski oddelki, ki so se v Valeni bojevali proti- italijanskim četam, e s to razliko, dla bodo tadorait števidnoi močnejši in 'a bodo stali pod poveljstvom italIjauskiih častni-';crv, ki razpolagajo z ofciilmiimi denarniimi sredstvi. 7 tukajšni;i;h -pclitičn-ih :krogih vlada vsled tega velika vznemirjenost. Vlcdla se |e sestalsi k nujni- iz-edhi seji, na kateri je na dolgo in široko razpravljala o picložaiju. Ukrenile so se vojaške mere. Voki, ki na(: ibi ce bili .poslali v czad-jie, ostanejo na .lojem mestu. Govori se budi o eiventuelni delni V'obilizacij'i.
Ako so te vesti resnične, se nahajamo pred sotu-oiijici polnio nevarnih vojaških in d-i-pd-cmatičnih ileuk. GoviGiiil! se, 'da si' Italija skuša opomoči' cd :id,i nega (i poraza, poslužujoč se taistih albanskih sitašev, cd katerih je bila pred nedolgim čašam- te-;enai Ne pove se pa, alko -ni Jugoeiaviirjta prej napravila isto na škicdlo It-alije. Tu se hoče na vsak način ■ 3c'ieti, da ima Italija pri tej akciji, ki je bala na/,brže e v Valoni sklenjena z Albanci, daljne namene, t. j. 'a pride po raznih ovinkih do sporazuma v jadran V-em vprašanju. Do tega sporazuma misli Italija irisiliti JugoslaviJio s tem, da priveže jugosli-venske c-te na Skader, kar bi bilo Jugoslaviji zelo nepristno. Ako je tako, moremo pričakoivati na -Balkanu 10ve 'pustolovščine, nia kaitenih ne bodo interesir-ana aio ifiudstv.a teh dveh -dežel, ampak tudi Ijud-'.70 Italije. Iz vsega tega se jasno vidi, da niista ti ve buržuaziiji — jugeslo venska in italijanska — ;>ustrLi še svojo politiko intrig in krvi.
Me:!kem! prihajajo pnve vedti o bojih mied |h»goslo-'.r.iikiimd in albanskami četamiii. »Nova idioba« piše 'a se oemrjo albanske čefle do 8.000 miciž. — Zadnjih ■jev se je udeležil tudi reki slo-vensiko-tsrbchrvaški -edk pod1 pove!|sl'vom majioija Žureka '(Zagrebčana) »Novil List« prinaša vest, da je zbnai kraiLj Nikola jot 10.000 čmogcirskih prosto vencev fin da se na--erava ž »jčmi iskrcarti v Skadru. — -»iNoiva Doba« .13 Vi nara>vni06t, d'a se je kritij Nikola že izikroal.
Vise te vesti ni' mogoče kontrolirati. Gotovo pa je,
' ?. | e položaj napet.
JUGOSLOVENI SO SE IZKRCALI V BARJU.
SKADER, 25. i(S.) — Dne 20. in. 21. t. m. so se iz-o.ili v Banju štirje 'bataljoni' jugoslovanskih čet . petvi in munl:cijo. Del čet je že prišel z airtriljerijo az Bojano v pckrajinia Antliit, namenjen na Tara-•'š,, kamor doupeo, kakor se zdi, -tudi -ostale čeite. Gori Dobrav oda in Medjuirek, ki obvladate cesto 3ar, sta biili utrjeni s tepovi. V Barju se pričaku-?io drage jiugcdiovenske čebe. Dne 23. t. m. -so napadle jugoslcve®?ke čeile desno krtillici Albancev '.'krajini severe^vzhodno od Ska-dina, vponallj^jicč iruoigo attiljerije. Albanci so miorali pujstiti ozemlje pokrajini Kastrat; čin Sereiji. — V Skadru je bazer .-.prt. Na 'ljudstvo je bil izdan poziv, da se vsi po-i. |o v 'boj piioti vpad;aioetm.
.RIM, 26. (Izvirno.) — Juitmplšnji »Tempo« pravi', ',a so juigcisiov ensike trditve glede udeležbe Italije la albarngkih vpadlih neuitemeljece. — Le na zahtevo ■M-lanske vlade je zaisediel itsllc-miski odeliek Sv. I-an Medil*mski. — Jugcslovem&ka; trditev ije izredno '.sna 'in dopušča slutnje o .obskurnih, zelo nevarnih ij.-nevrih, ki zamojiejo dovesti do novih vojnih pu-;olovščia.
Tudi Srki vdrli v fliMIo
BRINDISI, 26. {Izvirno.) — Medtem, ko so se iiz Jcro3li Jugoslovani v Baru, so Grki v Epiru prekoračili mejo, določeno od londonske konterenoe, in naršiirajo na Argincikastro. — Že pred časom je gr--ki genenalmi štab kcncentrimafl v takoimenovanem ‘itilkotu na albanslki meji airmadmi zbor kakih 15.000 .nož. Voiaiško poveljstvo je nastanjeno v Janami odkoder vodi operacije. Čete so bile deljene V dva veki oddelka, od katerih prvi m-aršariai na Kori00, -irisgi pa koraka od Han Kalnbat-i naprej po poti, ki vodi v Arginckastro.
obisku Trockega Je domnevno bil ta, da bi preprečil dovažanje mimicije v Poljsko.
Z ozirom na te govorice je bila v Berolinu objavljena .poluradna nota, v kateri se zanika, da bi bili imeli kaki nemški 'odposlanci sestanek s Trockim v Protskeniu, kjer da so .se začela, .politična itn vo-Jaška poigajanja v svrho dogovora za nadaljno skupno pa« stopanje Nemcev in boljševiko-v.
Nemški delavci v Rusiji. Brzojavna agencij'a »Rosita« poroča, da »e je obdržalo v petrograLskem tlelavskem domu zborovanje »Osredlnjcga sveta siii-aiilkajtov« na čast nemških delavcev, prišedših v Rusijo. Del teh delavcev ise je podal v Moskvo, kjer bo delal v delavnicah »Kcll-omna«. Drugi del, z dinu-žinaimi, z inženerjem Jageitem -na čelu, se bo nasU:i-niil v guberniji Vjatka. Ta skupina delavcev se bo barvila s poljedelstvom na zemlji, katero ji je izročil Sovlet. Kasneje se bodo ziida-Ie .tovarne papii ja, 'kjer bodo micigLi nemški izseljenci izkoristiti .svoje tehnične zmožnosti.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
»Pescecani« Julijske Benečije zahtevajo od vlade odškodnino
¥
RIM, 25. {Izvirno.) — Zjutrajanji listi obja.vl a.jo sledeče informacije: Vsled živahnega pristajanja upciri proti i st-rsJni lad edelničanjev Julijske Benečije na to, da j dosežejo od vlade ctdšfccdminia za zgradbo ladi j pred Poljsko poročilo z dne 24. t. m. | premirjem, nameruje državni podtajnik za trgovsko
j nnornariccv uvesti nekak ukrep, da zadovolji vsaj Severna	fronta:	Zadnje čete četrte sov< etske ar- ■ deloma zahtevam »Zveze lad.edelničarjev Julijske
mn-de, zbrane	v	močne skupine so si .po Ijutem, več Benečije«.
IZ JUGOSLAVIJE
Sklicanje narodnega predstavništva.
Narodno predstavništvo se skliče za dan 25. t. m.
- Na prvi seji bo podal ministrski predsednik Vesni č izjavo o -prešli vladni kritni in o vl.dnem programu. — Dnevni red1 za nadadjne seje je: Deibata o volilnem redu, sprejem proračuna in miravnih po-ijodb.
Odprava potnih listov.
Ministrstvo za notnamfe stvarni sporoča, da -se potni listi za potovanje v mejah Jugoslavije, odpravijo. Namesto potnih iistiav stopijo navadne legitimacije.
Politični Mii
Trocki se je pogajal v Berlinu? Angleški londonski list »Times« cibjarvija podhobntofrfi o nekakem posetu Trocikega v Nemičiji'. — Trocki je baje sklenil z nemško vladlo dogovor, glascm katerega nai bi ta pcslednja dala 'Rusiji munčeijo. Izvršitev tega dogovora se je baje že začela. En del mvnioije bi bil plačan z dragulji bivše carske krone. — Drugi vzrok
Proletorijatu plebiscitne^ ozemlja
na Koroškem I
Z ozirom nato, da se 'tudi naši čirtatelji zanimajo za usodo konošk-ega delavnega naroda in ker prinaša tukajšnje meščansko časopisje zgolj tendencijozme veisti o plebiscitu, na Koroškem, ohjavlamo v informacijo javnosti ta članek, 'ki. je bil v bratskem glasilu »Rdeči pra,por« v Ljubljani deloma zaplenjen.
Pariška konferenca, predstavnik svetovnega kapitalizma in limperi alizimai, je poslala k nam na Koroško nekako komli-sijo, da dela miekrk plebiscit.
In evo danes komisije v plebiscitnih zionah A in Bf S tem se je pričela prava kcmedij a. Nacij10.nadi 3ti.6ni isvet koroške dežele besni1. Od ene -strani se vpije komigij,i: »Živio«., oid idiruge strani pa: »Heil«. Naci.lo-•nalisti na Koroškem so •zlbesnelii, obojni, nemški in slovenski. Dclge procesije teh nacijonadistov romajo k tej 'komis-iji, se pritožujejo, protestirajo, pros jo. L,judstvo se razburja na .shodih, potom brez-vestnega časopisja, postaja nestrpno in ikriči kot znorelo, čaiscpisii, nemišiki in slovenski prinašajo lepo, slovesno obrobljeni dolge, ognjevite pozdravne člar.ke, kjer v antainliniih jezikih slavijo predstavnike »pravice« in se jim prilizujejo na svoj način za n:klen e-nost. Komisija pa gleda na vso to komedijo, ki je ne razume itn izida tu in tam kak plaikait glede »tako-imenovanegai« plebiscita.
Talko izgleda zdaj ta glasovalna norišnica na K-orošikeml
iNas 'komuniste briga ta komedija le itolliiko, v kolikor se 'tiče proletarijata. In tu nas navda žalosti Danes je na Koroškem; socijalizem pokopan, danes je naicijonalistiičlna gonja omamila vise delavstvo'tako, da Je popolnoma 'pozabilo na svoje socijalmo stanje irf slepo drvi za'hacifo.na'1-isti. Danes na Koroškem ne moreš 'biti .pravi soctfallst; ako si isocijafet, miairaš molčati, drugače se ti zgodr kakor Liebknechtu v Berlinu.
Temu je krivo Izdajalsko početje vodiilniih 'krogov v vrstah socijalne idemokr-aoie, v kateri je icng-nii-ziraln naiš koroški pnodetarijat. MentaHteta koroJkih socijalistov se danes popolnoma nič ne razločuje od mentalitete reiznšh nacijonalcev. Lckaikili. p3.trij>(i,ii-zem, ki pravi: »Mi smo Korošci-!«, je pri isooiaifetih raivro taiko v modi kot peli drugih 'huTžus.c-iij:rait strankah. Duh initeinac.ijcmale gi.ne iz mas ve.Jn.o bclj in bolj -in .poliiti'6no obzorje koroškega iproletairi-ijata se krči v 'koroSkem šovin:sitičnem močvir u.
Politike, 'ki jo v tem pogledu dela na Koroškem ctficijelna nem-ško - arvstr-ijska sccijalna demokracija z dr. Rennerjem na čelu, ne moremo imenovati dr.iu-[Sače kot veLiiko .političnio 'umazanost. Skoivo ves stro,kovno in politično organizirani proletariat na Korošikem je popolnoma 'poid vplivom sosednje nemšiko - avstrijske soc. dem. stranke, ki. ga izigrava v svoje nesočijadistične,, naciljomalne svirhe. Neka.j tega proletari ata je sicer formelrio erganizvian-eja v jug. soc. dem. stranki ali vse te organizacije so faktično pod1 vodstvom in vplivam nemfike soc. dem. stranke, ‘katera d;aje vodstvom teh organizme'j direktive za postopanje. Voditelji soc. dem., stranke pri nas so zloglasni »sedrugi« Groger, Pme«sien i. t. d.,
'ki se prav nič ne razločujeo cd drugih nocijanal!-stov D'Anniunzijevega. kalibra. — Ves vpliv stramke so udinjale nacionalistični in ldkaiipail ^j-ctič-ni propagandi. Trenutno so irlbviadfeli raz^čaja delavstva, zato deliu e zavestno., brezobzirno na sorodno jugoslov. soc. dem. stranko, ki ipa ^pničo- teh raizmer žalcslnai sitoji' ob atrani in igra vlogo .politične mevže. Usoda jug. soc. dem. stranke je res obupna. Delavstvo, faktično pod vplivom nemških strank, niima nikakega zaupanja do svojih voditeljev, iki- ih vobče poniževalno imenuje »Kranjci'!« Dalje se je vsled narodnostnih razmer nateplo v stranico 'imw<o •sumlivih elementov, veleposestnikov, trgo^^cev -in drugih takih ljudi, ki' so .po prepričanju vse prej kot socijainsti, ali iščelo zaščite v njej. Liaihfoo si mislimo srčne belečine scc. dem. stranke cb pogledu na Ias>t-ne pristaše. Zatorej tudi ta. .neodločnost v vodilnih vrstah naše soc.ijal - patrijotske nacijonaine stramke v pogledih na koroško vprašanje, -take cincava pisanje njenega ča.sapisja.
Pravo ori eutitana sociialisitična pni;tika najde tudi iz tega >č:sti izhod. Mi komunistbi v ^•geshn-en-' skem delu Kioroške smo v tem pogledu že jasno precizirali svoje stališče. Naš delegat, ki smo ga poslali v Vukovar, je na Kongresu izjavil, da kcmumVtično orijentiirani prelet arij at na Koroškem odiklania' plebiscit, ki ga nam je servirala pariška kapi-tat-ističraa gospedia. To izjavo je pozdravil takrat oeli kongres enodušno. In .koliko prahu je -vzdignila ta -izjava v časopisu naših socljcl ipatrLjotov. Koliko nerazumevanja, zavijanja!
Isto stališče -kot mi, zavzema glede plebiscita tudi fccnuunistična stranka v Nemški Avstriji in njena voditelja Keiže in Tomasch v Celovcu.
Proietarij.atn Kcrcšike in .posebno onemu iz zone A in B pa kličemo:
Delavci iz fabrik, iz lesov, kmete z njiv in travnikov in vs-i tisti, ki ste tlačeni, in ki čutite jarem kapitala na vaših ramah, vas »plebscit« -ne briga čisto nič. Tak plebiscit ni stvar delavstva! JDelav--stvo ni zato tukaj, da bi delalo meje med' narodi, ali da bi pomagalo b-oržuaziji graditi take meje; ampak delavstvo mora meje, 'ki jih kaipitateem grai-di, razdirati in podirati. Meje podirati je tvoja na. loj«, proletarljal! Pustite gnilo nemško in sd-ovesisko ^ /
! buržuazij©, naj s« grize med seboj, naj dela meje, ; ker gospoda nima. drugega dela. Ona je dolžna, delati
taiko, ker je obsojena od usode časa na smrt do s« bo s tem izčrpala. Cfiji delavstva so čisto drugi, posebno v današnji -revolucijonarni dobi. Mi se moramo boriti za vzpostavitev sovjetske demokracije, katere sliko maan podaje bralska Rusija, za vzpostavitev proletarske diktature.
Na dam plebiscita naj' vsak zaveden proletarec, vsak komiuniisit ostane doma! S svojo abstinenco pokaži, ti delavstvo, svojo politi črno zrelost, da ne priznavaš odločb Pariza.
Delavstvo, me hodi se klanjat tej ententni Komisiji, ne bodi lizat rok, ne vpij »Hei‘1« im »Živio«, me trosi cvetldic tistim, ki so predstavniki goji&ega družabnega reda, tistim, ki hočejo uničiti sovjetsko delavsko Rusijo, Broletarijat ni za te vrste »plebiscite«! To je naše komunistično stališče, stališče jugo slovenske in nemške komunistične stranke, katerega se držite. To kar nam predpisujejo, mi samoodločba narodov, to je uspavanje mas v stari režim medsebojnega zatiranja, iz katerega vstajajo le krasne perspektive za kruto medsebojno vojsko. Delavstvo, ne prepiraj, se, pod katero kapitalistično državo hočeš pripasti, okleni se komunistične stranke, ki bo vse narodnostne prepire rešila boljše kot Pariz in emitenta, okleni se komunistične inter-naoijonaie, ki vodi resničen boj proti vsakemtu za-siužnjenju pravtako socijalmemu, 'kakor nacijonalne-mu.
