258. ste- ;lka. Ljubljana, v soboto 8. novembra, XVII. leto, 18H4. Izhaja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden meiec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredni ItTO in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. K tisočleinici smrti Metodijeve. Na veliki ponedeljek prihodnjega leta (6. aprila 1885) bode preteklo ravoo tisoč let, kar je veliki blsgovestnik slovanski, sv. Metodi j; izdihnil svojo plemenito dušo. L. 18G3. obhajali smo tisočletnico. od kar sta priila brata Solunska na slovanska tla in prinesla slovanskim narodom krščanstvo in narodnost. Kakor biser sveti se v političnej in književ-nej zgodovini Slovencev deveto stoletje, v katerem se je slovenski živelj s Konstantinom in Metodijero na čelu vzpel do velike slave in sreče. Žali bože, da je le malo časa utrpela ta „zlata dobau sloven-Bke zgodovine in „za lepo jutranjico nastopili so dolgi, razdirajoči viharji". Kdo bi se z veseljem in Čudom ne uporni..al mož, ki sta Slovanom in zlasti nam Slovencem pokazala pravo pot omike in krščanstva, moža, ki sta prva nam ustanovila pismenost, moža, ki sta za nas žrtvovala svojo učenost in vse svoje živenje? kateremu Slovanu ne bi porosilo oko, ako si v duhu predstavlja položaj naših pradedov, ko bo na Velegradu klečali pred velikim svetcem, kije na smrtni postelji slovo jemaje dajal žudnja naročila svo|im otrokom, naj ga ue zapuste in naj spol-nujejo besede, katere jim je tolikrat na srce polagal! Prfdi, Slovan kliče glas z Velegradu, pridi in počasti apostela, ki je tvojim pradedom prižgal luč omike; podaj bratom roko in v združenji „slavi slavnega Slovana slavo I" »Kateri narod svojih zaslužuih mož ne časti, ta jih ni vnd»n°. Koliko pripravljao že Čehi in Mo-ravci, da spodobno počaste slovanska blagovertnika! Poljaki zanimajo so posebno za to epohalno slavnost in volili ho v ta --.imen odbore, na čelu k.terih so sami vladike. Vsi slovanski narodi poslali bodo svoje zastopnike na slavni Velegrad, da vredno skažejo čast prvemu slovanskemu vladiki. In ti narod Blovenski? Ne zaostani za svojimi brati in priteci i ti s svojim malim darilom, da ga položiš na žrtvenik slovanski! Zberi svoje male, a krepke moči in pokaži tudi pri tej priliki, da nesi zadnji, kadar gre za narodno, za slovansko stvar! Čeha Prohaska in prerano umrli Beneš-Tf b;ski spisala sta album v spomin tisočletuice Metodijeve smrti, kateri naj bi širil mej narodom častenje dvoiice Solunske. Poprimi, ti, slovenska duhovščina, za spretno pero in daj narodu uživati to, kar uMvajo njegovi bratje. L. 1863. poslovenil nam je Majciger B i^-jevo (B -lega) knjigo o slovanskih blfgovestuikih, a ta 86 je LISTEK. Živ pokopan. (Spisal Edgar A. Poe prosto poBl. J. Lip ni k.) (Dalje.) Se bode mari po tem naslednje kot pretirano, kot posledico telesne in duševne oslabelosti smatralo ? Skozi več let imel sem čudno bolezen, katero 80 zdravniki zaznamovali z imenom katalepsis. Neposredni uzroki te bolezni, kakor tudi razlogi, zakaj se prikaže pri tem ali onem človeku, da celo bistvo te bolezni, so še sedaj nerešeno vprašanje znanosti, akoravno je bolezen sama dobro znana. Pojavlja se kaj različno. Čestokrat leži bolnik samo Bkozi jeden dan, ali pa še krajši čas v nekakem teškem smrtnem spanji. Bolnik je brez zaveBti, ne giblje se; a utripanje srca se vender malo čuti; nekoliko toplote je še ostalo; nekoliko barve vidi Be sredi lica in, ako se drži zrcalo pred usta, more že davno razprodala Družbi sv. Mohora spisal bode Matija Majar knjgo o sv. Cirilu in Metodu, toda ta ne zadostuje vsemu slovenskemu narodu. Pač hvalevredno bi bilo, ako bi slovenski pisatelji strokovnjaki izdali tak „spomenik" kakor Čehi. Taka knjiga naj bi združevala po jedni plati Slovence same, po drugi pa bi so mi s takimi umotvori približevali ostalim Slovanom. Najbolj želel bi pa vsak iskren Slovan pri taki priliki, kakor nam jo ponuja prihodnje leto, da bi se izdal nslovanski almanah". Kdo bi se branil take knjige? Tako delo bilo bi za nas Slovane epohalno. Se ve da Slovenec take misli ne more uresničiti, pač pa uprožiti. Tak almanah, ki bi obsegal spise najboljših slovanskih pisateljev in pesnikov, bil bi v resnici velikega svetovnega in književnega pomena, bi) bi nekaka slovanska „Revue inter na-tionale44. — Kvišku tedaj, bratje! napnimo svoje moči in delajmo v prospeh naroda! Primimo za pero, ne držimo krUem rok in ponovimo pesnikove besede: „Ne samo, kar veleva inu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan." —b — Pohlevne nadeje. —o.