4 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 AKROSTIHI V PIRANSKI KNJIGI STATUTOV LETA 1384 miroslav pahor V literaturi je akrostih zelo starega izvora. Po Diogenesu iz Halikarnasa, ki mu je dal to ime, so ga spoznali že stari Grki iklasične dobe. Diogenes Laertius, ki ga je imenoval IlaoaoTi/jç trdi, da ga je prvi uporabil Epi- dairmos z otoka Kosa. Taisti Diogenes navaja, da so včasih akrostih uporabljala tudi pre- ročišča, da so bolj zakomplicirala odgovore prosilcev. Naj'starejsi akrostih, ki ga pozna- mo, je ohranjen na nekem grsko-egiipčanskem papirusu, ki je nastal med leti 193 in 190 pr. n. št. Vertikalno bran se glasi EvoóCov ve/yrj kar pomeni »Evdoksova umetnost«. Evdoksij. je bil v sivoji dobi man astronom. V hele- nistični dobi se akrostih uporablja tudi na nagrobnih spomenikih.^ V rimski literaturi ga je uporabljal Plautus. V nekaterih njego- vih delih začetne črke posameznih argumen- tov, brane vertikalno, dajo naslov komedije. Po Ciceronu pa je v Rimu prvi uporabljal akrostih Ennius v neki pesmi, v kateri prve črke posameznih verzov, brane prav tako vertikalno, pokažejo besedilo: »Q. Enniusi fecit«. Pogosteje so akrostih uporabljali la- tinski pesniki v stoletjih tako imenovane lite- rarne dekadence, ko se opaža bolj igračkanje z verzi, kaikor prava poezija. V zgodnjekr- ščanski literaturi opazimo alfabetski akro- stih, ki je orientalnega izvora. V takem pri- meru dajo posamezne kitice celotno abecedo. Temu pravijo akrostih ali kitice v abecednem redu. V srednjeveški literaturi so aikrostih prvi prevzeli Provansalci. Sledili so jim fran- coski pesniki. V Italiji sta ga prva uporab- ljala Dante da Maj ano 'm pisatelj Dekamerona Giovanni Boccaccio. Od Francozov so akro- stih prevzeli Angleži in Nemoi.^ V Nemčiji ga je prvi uporabljal Gottfried iz Strasbo- urga, ki mu je sledil Rudolf von Enns.^ V stari makedonski in srbski literaturi so ga prav talko poznali. V Makedoniji je akro- stih dobil tudi svoje no-m krajevno ime tj. *krajegranesija«. V Dalmaciji sta ga poznala predvsem renesančna pesnika Džore Držič (1461—1501) in Šišmundo Menčetič Vlahovič (1457—1527)4 Vse to v literaturi. Ni mi znan primer, da bi akrostih zašel v pravne dokumente in v pravno strokovno li- teraturo ali celo zakonodajo pred letom 1384, ko se kar štirikrat pojavi v tedanji piranski knjigi statutov,^ ki je bila sprejeta kot četrta redakcija statutov tega mesta v XIV. stoletju. Piranska oligarhija, ki je že leta 1358 s tedanjimi statuti trajno zagotovila oblast in upravo mesta in občine Piran najvažnejšim mestnim družinam, se je leta 1383 odločila — kaikor so ji pač narekovali stari občinski zakoni in običaji — ponovno pregledati in re- formirati svoje statute. V času podestata Lu- ke Viadra in sodnikov Markvarda Apollonia, Krištof o rja de Mafeja, Petra Foie in Akneri- ka Gojne, ki so vladali najbrže v prvi tretjini leta 1383, je bU v velikem svetu izvoljen »svet modrih«, ki mu je bila popolnoma zau- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 5 pana sestava novih statutov. V prejšnjih ob- dobjih je imel »svet modrih« :habeat liberta tem eligi «, »eligantur« in tem sorodne. Kako je te glagoLske oblike uporabU, povedo same knjige statutov. Povedano po resnici, se je izognil monotonosti, da bolje sikoraj ni mogel. V prvi knjigi je kot začetne besede zako- nov (uvod je vštet) uporabil po vrsti sledeče besede: Gratia, Recte, Addimus, Constitui- mus, Iubemus, Ad constituedum, Similiter, Ad hoc, Nolumus, Oonstituimus, Teneatur, lura- re, Solemniter, Providimus, Item, Ratifican- tes, furare, Teneantur, Volumus, Simili, Ad eligandum, Supra, Singula, Item, Teneantur, Privatus, Recte, luste, Constantes, In introitu, Precones. Združene inicialke teh besed dajo stavek: GRACIA SANCTI SPIRITVS ASSIT PRICrP. Ker je poslednja beseda le okrajšava za »principio«, je prevod jasen: Milost sve- tega duha bodi prisotna na začetku. Popolna invokacija v stilu srednjega veka v obliki alk- rostiha.'