Komisiji pa kličemo:
Vive le communisme initemational!
Koroški delavec.
Koko Izsiedo soetounl mir
Danes v dirugem letni takozvarnega »versaljskega miru« in ima!© manj ikot dve leti po, premirju z Nemčijo, je položaj v Evropa im Aziji sledeči:
. Poljska: — Oikncig 600.000 Poljakov je v smrtnem spopadu z Mizo enim milijonom mustkih boljševiikov.
Kavkazija iim Mala Azija. — 250.000 Rusov, 150.000 Turkov, 120.000 Grkov, 80.000 Angležev in 16,000 Francozov se nahaja v vojnem vrtincu, ki se suče serif rut ja,
Sirija. — 45.000 francoskih kolonija!cev je v vojni z Arabci.	.
Trači j a. — Gibki, Turki in Bolgari v divjem konfliktu. Bolgarska mobilizira za vejmot sproti Grški.
Albanija. — Albanska iljiudska airmiaida je v vojni s S ribi.
Jugoslavija. — Italijani in Jugioslovemii so pod orožjem ob demarkacijski čuti.
Gornja Šlezija. — Boji med Poljaki, Čehi in. Nemci.
Indija in Perzija. — Oborožene vstaje proiti Veliki Britaniji so na dnevnem rediu. Severna Perzija je v rokah domaičih boljševikov. Gueriljsko bojevanje v Afganistanu in na indijelki -mejil,
Sibirija. — Japonci so v vojni z Rusi in Korejci v vzhodni Sibiriji) in Mandžuriji.
Južna Rusija. — Vramgel, masledinik Deniikina, podpiran od Angležev in Francozov, izvršuje vpade in rope s Krima nai mlesta in vais-i v južni Rusiji.
Irska. — 80.000 Angležev in 50.000 Ircev je angažiranih v nepretrgani voljni.
Egipt. — Lokalne revolte, izgradi im atentati proti angleškim] zatiralcem se ponavljaj© neprenehoma.
Kitajska. — Visa država je v civilni vojni'. Južna in severna Kitajska sta v boju itn zadnje čase je vstal oboroženi konflikt med frakcijami v severni' Kitajski.
Maroko. — Španske čete so v vojni z upornimi tolpami miairočamiskih domačinov.
Belgija. — Odmošaji med Belgijio in Holandijo so še vedimo napeti, vsled1 spora zaradi meje.
Finska. — Finci še niso1 sklenili miru z Rusi,o in razmerje s Švedsko je napeto zaradi Alandlskih otclkiov.
»ezmadki, da je nafial borba isto kao za aašu, tako 1 za njihovu stvar. Na žalost, još intade nesrijesniika, koiji se nalaze u našo). sredini, i koji) pristanišč rad) nekakvih sebičnih motiva, od kojh se jedam zrazi©, d'a nehi hrtjeo sudjeJovaiti a odboru, dok se ne riješi — 'jadranska .pita-nle. Ovaj sigurno kod svojih zdravih očiju slijepo gleda u jugos laven skir buržuaziju, za ikojoi drži, da če mu donijeti slobodu i spas. Ovaf, dao bi se iprii.je stožiti sa gospodama guilafcožarna, fcoja su u marno doba pri; e ra/ta skupijald se oko svoje nastražnfačke inštitucije, pod zv učnim imenom »Na-rodba hrvatskia radničfca organizacija«, ko joj je bito dotičnak i član. Pomislite samo to, gospoda patri-joti i šovinisti jiugosl. buržuazije: adivokaiti doktor!, poduzetnici i ptiisanči-či osudili se podiignuti organi-zacfjiu i nazviati ju radnfičkom. Pošlo njim je dionekle i za rutkami; zaveli nekojiu statinu aiesvijesndh ratdnika -ali fccji su ockna-h naklon osnutka našel pnav.e is tinske ra-dnoake borbene organizacije ©stavlj-ali gospodu gu li.'kož e na ©jedilu, i ti radnidf pristupajnči u s/vot)u vtortito borben u organizacij«, čim su ta gos,poda patriotizma * nsacajionalizmta uvidtjeii', da smo itn pokvarili račune, btjeli su, dla- nam se ©svete. Više puta znali su mavaijivati kao ddv!('e zvijeri na naše skup-šbine sa padvai ama, — prikaživa,j uč i n as fcaio tclbiože, da smo se prodialrii Njemcima. I sada te ista gospoda sa njdhiovim sjiedbenicamia hoče, da nas prikazu, da smo se prodali) Tailjancimiai. Mi se rojesmu .prodali ni (odrtima, ni .drugima, mi kao radna klasa, jesmio otTganiziirani nia revoltucAjonaimom stanscmštu i principu med-j-unar-odnioig sodja! izmia Treče foutemacijo-riale.
Mii nikako nebi' mogli stožiti se sa nacijonialistima i šovinistoma, kojd vode miržnju protiv druge narodnosti. Ta gospoda predhacui-u nama ono, što su oni. Dok je austrijska vladajoča klasa Mia na krmilu, služila su ta gospoda vijemo cara Franja i Kairla, A sada komu staže?
Pred nama leži veliko polje rada za pnosvješči v anje i praburfjLvainje radnog pučanistva u Is tri ji, ali na žalost naiazdmio se u velik©} ciskuditoi; i neštašici so-cljakstičke brvatske literature i bez svo|, e štampe, k.oja jeste je dan. od1 najiveoih aiimbemifca u Ijudskiom društvu. Štampai, Loja jeste -jie-dna od najmiočnrjjih oružjia radničke klatse.
Razveselilo me, da .se naši drugovi' iz Piule j-avljaiju o potrebi liiteraiture i štaimpe. O torne se dl do sada govorilo d pisalo, ali na žalolst, uvjek se .preko toga prelaziloi. Marali’ bi jedrnem ©zhi:i!|nio zauzetdl se za stvar. Pojedine! nemogu ništa u;čindtii, i zato mi bi miorai z-aj e dimčku drugarsku spor ažurnimi akcijtu pp-duzetti, da se jedtnioro več nuože dločii do maše sooija-lističke hrvatske štampie, kiojio); bi bila zadača, da širi loomiunis tičku ideju po svima mjestftmia a kute-vSma diiljem djele Istmei. Aho> hočemo uivjek naglasiva#! nennaiiruo sila, nemajinlo čovjeka, ohidia ca taj. nag čin niti nečearao mikdla dioči do naše željene štampe, in potrebne nam ilteirature. Mii smo se cibratiŠ na rtazne straind, da nias po mogučncistii mioralmo i mate-rijalnio pomcigne. Ako :li' što dobijemo razglasiti čem© knoz »Delo« i »Ltavoraitore«.
Socijaluisitička stranka Venezije GilulUe ©držati' če dne 11. i 12. septembra kongres, ca kojeim bilo bi potrebno, da se poduzme akcija za piokrenuče. soc. štampe u hrvatsikcm jeziku za Istru. Drugovi ipni-prenmite se do kongresa i zahitjiervajite isvoju štampu.
IZ STRANKE
loKriisi!
Vodstvo stranke vabi pcoletariijal Italljie, da stopi v nedeljo na tr.ge v svrho protesta proiti varljivim manevrom ital. vlade z ozirom na Rusijo. Potrebno je tedaj, da se zganejo tudi delavske mase Trsta do resnega, in odločnega nastopa, ki na)) vsaii vladi ofici-jelno pripoznaiije ruske sovjetske Ijudovliade.
Scdlrugi dieiavci v Trstu prihitite vsi na
veliki javni shod
ki se bo vršil v nedeljo, 29. avgusta ob llfib zjutraj na trgu Donadooi.
Govorili bodo: poslanec Cezar Alessandri, Josip Passigli, Josip Tuntar in Marij Malatesta.
Živela sovjetska Rusija in komunizem.
Odlbor
socialistične skupine v Trstu,
Za Msku soclallstlEHu Stampu
U 33 'breju »Dela« piše jedan naš drug iz Pule, kako iz seljaka pestadoše nadnioil, a od radnika paik osveclcčenii socijalisti; uvjek živučri. na selu imajiuči dnevce veze sa seljanima oni ipositaidcše agitateri socijafema. Kao takva pojava rastrešena je po svima kapiltalističkim državama, i to ,po svima grado'Viimia i selltma, gdje više, gdl e manje. Nije nilkakvo čudo, što .se .jedniem jedan dopisnik at »Pučkom Nepnija-teljiu« izrazio, da gospoda komuniste .dolaze iz gradia u selo, daj danais, diaj sutra, i tako. seljak postane komunista. Dakako, ali dtopisnik »P. N.« i njegove kolege, morali bi znaibt, da je svaki radMk komiu-nista, 'ali .en nežna, da je komunista, kao 'takvi j.esu protijvmdci samo iz neznanja i nepoznavanj a komu-nirs'tič:k'cg cilja i njegove .velike apasomoisoe ideje oslobcdijenja tradneg čovječanstvoa. Ako li [le čovjek niajzabucanijij, k torne još živi u Mijedi i stradanj«, kao takaiv diakako teži, da se ©»Lobodi sviega tega zla i prekletstva, ali nelzna kako, jeribo ziadojen je egoističkiim buiržoa’S.kim dluhiom, paitriicitskim ludiilem, nacijionalizmčim i klerikalizmom,. Ako li pa diodje, kojit svijesni ©rganiiziirani komiuriisita u do ti ca j sa ovakvi.m ljudiima, kao ifakvi još, uivjek izbjegaval«, neče da čujiu o komunizmu, kcij} nosi sreču i spas svima narodima ojeloig swi| eha bez razliike vjere i rase.. Ovi nesrebnrici neznadu, (kad se iboire protiv
Pokrajinski izvrševala! odbor soc. stranke ter deželni odbori iz Trsta, Istre in Furlanije, ki so se sestali k nujni seji, da odločno protestirajo proti neznosnemu političnemu položaju, ki ga je ustvarilo vojno stanje;
jemljejo z zadoščenjem na znanje poročilo o tozadevnem dosedanjem delovanju pokrajinske strankine eksekutive;
sklenejo sklicati v nedeljo, 29. t. m. ob 10 zjutraj v zeleni dvorani Delavskega doma v Trstu izredni sestanek vseh socijalističnih skupin Julijske Benečije v svrho, da se pretresejo ter določijo vsa sredstva za energično postopanje, da se zaustavi izvan-redni položaj v pokrajini na političnem, upravnem in sodnem polju in ,\udi, da se olajša razpravljanje vseh velevažnih vprašanj, ki so na dnevnem redu pokrajinskega kongresa, ki se bo vršil 11. septembra. Nedeljskemu sestanku morejo prisostvovati s posvetovalnim glasom Delavske zbornice vsaka potom enega zastopnika in tako tudi pokrajinska mladinska zveza z enim zastopnikom.
Skupine imajo pravico iu dolžnost, da pošljejo po enega zastopnika, izvzemši tržaška skupina, ki predstavlja zase že deželno zvezo iu posostuje s številom delegatov, ki je sorazmerno številu njenih članov.
Pokrajinska eksekutiva se sklicu/e k izvanredna seji v soboto, 28. t. m. ob 14’30 (mesto v petek, kakor je.biloi niazin.ain5'eirio) v prostorih ».Lavoraitorja«.
Naj iruihče ne mianjka.	Tajnik.
Generalni svet »proletarskega akcijskega urada za odškodnine vojnih škod« se sestane 30. in 31. t. m. v Trstu.
Dnevni red: 1. poročilo urada in referati o sedanjem položaju (Giacometti in Alessandri.) 2. problem vojnih odškodnin (Alessandri). 3. izredni režim Jul. Benečije in Tridentske Benečije z ozirom na povojniško rekonstrukcijo (Passigli, Groff). 4. medsebojna zveza med zadrugami in sindikati (Munari, Marini). 5. financiranje urada (Giacometti). 6. razno.
Poživlja se vse politične organizacije na Goriškem, da izvolijo za strankarski deželni zbor v Gradiški ob Soči na dan 4. in 5. septembra svoje delegate. Vsaka organizacija ima izvoliti po enega delegata, kjer pa število članov presega 200, pride na vsakih sto po eden delegat več. Kjer politična organizacija pravilno ni še ustanovljena, naj člani, ki imajo izkaznice izvolijo zaupnika.
Delegate je prjaviti izvrševalnemu odboru socijalistične stranke v Gradiški.
Dnevni red zbora: 1. Sestavitev zbora. 2. Poročilo iz-vrševalnega odbora (Sodr. Tonet). 3. Finančna poročila (sodr. Inwinkl). 4. Deželna organizacija in razmerje z Delavsko zbornico, z izobraževalnimi društvi in zadrugami (sodr. Callini). 5. Politične in upravne volitve (sodr. Tun-tar). 6. Tisk (sodr. Inwinkl), 7. Šola in proletarijat (sodr. Miani in Stanta). 8. Izvolitev izvrševalnega odbora.
Ker se gre za skupno organizacijo Furlanov, Slovencev, Nemcev v zahodni Beneški Juliji in je to prvi deželni zbor vseh organizacij je* dolžnost politične skupine, da pošlje svoje zaupnike. Pristop na zbor pa imajo tudi strokovne organizacije po svojih odposlancih, ki pa imajo na zboru le posvetovalen glas.
Določila.
1. Kongresu morejo prisostvovati vsi strankini odseki, ki imajo pravico do toliko glasov, kolikor izkaznic so dvignili in plačali. Kongresu Izvrševalnega Odbora, nadzorstvo in ravnatelj »Lavoratorja,« ki imajo pa odločujoči glas le ako hkrati zastopajo kakšen odsek.
2. Vsak odsek odpošlje neglede na število članov enega samega zastopnika. Odseki z nad 200 članov imenujejo za prvih 200 članov enega, za vsako nadaljno ali načeto stotico članov po enega zastopnika. Taki odseki naj preskrbe, da bo zastopana tudi manjšina. Zastopniki se izvolijo na posebnem zborovanju odseka z večino glasov. Priporoča se, da bodo zastopniki iz kraja samega, kjer ima odsek sedež,
3. Vsak zastopnik se mora izkazati s poverilnim listom svojega odseka. V tem listu, ozir. izkaznici mora biti navedeno število od odseka dvignjenih in plačanih izkaznic.
4. Pri pismenskem glasovanju, ki se . vrši na zahtevo predsedništva ali vsaj petnajstih zastopnikov, odda vsak zastopnik toliko glasov, kolikor šteje njegov odsek. V slučaju, da en odsek zastopa več zastopnikov, ima vsak zastopnik sorazmerno število glasov.
5. Vsak odsek lahko predlaga Izv. Odboru spremembe in dodatke k dnevnemu redu; ali naznanjeni morajo biti potom priporočenega pisma vsaj do 25. avgusta tajništvu.
Dežel. Izvrš. Odbor.
Priglasitve z imeni zastopnikov naj se vpošljejo tajništvu Zveze hkrati z zneskom 3 L potom poštne nakaznice do 25. avgusta t. 1.
Odseki, ki še niso plačali izkaznice za 1. 1920., naj to čimprej store, da ne bodo izključeni od kongresa.
Tajnik.
Odseki, ki še niso vposlali 1 L za stroškovni zaklad za sklicevanje narodnih svetov, so naprošeni storiti to čimprej.	Tajnik.
Prispevek 1 lire zai »zaklad narodnih svetov« je iimieiti Jia način, da mora vsaka skupina iztiinjaiti in vplač ati za vsakega člana po eno Hro, kd se vpošlje nravnost vodstvu v Rim, torej ne eno liro za vso skupino.	Tajništvo.
Vse naše strankine skupine (sekcije) so naprošene, da naznanijo nemudoma strankinemu tajništvu v Trst, imena delegatov za deželni strankin zbor in število svojih članov.
piju, pri Trgoski in obrtni zbornici ali pa pri civilnem komisarijatu ter se morajo predložiti izpolnjeni z zahtevanimi podatki generalnemu komisarijatu (urad VI., soba št. 18 bis).
§ 4. Kdor bi opustil podati v danem roku naznanitev, ali pa bi podal nepopolne ali neresnične podatke, se bo kaznoval z globo, ki gre do 10.000 lir. Poleg tega v tem slučaju gen. civ. komisarijat lahko proglasi, da je izplačilo nenaznanjenih svot brez pravnega uspeha.