— Za osnovno ali ljudsko šolstvo na Kranjskem zvrfti se v kratkem čin velepomenit! Tisti, k< je še dopred nedavnega časa nad tem šolstvom nadzor imel, je umrl. Nepremična veličina je bil, a tudi njemu odbila je ura poslednja! Doklei pa je mogel, hodil je svoja pota in do zadnjega y' dovršaval nalogo, katera mu je po ironiji usode izročena bila v moški dobi njegovega Življenja. Kolikor je bilo primerno človeško-slabim njegovim močem, dosegel je tudil Da je šlo po njegovem, tudi kamenje na Krasu bi bilo moralo i/.pregovoriti z nemškim jezikom, in on bi rad bil O.fej, ki bi z nemško svojo pesnijo obudil tisto kraško kamenje! V vsem tem se je on malo zmenil, kako minevata dan in noč in kako se izpreminiajo druge zvezde, še tako vikoko gori nad njim. Dobro je on dokazal kako se motijo tisti, ki pravijo, da so uradniki taki, kakeršna je vlada ! Kaj je Rajmundu Pirkerju bila vlada, kaj je njega skrbelo, nr kakšno večino se ona sedanji čas opira, kdo ve, ali je on kedaj v sanjah pomislil, da deželo kranjsko v Ljubljaui in na Dunaji z veliko večino zastopajo poslanci, ki so izvoljeni bili na podstavi slovenskega programa? Za se opazovati počasno, neredno in pretrgano sopenje. Drugokrat zoptt traje tak napad po več tednov, do meseca doij in še dalje in najnatančneje preiskave in najmočnejši poskusi z oživljajočimi zdravili ne kažejo nobene razlike mej stanjem bolnikovim in absolutno smrtjo. Tacega bolnika pred prenaglim pugrebom varuje samo to, da ga prijatelji poznajo kot kataleptičuega človeka in Čakajo, da preueha napad, kakor tudi to, da se ne pokaže razkrojitev, gnjiloba. Bolezen polagama napreduje, a gotovo. Prva znamenja, katera smo naveli, so neznatna, da jih je lahko prezreti. Bolj in bolj pa dobivajo napadi gotovejši značaj, vsakokrat so daljši, nego je bil poslednji. V tem je ravno glavna varnost, da človeka živega ne pokopljejo. Nesrečnež pa, katerega prvi napad je bil najskrajnejega značaja, položi se večinoma neizogibno živ v grob. Moj lastni slučaj ni bil nikakor posebno različen oi onih, ki se opisujejo v zdravniških knjigah. Večkrat sem, kar polagoma, brez vidnega u'roka izgubil zavest, ali pa omedlel — nesem se mogel ga- vse to se on ni brigal čisto nič, ali pa če se je tudi brigal, uverjen je moral biti, da del* tako, kakor hočejo tisti, ki tudi za „pod pazuho" vodijo slovenske poslance, kadar je ravno Bila. Jedno ali drugo, oboie žalostno, je moralo biti, kajti v resnici je konečno morala priti smrt, da je Slovence na Kranjskem rešila zadnjega deželnega šolskega nadzornika! Le smrt ustavila je za večno Rajmundu Pirkarju nesrečno roko, s katero je kranjsko Šolstvo, napredek našega naruščiija v žrelo nemškega zmaja potiskava!, le ona je upokojila moža, ki je po tankih ceveh spušal strup v poglavitno žilo našega narodnega življenja! Veliko moč imel je pokojni kranjski šolski nadzornik, a do zadnje kapljice rabil in zlorabil jo je v ponemčevanje naših osnovnih šol, v odnarodovnje najmlajših, nsjšibkejših, naraščajočih Slovencev na Kranjskem. Bil pa je tudi, to poudarjamo, mej nami kakor vestalska devica, — nobeden se ga ni dotakuiti upal! Sedaj pa se že nekaj tednov povprašujemo, kdo da je tisti, ki mu bole v prihodnje dana velika moč deželnega šolskega nadzornika, komu se izrodijo v nadzor nuše ljudske šole, kakšnim uplivom se izpostavijo kranjski uč.itel|i? Seveda, ker smo postali razni narodnjaki, si tudi tukaj nesmo popolnem vzredui. Tisti mej nami, ki imajo nemščino za, Četrti „evangeljski svet", ki zatorej — na pr. s „600" goldinarji — nemščini posteljice posti-ljajo po kranjskih trgih iti selih, tisti gotovo goiijo skrivno željo v svojem srci, da šolski nadzor dobdie mož, ki bode vreden naslednik Rajmunda Pirkeija. Da jim bode, kakor pokojni nadzornik, pomagal po-nemčevati narodno šolo, da jim bode vodil ekseku-tivo za nemške nagrade, in da bode k'iznjevnl učitelje, ki se trdovratno branijo s poučevanjem nemščine, prislužiti si nebesa na zemlji! Tem narodnjakom je Pirker program, v tem številu pa mi nesmo! Dokler nočemo veljati za slovenske renegate, tako dolgo ne smemo nemščine spuščati v osnovne šole Slovencev. Skoro vso slovensko narodnost dela le naš slovenski jezik. Čim mauje in čim slabše se ta jezik govori, v tisti meri tudi peša slovenska zavest, naša narodnost. Kadar so rodovi začeli govorici tuje jezike, takrat so tudi začeli po tuje misliti in čutiti, in prištevati se k tircem. Morebiti jih nihče ni navlašč potujčeval, a vender so konečno bili potujčeni, ker so bili šibki značaji in svoje narodnosti pazili neso. Po tihem, a dosledno so se dovrševali zakoni niti, nesem imel bolečin, tudi misliti nesem mogel — in tako sem ležal v senu podobnem spanji, zavedajoč se svojega življenja in prisotnosti osob okolu mene, doler je minula moje bolezni kriza in Bem zopet zadobil Bvoje duševne sile. Večkrat vrglo me je h kratu in močno ob tla. Čutil sem, da mi slabo prihaja, da se mi v glavi vrti, da sem omotičen in pal sem hipoma na tla. Za več tednov bilo je vse prazno, temno, tiho, svet bil mi je nič. Popolno uničenje bi tudi hujše ne bilo. Iz teh zadnjih napadov probujal sem se v primeri z naglostjo napadov, jako počasi. Kakor prcsiaku, ki nema niti prijatelja, niti strehe, in se v dolgej tožnej noči plazi po ulicah", — beli dan, ravno tako počasno, leno, a koprneče zaželjeno vračala se je avitloba v mojo dušo. Razun nagibanja k tej bolezni, bil