^ Ali je hotel sestavljalec statuta sa- mo toi? Po tem, kako nadaljuje naslednje knjige, je dobro razvidno, da je hotel sta- tute oblikovati taiko jezikovno kakor umetni- ško. V drugi knjigi se je poslužil ene same gla- golske oblike. V prvem zakonu je uporabil glagol »ordinamus«. (Blasfema tores, trans- gressores mandatorum nostrorum invadentes et opprimantes eorum quosvis in hoc secundo libro punire curantes, »ordinamus« etc.). V vseh drugih zakonih in predpisih te knjige pa je glagol nadomestil s prislovom »item«. Na primer: »Item quod nullus civis vel habi- tator Pirani vel forensis audeat« etc. ali »Item si quis virginem vel maritatam vel iam corruptam mulierem violaverit« 'in podobno." V vseh zakonih tretje knjige uporablja gla- golsiko obliko »mandamus«, s katero, razen v prvemi poglavju, začne prvi stavek: Manda- mus quod — ukazujemo, da . .. itd.*"* Četrto knjigo je zasnoval tako, da je zako- ne začel po starem z obliko glagola statuere, tj. »statuimus«, s čimer je želel dokazati, da zna upoštevati tudi tradicijo. V peti knjigi se ta red neha. Za 42 zakonov je uporabil 30 različnih besed brez določenega reda. Raz- ličnih inicialk je 12. Isto velja za deseto knji- go, ki je peti po jezikovni koncepciji zelo po- dobna. Tu je hotel dokazati, da se da obliko- vati tudi brez skritih namenov. Skrite namene pa je imel v sesti, sedmi, osmi in deveti knjigi. Sesta knjiga vsebuje 32 zakonov, ki se začenjajo s sledečimi bese- dami: Modus, Ad utilita tem, Recuperationes, Cupientes, Vt venditiones, Statuere, Cesssan- tes, Advertentes, Vtihter, Intendantes, Adde- re. Ne in quantitate, Ordinem, Studentes, Compiere, Rectas, luste. Publice, Sine dubio, luvat, Terminare, Hec, Omnimodo, Oonveni- enter, Stabiliter, Temere, Ad comune, Terre- toria, Vestigia, Terminate, Vere, Mandamus. Sledeč istemu postopku, ki smo ga uporabili pri prvi knjigi, dobimo stavek: MARCVS CAVIANO SCRIPSIT HOC STATVTVM. To- rej: Marko Caviano je napisal ta statut.'^ Ni treba posebej poudarjati, da gre za istega kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 2 Marka Caviana, ki smo ga zabeležili v uvodu h 'knjigi statutov med člani »sveta modrih«. Torej je bil on tisti član sveta, ki si je priza- deval, da bi ustvarili elegantne statute. V tem prizadevanju pa je Caviano nadmodrU »svet modrih« in se na ta načdin ovekovečU Ikot de- janski ustvarjalec statutov leta 1384. Sedmo knjigo je zasnoval tako, da nam inicialke posameznih zakonov dajo celotno la- tinsko abecedo od A do U. Ker je uporabljal U tudi kot V in ker je namesto Z v tekstu uporabljal Ç, gire za celotno njemu potrebno abecedo. Gre torej za popoln abecedni aikro- stih. Ostali so mu trije zakoni, za katere je rabil čAe A (addimus), I (iuris) in C (carere). Priznati mu je treba, da je tudi sedmo knjigo mojstrsko izvedel.** Že vse to ga je moralo stati precej naipo- rov, kajti začetne stavke je moral preobliko- vati talko, da je kljub začrtani smotrnosti statuta in brez škode za predpis sam, dobil potrebno besedo oziroma določeno črko za za- četek. O tem kasneje. Osma in deveta knjiga skupaj, nam poka- žeta še en akrostih. Da ga je dosegel, je na začetku zakonov osme knjige uioorabil slede- če besede: Gubemationibus, Eaue, Reforma- mus, Tnventoribus. Volumus, Statuimus, Bo- na, Admonemus, Nove, OrdinamuiS, Providi- muis, Etiam, Terminamus, Ratificamus, Vo- lumus, Sine dubio, De firom, Et ordinamus, Similiter, Ad comodum. Late prohibemus, Omnino, Nolumus, Obviantes. Etiam, Gesta, Ordinamus, Ratificamus, Gra