Pripomba: Obrazci so različnih barv. Za tirjatve naproti zasebnikom so beli, za dolgove naproti zasebnikom so svetlordeči, za tirjatve proti državi so rumeni, za dolgove proti državi so zeleni ter nosijo ime države, proti kateri velja tirjatev ali dolg. Interesiranci naj na to pazijo ter tudi na določila, ki so natisnjena na hrbtu obrazca.
Opozarja se, da ta naznanila niso v nikaki zvezi s postopanjem za vojne poškodbe, za katere treba posebnih prijav.
Obrazcem se ne priloži nobenih dokumentov, ne v izvirniku ne v prepisu.
Nadaljna pojasnila daje VI. urad gen, civ, komisarijata.
Urnik za dvignjenje obrazcev: Od 9—13 v uradih Trg. in obrtne zbornioe (soba št. 18.), pojasnila od 11—13 i-stotarn (soba št 13).
Uvoz obligacij in akcij družb in trgovskih podjetij iz bivše avstr.-ogrske monarhije je z ministrskim odlokom z dne 11. t. m. dovoljen.
Poslanec Cosattini je interpeliral radi dogodkov v Pr-vačini in radi aretacije sester Boscarol v Tržiču.
Poslanec sodr. Alessandri bo govoril v ponedeljek 30. t. m. v veliki dvorani Del. Doma o francoskem socialističnem gibanju .med vojno. Opozarjamo na to predavanje našega neustrašenega zagovornika.
Pokalo in treskalo je to noč v bližini zaporov v ul. Co-roneo, kjer se je uprlo nekaj ujetnikov in skušalo ubežati. Skupno je bilo od prihitevših vojakov oddanih nad sto strelov.
Poziv! Vsi sodrugi, ki so bili izvoljeni v upravni svet pokojninskega zavoda za uradnike se poživljajo, da takoj j Rojc Peter 2’05, Adami 2, Boero 2, Zamperlin 0'50, Bone
Zfl TISKOVNI SKURD „DEbfl“
Dosedaj izkazanih	L	24890
Nabrežinski železničarji	L	47'—
Skupaj L 295 90 Srčna hvala! (Glej imenik darovalcev nižje doli!)
Za politične preganjance in za tiskovni sklad »Delaje nabral Rojc Peter med nabrežinskimi železničarji 97 lir, od katerih gre 50 lir za prvi namen in 47 lir za sklad Dela«. Darovali so: Pavlina Jožef 2, Furlan Benedikt 2,
podajo svoje demisije iz upravnega sveta Mešan odbor prolet. organ, za volitve v soc. zavarovalne zavode.
mm vestnik
lpl,ii!nlneDeHoPrme2ir
'Prevoznim delavcem, mornarjem in železničarjem vise h dežela!
Sioidrugl! Mednarodni kongres prevoznih delavcev,
©bdiržan v Krisbijamiji meseca imiarca 1. 1., poa»Mja »Mednarodno delavsko prevozno zviezo« in vse njej prikd.iLcene organizacije, da ®e zoperstavi jo — z vsemi razpolagajočimi sredstvi — MOireMtMnii poskusom obnovitve groznega ječanja', pčrodivšega se tekom svetovnega klanja.
Z izidiaitno podporo Poljski, ki .niaj prenaša — naiva-livša v Ruig.ijio —! posledice svojiih iupperijaliistionlh sitresTiihenj., Ukrepajo kaiptakstiičn© vlaide © n oveni e veti© vrnem krvavem podjetju. Zato kliče načelnik »Medriaroidne pr e vozne zveze«: vsem prevoznim delavcem, mornarjem in želeiztnličarjtem, da .preprečijo — vsakoršnisn potom — kapitalistične namene, ki 'davijo pnoleitiatriijia.t v medsebojnem klanju. Zaihtiva,
■da se povsod; — soglasno z držanjem idelavcev dežel upršiih se .prevažanju erozija, mumicije proiti sovjetski Rusiji — složno ogibajo nakladanju, pošiljanj« i« previažatnj« vohneiga ,maiterijaiia, kakor budi čet namenjenih proti sovjetski' Rusiji.
Zadajaj talk©, mednarodna, razredna, proletarska solidarnost v boj« proti- mednarodni kapitalistični’ ,
reakciji — hujših udarcev kafcclr kedaj! Medmiaircdei 9 9 .c,m dncynim r]dom; .	„
proletarijat - zahtevaj mir in svobodo! Bodi pri- o *“an«e Predsednika » venfikac,,a mandatov.
J.	...	,	pra	2.	poročilo o gmotnem m moralnem stanju; poroča
pravljen..., žrtvuj se..., ©brani su — ta niajdražji Benctti.
človeški posestva!	'	j 3. propaganda; poročata Benetti in Regent.
Prevozni delavca, mornarj! on žeieznjčaihi 'Clbraču-	4. politično, strokovno in zadružniško gibanje;	poroča
najte! Ogifcejtei se premeta vicjnega nrattenijala, ne Passigli.
Deželno zvezo socijalistične stranke Jul. Benečije
sklicuje vsled sklepa se-
Deželni Izvrševalni Odbor j stanka z dne 22. julija t. 1.
redni deželni iionsres
ki se bo vršil dne 11. in 12, septebra t. 1. v Delav. Domu
dopuščajte jprsntsižanja kakoršnih si bodi čet proti sovliatski R«©:jrH
Mednarodna vzaiemnclsl itrfcnil vojaškim naisilstvom fcajpiiltafeti.čmh vlad, z jeklenim cidtmevom meariarod-nrh icingamrzirančh izkoriščanoev!
Za ■miedtarodiffio delavsko prevozno zvez©:
nama, da «se ujedn© .bore d protiv samih sebe. Oni, Robert Villiams, predsednik. Edo Fimaneu, tajnik.
5. deželne zveze in odsekovi odbori; poroča Tonet.
6. tisk: a) moralno stanje; poročajo Passigli, Fovel, Regent; b) gmotno stanje; poroča Inivinkel.
7. upravni svet »Lavoratorja«; poroča Invvinkel.
8. problemi Julijske Benečije.
9. zvezni statuti.
10. volitev zvezinega odbora.
11. razno.
Starim In novim natlm naročnikom
. Vsled razširjenja našega lista, ki izhaja sedaj trikrat ca teden, se je zvišala naročnina. Zato zapade starim naročnikom naročnina za tedensko izdajo »Dela« mnogo prej nego prvotno določeno. Naprošeni so taki naročniki, da obnove naročnino čimprej. Mi pa sicer opozarjamo naročnike na dan, kdaj zapade naročnina, na naslovnem ovoju naročnika z rdečo opombo »naročnina konča s štev....« Ta opomba se prilepi na štiri številke pred zapadom naročnine, in je na eni teh številk priložen poštni ček, s katerim naj blagovole naročniki pri kateremsibodi poštnem uradu obnoviti naročnino, kar jih stane poštnih stroškov 10 stotink.
Na poštnem čeku pa naj bo razvidno ime in priimek ter natančni naslov pošiljatelja, drugače ne vemo od koga j smo sprejeli denar. Tako n. pr. smo dobili iz Cerknega ček za 15 lir brez vsakega naslova. Prosimo dotičnega naj nam javi svoje ime, da mu moremo poslati list.
Prosimo tudi stare naročnike, da pri obnovitvi naročnine navedejo poleg svojega imena tudi številko, ki je natisnjena v desnem kotu ovoja.
Prosimo pa vse somišljenike, da širijo naš list tudi nadalje.	  UPRAVNIŠTVO.
Komunistično posojilo
Vse sedruge poživljamo, da podpišejo naše komunistično posojilo. Deleži znašajo 25 lir. Plača se lahko ves znesek hkratu ali pa na obroke. Vplačila sprejema tudi uredništvo našega lista kamor naj naslove svote tudi sodrugi izven Trsta,
Kakor sklada denar meščanstvo za svoje bitke, tako mora zbirati sredstva proletarijat sam ako hoče izvojevati svojo bitko.
Dolžnost naznaniti dolgove in tirjatve naproti deželam bivše avstr.-ogr. monarhije. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo objavlja sledeči odlok:
§ 1. Fizične in pravne osebe, ki bivajo na ozemlju Julijske Benečije so dolžne naznaniti lastne dolgove in tirjatve, izhajajoče iz katerega si bodi naslova pred 3. novembrom 1918. naproti fizičnim in pravnim osebam, ki bivajo onstran premirne črte v ozemlju bivše avstr.-ogr. monarhije.’
§ 2. Dolžnost naznanitve obstoja tudi za bančne ali sodnijske uloge, vštete tudi one izvršene v zavisnosti iz-jednačenja valute in za dolgove in tirjatve napram bivšim državam avstrijski, ogrski in avstrijsko-ogrski. Izključeni pa so iz dolžnosti naznanitve dolgovi in tirjatve napram podružnicam v Jul. Benečiji onih bank, ki imajo svoj glavni sedež v ozemlju bivše avstr.-ogrske monarhije.
§ 3. Naznanitve morajo stranke predložiti najdalje do 15. septembra 1920. v sedežu dotičnih občin svojega bi. vanja na posebnih obrazcih, ki jih vdobe v občinskih uradih, kateri izroče tekom dni po zapadu gornjega roka izpolnjene obrazce tozadevnim okrajnim civilnim komisarjem. Za Trst in okolico se vdobe obrazci na munici-
1, Batič 1, Zaharija 2, Zidarič Jožef 2, Kobau Jožef 2, Skok Janez 1, Lupine Janez 1, Kerševan Josip 1, Rebabo Giuseppe 2, N. N.' Iv. 2, Adami Bortolo 1, Terčelj Anton 1, Resnikovič Franc 1, Oberdank Ivan 1, Zidarič Fr.
1, Kozman Luigi 2, Lupin Alojzij 2, Košuta 2, Prinčič Fr.
2, Gruden Anton 1, Sardoč Jožef 2, Budin Giuseppe 2, Šušteršič Štefan 2, Plesničer Ivan 2, Rustja Jožef 2, Kla-nošček Sil. 2, Klanošček Franc 2, Susterčič Ivan 4, Sardoč Ivan 5, Brišček Emil 2, Milič Marij 0'45, Pirc Ivan 2. Dol jak Ivan 1, Furlan Anton 1, Sibelia Friderik 2, Bla-sina Giuseppe 1, Taučar Jakob 1, Škerk Ivan 2, Ruchin Fran 2, Milič Angel 2, Petrovič Ignacij 2, Ostruška Emil 2, Furlan Karol 1, Taučar Jožef 2, Adamič Leoopld 2, Budin Franc 2, Rustja Anton 1, Petrovčič Peter 2, Abram Rudi 1, Toplak Franc 1, Bone Filip 2.
Srčna hvala vsem darovalcem in naj nam ne zamerijo, če eno ali drugo ime nismo pravilno ponatisnili, ker nam je nabiralna j>ola došla deloma v nečitljivem stanju.
IJudski oder
Z današnjim dnem prične zopet delovati slovenski tajnik »Višjega kulturnega sveta« M. Lovko, in sicer po navadnem urniku, v ulici Madosnžna 15 ali v poslopju »Lavoratorja« v uradu V. K. S. Vse dopise tičočc se Ljudskih odrov pa bodisi tudi namenjene za priobčen je v list naj se vedno, pravočasno pošiljajo na njegov naslov.
»Višji kulturni Svet« v Trstu sklicuje za dne 12. sept. t. 1. kongres delegatov vseh izobraževalnih krožkov ali društev njemu podrejenih. Dnevni red bo v kratkem priobčen v »Delu« in »Lavoratorju.« Pravila novosestavlje-nega V. K, S., kakor tudi uradna vabila na kongres, dobe vsi odbori v najkrajšem času.
Seja osrednjega odbora »Ljudskega odra« bo v ponedeljek, dne 30. t m. v društvenih prostorih ob navadni url.	  Tajnik.
LJUDSKI ODER V DEKANIH priredi v nedeljo, 29. avgustu v prostorih Ivana Grižona
KONCERTNO VESELICO s sodelovanjem domače godbe in domačih pevcev. Iz prijaznosti sodeluje tudi godba iz Milj ter razna društva z bogatim vsperedom, govorom, deklamacijo, petjem, srečelovom, itd
Obljublja se prav zabaven popoldan, zato pričakujemo obilno udeležbo iz vse okolice in vabimo naše znance in somišljenike, da nas v nedeljo obiščejo.
ODBOR.
• • #
Odbor »Ljudskega odra« v Dekanih javlja, da se vrše društvene seje vsak© prvo soboto v mesecu.
»Ljudski oder« na Sovranilče priredi v nedeljo, dne 29. avgusta 1920 ob 16. uri veliko vrtno veselico s petjem in igro v prostorih gostilne gosp. Antona Pertota na So-vranišču št. 1374 (na lonjerzki cesti). Pri veselici sodelujeta bratska pevska zbora iz Lonjerja in iz Sv. Ivana, mandolistična skupina društva »Roea Luiemburg« iz Sv. Ivana, Svirala bo godba iz Lonjerja. Od 20. do 23. se bo vršil v dvorani ples. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namenjen »Kulturnemu društvenemu sklada« se darovi hvaležno sprejmejo. Na obilno udeležbo vabi odbor.
FEDOR DOSTOJEVSKI:
Zapiski iz Podpolja
i.
... Neikje za tibemo v moji 'bližiiinii je bila ura za-irjciMo divaikna/t. Tta avo'k me je povsem predrami!, ker dertedaj tudis nisem spal, itemjveč le dremal.
V ozki liin nizki izbtii je stala vsakovirglnai ©prava riatotkrog. Btlo |)e precej temno'. Preostanek luči, ki je še gorela na mazd, je vzplamenel le še ©d! časa do časa. Čez par minuit bi morala nastati popolna terma.
V najkrajšem čas« sam se 'osvestil; brez posebnega trudia sem se spomina! vsega, kar se je ta da« zgicd:'!©. Vendar to je bi to čudimo, da so se mii vsi današnji dogodki dcizdbvaiLii seidla(| ©b .prebujanju kot nekalj, kar sem že pred davnim doživel.
Težka uri je bila glava. Nekaj -tajmostnega me je obdajalo, 'ime le spodbujali© in 'Vznemirjalo ter vzbudile! v meri zepet ©no nediofo-ono hrepenenje. Nenadoma pa zapazim dvoje odprtih ©6:, ki so nadovedimo strmele v me. Mrzel je bil njihov .pogled, brezčuten, temen in pcivtsean pttuj, dla mi je poetallo težko v src«.
Žalostna misel mi šine v glavo. Saj,, je bilo vendar .prečudno, dla sta strmeli ti ©česa .ravno sedaj v me. Dve uri sem že ležal poleg tega bitja, ne da ibi z njim govoril, ne da bi se mi zdelo vredno govoriti z miam. Da, m. ;!k mi je celo ugajali. Naikrat ,pa sem občutni vso podlost, vs© brezmtt9el.no«t poitnosti, ki samo-pašna fin nesramna prične takoj tamkaj, 'kjer prava ljubezen išče sv©j vitek.
Ddj -časa sva se glediaila, . vendar ni ©dmakmčila svojega .pogleda itn ga tud# ni) spremenila, tako, da mi je postalo prav ne.vtean©.
»Kiilro se 'kličeš?« vprašam jo kraifcloo, da pretkanem z medsefefljrfimi istrmijenjem.
»Lizat,« odgovori skora šepetaje, ali .precej neprijazno ter se obrne od mene. Moilčai sem.
»Danes je vreme slabo... slab©. Sneži!« rečem sam prciJ se, pritožim rolki o z,a) glavo d« strmim v strop. Ona' mii .edgorarolia. Studilo se mi je vse.
»Ali <sn iz iteih krajev ?« vprašam jo čez nekafl časa, skiciro 'UŽaSijiem, ter se ©krenem nekoliko proti nji.
»Ne.«
»Odkod pa si?«
»Iz Rige,« odtvrtne prisiljen;©.
»Ali sa Nemka?«
»•Ne, Rusinja.« *
»Ali si dolgo tu?«
»Kje?«
»V 'bej( hiši?«
»Dva tedna.«
Govorila je vedino bolj sunkoma. L«č je ugasnila, in v temi misemi mogel videti njenega ob Ličja.