sem v obče zdrav; tudi nesem opazil, da bi bilo moje zdravje vsled te bolezni le količkaj oslabelo. Le moje navadno spanje bilo je nekako sorodno z omenjenimi napadi. Kadar sem se prohudil, nesem bil nikdar pri polnej zavesti, ampak več minut bil sem zmešan, asimilacije, brez šuma, brez krvi je — močnejši jezik osvojil si slabejšega. Tudi tukaj vidimo življenja boj, ki daje zmago močnejšemu in pazlji-višemu! Slovenski naš jezik bori se že cele veke na jedni strani z nemščino, na drugi pa z laščino. Kakšen je ta naš jezik prišel iz te borbe, prebil se do nas sedanjih Slovencev — to bodi Bogu potoženo! V primeri z nekdanjimi časi se ga dandanes nu In več govori, tujih naselbin je v njem, kakor gob po jesenskem deževji, in kakor gob po jesenskem deževji je tujih naselbin tudi vseh rod tam, kjer je nekdaj slovenski jezik gospodoval! Nekateri zakoni narave so brutalni, vsi pa so dosledni, vsi napravijo svoje, če ni nobenega, da bi jih ustavljal. V zadnjem trenutku se je prikazala slovenska narodna zave.it, ki je slovenskemu jeziku prišla na pomoč v njegovih nepretrganih borbah z nemščino in laščino, prišli so tudi jednakopravni zakoni in obetajo nam še dandanes, da nam bodo lepa pomoč proti tujim navalom. Kako torej rešimo svoj slovenski jezik, ali kar je isto, svojo slovensko narodnost? S tem jo rešimo, ako neprestano odstranjujemo in preprečujemo upliv, ki ga sami po sebi, že po svojstvib in okolnostih imati nemščina in laščiua na na šo s 1 o v e n š ć i u o, ic potem, ako slovenski jezik izobražujemo, da je pripraveu za vsako novodobno življenje, ter mu koneiuo varujemo vsako še tako majhno gospodarstvo. Iz tega pa je videti, kako neizmerno veliko nam v narodnem oziru more koristiti ali pa kvare napraviti šolstvo in vzgoja po učilnicah! Stvar, o kateri danes govorimo, ne pusti nas, da bi se od-mikali od naših ljudskih, osnovnih šol. Malim šolam izročen je ves naraščaj naš, tja prihajajo naši otroci s svojim materinskim jezikom. Kakor se otroci tukaj naučijo slovenskega jezika, teko ga rabijo tudi v poznejšem življenji, katero ne daje več časa za učenje. Vprašanje nastane: kako se bode slovenščina teh otrok upirala prodirajoči močni nemščini? Slovenščina branila se bode tem laglje iu tem uspešniŠe, čim boljši in krepkejši je usejana v našo mladino, in čim manj — govorimo sedaj le o nemščini — nemških besed preprosti Slovenci poznajo. Ako se torej nočemo sami metati materi Germauiji v naročje, skrbimo, da v naših malih šolah vlada slovenščina, a tudi besedica ne nemška ! Če odpiramo naše osnovne učilnice nemškemu jeziku, potem sami vrtamo luknjice, pri katerih z velikim pritiskom čaka j germanizacija, da se ulije po naši domovini. Le pospešujte nemški pouk, le dajajte nagrudo zanj, s tem nam vsako leto importujete nekoliko košev nemških besed, s tem pospešujete nemško osvojevanje in asimilacijo! Tako je dulal bivši nadzornik Pirker, a on je bil tudi okntosrčen in ni hotel, da ga zavoljo tega štejemo k slovenskim prvakom! To je naš naroden princip, da od naše slovenske mladine, od našega naroda odstranjujemo nemščino, ker smo uverjeni, da Slovenci nesmo ustvarjeni zgolj zato, da se pouemčimo, iu ker je očividno, da ginemo, če nemščino gojimo. Zategadelj moramo tudi preustrojevati naše šolstvo, da bolje sluzi narodnemu našemu namenu, zategadelj imamo svoje želje glede bodočega kranjskega Šolskega nadzornika, ki svojo oblast obrača lahko nam v dobro in slabo. Kakor prej Slovenci, želje imamo prav ponižne in pohlevne. Skoraj strah nas je misliti, da bi šolski nadzornik lahko postai tudi kak Slovenec, pošten narodnjak. Taki optimisti ne smemo biti. In omotičen, kakor da so moje duševne sile, zlasti spomin, odsotne, da so ugasnile. Pri vsem, kar sem trpel, ni bilo fizične bolečine, pač pa neizmerna duševna bolest. Moja domišljija bila je popolnem npokopališnau. Nesem mi -Blil na druzega, kakor na črve, gomile in grobne spomenike. Zagreznil sem se res v misel na smrt in ideja, da me utegnejo ž vega zakopati, prevzela je popolnem mojega duha. Ta grozna nevarnost preganjala me je noč in dan. Kar se tiče mislij na smrt, bile so za me velik strah; — kadar sem pa premišljal možni način svojega pogrebu, tedaj sem muke jedva prenašal. Kadar se je ulegla tema na zemljo, trese) sem se notranjega strahu, kakor mrzličen bolnik. Kadar moje truplo ni moglo več pogrešati spanja, zaspal sem, a v groznej bojazni, z mislijo — da, ko se probudim, ne bodem v svojej postelji, ampak — v grobu." Kadar sem res zaspal, potopil sem se v morje ■trašnib fantazij, nad katerimi je jedina strahotna mieel na grob kakor ogromen netopir razprostirala ■voja krila. (Dalje prih.) tudi nesmo, saj nam še po ušesih šumi imenovanje dra. Flappa škofom Poreškim! Toda moža, ki bi se pravično oziral tudi na voljo Slovencev, ki bi naše ljudsko šolstvo ne smatral za kukavičje gnezdo, ki bi nežni mladini naši ne dal pačiti materinskega jezika, ki bi odgojiteljev naše mladeži ne