dien tes. Item, Volumus, Statuimus. Torej dvaintrideset za- četkov, kjer je imel pri izbiri besed precej sreče. Začetne formulacije devete kniige pa so takšnele: De novo, Et ordinamus. Manda- mus, Addimus, Firmamus, Etiam. Ordinamus, Convenienter, Ad hoc ut, Providimus, Item, Terminamus, Ad utilitatem, Similiter, Tabel- lionibus, Admonemus, Terminamus. Veraci- ter, Terminamus, Addimus, Recte, Item, Or- dinamus, Rursus, Volumus, Mandamus. Tudi tu ga sreča ni zapustila, ker ie lahko uporab- ljali glap^ole. Kakor je razvidno iz celotnega zaioisa. daio omeni ene inicialke naslednji sta- vek: GERIVS BANO. PETRVS DE SALONO, EGORGIVS De MAFEO CAPITA STATVTA- RIORVM. Jurii Bano, Peter de Salono in Ju- rij de Mafeo glave statutov.*^ Tu je Caviano skraišal Banovo ime. Namesto Georgius je rabil krajšo obliko Gerius, kar je v piran- skem dialektu še danes običajno. Prav tako je skrajšal drugi priimek. Namesto Asalono je naiüisal Salono. Ker v drugih virih dobimo ta priimek v polni in skrajšani obliki, je ra- zumljivo, da si je hotel na ta način pomagati. Napaka se mu je vrinila v tretjem imenu. Namesto pravilno Georgius, je napisal Egor- gius, kar dokazuje, da je pri prepisovanju preskoču en zakon, to takoj opazil in ga vključil za komaj prepisanega. Ce primerja- mo vsa tri imena s seznamom članov »sveta modrih« v uvodu, se prepričamo, da gre za tri člane sveta tj. Jurija Bana, Petra de Asa- lona in Jurija de Mafea. Vsi trije so imeno- vani tudi v drugih dokumentih te dobe. Vprašanje je samo, kaj je hotel Caviano povedati, ko jim je talko rekoč naprtil »glave statutov«. Predvsem so glave statutov prav- zaprav inicialke posameznih zakonov. Pod- robno opazovanje izdelave le-teh pa nam od- krije tri roke. Prva, in sicer zelo vešča, je bila roka risarja. Druga, nekoliko manj vešča, vendar le vedno na dokajšnji umetniški viši- ni, je bila rdka slikarja. Končno je tu še tre- tja roka. To je bila najbrž roka pozlatarja — skorajda nevešča, ker je zlatenje pravzaprav slabo izvedeno. Tako je delo potekalo po vrsti. In tako ga je Caviano tudi predstavil. Torej lahko rečemo, da ie bil Jurii Bano risar. Pe- tpr de Salono ali Asalono slikar in Jurij de Mafeo pozlatar. Umetniška analiza črk nam pove, da Jurii Bano mi dopuščal ostalima dve- ma, da hi svoie umetniške sposobnosti poika- zala v polni meri. ker ju ie s pretirano bopato risbo omeiil tako v proistoru, kakor pri svo- bodni izbiri motiva. Kljub vsemu pa so črke za istrske razmere zelo dobre. Vse to pa nam pove, da Caviano ni hotel ovekovečiti samo sebe. Nasiorntno, oblikovalce inicialk ie ob- ravnaval sehi enaikovredno in iim s tem dal priznanje za umetniško delo, ki so ga opra- \dli. Da ie vse to dosegel, se je moral Caviano noslužiti oravnih miselnih akrobacii. Ker ie le redko našel ustrezen glasol. da bi stavke začel vsai v sikladu s tradiciio, je navadno stavke začel s podrednimi stavki in šele po- tem nrihaial na glavno misel. Na orimer: Ouelibet nefanda prohibentes, mandamus« itd. Vendar je bil ta primer zelo lahek. Vča- sih — ne zelo poredko — se je moral poslu- žiti neprimerno težiih in bolj kompliciranih: »iustas dillationes in iure comparentibus tri- buentes, volumus« itd. ali Solvere expensas cjui earum causa fuerit dienum noscitur, au- are, providimus« itd. Ponekie začenja še bolj komplicirano. Na primer: »In differenciis re- rum immobilium qualiter testes examinari de- beant déclarantes, ordinamus« etc. ali » Cari- tati vel naturali descendentium nostrorum subventioni publice indulgentes, firmamus« in podobno. Takšne akrobacije niso bile vedno potrebne. V nekaterih primerih je pred glav- nim glagolom potreboval le kak prislov ali pridevnik, kdaj pa kdaj je lahko uporabil 8 