»Imaš li še ©četa in mater?«
»Dai... ne.., dla!«
»Kje živita?«
»Tam... v Rigi.«
»Kaj sta?«
»Tak©.. j»
»Kalc© tok©? Kakšen poklic imata?«
»Navadlna meščanci sta.«
»Ali >si vedno pni njtih živela?«
»Da.«
»Koliko si stara?«
»Dvajset let.«
»Zakaj sd zapustila sbariše?«
»Tiako ...«	.
Ta »tok©« je .pomenil isto kakor »pusti me v mlinu.« Molčala sva.
Sam ne vem, čermi sem še tu ©stal; Vedno bolj neprijetno .mii je bi!©, negotov© hrepenenje se fe vzbujalo v meni bcij in bolj. Skozi melje možgani so p:,ati rock "vcilijii drvele v divjem neredu slike mimu-lega dne, popivanje s tovariši im vstop v t» zlogi asm© hišo. A malto se spomnim prizora^ ki sem ga vodiei davi.
»Danes s© nesli krst© iz mesta in Bikar© dla je m©-siloi niso spustili raa tla,« rečem meniadoroai, ne ketr sem se botel razgovarjaitii z injoi, temveč tok© slučajno, kakor dia bii govoril sam s seboj.
»Kršit©?«
■ »Dia, na Senaji; nesli so (jo iz neke kleti.«
»Iz neke kleti?«
»Da, iz nelke kleti ... tata doli'.,. veš ... iz orne •zloglasne hiše. Kroginknog je bilo vse tak© lunua-zamo, ©dipaldki, .gnej, slabo je dehtel©.«
Odmor.
»Datnes biti prikopam je slabo!« .pričnem zopet,
samici, da bi! kaj rekla.
»•Čemju diaibici?«
»Sneži, mcikr© je ...« Zdehal sem.
»T© (|e ipač vseeno,« reče •niamaidioiirba p© daljšem odta'aru.
»Oj ne! Grd© je.« ((Zopet semi zdiehial.) »Grobarji s© kleli;-bržkene ker jih je sneg premočil. V grobu je tudi gotov© -vedla,«
»Katk© to?« vpraša raicltavedin-o, a vedno še z ne-prfjaznšm gfa&oim m 'kratko. T© večnio 'Ugovarjiamje me je dražilo.
»Gotovo, voda, da, dnu, par palcev visoka. Tu na tem Volkovem .pokopališču ni niti en gnofo siuh.«
»Zakaj ne?«
»Zakaj ne? Ker je pickrajnima močvirnata. In tako pollože mcliiča v vodo. Saim senu videl parkirat. . .«
Sicer nisem vlidlei nMocffi' riKčen pcigreb, ker tosem bil nikoli na VoMrovenu .pdkopafeščit, temveč sem vise ie čul ©d drugih.
»Ali je teba vseeno, če umreš?«
»Gem.’,: naj) sploh 'utairem.?« ©divime ona.
»Tb <bcš .pač tudi enknat umnla. naivno tako 'kakor ona druga danes zjuteap. T a «e bila.., tiidii talka de-! kHna ... Umrla je ©a jetiki.«
i »Vlačuga bi usnirla v bolniiširuictt ...!« .reče ©na. ___________
i Očitadno ve že vse, si mislimi, ter pravi »vlačuga« | in ne »dekLtna«.
»Svcji gospodSmji Re dolgovala denar,« sem. odgovori! jaz vedino bdj jezen, »služiiti jii' jie morala d© srwo(:e snuntEi, dlaai je bHa jetična. Kočijaži; s© govoriti o tem z v©jaikd, ter prapovedtervailri' teko. Bili? so si pač dobri zpanci. Smejali so se. Hoteli s© se je spomniti še v krčmi.« — Tukaj sem mlaice lagal.
Odlmor, glotbok ©tdmior. iNI se gamala.
»N« ... an je v bciLnišruici' boljša; smrt?«
»Ah, to je vseeno ,.. Čemu nafj todj jaz morem'?« d©sta'vi razdražena.
»če ne zdaj, pa vendar .pozneje.«
»In 'tudi pozneje!«
»Saj res! Ti si sediaj še mlada, sveža, zdrava
in lepa — in teko 'te tudi c ena j©. P© ene mi iefbu te-
kegja življenja pa ne boš več taika; ovenela boš!«
•»Po enem letu?«
»Na. vsak niačiai padle tvoja cena s prihtodnjiiim letom,« nadaljiujem zlobnioi »Potem ipojdeš iz 'te hiše v — dsrugo hišo. Zopet po enem letu v — tretjo hite, vedri© glcb-lje in 'globlje in. po priKčoo sedmih letih bteš tudš ti bri.vc!a v Sienaji v k!'eti. Sevedia, če gre p© sireči. Nesreča pa bi bila, če .bi ©bolela, o. pr. na jetiki. ,. alfi pa 6e se premraziš. Pri tejkem živijenjiu je prehlad nevainen. Ako ga dobiš, se ga ne rešiš več. In potem) tudi umreš.«
»Naj bo tore)',, .potem pač unurem,« cdgovlori nestrpno in se r-bme.
»In vendar je škoda.«
»ČesO!?«
»Življenja je škoda.«
Od-msor.
»Ali -si 'itmela, prej ženina? Da?«
»Kej .pa t© vas briga?«
»Nočem te nikakor izpraševati. Me tudi prav nič ne briga. Čemu si mi huda1? Goltov© si' doživela me-pri[ie'lin©&tii. Morda! Meni je vseeme. Ali vprašam le tako., ker mi je žal.«
»Kaj ? «
»Ti . .,«
»Ah kaj,« zosepne jedva slišno in 'S© ©brne zopet proč.
Še bdj meje jezHo. Kako? Jaz ■sem tako -sočustvoval z n|io — a ©na...
»T« mendSai nUetaš, da si oa pravi poti? Kaj misliš?«
»Jaz sploh ne mfeitomi nič.«
»To je r-avoo zio, ufct rte misliš. Strezni se, dbMer je čas. Ti' si' še mtada, in lepa, iahko bi koga vzljubila, se poročilai, postlala srečna.«
»Nis© vse žene srečne, ki se poooče,« preseka kratko moj govor.
»Seveda ne vse, — alil mijahovo žto-!jen|e je boljše od tvojega, sedanjega, neprimerno btcaljše. In kdor ljubi, laiko i&vi brez sreče. In tildi če pride toga, {je življenje dobro, ker dobro je 'bati v sveto, kakor-fecžii kdo živa. V tej hi&3 pa — tu ni dmugega nego!) blato. Pluj!« Obrnil sem se poln gnusa m našemi več razdražen© «uz,praiv3jia!, ker zdaj sem sam občutil to, kar seta govoril, in razvnelo me je. -Navdal© me je vesel ie razvijati ■ ikonuu. svoje stare mfeli, k* sem jih že kdlaj premtkiii v svoern tihem kotu. Nekaj je vzplamtelo v mera, videl sem cdj pred svoimi. ©čou.
»Ne glej na to, dia sean. tokaj. Jetz ti ne morem pktžiti za zgled'. Slab® sem morda ©d tebe; sicer pa sem prišel v to hiš©, ker sem- bil plan,* hitel s svojimi ©tpravti-čbaani. »Tud# drugače se žena ne uuore vzgled ovati ob moškem. Tb sta dve naizfeči« stvari; če se tjudi ©blaitenu, vendar se tdkctli'ne usužaim; tu sesm bil, ali -odidem. Vse otresem s sebe in -senu zopet drugačen mož. Ali ženete? — Ona je že v začetku sužnja. Da, sužnja. Til oddaš vse, vso svojo vteljo. In tudi Li si boš pocznelte želela rešitve Ste teh verig, eii posrečilo se ti ne bo, iker vedno etineije s® susieje se boš zamotala v te verige. To je .pncMeta '©nga ...
: jpamam jo. Ne govorita o nečem dn»ge*m ker bi me ne -razumela. Ah .reci m?': Ti dolguješ goto)v© že kaj svcjii gespodfrnji? Torej vidiš!« dostavim, dari mi ni -nič odgovorila, temveč ate le mjclče posšuaaiai: »Tu
DeltrosKi mM
ZVEZA CESTARJEV IN CESTNIH DELAVCEV ana y nedeljo, 29. t. m. ob 2 popoldne ▼ Gorici v Delavski zbornici vele važno zborovanje, ki saj se ga udeleže vsi cestarji in cestni delavci ter v to stroko organizirani iz Goriške, Furlanije, Krasa in 'Istre, ker so na dnevnem redu važna poročila.
ODBOR.
Nova plačilna tarifa stavbinskili delavcev na Goriškem
in v Furlaniji. Pretekli torek se je dosegel sporazum med zastopniki stavbinskih delavcev in zvezo delodajalcev glede nove plačilne tarife in sicer:
V vseh političnih okrajih Gorica, Tržič, Gradišče, Tolmin in Sežana se je določila za zidarje z ne manj kot 6 letno prakso L 3. Za zidarje z ne manj kot 41etno prakso L 2’30, za vajence L HO, za ženske L 1'60 na uro maksimalne plače. Za težake (malovarje) v političnih okrajih Tržič in Gradišče L 2'30; Gorica, Tolmin in Sežana 2 10 minimalne plače na uro.
Nova tarifa velja od 1. avgusta 1920 naprej. Zaostali povišek morajo delodajalci izplačati tekom treh tednov. Začenši v soboto 28 t. m. Odpuščenim delavcem se mora takoj pri odpustu izplačati. Delavci, ki so bili prej odpuščeni imajo pravico do povišanja in sicer od 1, av gusta do dneva ko je bil odpuščen.
S tem je končalo tudi to važno gibanje, katero ni prineslo sicer popolnega uspeha — ali doseglo se je vendar precejšen povišek, katerega bodo občutili zlasti stav-binski delavci v slovenskih okrajih.
Namen gibanja je bil izenačiti vse tri plačilne tarife, ki so obstojale. To se nam je v splošnem tudi .posrečilo, izvzemši težakov na Goriškem, ker je bila razlika prevelika. Pri prihodnji reviziji se bo tudi to izenačilo. Ne smemo pozabiti, da ako se nam je to izenačenje v splošnem posrečilo, se moramo zahvaliti požrtvovalnosti so-drugov iz Tržiča in Gradišča, katerih del je žrtvoval vsako povišanje, samo da pridejo tudi goriški zidarji do iste plače.
To izkazano solidarnost morajo stavbinski delavci na Goriškem smatrati kot dokaz bratske in mednarodne solidarnosti.
Goriški stavbinski delavci morajo podvojiti svojo agitacijo za spopolnenje svoje organizacije. Zlasti morajo paziti na to, da se bo delavna pogodba do pičice uveljavila. Proti podjetnikom, ki bi skušali kršiti delavno pogodbo je treba nastopiti z vsemi sredstvi. Za delavce bi bila največja sramota ta, da bi ne bili sposobni braniti niti to, kar smo si s žrtvami pridobili.
Na drugi strani morajo stavbinski delavci delati na to, da se čim prej ustanove posredovalnice za delo, pototn katerih se bode omejilo število brezposelnih in zagotovilo delo najprej domačim delavcem.
Preprečiti je treba vsako čezurno in akordno delo dokler imamo le enega brezposelnega delavca.
Z eno besedo rečeno: v organizacijo je treba spraviti več življenja, več revolucijonarnega duha— strahopetnost mora' izginiti iz naših vrst.
Pri pogajanjih so bili zraven delavcev navzoči ss. Pe-tejan, deželni tajnik, Bresatz, Miani in Kosič, okrajni taj niki ter Štolfa in Bussi za Delavske zbornice.
Nova pogodba za klesarje v Nabrežini. Preteklo sredo se je tudi v Nabrežini dosegel sporazum med zastopniki delavcev in delodajalcev, na podlagi katerega se je določila sledeča plačilna tarifa:
Za klesarje I. razreda L 3*10; za klesarje II. razreda L 2'95; za klesarje III. razreda L 2'50. Za kamnolomce I. razreda L 3'30; za kamnolomce II. razreda L 2’90; za kamnolomce III. razreda L 2 30. Za likarje (fregatorje) l. razreda L 2'60; za likarje II. razreda L 2’30. Za težake L razreda L 2'30; za težake II. razreda L 1*90. Za vajence L 1’10. Tarifa stopi v veljavo od 1. avgusta naprej.
Akordno delo je dovoljeno le ako to dovoli delavska organizacija.
Skoro vse druge točke so veljavne (točke delovne pogodbe stavbinskih delavcev na Goriškem). Tarifa se revidira vsake tri mesece.
Pri"pogajanjih sta bila navzoča zraven delavcev še ss. Petejan in Štolfa.
Potom te nove tarife so nabrežinski klesarji dosegli okrog 14% poviška na prejšnje plače. Ta tarifa velja tudi za klesarje v Sovodnjah.
Klesarji v Trstu so tudi ta teden dosegli 2 liri na dan povišanja na sedanji plači.
Stavka kamnosekov je končana, ker so delavci z veliko večino sprejeli od delodajalcev ponujen povišek dveh lir na dan. Lep uspeh dvodnevne stavke.
Izreden kongres uradnikov in uslužbencev Jul. Benečije se bo vršil dne 2. septembra ob 20ih v zeleni dvorani trž. Del. doma s sledečim dnevnim redom:
1.) Potrjenje pravil;
2.) volitev 1 odbornika in 3 pregledovalcev računov;
3.) razno.
Člani se morejo izkazati z izkaznico.
Zaupniki prometnih delavcev so sklenili na svoji seji 20. t. m., da bojkotirajo tvrdko Lavrinovič v ul. Tintore, ki se noče pokoriti sklenjeni pogodbi. Dalje se bodo podpirale vse zahteve zadrug med delavci, ki razkladajo premog.
V odbor so bili nato voljeni pri dodatni volitvi sodrugi: Filip Hafner, Ivan Demarchi, Josip Pečile. Za nadzornike pa sodrugi: Alojzij Furlan in Karol Debre. . ^
Gibanje državnih uslužbencev. Včeraj so se sestali zaupniki zveze državnih uslužbencev, da določijo nadaljno postopanje glede odgovora, ki ga je na njihovo spomenico podala vlada. Ker odgovor vsebuje mnogo obljub, ki naj se v kratkem udejstvijo, je zveza prepustila ugotovljen)© razsežnosti teh obljub ter določitev nadaljnih korakov Delavski Zbornici.
Zgledi sociiallstiine uprave
Ljudje, kij vidijo vsepovsod socdialiste v starogi cipo-zicijji, kaj radi vprašajo: »Kaj pa boste vi storili, če šbopitie v oibčalnska upravi na naše mesto? Kritizirati je lahko, ali delati, delati — tu so težkoče!« In potem se taki, (ljudje rvzvišeno nasmehnejo im Se dostavijo: »Saij nim|ate ndti dovolj sposobnih ljudi1 v svojih vnstah, ki bi vodile uprarvo.«
K dobri sreči pa je socijalistična stranka podala tam, kjer je bila izročena uprava izključno v njene roke, taiko krasne zglede, česa so s»aij altisti' sposobni in da bodo iv dlanem slučaju daleč nadkrilje-vali Iburžuazne upravitelje. Seveda zasledujejo pri tem socijiadiLstli in bodici vedtoo zasJedctvali proletarsko politiko, ki more delavskemu in kmetijskemu razredu dom aš ati lei koristi, medtem kto buržuazne stranke zasledujejo le koristi kapitalističnih razredov.
Poglejmo le bolniške blagajne maše pokrajine in njihovo stanje, dickler so bale še v liberalnih rokah. Delaivstvo se še spominja na ono žaloistno dobo. Predeno so prešle bicfimiške blagajne v socialistične roke, ‘sol stale vse ob nebu propada, tako n. pr. ena v Geriči, ena v Tirstu. KJjubu 'temu, da so bolniške blagajne med vojno solno trpele, (ona v Gorici je brla poškcctevana, ona' v Tržiču raz,deželna), so ise vendar ipjpd siooijfliltsitiičnio upraivo koj bitno opomogle.
Zdravilišče Ankaran v keperškem zaMvu, kd je kreacija tržaške bedniške blagajne je zadostno znano, da o njem na treba posebej igotvotribi. To moderno, z vsemi udobnostma otpremjljeno zdravilišče $e - poklicala1 stecijalistična uprava k življenju (ter ga z ibEžnjo okolico vred tako ipreureiddiai, da no> samo iv na večja blagor obolelim d*elavcem in njihovim otrokom, temveč tudi v časit stranki.