zapeijaval v neznačajnost, — tacega moža pa si vender smemo želeti in tudi — nadejati se ga. Jednakopravni zakoni imajo čuvati našo slovensko individuvelnost, oni so nam pripomočki, da se v bran postavimo naravni tujščini, odoarodujoči nas nemščini. Jednakoprav-nost spoštuj in z vršu j v ljudskem, osnovnem našem šolstvu bodoči šolski nadzornik kranjske dežele! Neusmiljene sovražnike nas bode imel, ako nam bode s potujčevaujem našega šolstva, naše mladine skušal pripravljati počasno narodno smrt. Q. Deželni zbor kranjski. (XIV. [zadnja] seja v 10. dan oktobra.) (Konec.) Pri splošnem razgovoru o lastnej režije oglasi se poslanec Kersnik, rekoč, da je bil predlog poročevalca manjšine dr. viteza Bleiw3is-a vzprejet v šesti seji lauskega zasedanja velikim zanimanjem. Dasi se neso znale natančneje številke, je vender naravni čut povedal vsakemu poslancu, da nu Studenci ni tako vse, kakor zahtevajo deželne koristi. Velikim veseljem pozdravljalo se je temeljito in obširno poročilo deželnega odbora v tej zadevi, kajti govori tako jasno, da vsak kdor hoče slišati, sliši iu kaže vsacemu, kdor ne zapira svojih oči tako razločno, kje je škoda, za deželo, kje pomoč zoper njo, da se ni prečuditi, kako je zamogel dotični odsek priti zopet do odlašajočega, dilatoričnega predloga. Govornik pravi, da je predloženo poročilo njega do dobrega prepričalo, da je upeljava lastne režije na Studenci v vsakem oziru deželi koristna! Naj se računa, kakor se hode, dobiček deželi je očividen in gotov. Ko bi pa tudi govornika ne bilo vodilo k prepričanju to poročilo, preveril bi se bil vsled uloge kongregacije j usmiljenih sestra z dne 25. septembra 1884, s kn-tero red izjavlja, da hoče tarife za hrano in postrežbo | znižati. Ta uloga ne bi se bila nikdar izročila eksbi- ] bitnemu zapisniku deželnega odbora, da se ni stavil predlog o lastni režiji na Studenci že lansko leto (»o poročevalci manjšine in ko bi poročilo deželnega odbora tako silno ne bodlo v oči na pravem mestu. Drugič pa je moral vendar vsacega deželnega poslanca, tudi še tako omabujočega, utrditi v tem prepričanji oni pamflet, kateri je došel vsem deželnim poslancem (Izdale so ga »usmiljene" sestre. Op. poroč.) izdan vsled v seka ko nedostojne ideje v obliki prilog deželnega zbora, io pisan kakor se vidi iz vsake vrste, po naročenem poklicanem anonimusu. Kdor se pa (namreč red „ usmiljenih" sestra), b takimi, deloma dragimi sredstvi brani, to ve, da je zmaga mnogo vredna! in to naj bi uvaževal dotični odsek. Poslanec Kersnik pravi, da je pooblaščen v imenu nekaterih soposlancev, ki bodo tudi glasovali za predlog manjšine, da objasni drugo stran predloga. Vse priznanje in hvala redu usmiljenih sester od najnižje koče do velike palače, zategadelj bo ne more in ne sme podtikati glasovalcem za predlog manjšine skrivnih namenov. Tu je glasovati za kaj druzega, tu gre za deželno korist, in kadar je to vprašanje v prvi vrsti, tedaj se ne sme ozirati niti na desno ne na levo, niti na frak, ne na tal ar! Poslanec Kersnik konečno priporoča predlog manjšine. Poslanec Apfaltrern gorko]priporoča predlog večine. Dr. P o k 1 u k a r misli, da se boljše gospodarstvo laglje doseže po {nasvetu večine, kakor manjšine, ki hoče z jednim skokom vse predrugačiti. Poročevalec večine poslanec D e t e 1 a razmo-trava številke, navedene v poročilu majšine in pobija iste kot jako dvomljive in deloma neresnične. On da se je spominjal, ko je slišal poročilo manjšine na izrek: nDie Botschaft hbV ich wohl, doch mir fehlt der Glaube!" Hvale vredno je, da se zdravniki potegujejo za svoj namen, a ko bi se teh gospodov nasveti uvaževali, bila bi na Studenci že ustanovljena velikanska blaznica. Kar se tiče pamfleta, ve dr. v. Bleiweis, kdo ga je pisal, s tistim gospodom naj bi se zmenil. Poročilo dr. v. Bleiweis-ovo terja, naj bi režijo imeli v rokah zdravniki, to pa nikakor (!) ne gre. Dr. v. Bleiweis odgovarj D^le'i in naglasa, da je g, D^tela izvrstno zagovarj.l interese najemnika na Studenci, namreč „ usmiljenih" sester. Detel a oporeka da bi bil on zastopnik najemnika, on je kot deželni poslanec zastoj >n k dežele. Pri glasovanji se vsprejme nasvet večine odseka. Imena, kako se je glasovalo, smo že objavili. I'o liinec Murnik poroča potem v imenu finančnega odseka o prošmah občin Britof in Dol zaradi hiralničnih stroškov, kateri bi se imeli prevzeti na deželni zaklad. Prošnje se ieroče deželnemu odboru v rešitev. Poslanec dr. Po kl u k ar poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora in pravi: Upravni odsek je dotični del letnega poročila deželnega odbora na drobno pretr. sal in nema stvarnega ugovora, da se ta del poročila vzame na znanje. Z ozirom na dosedanje skušnje in na priznane pomanjkljivosti veljavne postave od dne 23. avgusta 1877. zastran obdelovanja Ljublj&oskega barja, zdelo se je zdaj, ko se že oni čas bliža, ko bode resno treba prestopiti na večja osuševalna dela, ki imajo tudi deželi prizadeti velike