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 enega od 36 glagolov; vendar se je moral pri večini zakonov zelo potruditi, da je prišel do želene čr^ke. Da se mu je trud izplačal, je razvidno iz vsega, kar je doisegel. Če govori- mo o eleganci celotne izvedbe, potem lahko mimo trdimo, da je med vsemi piranskimi sta- tuti prav Cavianov tisti, ki zasluži takšno ka- rakteristiko tako glede pisave kakor celotne zasnove. Ce govorimo o njegovem skritem namenu, potem se moramo pomuditi pri željah, ki jih je lahko imel ambiciozen človek tistega časia. Želja po denarju? Najbrž ne, ker bi enostav- nejše delo opravil v krajšem času za isti de- nar, kajti plačevali so po točno določenih statutarnih tarifah. Komplicirano delo pa mu je vzelo le več časa. Statutarni predpisi niso bili tako širokosrčni, da bi dovolili obogate- nje s prepisom dveh enakih kodeksov s skup- nim številom 228 listov. Želja po takojšnjem uspehu? Najbrž tudi ne, ker je pač moral uvi- deti, da se njegova družina po pomembnosti in številčnosti ni mogla meriti z rodbinami, kakor so bile Apollonio, Petrogna, Vidali in druge. Te bi ga kaj kmalu prezrle in potla- čile navzdol, kar pomeni, da bi lahko ostal brez občinsike službe. Tega se je najbrž za- vedal. Zanimivo pri tem je, da si je za soobli- kovalce izbral prav tako člane manj pomemb- nih družin, celo takšnih, ki sio bue po svoji števUčnosti pravzaprav obsojene na izginitev. Torej ga je lahko gnala pri tem delu le želja po slavi, nesmrtnosti, želja torej, da bo nje- govo delo nekdo nekoč odkril in ga ocenil kakor zasluži. Zelja po slavi in nesmrtnosti pa ni bila v tem času nič kaj redka. Z enako željo so šli poveljniki piranskih čet tistega časa v boj za beneške, ne svoje, koristi, tako proti Trstu, kakor proti Ogleju, kakor tudi proti nasprotnikom Benetk v notranjosti Ist- re. Enako željo najdemo pri pesnikih in pi- sateljih. Caviano ni bil vojak, niti pesnik, bil je pravnik, notar, in kot tak si je lahko zago- tovil slavo le z edinim orožjem, ki ga je znal suikati tj. peresom kaikor pesniki, in z edino armado, ki jo je dodobra poznal, tj. z zako- nodajo. Da mu je to uspelo, smo se lahko iz rečenega prepričali. Napaka pri Juriju de Ma- feu ni tako huda, da bi se iz Egorgija ne dal spoznati Georgij, ali tretji oblikovalec ini- cialk. Ce dalje govorimo o črkah, iki jih je Cavi- ano v akrostihu imenoval » capita statutario- rum«, in o njihovih oblikovalcih, lahko le povemo, da sicer niso tako umetniško izobli- kovane kakor na primer inicialke v tržaških statutih iz sredine XIV. stoletja, kjer je ob- likovalec upodobil med drugim tudi vse po- klice in obrtnike tiste dobe, da pa ne ponav- ljajo že znanih motivov in so zato izvedene originalno, kar je treba piranskim oblikoval- cem priznati. Na splošno so te inicialke mini- aturne umetnine, ki jih z užitkom pogleda- mo. Piranski statuti XIV. stoletja so bui vsi napisani v dveh originalih. V našem primeru bi bilo zanimivo primerjati izvedbo enega z izvedbo drugega. Žal pa se drugi izvod ni ohranil. Verjetno se je izgubil nekje v Be- netkah proti koncu XVI. ali na začetku XVII. stoletja, ko je vlada zahtevala dokumente v pravdah piranskega plemstva proti populä- rem.. Le malo je upanja, da bi ga še našli. Kljub temu pa si moramo ob ugotovljenih akrostihih postaviti vprašanje: Ali je Veliki svet leta 1384 vedel za Cavianovo početje? Ali je to vedel vsaj »svet modrih«? Trenut- no nimamo nikakih elementov, ki bi nam do- volili odgovoriti pozitivno. Lahko rečemo le, da Apollonio, ki je ta statut predpisal leta 1542, tega ni opazil. Napake v prepisovanju inicialk jasno pričajo, da notica o akrostihih ni prišla do njega. Prav tako tega ni opazU Nikolo Petronio Caldana, ki je leta 1606 pre- vedel statute v italijanščino