Stavba bolniške blagajne v Tržiču je Uta med vojno poipcinomai razdejana. Zato ni blagaijtnai sprejela niti stotinke odškodnine, dlasa je znašala škoda nad pol milijona litr. Niista ,potekli še dve leti in poslopje bolniške blagaljne v Tržiču zopet stoji, lepše koit preji. To je naredila sociijafistična upralva brez tuje pomo6 h vala svojemu ravnate^u Inmmklu. In te dhi jje rarvno ta tržiška bolniška blagajna s pomočjo goriške in gradiščanske otvtcrila v Gradežu zdravilišče, kate rega sliko prinašamo. Zdmaviliišče stoji ob morskem obnežfu, je opremljeno z vsemi udobnostmi, obdano z zelenjem, ter ilma lastno obrežno kopališče. 'Namenjeno je cibc&čien delavcem. Ali bolniške bla' gajne iv Tržiču, Gorici in Gradiški hočejo korakati še ni-pirej ter ččmprej ustaiioviiti zdraivilišče za je ti črne.
Teko upravCjafa sooijalisti. K takim dejstvom ni pctaeba posebnega komentarja.
m
y«jS
I
Mm.
±w*
MM m i
m jmmb
RililKi pregled
Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu (ul. Raffineria 7), šteje danes krog 1500 (tisoč petsto) organiziranih članov. Vsako delo pa rodi le uspehe, ako se vsak član zanima za zadružno delovanje. To delovanje pa se jasno zrcali v naših poročilih v „Kmet. pregledu" „DELA“. Zato priporočamo, da se vsaj večina naših zadružnikov naroči na „DELO“, ki je naše društveno glasilo. Kdor nas podpira, podpirajmo ga tudi mi! Kdor pa nas zaničuje, omalovažuje, napada, onemu ne dajmo gostoljubne strehe. Zadružniki, naročajte torej „DELO“, ki nam v vsaki številki svoje trikratne izdaje na teden brezplačno in blagohotno daje na razpolago svoj prostor za zadružne objave in tako zadrugi prihrani lep denar.
NAČELSTVO.
DeSavci! Naroiajte Sr širite E L O". To le vas list, list izkoriščani h N brazoravAl**"
HlaiinsRl vestnik
Pokrajinski svet socijalistične mladine, ki bi se moral sestati v nedeljo 29. t. m. je odgoden na nedeljo 19 sept. radi sestanka in strankinega kongresa,-ki sta sklicana na 29. t. m. in sledeče nedelje.	Generalni	tajnik.
• V «
Napredovanje komunistične mladine v Orijeutu.
Kongresa »Zveze mladih komunistov«, ki se je vršil pred kratkim, se je udeležilo 60 organizacij, ki so predstavljale nad 6000 članov. — Medi delegati se nahaja mmidgo mohamedancev, med katerimi .jie tudi 8 žensk. — Tudi v Turkestamu se deluje z vsem ognjem na vstvairjanju organizacij mladih komunistov.
AJDOVŠČINA.
Prva zmaga organiziranega delavstva.
Preteklo nedeljo so se vršile volitve za glavni zbor okrajne bolniške blagajne v Ajdovščini. Izvolili je bilo treba v našem volilnem okraju 23 delegatov delavcev in 10 zastopnikov gospodarjev. Bile so prve volitve, ki so se vršile na novi podlagi. Dočim so dosedaj tvorili občni zbor vsi zavarovanci blagajne, sedaj tvorijo istega izvoljeni delegati za dobo štirih let. V našem okraju ni bilo še nikoli toliko zanimanja kot ga je bilo sedaj med našim delavstvom za te volitve, kar je tudi umevno, ako računamo, da je bila blagajna dosedaj skoro izključno v rokah gospodarjev in da radi tega ni mogla uspevati in sc razvijati kakor bi bilo v korist delavstvu. Udeležba
pri volitvah je bila rad vse nepričakovana velika, tako da je znašala nad 60%. Izvoljeni so bili delegatom vsi tisti, kateri so bili predlagani od naših organizacij dogovorno z Delavsko zbornico v Gorici in sicer:
Kompara Štefan, žagar, Lokavec s 166 glasovi.
Soban Andrej, žagar, Lokavec s 166 glasovi.
Černigoj Štefan, poslovodja, Lokavec s 165 glasovi. Štopar Alojzij, žagar, Lokavec s 162 glasovi.
Čoha Andrej, poslovodja, Lokavec s 162 glasovi. Hmeljak Jožef, kovinar, Lokavec s 162 glasovi.
Batič Franc, Usni delavec, Lokavec s 234 glasovi Batič Andrej, žagar, Lokavec s 162 glasovi.
Soban Janez, žagar, Lokavec s 167 glasovi.
Čopič Franc, žagar, Lokavec s 162 glasovi.
Kovač Valentin, kovač, Lokavec s 166 glasovi.
Kalin Franc, strojar, Ajdovščina s 236 glasovi.
Kalin Peter, strojar, Ajdovščina s 163 glasovi.
Kalin Fridrih, strojar, Ajdovščina s 127 glasovi.
Bratuš Anton, težak, Ajdovščina s 162 glasovi.
Kozman Franc, sedlar, Ajdovščina s 129 glasovi, Krapeš Franc, težak, Ajdovščina s 166 glasovi.
Krapeš Anton, težak, Ajdovščina s 166 glasovi.
Repič Alojzij, žagar, Ajdovščina s 234 glasovi.
2igon Karol, mesar, Ajdovščina s 230 glasovi.
Bavčer Ivan, mlinar, Ajdovščina s 233 glasovi.
Batič Anton, žagar, Lokavec s 162 glasovi.
Pipan Ivan, Ajdovščina s 76 glasovi.
Od strani delodajalcev so bili izvoljeni sledeči:
Kozman Franc z 29 glasovi.
Besednjak Franc s 26 glasovi.
Hiaelak Franc s 24 glasovi.
Kovač Ignac s 24 .glasovi.
Bolko Ignac s 23 glasovi.
Brecelj Ivan s 21 glasovi.
Rebek Josip s 20 glasovi.
Rustja Josip s 19 glasovi Malik Miha s 17 glasovi.
Vrčon Anton s 17 glasovi.
V drugi volilni skupini Batuje so bili izvoljeni od strani delavcev sledeči delegati:
Lipuž Ivan s 64 glasovi.
Furlan Maks s 56 glasovi.
Baučer Anton s 36 glasovi.
Čermelj Anton s 27 glasovi, od strani gospodarjev:
Baučar Franc s 14. glasovi.
Vodopivec Helarij s 14 glasovi.
Slamič Karol s 14 glasovi.
V tretji volilni skupini za Rihemberg so bili izvoljeni od strani delavcev:
Škukot Angel s 18 glasovi.
Čermelj Karol s 18 glasovi.
Čobal Franc s 18 glasovi, in od strani gospodarjev:
Ličen Miha z 8 glasovi,
Baučer Franc s 8 glasovi.
Novoizvoljencem kličemo: Sedaj na delo! V kratkem bo sklican občni zbor, na katerem bo izvoljeno novo načel stvo sestoječe iz štirih delavskih delegatov in iz dveh gospodarjev, teh šest mož si izvoli iz svoje srede načelnika in podnačelnika; nadalje bo treba izvoliti nadzorovalni odbor sestavljen iz dveh delavskih delegatov in iz enega gospodarjev ter razsodišče sestoječe iz dveh delavskih delegatov in enega izmed članov vsega občnega zbora. Novega načelstva dolžnost bo, da uredi na polju bolniškega zavarovanja to, kar je bilo dosedaj zamujeno. Naša bolniška Magajna, čeravno šibka po številu svojih članov, mora vseeno tekmovati z drugimi bolniškimi blagajnami v deželi.
PODGORA.
Upoštevajoč sklep začasnega političnega odbora iz Pevme, Oslavja in Podsabotina daje podgorski polit, odbor na znanje: Radi sklepa, vršečega se na zaupnem sestanku z dne 13. t. m. v zadevi intervencije pri tukajšnjem komisarijatu glede aprovizacijskih razmer, se je intervencija odložila za tekoči teden vsled tega, da izvoli polit, odbor iz Pevme tudi tri zastopnike, ki bodo zastopali Pevmo, Oslavje in Podsabotin. Ker spadajo vasi Pevma, Oslavje in Podsabotin pod katastralno občino Podgora, je ta korak potreben, da skupno izvoju-jemo odpravo one vnebopijoče krivice, ki sc godi našemu preziranemu delavstvu strani aprovizacijskih razmer, .Kar se bo pri tej intervenciji doseglo, se bo pravočasno poročalo članom. Toliko na znanje vsem članom, da ne bo nepotrebnih govoric.	Politična	org.	Podgora.
BOVEC.
Tajništvo politične in strokovne organizacije v Bovcu obvešča vse svoje ude in pripadnike, da so uradne ure ob nedeljah od 8—12 predpoldne, ter vsaki večer od 6. do 8. ure, če ne pride kakšna zapreka vmes. Kdor še ni poravnal tedenskih prispevkov, naj to čimprej stori, da se ne otežkoči delovanje tajništva. Prosimo ude, da čim vestneje drže svoje obveznosti in dolžnosti, da s tem pokažejo disciplino in solidarnost, v kateri je moč vsake stranke! Mi apeliramo zasedaj na vse naše zaupnike in zavedne ude, da delujejo v našem trgu Bovcu, da sc število naših bojevnikov poveča. Ker odkrito povedano se vsaka stranska vas lahko meri s trgom, a v dveh nas še prekaša. Pa ne, da bi mi hoteli s tem reči, da ni sodrugov pri nas, temveč tu vlada prava brezbrižnost. Delavci in kmetje otresite se svoje malomarnosti in brezbrižnosti ter vstopite v naše organizacije, da se s tem pokažete možje, vredni trga Bovec. Dotičnega sodruga, ki je prosil sodruga Petejana naj bo več shodov v Bovcu, da je ljudstvo za to dovzetno, pa prosimo, da naj deluje tudi med kmeti in delavci za razsvetljenje, Zahvaljujemo se na požrtvovalnosti in delovanju naših odbornikov in zaupnikov na Žagi, ter vzajemnost vseh tamošnjih sodrugov, ki so spravili število na najvišje mesto v našem okraju.
Vsaka vas in trg, da bi imela takih sodrugov, pa bi bila koj zmaga v naših rokah! Nekatere naše sodruge trga trga Bovec, ki se pa menda hočejo obrniti v boj proti nam, medtem ko nam podtikajo da paktiramo z ital. vlado, opominjamo, naj bodo mirni. Pravzaprav sta samo dva.
Iz našega okraja so odpeljali trinajst sodrugov v ječe v ulico Tigor in od tam v Koper. A niso samo ti. Iz cele
dežele vlačijo po nedolžnem v ječe in po nedolžnem trpe tam naši sodrugi. Delavci, kmetje in vsi naši somi* šljeniki, naša stranka ni kapitalistična, da bi mogla vse stroške premagati! Zato pozivljemo vse sodruge odbor* nike in zaupnike, da nabirajo prispevke za sklad v pod* poro in pravovarstvo teh naših sodrugov. Prej ste našq organizacijo znali dregati naj pomaga. Pomagajte še vj sedaj! In s tem pokažete svoje srce. Če vsak sodrug in kmet v nedeljo samo eno četrtinko vina manj popije, se ne bo njemu dosti poznalo, ampak v obče bo vsem našim pomagano, ako položi ta dar v korist po nedolžnem preganjanim. Zaupniki in vsi, ki zbirajo za ta sklad, naj pridejo v naše tajništvo, da dobe nabiralne liste. Radodarne svote sprejema tajništvo in jih odpošilja na pristojno mesto.
Tajništvo zveze stavbinskih delavcev v Italiji, podružnica Bovec v Dvoru št. 25.
SOVODNJE PRI GORICI.
Povsod so prišli in prihajajo ljudje do prepričanja, da je treba, da bodisi država, dežela in tudi občina ustvari kakšne javne naprave, ki so čim večje ljudske koristi. Kar modema država, dežela ter druge zadrugp skušajo ustvariti koristnega za ljudstvo, to je ravno tako naloga občine v lastnem delokrogu, in sicer tembolj onih občin, ki so po tej kruti vojni tako opustošene in imajo vse polno, oziroma skoro še vse na novo ustvariti, pa so mogoče tako srečne,-da imajo kak primeren dohodek. Naše vasi so tako zanemarjene kar se tiče splošnih naprav in najnujnejših odpomočkov, da je človeku skoro obupati. Ke-daj se vzdramimo iz tega surovega egoizma, ki ne pusti misliti na najbližjo bodočnost, ko nas bodo naši sinovi proklinjali, da nismo za drugo skrbeli, kot samo za vsakdanji košček kruha in še za ta slabo; za vse važnejše smotre pa se še zmenili nismo.
V	primer take malomarnosti in skrajne sebičnosti naj bo mišljenje vseh onih, ki hočejo, da se vsak tisočak iz prebitka »Gospodarskega sveta« takoj razdeli, ne da bi pomislili, da jim tistih par lir prav nič ne zaleže in jih večina še isto nedeljo pusti pri gostilničarju, medtem ko nam primanjkuje skoro vsega, bodisi vode, skupnih shajališč, tehtnice, javnega doma za kmetijsko orodje in stroje, konsumna prodajalna, zavetišče za stare in onemogle ter vse polno drugih koristnih naprav.
Tujci nas gotovo ne bodo pohvalili, če bodo videli, da je par gostilničarjev dobrostoječih, vse drugo pa zanemarjeno. Brezposelni so tu, naj sc jim da dela, da bodo živeli in ustvarili nekaj splošne koristi. Skratka! Mislimo dalje kot za par dni ter glejmo, če prejmemo po eni strani 20 lir jih moramo po drugi izdati pa 30, vsled tega, ker nam manjkajo take naprave, ki bi nam stotero poplačale naš trud.
Združimo se iz te sebičnosti in napravilo sc bo marsikaj, na kar bomo ponosni in veseli ter nas ne bodo naši sinovi zaničevali, da smo spali.
MEDANA.
Naši fantje so namerovali prirediti po stari navadi ples sredi vasi. Pa so šli k gospodu sindikatu. Ta jim reče, naj se vrnejo drugi pot.'Šli so in prišli vnovič 15. t. m. Ali gospod je zopet vlekel na dolgo tako, da je slednjič sam karabinjerski maršal posredoval za fante. Menimo, da ni taka reč, če se hočejo fantje enkrat v letu zavrteti, da bi bilo treba toliko sitnarjenja.
Še nekaj! V Medani imamo tri prodajalne tobaka, ki pa so tako razdeljene, da so vse tri na Plešivanu, v Medani in Ceglem pa nobena. To menda tudi ni najpripravnejši red za odjemalce.
ČERNIČE.
Tudi tu pri nas imamo, kakor v vsakem drugem okraju nam priljubljeno aprovizacijo. Ali, žalibog, da to aprovi-zacijo imajo v rokah možje kapitalisti, ki delajo vsak na svojo roko, in kdor pri tem trpi, je ubogo ljudstvo. Naši gospodje delijo blago, neenako.
Napišem vam samo male grehe teh slavnih mož. Prišla je uboga družina prosit otrobe, odgovor: Več. kot 5 kg ne moremo vam dati. Prišel je bogatin, dobil, je celo vrečo. Prišel je ubog oče po belo moko, ni je dobil več kakor par kilogramov. Vemo pa, da je dobila družina brez otrok celo vrečo bele moke. Prišel je oče prosit, da mu dado vsaj četrt sledkorja, ker ima sina na smrtni postelji, in ne uživa kakor sladke pijače, ali uslišan ni bil. Pač pa je sprejel odgovor: Mi nimamo sladkorja, pa kaj nas to briga če je vaš otrok bolan. Sladkor pa je bil v skladišču, in otrok je za par dni umrl. In takih slučajev je več.
Zapomnite si gospoda besede: Prej pride kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš v nebesa!
Zahtevamo razobesitev zapisnika, in to na vidnem mestu v prostoru aprovizacijskega lokala, ki naj točno raztolmači te stvari: Količino blaga sprejetega od ccntralne aprovizaci.e, ceno blaga, za' koliko oseb se je blago dvignilo, koliko dkg, kg itd. blaga pristoja vsaki osebi, cene razprodaje aprovizacijskega blaga, množino blaga, ki se je razprodalo, in ki je še ostalo v skladišču. Označijo naj sc stroški prevažanja in osebe, katere so za razdelitev blaga postavljene. Označi naj se celokupna vsota plačanega blaga. Označi naj se celokupna vsota razprodanega blaga, čisti dobiček, in kam gre ta dobiček.