stroške, upravuemu odseku potrebno vsaj najbolj očividnih pomankljivosti omenjene postave omeniti. In pri tem preudarjanji zdelo se je upravnemu odseku: a) Da deželni odbor po sedanji postavi v močvirskem odboru nema onega neposrednega upliva, kakoršen bi mu moral pristojati glede na ona bremenil, katera bodo pri teh delih zadela deželo. b) Dalje se zdaj, ko bodo posestniki burja imeli prevzeti za potrebno pokritev stroškov velika bremena, ne sme več odlašati, iz priloge barjiske postave, katera kaže iu na drobno določuje ozemlje barja, odpraviti one napeke, katere so se v deželnem zboru že konstatovale in one, katere je barjiski odbor po svojem ogledovanji na licu mesta potrdil na podlagi višin ozemlja po merjenji razvidnih v osuševalnem načrtu inženirja pl. Podbagskega. c) Dalje se kaže, da se bode morebiti bolj priporočalo, volitev barjiskih odbornikov omejiti vsaj tako na manjše skupine kmetijskih barjiskih občin, da vsaka skupina oziroma občina voli samo svojega zastopnika. d) Tudi o sklepčnosti barjiskega odbora kazalo bi vsprejeti v spremenjeno postavo jasneja določila in pa take, po katerih bi se delovanje odbora olajšalo. Upiavni odsek tedaj predla-*: 1. Letno poročilo §. 3 marg. št. 19—22 vzame se na znanje. 2. Deželnemu odboru se nalaga, deželnemu zboru predložiti v prihodnjem zasedanji nov načrt barjinske postave, pri katerem se bode ozirati na predstoječe opazke. Poslanec Dežman, napadajoč posebno kmetske zastopnike v odboru za osušenje barja, kateri nemaj o po njegovem mnenji zadosti razuma in zanimanja za to stvar, podpira te predloge, kateri se tudi vsprejmo. Poslanec De tel a poroča v imenu gospodarskega odseka o agrarnih razmetali, o točki zastran znižanja cene soli in urejenja domovinske pravice, in na8vetuje, da bo c. kr. vlada naprosi, da se zniža cena soli in kakor hitro mogoče uredi domovinska pravica. Prošnje županov Velikolaške sodnije, da bi se novinci nabirali v sodnijskem okraji, več Ribniških občin, da bi se novinci pri tamošnji okrajni Bodniji nabiiali, in občine Idrije, da bi se novinci nabirali v Idriji, o katerih poroča poslanec F a b e r, izroče se po odsekovem predlogu c. kr. vladi. Ko se je rešilo še nekoliko prošenj občin zaradi priklad, bil je dnevni red končan. O sklepu zbora smo že poročali. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. novembra. Vsi odseki delegacij bodo že danes s svojim delom pri kraji. Drugi teden se pa začno plenarne seje, ki pa bosti najbrž samo dve, kajti de-batovalo se dosti ne bode. Vse kaže, da po vsej Evropi veje neka reakcijska sapa, ki hoče zatreti skoro vsako svobodno B^F" Dalje v prilogi. "VB| Priloga „Sloveliskemii Narodn" St. 258. 8. novembra 1884. gibanje. Tudi pri nas v Avstriji je tako. Kako se godi z nnš.mi časopisi, to je dovolj znano Samo v parlumeutu še vedno vlada nekoliko več svobode. Pa tudi to baje hočejo pristriči z upeljavo strožjega opravilnega reda za državni zbor. Govori se, da se že v tem zasedanji državnemu zboru izroči dotična predloga. Zlasti predsedniku se hoče dati večjo oblast, da bi mogel zabraniti kake škandale v zbornici, ko bi to bilo treba. Za zdaj je to prod vsem naprjeuo proti vitezu Schonererju, a potem pa utegne zadeti še koga druzega. Zato želimo, da bi so tudi tu predaleč ne seglo, in ne prenaglilo, tembolj ker za tako pooštrenje zborničnega reda ni nobene prave potrebe. Skušnja pa tudi nas uči, da se vsake take naredbe le prerade obračajo proti Slovanom. Tako smejo nemško-liberalni l.sti marsikaj pisati, ker je nam zabranjeno, in tako bi utegnilo priti, da bi levičarski poslanci smeli tudi marsikaj povedati, kar bi se nam zabranjevalo. „Dzienmk Polskiu je izvedel, da se poročilo štedliue konilslje že tiska. — Politiki se iz Linza brzojavlja, da bi se odpravilo soluogr«dsko naniestmštvo iu fiuaneuo direkcijo ter njijm delokrog izročil zgornjeavstrijskemu namestništvu iu finančnemu ravnateljstvu. Pravni odsek ©gerske zbornice poslancev se je začel baviti s predlogo, da bi se poveksalo število okrajnih sodišč. \ nanje države. Hči črnogorskega kneza Zorka, soproga Petra Karagiogieviča je porodila priuceziujo. Kumovala bosta car in cauca ruska. Načelnik srbske narodne banke, Spasić, dal je svojo ostavko. Ako se bode vsprejela, pride M jatovič, bivši poslanik v Londonu, ali pa Pavlovič, bivši finančni minister, na nje&ovo mesto. Rusija bode tudi Kavkazce začela jemati v vojake. Dovolile se pa jim bodo razne olajšave, tako se bodo pustili v miru v do mase m kraji. Prebivalstvo krajev, katere je Rusija pridobila v poslednji vojni, pa -š le čez tri leta nastopi vojno dolžnost, da se bode tača& zboljšalo svoje ekonomične razmere. Mej francosko zbornico in senatom utegne navstatt koufl kt zaradi volilne reiorme za senat. Senat si neki hoče pridržati pravico voliti jedno četrfno (75) senatorjev, kakor jih je volil poprej Pri ožjih volitv»h v nemški državni zbor je v Fiankobrodu prodrl socjalist Sabor, v Eiber-feldu socijalist Haim, V