in dal tiskati la- tinski tekst in italijanslki prevod. Napake v branju inicialk, ki jih je deloma povzemal po ApoUoniu ali po kakšnem drugem tekstu, in druge napake v prepisovanju nerazumlji- vega teksta, nam povedo, da se v original ni potrudil prodreti. Tako je na primer bral Vo- lumus tam, kjer bi moral brati Nolumus. Pri prebiranju njegovega teksta naletimo še na več takih in drugih napak. Torej se tudi v družini Petronio Caldana ni ohranil spomin na akrostihe. Zato lahko sklepamo, da je Ca- viano, ki mu je treba priznati, da je bil »Spi- ritus agens« novega statutarnega kodeksa, svoje želje in namene skrival tako pred ve- likim svetom, kakor pred »svetom modrih«. Najbrž niti njegovi najožji sodelavci, ki so oblikovali inicialke, niso vedeli, da jih je v akrostihu ovekovečil. To bi pomenilo, da so bili akrostihi v Cavianovi knjigi statutov iz- ključno le njegova skrivnost. Gotovo je to na- redil v upanju, da bo skrivnost nekoč raz- krita. Čudno se zdi, da akrostihov v Cavianovi knjigi statutov niso odkrili piranski zgodovi- narji, kakor sta Kandier in Morteani. Morda je to razumljivo za Morteani j a, ki se ukvarja z zgodovino mesta le priložnostno. Toda za sistematičnega Kandier j a to ni razumljivo. Se bolj čudno je, da te skrivnosti ni odkril tako prodoren duh in dober opazovalec, kot je bil Camillo De Franceschi, ki se je lep kos svo- jega življenja ukvarjal prav s statuti mesta Pirana. Attilio Tamaro in Antonio Alisi, ki kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 9 sta obdelovala piransko umetnost, mista našla za inicialke in obliko Cavianovega statuta ni- ti besede. Isto je z drugimi avstrijskimi in italijanskimi avtorji, ki so se ukvarjali z zgo- dovino mesta Pirana. In vendar celotna iz- vedba naravnost terja, da bi si stvar podrob- neje ogledali. Na koncu lahko rečemo naslednje: Res je, da je notar in pravnik Marko Caviano delal s skritim, egoističnim, morda celo egocentrič- nim namenom. Res je, da celotna obUkovna izvedba statuta priča, da mu je bilo delo tako pri jezikovnem oblikovanju kaikor pri dose- ganju ciljev skritega namena v osebno zado- voljstvo. Pri prepisovanju teksta iz delovne predloge ni napravil toliko napak kakor pre- pisovalci statutov leta 1307, 1332 in 1358. To- rej je tudi po tej strani statut dovršnejši kot vsi prejšnji. Zaradi opisanih dej^stev pridobi- va Cavianov statut na vrednosti. Z vsemi njegovimi značilnostmi in razkrito skrivnost- jo ni več samo knjiga zakonov in suhoparnih predpisov, temveč tudi likovno oblikovna mojstrovina, kakšne redko srečamo. OPOMBE I 1. Enciclopedia Italiana Treccani. Milano 1929. Vol. I. str. 445. — 2. Prav tam, — 3. Der grosse Erockhaus. Leipzig 1928. Pod Akrostihon. — 4- | Enciklopedija leksikografskog zavoda. Zagreb. I 1956. Vol. I. Str. 51. — 5. Statuta comunitatis | Pirani 1384. Piranski arhiv pod Statuti. — 6. Prav tam fo. 1. — 7. Prav tam fo. 1. — S. Additiones in statuta 1367. PA pod Statuti M 1. — 9. Kakor v op. 6. — 10. Prim. B. Kovlč- M. Pahor: O zgodovinskem in arhitektonskem razvoju Tartinijevega trga v Piranu. Kronika VIII/1 1960. str. 21. nasi. Gre za napis na vratih bivšega fontika, ki je bil restavriran leta 1638. Tu je govor o elegantnejši formi, ki so jo vrata dobila po restavraciji. Za podobno stvar gre tudi pri vratih Sv. Jurija, ki so vodila iz pristanišča v mesto; ta so bUa restavrirana leta 1660. Tudi ta so dobUa elegantnejšo obliko. — 11. Sta- tuta comunitatis Pirani. Pa pod Statuta Ml. Tu ni več obrtniških zakonov, ki so jih nedvomno vsebovali statuti leta 1274. — 12. Ka- kor v opombi 6. fo. 2— 29. — 13. Kakor v opombi D fo. 30—34. — 14. Prav tam fo. 34'--10. — 15. Prav tam fo. 60'—74'. — 16. Prav tam fo. 74—90'. — 17. Prav tam fo. 90'—107.