Kadar se blago pripelje, ima se preračunati, koliko pripade vsaki osebi in razdeli naj se vsem osebam enakojf Ostalo blago, naj si bodi, da stranke niso hotele blaga vzeti v količini njim določeni, ima ostati v skladišču, uporabi naj sega za bolnike, ali na novo vpisane osebe. Ne pa kakor dosedaj, da se je blago delilo tja v en dan, da je dobil prvi dosti, drugi nič.
KLANEC.
Koliko postranskih poti ima sladkor na aprovizaciji občine Ocizla-Klanec? To ne zna vsak, ali dosti jih je, ki so videli in tudi sami sodelovali pri tem, a se ne u-pajo na dan. Slišal sem tudi jaz od več oseb raznovrstne govorice, kam da roma ta presladki sladkor. A naposled sem doživel sam dogodljaj.
Vsak povprašuje kako, da dobimo tako malo sladkorja na mesečni odmerek, a nobeden ne zna povedati, tudi sam gospodar in glavar aprovizacije gospod Orizio ne zna, v čegavi kavi se topi aprovizacijski sladkor. In vendar bi moral vedeti.
kakor dia bi bila svtoljo du§o prodata
ravmci sito je hlad cu ...«
»In še eno morda šema ratvno tako nesrečen
človek, keL" pač no fnioneš viedeitii — in lezeni sani cb sebi v blato, da preženem hrepenenje. L|ludje pijejo iz žalostSi, to jraiz seim vsled žafllcisrttt .{Jutkaj. Odgovori' ma, jeli ka|| dobrega na itemi, da sv>a se poprej tukaj segtailta., da nisva, menjala niti besede, in da si me jedva potem prcčela; o.g&edotvatiii (kakor kak-erega dfrv^alca, in jaz itebe toeto tlako. Jeli to iljubezen ? Sme li' čkivek surirtš1 se z dmuigim na tak naoin? To 1« vendar tastmdno!«
»Dal« je vzklilknt&a kratko in tuimo.
Dai ada« me je skoro pireisianeliU. Torej' se je bar.iJta z žsrto mastjo, ko me jie peprefl opazovala. Torej je zmožnai tudi takčh ode j Vnaiga, to je btilo zari'tnivo, to je pač dušema sorodnost, sem si miisli'1 n sem si hoibei drgniti veseHlai roki*. S tiako' mlado < !:-šio ne bo tiežiav.
Največ mi je ugajala tigra z mislimi.
Onia je icfermilai glaivo bif.ž^e k meni- in je, kakor se mn' lie zdeilo v tema, položil« moko na njo. Stla mi je fcok> žali, dla nfeem mcigel videti njenih oči. Čel 6em le, kako težko je dihala.
»Zakaj ®i vendlar semikaj prišla?« jo vprašam z naglasom človeka, ki' je zadobil moč preko nje. »Tako/«
»In vendar je letpo v očetovi Križi! Gorko je tam
m »idribno; poselben kot je tvoj!«
»— A če je <b'ilo tam slabše?«
Prisegam, da je deklina pričela vzbujati moje zanimanje.
»Vse je micigote,« harfam z odgovorom. »Jaz n. pr. sem prepričam, da te je nekoč nekclto razžakl, in da imajo drugi več'o fcriivdo Urad teboj negoli ti nad njimi. Seveda ros vem nič o tvojemu ža vi, en ju, ali tako dekle kakor d t'i> ne vstopi pncst>owLj.Ti-o v teko hišo.«
»Kakšna dekle sem vendar jaiz?« zašepeče jedva slišno, a vendar sem jo cul.
Vraiga, laskal sem ji! To mii bilo lepo. Morda pa . ..
Molčal a je.
»Vidiš, 'Lttz-a — hočem ti govoriti o setu. V mladosti, ko sem imel šei očeta; in miater, sem bil dlruigi. Cesto mislim na to, kakor slabo je tudi' v družini lahko — vendar sta cioe on mati in ne ptuji ljudje, ne sovražniki. Vsaj ernkrait v letu dokažeta sivo jo ljubezen. Človek ve, da je doma;. Jaz pa sem odnastel brez druzrine; zato sem postal tudi tako brezčuten.«
Počakal sem, 'kaij bo rekla.
Umela me ne ibo, sem si mislil, in smešno je tudi, kar govorim — ker moraliziram.
»Alko bi bil ciče on če bi imel hčer, menim, da ibi yo ljubil bol) negioli svoje simorve, v istimi,« pričnem po kratkem molku znova. Priznavam, da sem zardel.
»Čemm pa to? vpraša ona.
Ah, ona me posluša,!
»Tako, sam ne vem čemiu, Lčizai. Čwj, poznal sem očeta, ki je bil strcig nnož, in vendar je klečal pred sviofo hčerjo, poljubi 'ail p -roke in moge in ni se je miageil nagledati. Kadar je plesala v družibi, jie po iurc in ure gledal za njo. Čisto nor je postal; razumevam.
V	noči je vybal iz postelje in .jo je poljub:!, ko je spala. Sam je feil skop in je nosil le .neiko staro suknjo; zanjo pa mu ni bilo nič predrago, bogato jo je obdaroval ter se prekomierm/o vesel’!, če ji je kaj ugajalo. Oče vedno bolj Ijirbii koere negoli mati. Mnrsikatero dekle veseli ostat* doma, um kor tmene tiče, ne hi ji niti dovcliil, da se poroči.«
»Zakaj ne?« vpraša z nasmehom,
»■Ljubosumen ibi ipoistal, zalbogaf Ona naj poJ ufoi , drugega moža ? 'N>aij ljuibi p tujca bolj n ogoli svojega ' očeta? Težko si je t;o predstavljati. Seveda je to be-dastoča, in vsak oče bi posta! kmalu razuimen. Jaz bi pai svoj« hčeri ne dovolil tako kimalo, da se poroči. Njen ženin bi se mi ne zdel dovolj dober. Konec bi bil seveda narvadeo, poročila ibi oneiga, kti bi si ga izbrala. In oni, kš ga vzljubi iz lastnega nagiba, se
zdi očetu mjslalbšr mož. To je vedno (tiako, radi tega je v družinah mnogo prepira.«
»Druiigii se vesele, če svoje hčere prodajo, ne pa jih častno oddajo,« reče ona nenadoma*
»Ah ... torajl«
»Vidiš .Liza, to se zijjodi v prekletih dnužmiali, kjer ni boga, ni ijtabezni,« povzamem ransbunjen njeno misel, »im kjer ni 1 dbemm, rfatm mianjjkla ramim. Gotovo eo itak« diružiine, ali o teh nočem govoriti. Ti gotovo nisi vedela dama mncifo dobrega, da moreš reči' kaj takega. Ti moraš bitiii resnično ne®ncč»a'. Hm, to se večinoma dogaja le v ubogih družinah.«
»Pni goepodi' tudi ni nič boljši. Tudi med ubožci žive .pošteni ljudje doibno med salbo,« reče ona.
»Hm,... dai. Morda. Premisli pa še nekaj, Liza. Človek šte e sed'aij le svoije nesrečne dni, a. ne srečnih. Ako bi oboje štel, našel bi, da so enakomerno razdeljeni. In če se v družini vse .posreči, če jo .je bllagosfcviil bcig, če je mož dober im te ijniR, je nežen s teboj, te nikoli ne zapusti; kaj potem? Tako je pač v vsaki družini. Včasih tudi1 tedaj, če se men;-".ta sreča in luga. Kje pač no nobene tuge? Če se kdaj poročiš, iboš mordia sama ozkusila. Ln kako lep je prvi čas .poroke z mjcškdm, kr ga ljubiš! Kolika sreča je v tem skrita! Povsod fe tako. V prvem času končajo tmdi preperi z možem dobro, ker marsikatera žena išče temveč prepira s svoj:m možem, črmveč ga ljubi. V sistini, poznal sesm tako ženo, ki je vedno dejala; »Jaz te zelo ljubem, ez Ijufceani te mučim in ti moraš to cibčaatiitL« Žene mučijo može s premislekom ie ljubezni — in menijo:	»Koko	zelo	ga	bom
potem ljubila, /jako ztlr, da ni ncfo&a greh, če ga poprej mučim.« In v hiši se vsi vesele vas žensk; .potem je doforo, veselo, mfano in »akeosko... Nekatere .50 tudi ljubit! s umne. Kadar mož od:de, tečejo za njim ter v-c-hiunajo. To je seveda slabo. Žena sama ve, da je ■slabo — ali srce jo Iboti, ker ona ljubi. Vse pride iz ljubezni. In kako lepa je sprava po prepiru, sprejeti
vso krivdo nase, ali odpustiti. In kako dobro de to obeima, možiu in ženi, itako dobro, da se jima, dozdeva, kakor da bi se videla po dolgi ločitvi, ali kakor da bi se vnovič poročila — in ljubezen začne z nova. Ln nihče ne sme vedeti, kaj se jie zgodilo med možem in ženo, alko se oba res Jj-ubita; tudi če je bil najhujši prepir — Lastna mlati ne sme postati sodnik, in ne eden ne drugi ne sme govoriti o tem. Sama sta a sodlmfkia. Ljubezen je božfa tajnost m iskrita mora bati pred veslkršmkn očesom, naj se zgodi karkoli, s tem postane le svetejša, boljša. Mož in žena se bolj spošrtnieta in na spoštovanju temeAji mnogo. In če je biLa ljubezen, če sta se pctno&Ha iz ljubezni, čemu bi ta izginila? Nn le možno, dai obstane? Redko se zftodi, dai izgine.? Ako je mož deber in pošten, kako naj ljubezen izgine? Prva zakonska ljubezen — to je res — ta izgine, aii potem pride še lepša ijubezen, tedaj se spojMla duši, o vseh zadevah se sklepa skupno, ta.'inosfd ni več med obema. In če 30 prišli otroci na svet, (tedaj se prikazuje vsak čas, tudi najtežji kot sreča; sam oljubčti treba in moški je treba biti. Takrat veseli vsako delo, za otroke se odpove človek vsemu in se vendar veseli. In otroci te zato otroci odraščajo —te čutiš, da te jemljejo
zai zgled, ti si jim opora; sn leo umreš, bodlo vse svoje življenje nosili’ s sabo tvoja čuvstva in tvoje misli, kakor so jih sprejeli od’ tebe; tvojo podobo dn tvoje poteze so sprejeli. To se pravi fepoltijevaifii veliko dolžnost; kako naj bi se oče in mati pri tem ne strnila ožje? P,ravnjo, da je teško imeti otroke. Kdo govori tako? 'Ta je ver*.’>ur nebeška sreča! Ljubiš ; male otroke, Liza? Jaz fh zeki ljubim. Tak mal rožnat deček leži ofc maternJi prsih — kako naj tedaj mož žali svojo ženo, .kadar jo vadi s svot!m otrokom! j Dete je debelo, ima iepa rdeča ličica, njegovi nohti j na prstih so telico snažni in svetli, 5» tako mali, tako j maži, da se moraš smejat?, iti očesci le gledata, kakor bi vse razumeti, ia oi> prsih sesa in se igra z ročicama. Pristopi la oče, tedaj izpusta prša iz ust, se
obrne, ga pogled'a in se sme e — smeje, kakor dia> bi bog vedel — in prične znova ob prsih sesati. Ko se prikažejo zoibdi&i, grize tudi ob maternih prsih in poškili pri tem< z očesci, kakor b ihdtel reči; »Vidiš, zdaj sem te ugriznil!« Ali' ni ito sreča, tako so vsi trije, mož, žena in otrok skupaj? Za take trenutke se ■lahko vso odpušča. Ne, Lizai, najprej je treba maiučirfi se ljubezni in pcitem jedva druge cibtoževati.«
Taike, pirav (take slike ji je treba 6likabi, da zado-fcdš moč nad n»o, sem si mislil, če tudi sem govoril s čuvstvom ter pri ten* mesnadomiai zardel. In če se sedaj nenadoma’ zasmeje, 'kaj potem? Ta misel me je nazljiutiia. Ob sklepu svojega govora sem postal ognjevit in moje samoljubje je vzplamenelo.
Sledil je odmor,
»Ah kako .,.« prične ona nalkrat, ali prekine se. Ali jaz sem vse razumel; v njenem glasu je drhtelo nekaj drugega, nič eeflrega, surovega, nepristopnega, temveč nekaj mehkega, srajmežlivege, toli sramežljivega, da sem se nenadoma sramoval pred njo in se čnrtil dolžnega.
»Kaj?« vprašani jo z nežno radovednostjo.
»Kako?«
»Ah, vi govorite ... kakor tiskamo,« reče in zdela se mi ije, da' leži nekaj zfoadiljavaga v njenem glasu. Ta opazka me je ranila. Nisem je pričakoval.
Nisem razumel, da se je v Item hipu navlašč silila k smeh«,' ter da je ta hlimiba za sramežljive in čiste ljudi navadno aadn|i izhod iiz zadrege, v katero so zašli, če ise ji kdo proti njihovi vodji vsilil v njihovo čtrvshTenost. Do slednjega hipa osilaneto trdd in. .ponosni ter se boje, izdalti svoja čuvstva. Že iž plašne bojaizljiaiosti, s katero je izgovorila one zibadiive besede, bi moral uganiti:' njeno razpoloženje. Ali uganil ga nisem, pač pa se me polasti hudobno ouvstvo.
Le počakaj, si nudim.
(Nadaljevanje pirih-cdnjič.)
Dogodbica je kratka, a gotovo zanimiva. Govori o neki gospej in neki kokoši, ki je valila, in je dobila zato nagrado 2 kg sladkorja. Čegavega?
Tudi o drugih stvareh pripadajočih aprovizaciji se nič ne ve, gredo v redu ali ne. To smo pa krivi sami občani, ki mirno gledamo in molčimo. Dobro bi bilo znati, koliko pripada sploh aprovizacijskih živil na osebo? Zato se 8e nihče ni potrudil, in pa tudi za cene. Tukajšnji občani liro kakor izgubljene ovce, stisnemo z ramo pa hajd, misleči kar eden naredi, vse naredi. Toliko v premislek občanom..
Op. ured.: S temi nesrečnimi aprovizacijami, ki so če-«to izročene eni sami osebi, ne da bi občinstvo imelo vsaj priličen vpogled v poslovanje, imamo pravi križ. Pritožbe se vrste druga za drugo iz najrazličnejših krajev. Čas je že enkrat, da oblasti napravijo red. Saj je rešitev tako enostavna: Kjer obstoji v kakšni občini kakšna zadruga, in če se ne motimo obstoja tudi v Klancu, naj se tej izroči razdelitev aprovizacijskih živil,
OREHEK, (OBČINA SLAVINA).
Javno vprašanje! Skrajni čas bi že bil, da bi tudi revni sloji in delavci dobili vpogled v aprovizacijske razmere občine Slavine. Še vedno se drže kot klopi isti možje pri delitvi aprovizacije, ki so tako »sijajno« delali z a-provizacijo med vojsko.
Kako je mogoče, da je aprovizacija v Slavini za 50 stot. pri osebi dražja kot v sosednjih občinah. Pri 1000 osebah je to že 500 lir. Kam spravlja ta dobiček aprovizacijski odbor?
IDRIJA.
Federacija rudarjev y Idriji naznanja, da se Trši v nedeljo dne 29. avgusta 1920 ob 9ih dopoldan jami rudarski shod v telovadnici ljudske šole v Idriji.
Dnevni red: 1. Rudarske razmere. 2. Slučajnosti.
Ker je shod za rudarje jako važen, naj nihče ne manjka.
Tf?o ne rsl, mU ne jede
i.
Odkada su Adam i Eva saigriješili, odlučeno jesit fiovjeku, d® si znojna lica služi svakidamji kruh.
Ali' ima opet itakvih ljudi, koji si zmaiju ibez rada stecati hramu, a to talko, da druige sil'©, dia za, njih radie.