Maiuzu zmagal je kandidat kaiohčkega centra v Darmatandu pa narodni libe ralec. Angleški ministerski predsednik je v spod-njej zbornici predlagal, da Be začne drugo brauje volilne rt forme in je izjavil, da vlada ne bode nikakor dopustila, da bi se ta stvar obravnavala z uovo razdelitvijo volilnih okrajev. Vlada je pozneju pripravljen* uravnati novo razdelitev okrajev na jako obširnej podiogi, a mzširjeuje volilne pravice se ne sme zadrževati. — Haitiugton je zbornici naznanil, da je umrl glavni nateluik pošt Favvcett. Pokojnik je pripadal k radikalnej stranki, in ima za angleško državo velike zasluge, katere priznavajo celo kouservativni listi. Ou je reformoval indijske finance, in bil posebno skrben za zboljšanje Šolstva. Iz Suakima prihaja vest, da so sudanski ustajniki napali železnico, katera se še gradi, a so bili odbiti. Nek Kajiraki list pa ve povedati, da je general Wolseley poslal sela k Mahdiju z vprašanjem, ali bi se ne moglo sporazumeti po mirnem potu zaradi osvobojenja Kaituinske guruizije. Ta list misli, da se bode Mahdt dni pogovor.ti. — i S t r o s s ni a y e r o v a galerija) broji 284 umotvorov, mej njimi 275 slik, ki so razstavljene v 6 dvorauah v drugem nadstropji akademiiske palače. I. dvorana: Italijanske slike ol 14. do srede 15. stoletja in istodobne slike iz tiimanske šole. II. Slike iz dobe klasiče „renaissanee". III. Eklektiki in materijalisti 17. in 18. stoletja. IV. Slike beneške šole. V tej dvorani je 14 Medulićevih slik in dve sliki od Kopača (Carpaccia). V. Kaitoni Overbeckovi in dragocena zbirka sredovečoih m.uiatur. IV. Slike iz 19. stoletja s posebnim ozirom na umeteljnike slovanske, izmej katerih so zastopani: Siemiradzki, Kotarbmski, Matejko, Čermak in Nikola Maš č. Vrednost galerije cenijo strokovnjaki na pol milijona goldinarjev. _ (Zagrebški nadškof Mihalovič) in ban grof Khuen-Hedervary odpeljala sta se iz Zagreba, da jih ne bodo skominale ovacije, s katerimi bode narod odlikoval Strossmayerja. — (V Pragi) bode jutri slovesno pogreb profesorja dra. Miroslava Tyrša, bivšega na čelnika „Sokola", ki se je preteklo poletje v Oet/.u na Tirolskem ponesrečil, od koder so njegove ostanke prepeljali v domovino. Slovesnega pogreba udeležilo se bode veliko Bokolskih druHev. „Ljubljanski Sokol", ki se ui mogel udeležiti, poslal je 15 gld. za pokojnika spomenik, „Hrvatski Sokol" pa krasen venec b tribojnimi trakovi. — („Krvavei") to je anarhisti Ljubljanski bodo se morali zagovarjati pred porotniki v Celovci, ker je tamkajšnja c. kr. deželna sodmja v tej pravdi delegirana. — (Starinske najdbe.) V g. N. Ronner-jevi hiši na Emonskej cesti našli so včeraj zopet pri izkopavanji kletij bakreno flivto, ostanek originalne sklede in več Školjk. G Ronner daroval bode te najdbe Ljubljanskemu muzeju. — (Razstavljena) je pri g. Giontiniji na Glavnem trgu lepa slika, portrait iz obitelji g. Lav riče na Rakeku. Slika je delo našega domačega umeteljnika g. Ljudevita Grilca, ki kaže v tem svojem proizvodu lepo spretnost. G. Grilc bode letos nadaljevel svoje študije na Dunajski akademiji. — (Dauašnji mesečni somenj) bil je slabo obiskan. Prignalo se je: 192 konj, 191 volov, 288 krav, 30 telet in nad 200 prašičev. Kupcev je b*lo malo. — (Tatvina) Mariji Vari, perici v Poljskih ulicah, ukral je včeraj neznan tat štiri velike bri-salke, ki so lastnina južne železnice. — (G os p. Eruest Kram ar),'popotn: učitelj za Primorsko, bode v nedeljo IG. t. m. popoluilne po cerkvenem opravilu o kmetijstvu predaval v Dornbergu. — (Razpisano) je mesto svetniškega tajnika pri c. kr. okrožni sodniji v Rudolfovem. Prošnje do 23. t. m. na predsedstvo imenovanega sodišča. Domače stvari. — (Imenovanje.) Nadsoduije svetnik Eduard vitez Hennig imenovan je predsedn-kom deželne sod-nije v Gradci; svetuik deželne sodnije v Gradei gosp. Fran Kočevar imenovan je nadsodnije svetnikom pri deželni sodniji v Ljubljani. Slednje imenovanje razveselilo bode vsacega brez razlike naroduoati. Gosp. Zhubru pl. Okrog izražamo tem povodom svoje sožalenje, da se je zaman potrudil ua Dunaj, ob jednem mu pa čestitamo, ker bode sedaj lahko „cnin otio et diguitate" prosil za svoj „blauen Bogen". Prosit! — (Preskušnja) veteranov, ki bo člaui kolone Rudečega križa, bode jutri v nedeljo ob 2. uri popoludne vpričo Nj. ceBarske visokosti nadvojvode Karola Ludovika v pokriti konjušnici v Trnovskem predmestji. — (Literarno zabavni klub) je zopet oživljen, a ne v svojej nekdanjej celoti, temveč le po znanem pregovoru „gliha vkup štriha". Govorilo se je te dni, da le 4 gospodje (I. Hribar, dr. Zarnik, dr. Tavčar in I. Železnikar) ne bodo povabljeni, a kakor se sedaj kaže, zadel je „anathema" vse mnogobrojne klubove člane, ki so toli trdovratni, da nu verujejo v dogmo Šukljejeve nezmotljivosti, ali kakor slove tehnični izraz, ki nemajo „mladoslne elastici-tete". Po tem takem nam bode odslej i na leposlovnem polji razločevati, kdo je elastičen, kdo pa ne Nam tudi prav. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1. Zagreb 8. novembra. Sinoči na kolodvoru slovenske zastopnike vsprejel podžupan Crnadak. Ves Zagreb s hrvatskimi zastavami okrašen. Ob 11. prihod Strossmaverja. Vspre-jeui velikansk. Vsa Zagrebška društva z zastavami in mnogo tisoč naroda pozdravlja Strossmaverja z največjo navdušenostjo. Potem sprevod skozi mesto. Ob 12. uri pri Vranićaniji predstavili se. Delegacija mesta Ljubljanskega izročila diplomo. Strossmaver, do solz ginjen, poudarjal solidarnost mej Hrvati in Slovenci in izrekel nado srečne bodočnosti za oba naroda. Zvečer bode slovesna gledišna predstava in bakljada. K soareji pri Vranićaniji povabljeni vsi slovenski zastopniki. Jutri slovesno otvorjenje galerije potem dva banketa: pri Vranićaniji in pri „Carji". Poslednji od Zagrebškega mesta prirejen. Budimpešta 8. novembra. V ogerske delegacije odseku za vnanje stvari označil je Kalnokv razmere v Albaniji kot slabe. V novejšem času so pogostem upori proti avtoriteti vlade, vender to neso prepirna vprašanja, ki bi imela nevarne posledice, vzneinirjujočih poročil pa sedaj ni. Minister je naposled ponovil že znane izjave o železničnih, zvezali o trgovinskih odnošajih z Grško in o Llovdovej družbi. Carigrad 8. novembra. Armenski patrijarh Narses umrl. Našli so ga mrtvega v postelji ravno tedaj, ko je patrijarhatski sovet vzprejel njegovo definitivno ostavko in se posvetoval o volitvi začasnega naslednika. Kazne vesti. * (Jako redek jubilej.) 1. t. m. je Rudolf Badtvvtz, |mhi u, tajuik na ieleznieni pošt. št. 2 v li lonuu svečano praznoval jako redek jubilej, 30 letnice svo|ega siu>,bovan|a v vozečej (bmbulan-tnej) poštnej službi. Svečanost takega jubileja ae bo teško kil. j kje ponavljala, da bi kateri uradnik trideset let ne pr en eh o m a aluzboval vozeč se v poštuem vozu. Jubilaut je 1. uovembra 1854 ustopil pri tedanjem poštuem ekspeditueru uradu št. 1 iu 2 v Beiolmu v železnično pontno službo in se službujoč ves čas dolgih 30 let vozd v Minden, Lipsko, Httlle iu Draždatie ter se vozi še sedaj mej Beroiioom iu Eisi nachom. Badew tz je v teku 30 let vkupe prevozil preko 2,320.000 km. * (Odkritosrčna soproga.) Gospa: „Oh, zakaj je ravno mene zadela tako žalostna usoda, da imam za soproga moža, ki vedno nasprotuje vsem mojim željam, dočim mi prijateljice pišejo, da jih njeni soprogi kar na rokah nosijo." Gospod: „Tedaj so ali tvoje prijateliice pametne žene ali so pa njihovi soprogi neumni možje! Bi li rada tudi Ti imela za soproga neumnega moža?4 Gospa: „Se vo da Henrik, kajti vsak dan sem bolj in bolj prepričana o resnici: čim neumnejši je soprog, tem srečnejša je soproga 1" * (Preveč zahteval.) Oštir (k odhajajočemu go-tu) „Kako ste bili kaj z mojim hotelom Zadovoljni ?'' Gost: „Se dosti; le bolham bi bili lahko nitgobčnice preskrbeli !" — Pozivi Mili narod! Mnogokrat pokazal Bi svojo delavnost za blago iu lepo, za naš napredek iu našo prosveto; posvetil Bi svoje moči v blaginje in srečo nam mile rajske domovine; nikjer nisi zaostal, kjer je veljalo čast svojo pred svetom povzdigniti! Tudi danes stopamo pred tebe s prošnjo, da bi se D''ra pridružil s svojimi močmi ter uaa podpiral pri našem blagem, nesamopiidnera podjetji. Pot, koji smo nastopili nema druzega smotra, nego blagor naše domovine čast našega naroda! Pred meseci že osnovalo se je „Slovensko pevsko društvo" s sedežem v Ptuji. Tedaj javili so se od VBeh stranij glasovi, ki so idejo gorko pozdravljali in naši najodličnejši rodoljubi so pristopili — ter s tem zagotovili, da ima podjetje vel-važen pomen. Do dauea pa se je oglušilo toliko uiov iz vseh strani mile domovine, da se je mogtl za nedeljo, due 17. novembra t. 1. v Mariboru prvi veliki zbor sklicati, v kojem se ima voliti stalen odbor, da zamore potem pričeti društvo svoje delovauje. Kaj bode „Slov. pevsko društvo" narodu, pokazala bode še le bodočnost; a že danes smemo reči, da važnost njegova ne bode zaostajala za no-beuim zavodom. Kakor so se rodoljubi pisatelji zbrali okolu jed neg a ognjišča i svoje moči složno združili ter posvetili domovini v nSlov. Matici"; kakor so v denarnih i gosjiodarskih zadevah vešči narodnjaki postavili uarodu spomenike i zavetnice v „Poaojil-nicuh"; kukor se je teorija glasbe ustanovila Bvoje svetišče v „Glasbeni Matici", — tako naj bi se združili mični glasovi naše mladeži, da bi s tem ve-ličastneje doneli i zidu^ili hrup sovraga, ki nam preti od vseb strani ; tako naj si podajo vsa slovenska pevska društva, vsi slovenski pevci roke pod jednim praporom, da bodo složno stali proti navalu tujega nasilstvu. Kjer slovenska srca bijo, povsod naj se snujejo pevski zbori, da bode nas priprost, a za vse dobro in lepo vnet narod povsod deležen blaginj jietja. Nu tak na •iu bode se narodna zavest najbolj uetila, tako bode se po najmirne.išem potu izpulila vsaka smet vc plodne njive narodnega probujenja. In kadar bode velečasten, z j edin jen zbor stopil pred ti&očeiobrojuo