Pmvi, looijd ništa ne rade, ali dobra jednu, -to su ka-putajlis1'! (velepos jednrici, vedeitrgovai, veleobrttnkši i 'bauikiri). Dragi, .koji mnoigo rade, a slabo ;edu, to su .radttfflci. Radlništvo tvornika, zemlje d pera jednkn imenom naesivaimo iproletairijat. Svi iti su gadmio iz-raibljivami i azkorišoiivand po kapitadistima. To. 6e kn moguče biiti sve dOtle, dok kn oružama sila {vodništvo,, oružimštvo i redarstvo) štiiti i briaind privatno vlasniištvo, koga su nepošteno stekli, a još ga d da-»as nepošteno stiču. Privatnio vlastoištvo, te njegovo neprestano nagomilovanje nije nista dirago nego K kradja, kioju dozvoLjavafju. .sadamji diržavni zakoni. Takovo ptrivaitmo vlasniišltvo J,e damidanas uzakonjeno u swn državama, osim u sovjetsko j Riusijii. A to zaito, jer dlržave čiitavogai svijeta nailaze se u vi a st i kapitalista, dok j edina se je Rusi a .sličnih krvopija otresla. U Rusifi je proletariat zbaoio sa sebe jairann ropstva i preuzeo u sv.cije iruke čitavu držarrau vlasrt. Pirlimerom (Rusije treba, dia se rtadmoi čiitavoga svd-jertia povedli u borbi za svoje osilobodgenje od izko-rtiSčiv.Emja od sbrane beedušnih kapitalista, koji su prouiz*io<5dii sovjetski krvavi ir at, te koji su izvor svemiu zilru, svoj bi.jedd, osikudici, skupoči d ne volji.
Gospoda kapitalisti su itakav nauk .proglasili kri-vtiim istdtakio kao što njima slični farizeji d veLikaši progiaisnili .krivim nauk Isusa Kristal, a za m>’dim sv. Paiuilia, koji je kaizao: >xtko ne rad#;, neka i ne .jede!« Ovta tfivojica velikainai položili su 'temelje pravom socdjtajHzimni, t. komunizmu,, koji propovjeda oStru .bombu do pob jede pnciftv .gospode — izjeldca, pija-vica d guilikoža.
II.
Probiv krvavoga svjetskoga rata (1914 -1918)
bala ,je protdvna i pokušala ga zopri<**i’ti jedSno sfoaln-ka radariika — socijaAieam. Sooijaligti sil dobro zmald, da se ne raituje zbcig narodnih pitanja, več samo radi kaipdtaiisitiičkih masnih dbbitaka (profita). Rat je niaetao u®li' ed 'gospodarskih raamirioa i .noratvmo-v.jesja dzimed|u pojedSaiih kapitalistiako-dmiperdjaild-stičkdh diržava radi nastute trgovačke utalkmice (kiotakurence). Ta bilM se bilo n. pr. Italiji isiplatdlo, da zaiigra ogromno svoje .bogastvo .uiz silne ljudske žrtve da tobož« oslobodi pol milijona svojih »upleni en jaka ?
Ne 'bi, več talijanskom kapitalizmu j« duboko iuiz sroe prirasla želja za somatskim, tržiištima kao što su Trst d Rijjeka. Sve nairodne aspiracije .služile su tek kao krinka kapitailisbitSkoj špekulaiaijd.
Tko je to. znao ne bi se bio smdo ni malo zagrija-vati za koban rat i ni',ega odobravati. Tko ndje .pak togai znao, dok je tripio na bajnim poljanama, gdije je 'teklo na potoke krvti radničlcih sinoiva, dloba je da bar sada upozna pravu istinu i da otkirije liažljivu vairku,
Budli.mo barom salda osv.fedočeni, da nije bilo vri-jedlno da rat proiguita kositi miitt jedmoga v.ojnika, u fooldko se išlo za cilj rala. Ta sav r.ait ni,'« bio ništa drugo do ld zlo-Sinaičko i zvjensko iproljevanje krvd. Sa ornim milijunima liješina nevimih žrtava, gostile se samo r.aizme hf:ijene d iga vrani u čovečjoj s podoba. Purnile su se najme mezasitne kapiltalističke 'blagajne, za koje se jciš uvjek sanja i sprem a novi pliijen.
A što je stekao radnik (proletarac) ? Niato odgo-vara krviava ratina bilanca. 'Na midijuine je mintvih, osakaičeniih, udovica d> sirota; na mdlijairidie .se na-grnulo državnih dugova, kci,i če davilti d leretiti pro-letcnijat sam; na nnitijairijie je umištemo bogastva, što ga proizvcdila radinai ruka d zamislilo oštroonmilje.
Ka<ko vidimo pabjeda je na strani kapitalizma, dctk z.a nebrojne žcrtve 'doživdo prolatairijat grozan •poraiz, kakvoga ni.je bilo od ipaimitivjekia.
IH,
Kaipitaslista, td gadni prO'ttz.rx>či'telji raita, lukavi hujskači, nagmuli su milijune, a tako isto dobro su se pcttkožili njihovi pamia.gači i pnirepine. Dok smo živi, n.e6emo *abor.aviti svih oskudica, što smo ih poidinesii, a da .ne poginemo kako visoke ci ene morali smo plačaiti oderiusimia.
Teške poslijedice rata još uvijek trpiimo, te ne mo-žemo da se izbavimio ciskudice i skuipoče. A kapre m se .pi'ibK'žav.aimo drugo j pclowci gad. 1920, ješ uvjek dobivamo živež na izkaznice i to u takvoj m.ieri, da ni.j« dostaltno ni oovjeku bez iteka (ajpetita). Zato hočemo li, da se preživimo, to moramo da padamo u kliješta zakutnoj trgovini, koija nas upravo vampirski izsisava. '
Ta nočuvena skuipooa, ta pcislijedica zv.erskog kap:'itaš.stiiiolcioga pustolovsitva, tlači samio ubogo pu-čanstvo, diok trgovci obilato žamjeju velike dobitke .puneči svcije kaše sa tisucairkaima.
To' nesnosfio gcspoidarsko sl tanje ne šiba gladom samo pnoletarijait u zaračeniin državaimia,, več d po nenrirailniiim. Dakle proletSir’jeit gd egod se nalazio povrh kugi e zemaljske posvudia je iste svdhine i feolbe. Proiletarijat živi u paklu, iu kc.jem su mu kapitalisti vraži, dok so ostali uživaju nezasluženi, več ugrabi jienri i u.kird-emi raj z e malijski. —
A kad štnajkiaimo, kadi zahtjevamo poviške plače, da uamognemo poči u susiret skuTpoči i živ jeti živcit č&vijgka, tada nam još smjeli vJastodržac posptdno i poruigli.dvo savjetaje; >4reba više prodzvadjati, a manje 'trošiti.« Ah, gole drzov>i.tos>td Zair je proleta-
irijat, koga se ko marvu sa ipolja odaignalo piod' tuču gvoždja, skirivio sadanju živežnu i obučnu krdz«?
Eh, da, samo šalite se ®a razdražemim osaana, ali ipaziiite dobrot, da vam one do® kor a ne zadadu smrto-niosan ubod. Naša je čaša prepuna gorke žuiči. Morali ste bita dalekogileic!n'i.| oprezniji, .pa ne srttati u vraitolomlje. Ako se vladino koinniilo sada krši o silne valove, diaijte, sami s pasita brod od iruba propasti. Tko je sdijato ituču (ratt), neka žanje vihar (re-voluciju). To je odgovor na lošu 'poliitiku, koja .čeka da pmije narod od glada skiapava i stradava, neigo ld mu dade ono, što ifcreba i što mu pripada. — Md nečerno samo često štraijkiaiti, več se d čelično organizirati, da pripravimo sebi puit u .bolju budučnogt, dia dedjemo do prave sil«bode. —
Štruajkovi su po l uidskom i naravnam zakonu do-z volj eno sredstvo, da radnik postigne onakve uslove (pogodbe) za svoj rad', kaiko sam hoče. Dnukčdje niije slajbodan čovjek več prosti rob. Robovanja pak smo več sdifcL
IV.
Isto što nemilo tišti radbika u tvomici, to duši i zemloradniika. Toga radi obadvdje grane izkorišče-nika moraju se zajedndeki angamizovaiti. Skupnem slogom izvojstiti čemo .pod orvenom zalsitavom želj-kovanu slobo-du, te dioči d)o ost varanja kumunisitličke misli.
Jumačkom borbom oslobodilti> nam se nesnosnoga savremenoga stanja i položaja. U prvo;, vrsti treba nam osmjeititi svaiki poikušaj za budiuči rat, čdje po-slijedSce bd i opet trpio jedino proletariiait.
Pošto pak nas je r:ait toli gadtno niasamainio, lišio nas svega, a ne konfetio nam. ništa, ito demo za naše krvave žrttve i za svefoolike plače doz.načiti plaču i nagradu sami sebi. Za tu zadaiču poslužiiti čemo se veleiummim priimjenom ruskih sodruigova, koji se poput lavova bore za svoj« i za našu slobodu.
U prvom redu kao raitniu odškiodninu preuizetd čemo .kapiitailisrtima sva sredstva dioisadlanjega izrab-livanja (tvicmke, .parobrode, banke ittd.), dok ve-le-posjednioima zemlfištla, koja če se pomadi jeli ti med ju zemljioradniike. U novom najme društvenom :jx»retku ne6e sn»'eti nitko posjedovarta zemljišitia db li onaj, koijd ga sam abradijuje. Bezsav^esne ttngovce pak tukro-titi 6e se time, da se osmuju posvuda kicnsumne za-druige, iz koj :h če se primati roba izravmo od pro-iizviadjača (producenta) bez ikoch posrednika. Da ove 'trije temeljne točke (ciljeve) postdgnemo, bilti če zadača naših ipolitii^čkdh .organizacija ili sovjeta. Danidlanas u zaposjedin.uitiim kreievdma Julijske Mle-tačke stoj« na čelu opčina od vlade postavljeni cp-čdmski povjeremioi (koji sami siebe nazivlju imeno.m »si-ndako«) sa luebok po nekoldko isitotako im.enov.a)-nih opčingkih odbornik a -sa vjetfcnik a, a svu su ziaedno nametnuti protirv volje .opčdnara. Naša stranka, naši sodrugovi nema,ju udjeda kod Itdh pred maradom ne-odlgovtcrndh epoin^kdh uprava. Naš cilj su opčinski sovjeti, ,k«ijri če se brinuti d odlučivati o opčinskdm patrebočam.a. —
U onim opoinama, ko;« obiitavaju zemljioradbici, birati če se u opčinski sovjet po .jed.noga odaslanoka (delegata) na svatkdh 100 zemljoradnika iJd na svalc.ih 50 ab'telqd. B-iraJti če posebice svako selo sa seos'kim raštrkanim oddomoima za sebe. —
Prava glasa za sovjete neče imati svi oni, koji izrablja,'u tiudji rad u svoje koristi d dobitke; koji žive od1 obrtnih dohodaka iM od zeanJ^ištrrih dohodaka; trgovci i posredni«; umobolni 4 za smaanobne zločine kažojend; dalije osobe, koje shuže kao kr umiri iii su potkupljeni od kapitalista.
Tioliko na znanje zeml'<wiadndcimia.
V.
Kad smo več prilično svojih tegoba i nakana nanizali, nekoliko riiječi našim pratiivoicima, kojd nas počaščuju lažiima, kojd nas cme i srarade u pogledu: vjere, narodrvosti d domovime.
Evo im na raboš:
Kad su iruski bolševicd prennzeiH u svoje ruke dlr-žavnu vlasit nisu rušili niigdje orkva, več daid svim vjerama .pobpunu slobodu. Zalto pravoslavni, katolicd, protestanta, žiidovi ittd. mogu slobodno lisipovijedovati s voju vjer.u, te molditi se koliko hoče svaki svome bogu.
U pc.glodiuj narodnosti nama sil brača svi narodi svdjelta, u koliko se svodom nairodmožču d:iče, a tudu poštuju. Osudjujemo .pak svaki spor dzmedijiU nairoda, kojd bi mogao dovesti dlo proldvevanja krvi (raita), Osuidfujiemo nasifetvo svakoga nanodla nad drugim, koji bi mu kuišao oduzeti ono, što si stekao na 'pro-svjetnom * .gospodarskem polju.
Ideja domovine roi.e nacpačaia, več premaiena. Dok ne ibude jedrna jiedima republika obsezala čiitav srvijeit, sve su naircdne slobode pulti .počecd d znakovi (sjene).
Zaključujemo time, da nama mako sto,'i db itoga, da li je pcoudmo oniima, koji su ratna oražjia blago-sliviljali, te time izidiali 'božanski zakon: »ne ubij!«
A td ostala gpspcdo, ,ezik za aube, a nuke old sa-danjaga prolatarskog 'gibanja. —
Doba izkoriščivanjai .mora se "zaključilti.
MATKO LOVKO:
Pri mlzsh in zn hrMom...
Prav razločno vidiku še obličje tpokojneiga Iv. Cankarja, ko se .je neikoč v veseli' družbi na Žabjaku na-mrdlnil novadošlim- Bili so »iškricd«, ošabni, vsega-vedni, z zaničljavim nasmehom rua .ustnih. Kroma j, da so nam. odzdravili. Cankar se ije malomaimo nasmehnil. Malo se mu je ljubilo komentirati, ker je bil sploh literat kratkih stavkov, a krepkih zlogov. »Jih poznaš?« ije vprašal mtoij prij’a)telj jurist G... »Hm, kriitiiki in mtrigamtje — pri. mizah in z« hrbtom —.« Tudi na kratko, a mmago po\'*adano. Več ®* ffluu ni zljubilo reči in mi ga tudi nismo nadlegovali. Cankarja danes ni več nuad živimi, 'kritika napram njemu je že davno v 'košu. Vsagavedneži pa nadaliujeijo svtoje imtriige »pri mizah in za hnbtonn«; danes proti temu, jutri proti drugemu, kakor že veter njih značaj-obrača. Te vnste Jijudt* so po svojem prepričanj« najipaštene^ši .in absolutno nezmotljivi. Delajo neprestano in neutrudljivo večdinoma paič — šepetaje. Oni ugibajio, ikri.tiiki^ejo iti protestirajo, toda nikdar se ne pokažejo s čisto barvo, pošteno in odiknitosrčno na istem rnesitu, katerega izpodkopavajo. Gorje pa onemu, M ,ih »<pri mizah« zaloti, ter jiim resnico zabrusi v obraz. Tisti j« za njih živ .pokopan, pa bodisi tudi, da jte bil' on od svioje rane mladosti neštetokrat žrtev svoje poštene in prave ideije. Ideje! Dai, baš radi ide' in ve.čieoma puhlih so maimnloirne mize najbolj počečkane. Žal, da se te puhle ideije čestokrat primejo kakega nezavedneža. Res velika škoda je, da njih nezmotljivi idejald ne ostanejo samo »pri mizah«. —
• • •
Dvorana je 'bila aalbdto polna. Navdušenje skrajno. Ljudstvo je poslušalo, da bi se slišailo miš teiči. Do konoa izvajanja niti enega samega medklica. In po končanem poročiiki ali propagandnem .govoru, plosik in .»bravio- klici, da so te ušesa boielai. In ko je hrup ponehal, si vprašal glasno im razločimo:	»Kdor	se v
kaiki- točki izvajanja ne strinja, 'kdor je drugačne misli, naj se oglasi brez obzira za besedoi.« Zopet mrtvaška tišina. Vprašaš še enkrat, a odgovor — mrtvaška tišina. Komaj pa si storil prve korake iz ■dvorane, že sita naslonila tam v kotu »pri mizi« Ja-
nez in Jože ali Peter dn Patval glavo otb iglavto. »Ti Jože, veš, Pavel pravi, da jie »tudi socijalist«, pa se mu ne zdi nič .prav.«
Jože: »Katj; pa se miu ne zdi; prav?«
Nato pa prisedeta še druga drva, ali tretji k mizi i!n modrovanje prične. In fco so se ločili se je zgccilo, da je Jože rekel Pavlu ali Janezu, da je talk socialist itiudi fajmešter, nakar jie ftudd on »živ .pokiapan«. S težko muko se posreči vsaij 'deloma z vso energijo zasejati seme najbeljšega sadu po vasi. Nijegcvo. delo vspeva vzilic intrigam sviolh lastnih sobratov proletarcev »pni mizah in za h rib tam«, če so jim pa u.n-trige presilaboitne, tedaj so'ti kritiki zmožni, proglasiti apostola resnice celo k aralbini je rij eim za »boljše-vika«, in ako ta resnica ne .privede dio1 zapora in preiskave, tedaj ga ovadijo pa za »Jugoslovana.«. N ini je vseeno, resnica ali laž, samio, da njemiu «tn celokupnosti škodujejo, ne meneč se za zavest, da bo obračun z njimi najiojstrejjši.
'Nia zboirovanjiu ali ishodJu, kjier ima ljudstvo prosto roko, iter vsak posameznik lahko izrazi svojo mi;sel javno in odkrito, se nihče ne oglasi, marveč str-nja se popoilnoma s tem, kar je predloženo, ter glasuje z visoko k viško, diviignjeno rciko, pa bodisi za dnevni red ali volitev pomembnega odbora. Mirno in ti:ho se nato razidejo zborovalci. Teda še isti dan al; večer beš našel v kavami »pri mizah« grmiče modrijanov, ki bado pokali na vse preteke, trdi s psovkiami pravkar izvicljene člane. Nato .se prione gorja p-oti eni, dvema, ali več osebam z vsemi, tudi najnes-am-nejšimd sredlstvi, katerih bi se mogel skna ni neza-vednež sramovartti. A ti miod.fijani »pri mizah in za hrbtom« se posmehujejo. jLn (komu? Namrdnil sem; se, pljunil črez prag, ter se sam nasmejal. Spomin.:! ' sem .se ob takih prilikah velikega botaničnega vrta, ki sem si ga v svoji mladosti icgledal. Več 'usl.užbe-nih vrtnarjev ije 'čristilo .in gojilo ta kras nariave pod vodstvom veščaka-gtrckovnjaika. A tudi v tem vrtu so bile po nazinih ovimkiii lepe, visclko, ošabno rastoče rastline, 'ki pa so bile brezipomerribne, ter so sa.mo škodovale rasti drugim plemenitim rastlinam. Vrtnarji so ijih pulili ter metali v samokolnice. Vprašal sem jih, zakaj dlelejoi ito dn kam .bedo s temi rast-linamii. »To je naša ljulika,« mi je odgovoril eden izmed njih. »Ta ljulika ni vredmia, da raste z drugimi rajstKinamli, ter jo iztrebimo ter pomečemo črez plot v smetišče.« Nehote sem ise niasm.ehn:l, ter šetal dalje.
In ko talko korakam s peilknižanimi rokami na hrbtu po vročem tlaku, premišljami na .ljuliko, se nehote carem skozii okno giqstilne, ter oglodam znane obrčtze itasmo stisfkajoče se eden k drugemu »pri mizii« v prvemkcitu, ki zahrbtno spodlkopa'va,jo ugled, poštenje in resno delo onih, ki so prvi na nevarnih mestih, iter tam iglasno iin javno vršiijoi dolžnost vseh pra/vdh komiunistov. In ko tbodO ona icdimiarojkali, tedaj šele se bo spoznala zmota. A njih ne bo! Kr ii tik a in gen a pa poijdeta zrpeit v koš, ko bo prepozno. Ej, Ljulika v botaničnem vrtu, boljše je, da usahneš, kot da se pustiš vreči v smeti, črez .plot, da se ne bo ndhče smajsl, pljunil, ter korakal dalje in sigurne;e proti ciiiu in preko tebe.
Arthur Brisbane:
Use živ! m uis se sile
iGospodiona BdCth Allrn tz Los Angelesa mi pilše, če mi je znano, diai .je biilo preld: ikratkm odkrito, cta budti železo, 'trda sikala in siteklo žiiivti', da1 vse živri in vse se giibjje.
Nihče na svetu ni. še eksiatno pavedal, kaj je življenje, verno pa, da je gibanje povtS'cd. Nevidni .molekuli ^aitomli in elektrcnii, diz katerih je sestavljen kos železa., se gibljejo s strašno 'biiiinasitjci. Smiatramio-, da je žebetzic tmdO, tadla atomi v kosu žeilaaa 90 prciporč-no s svojimi prerezi tako oddaljeni diruig icd1 drugega kakor je zemlja od siolmca. Z drugimi besediamd je naš sol'nčnfi sistem ravno 'tako »zigoščeai« kot srebrna žlica.
'Priim erma detimiicija M .bila: Življenje je prosto voljno glibanja, materija je pa' nepncstovsol mo giibanje.
Slieihermii altom v maitenijd vsega vsemirja je vne-presbanem ^banju.
Interesamtno je, kaiko se Ijiuld^e zamimlajo za taka vprašanja in iščejo konstrulktitvnia poasn;ia.
Giiiordairia Brtimo, k je bil prad 320 let? s<ei§3ti na gnmiadli v R'trju, se je tudlit zelo zaniimial tz-a šhudiije .0 življeaju., imarteriijii .im giibanjju. Še predrao je G.rPileo rabil svoj teleskop, je Rrmno žia pisal o »mnoitinii sivietov« rekoč ,da vs.;ika zveizdia je sclmoe okrog katerega se sučejo nevidne plana itd.
Bruno — čigar gllajvni .zikičdn: v očeh trstih, kHi so ga siežgaCli, je bila njegova, trditev, da so pok.g naše zemlje še drniigi svetovi, loi so .m»oirdia obljudlenh — je izjavi, da je ves vsemir dluša, 'ki ži\i v vseh stvareh in materija .je maitl' in grob oblik. N.j'egol\’io onnenje ;e %dfto, dia vsemirsikta duša i*n vseanirsika .materija tvicriiba Boga.
Mož se je nodid preztgodaj in paveldial .je preveč — in zato nfc čtudno da je bJil sežigan mia ignmadS, ko ga maso mcig^d drugače prisilit!#, dia bd bil micloai.
Bruno je bil pogumen človek. Ko' so mu naznamiK strašno smrtno obsodbo, dai bo sežgan 'grmadi, je rekel: »Zdi se mi, da ste vi 'bd)j v strahu, ki me obsojate na smint, kakor sem jaiz, ki sprejmem vašo obsodbo.«
Ko je plaanen spramenil njegova telo v oglje, so rekili njegov* mbdiji iin sodniki.: »Idli zidaj in i&glej sd tiste svetove, o katerih si* tolko igo>wnril!«
Mdsiiiiti so, da je z njim vred' zigcireilai na grmadd tudi njegova teorija dai da soi s tem dekaaaii, da je zemlja središče vsega in dia ge sotnce z zvezdlami vred suče okrog zemije.
Ali motiidS so ge. Brunova ideja je živela dn se razvijala im diames tud« mastedtnikd njegovih sodnikov prizaiavajo, da «e more bti drugače.
(Opomba uredlrtištiva: Gaondlano Bnuno je bil sež-gam na gnmadS na ukaz katoliške cerkve M je v srednjem veku z Ognjem, mečean im vislicami pobijala nauk, da se zemlja, vrti' okrog solnca., kakor pobija danes nauk razvoja dia .se je človek razvil iz nižjih vnet. V srednjem veku je bdla katoliška cer-kev TnK>$(>6ita v»dl»es.iAaf zia»ba je JiaJnko tizvnsevalai t1erx>r nad Ijudimd, ld' so se 'predrzmillii mdsliitd. drugače- danes seveda .riknla več tiste ,močd, zato ,pa ipobaja nove resnice z larami iin zaism«h.o vanjam. Toda poražena bo kaikor je 'bila v srednjem veku,) (P0 »Prosveti«.
PO SVETU
Italijanski častniki aretirani na Dunaja. Radi tihotapstva valute in draguljev aretirani italijanski vojaki so-poročnik conte Arnese, poročnik Esposito in korporai Plateo. Conte Arnese je bil z zvijačo poklican na Dunaj Zaplenili so mu šest milijonov lir. On je bil že od generala Segre-ja odstranjen z Dunaja, ker ga je policija zasačila v neki zakotni igralnici.
Admirl Horthi pošilja razbojnike za Karolyi-jem. Praški Ust »Pravo Lidu« pravi, da so bili aretirani trije Horthv-jevi emisarji, ki so imeli nalogo, da ubijejo grofa Ka-rolyi-ja, ki živi kot izgnanec v Pragi. — Eden aretirancev je izpovedal, da so biU od vlade poverjeni, da umorijo grofa Karolyi-|a. - Vest je vzbudila veliko senzacijo.
Detmsija belgijskega zunanjega ministra. Agencija Stefani poroča: Paul Hymans, minister zunanjih del je izročil svojo demisijo. Demisija je motivirana z zadržanjem belgijske vlade r rusko-poljskem konfliktu.
Demisija je bila sprejeta. — Enako je podal tudi Jansel, minister za državno brambo svojo ostavko.
Podražitev življenja v petih državah (odstotno). Italija 381%, Francija 268%, Švica 157%, Anglija 140°/o> Zedinjene države 120%. — Italija je tu na prvem mestu!
USTNICA UREDfaiŽTffl
Šapliane-Jelfar.e-Nova K acina: Naznanite nam nemudoma, kdaj želite ustanovni občni zbor za sekcijo in do-pošljemo vam zaželjer.ega govornika. Izvzeta pa je nedelja 29. t. m. Drugače smo na razpolago.
Opatija: Ker nam niste sporočili ali je shod dovoljen ali ne, vam ne moremo poslati govornika. Naši govorniki so tako zaposleni, da ne morejo potovati na negotovost.
Solkan: Sprejeli smo dopis, in morda bo tudi res, da kmet trpi škodo na grozdju in poljskih sadežih strani ljudi, ki mmaio na polju nič opravka, ter bi morali biti nasprotno zgled v spoštovanju lastnine poljskega delavca, ali dopisa r.e moremo priobčiti, ker ni podpisan. Taki nepodpisani dopisi romajo v koš; to velja tudi drugim dopisnikom, Mi moramo vedeti, kdo nam piše, da znamo komu zaupamo. V list pride podpis le, ako to dopisnik sam izrečno želi.
Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna ,I.avoratore“ v Trstu.
Io'o;n ur In zlaMiis ter delavnico Ts“?
Rimm pouh
sodni izvedenec
Trst, Pinzza G. Geriljaldl 3 (sx Barriera)
n
v siori noši se vrli v nedeljo, dne 29. t. m. o Trebčah. Sviro domačo sodili’.
 P 081*10__________________________________________
Podpisana Albin Cunder, fotagrai v Idriji’, objavljam sledečo isodbo:
»O.pr. št. U 88/20/4, — Temeljem oblasiti, podel/jem* od vrhovnega poveljstva kr. -iia&j. vojske!
Okrajno sodišče v Idriji ije raizpraviljaio danes r inerraočmosti zasabneigai obtožitelja Albina Ounden rfegevega namestnika dr. Karala Podgornika, obtoženca Aleša Bagataj-a, zagovornika notarja Frana Tavizesa o obtožbi, katero je dvigni zasebni obto-žiitel-j zeper Aleša Bogataija, zaredi prestopka raz-žaljenja časti in (e po predlogu obtožitelja, a&j se kazmuije obtoženca irazsodiiilo tako:
Obtožena Alej Bogataj, rojen i. 1858. na Govekiu, oženjien, posestnik 'im. gostilničar .na Goveku št. 18, je k r i t, da dne 16. juiliija t. L na Goveku Albčma Cundra s tem, da mu je v svoji igcstiiLna vpričo Cir'iJa in Matevža Bogataija očdtai, da niru .je 'Ukradel okrag 2000 L denarja, laanjivo obdolžil hudodelstva tatvine, ne da bd idiciženie dosegle znake hudodelstva po § 209 k. z. S tem je zakrivil prestopek zoper varnosit osisibi po § 487 k. z. im se icibacdi (po § 493 k. z. z uporabo §§ 266 in 261 k. z. na 200 dir denarne kazni, ozi-rjicima v slučaju neafctiiijdvostr za 14 dni v zapor in po § 389 k. z. v povračila kazenskih stroškov.
OKRAJNO SODIŠČE V IDRIJI.
5. avgusta 1920.
Odpravek je točen.	Vehovar
Vodij a pisa miilce:
P.relovec i. r. v. ofieijaif.«
IDRIJA, dne 20. arvgusita 1920.
 	Albin	Cunder
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Prostori, v katerih se izročajo boln. spričevala
Prostori, kjer se ordinira
</)
<V
e
u
’E
O
O
c«
u
O
O
(/)
OJ
n
o
•n
o
O
I in IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — via Alvarez št. 16 — za prebivalce sledečih ulies
Alvarez, VIII. Agesto, Angiolina, Arcadi, Andrea, Aquileia, Ascoli, Bagni, Barca, Boschetto, Battisti p., Bufolini, Brolo, Čampi, Chaesa A., Cordaiuoli, Caeale, Coronini- Czernig, Dante, Gelsi, Ginnastiea, Galilei, Giusti, Giovanni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoni, Nuova, Orzoni, O-spitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Androna), Poggio, Petrarca, SaJcano V., Seminario, Settembre, Scala, Tomaseo P., Torrione, Trigemina, G. Verdi, Vandola, C. V. Em. III., Zorutti.
II in III okraj: Dr. Maksimilijan Adierstein — via Rabatta št. 18 za prebivalce sledečih ulic:
Ariosto, Arcivescovado, Antonio P., Antonio V., Alpi Gi'ulie, Aisovizza, Buonarroti, Bertolini, Berto-lini P., BarzelKni, Blaserna, Bosoo, Bianca, Baronio, Caprin, Carita Vic., Codelli, Cipressi, Contavalle, Caserma, Cocevia, Coceviutta, Castello V., Castello R., Castello I, II, III, Colie, Cappuccini, Cipriani, Cravos, Carducci, Como, Como Riva, Croce, Cristo P., Castello (Dietro, Cappella, Catterini, Camposanto, Castalda, Casa rossa, De Amicis P., Dogana, Duomo, Duomo P., Dreossi, Formica, Ferrovieri, Fornace, Magazzini, Molino, Municipio V,, Bono, Passaggio Edlin;j, Grande P., Grabizto, Lantieri, Lunga, Mat-tioli, Ma.ggio (24), MoreH, Monache, Macello, Pellieo, Posta vecohia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Androna), Rafut, Rossini, Rotta P., Rastello, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scuole, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Trento, Toroinz, Toscolano, Teatro, Tomsig, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetturini, Vogel.
I okraj: Dr. Just Bačar — Viale XXIV maggio št. 9 — za sledeče vasi:
Ajševico, Standrež, Bukovico, Bilje, Branicoi, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, Št. Peter, Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, Rihemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Lečnik, Vrh, Vrtojbo I. in H. Vogersko, Volčjodrago.
II okraj: Dr. Ivan Villat — piazza Duomo št. 3 — za sledeče vasi:
Banjšico, Cerovlje I in II, Koprivo, Kormin, Faro, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, Mošo, Št. Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lovrenc, Oslavje, Trnovo, Tribušo, Vilpuziano in ostale furlanske vasice.
Specijelna večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete i. it. d. zdravniški še! dr. M. Adlerstein.
Zobozravniška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: ‘M. Adlersitein; zobotehnlk R. Berca
C
CO
i
O.
> -O
<u
KO
_ 4>
"O 3 O u.
5
O.CO o
O *“*
<u
»JO—:
•3
Ilo o
« T3 rt
r= o =» w _ <u
.S -o
.2
> Tj« C ~ JO
v o o .c-o
gjodcf
«73 j3 O O
^ ^ 00
Nfl * -
C > ^ O J2 °
■c
•o o e
m
U v.
3 v
,	«J
p> (A
od 10. do 11. v blagajniških atnbulatori-jih v via G. Leopardi št. 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16
od 9. do 10. ure in od 15. do 16: ure v ambulatorijih boini-Ske blagajne v via G. Leopardi štv. 6
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorjih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV. Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30
od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3
od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6
ju
‘ST
Js!
O
V
bfl
S
rt
N
Kanal: provizorični vojaški zdravnik.
V vojaškem ambulatoriju v Kanalu
Tolmin: dr. Alf. Serjun — Tolmin.
filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure
v ambul. tolminsk. zdravnika od 10 -11. in od 15. do 16. ure
Kobarid: dr. Feruceio Balfoni — Kobarid.
V ambulatoriju kobarišk. zdravnika
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
V vojaškem ambulatoriju v Bovcu
Cerkno: dr. Frančišek Smička — Cerkno.
V ambulatoriju cirkniškega zdravnika
Kratka splošna navodila: Vsi dlani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom lakega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50J/o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani.
Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih nare dili člani ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjema je le v siučaju, da je šlo za veliko živijensko navarnost.