občinstvo, tedaj dvignola se bodo sloveuska prsa, — sjedinjena moč bode nam povzdiguila Darodno samosvest i naroden ponos, — a narod bode prisegal zvestobo majki „Slavi". S petjem gojila se bodo uajblažja čustva m!a-diui, diki in nudi naše bodočnosti; s petjem inpo-uirali bodeuio našim sovražnikom, in tam, kjer se morda moči cepijo v kvar našemu napredku, klical bode mili glas pesui razrušene moči spet na domače polje. Z velikim pevskim društvom povzdigniti se ima umetuost narodne glasbil in proizvodi „Glasbeue Matice" ne bodo ležali v arhivih ter tamkaj troh-neli! Pevsko društvo ima biti oder, kjer bi skladatelji svoja dela občinstvu predstavljali; pevsko dru- Štvo ima delovati v spodbujo mladim, nadarjenim glasbenim umetnikom. Narodne svečanosti bodo še le tedaj prave svečanosti, ako jib bode podpiralo petje; ljudstvo se bode z veliko večjim navdušenjem za nje zanimalo in njih učinek v uarodu bode se še le s petjem prav povzdignil. Baš tu na Spodnjem Štajerji, kjer se tuje na-silstvo s tako žilavostjo šopiri, treba nam je tacega društva, — a Ptuj ima zanj svoj dom! Tu bo-demo pod domačo Btreho, svoji na svojih tleh! A da ne bodemo osamljeni pri uresničenji naših nad, obračamo se k Vam mili bratje onkraj Save, ob Soči, Adriji, Muri in Dravi, v Gorotanu in Štajerji, k Vam, blagi slovenski požrtovalni rodo ljubi, k Tebi, nadepolna mladež, zlasti k Vam, pevci iz vseh stanov, — da nas podpirate po svoji moči, bodisi gmotno, bodisi duševno. Počastite nas toraj mnogobrojno na dau prvega velikega zbora 16 novembra t. 1. iz vseh krajev mile domovine, da si segnemo v roke, nas objame Jedna vez in se združenimi močmi, ojačeni krepko podamo na sveto delo. 16. november naj bode za naš narod slaven dan! Toraj na svidenje !! V P tuj i, dne 7. novembra 1884. Osno valni odbor „Slov. pevskega društva". Zahvala. Slavni odbor „Narodne Sole" poslal je v teku dveh let za mali znesek več ko dvakrat toliko vrednega raznovrstnega šolkega blaga revnim učencem tukajšnje ljudske šole. Za ta dar izreka podpisano vodstvo slavnemn odboru „Narodne šole" v svojem in v Imenu obdarovane revne šolski' mladino najtoplejšo zahvalo. Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Krškem dne 7. novembra 1884. Božidar Valcuta, vodja. a 4 a Čas opa-7ii vanJa Stanje barometru v UlUi. Teui-poratui i Ve- | Tro vi Nebo Mo krinti Uitli. i zjutrsj 2. pop. I 9. zvečer 143 78 umi. . 11 :; l nw. 9 0 1. 20" C rez v hI. bvz., sl. svz. jas. jaa. 0 00 mm Sreduja temperatura 4- 3*lu, za 1'5° pod noruialoin. B^T* Deuašnji številki .Slovenskega Naroda" priložena je priloga o „Sallcllnih preparatih*4 (esllcilna ustna voda in salicilni ustni prah) gosp. «1. pl. TrnkoczyJa, lekarja v Ljubljani, na katero čast. čitatelje svoje posebno opozorujemo. (723) Tujci: dne 7. novembra. Pr 'lonn: Rosonbauui z Dunaju. — Pi. Santi iz } Trsta. — llellman iz Gradca. — Marco iz TrBta. Pn Malt 41 : Skodlar z Dunaja. — Tiefenbach iz Zagreba, — Schubardt iz Celovca. — Rerger, llahnenkampl' z Dunaju. — Donner iz Rudolfovega. Pri iivnirijsii*'in ceaarii: VVeisskopf iz Linca. — ŽvoKelj iz Gorice. — Roifi il Kamnika. — Hrecelnik iz Ljubljane. Umrli so v Ijuhlj G. novembra: Karoliua Ankerst, inženirjeva vdova, 56. let, Rožne ulice št. 11 za vterpnjenjem možganov. — Ana Majdič, železniškega paznika vdova, 68 let, sv. Petra cesta št. 62, za krvotokom. — Marija Podvio, delavka, 80 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. Meteorologično poročilo. Tr/ii« Cfepe v IJuhlJanl dne 8. novembra t. 1. 100 kilogramov kilogram . Pšenica, bektolirer Rež, Ječmen „ Oves, „ Ajda, Proso, . Koruza, „ Leća „ Grah „ Fižol Krompir, Maslo, Mast, Špeh irifien n „ povojen. „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ _ Koštrunovo „ p Pišče ...... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, , . . . gld. kr. 6 50 5 4 4 71 3 9 4 71 t> 85 5 40 8 _ 8 _ 8 50 2 68 — 92 — 82 _ 56 — 72 — 85 — 8 — 8 — 64 — 68 — 54 — 31 — 42 — 18 1 60 1 61 7 60 5 20 XDio.n.aosl5:a, borza dne 8. novembra 11. (Izvirno tolografično porodilo.) Papirna retti...... ... 81 gld. 20 3rebrna tenta .... ..... 82 30 Zlata renta........ . . 103 n 55 96 35 Akcije narodne banki: ...... 868 ■ — Kreditne :«k<:ije ...... . . 291 ji 76 London ..... . . 122 v 60 Srebro.......... — — M • 70'/, ■ C. kr. cekiui. ..... _ 79 Nounike marke. ... 59 90 i«/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 125 — Državne srečke lit 1. 1864. 100 gld. 173 • 50 1" , avstr. zlata renta, davku prosta. . 103 t 65 Ograka zlata renta ►>"/„...... 123 — 40/ n p * - . v .... 93 70 ■ „ papirna renta 5°/0..... 89 w 30 n 5°/« štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunavu reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 104 50 115 n 70 /i nilj. obć. avstr. i1 , , zlati zast. listi . 122 n 50 Prior, oblig. Eliuabetine zapad, železnice 109 10 Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 105 25 178 — Rudolfove srečke .... 10 „ 18 25 Ak«ije anglo avstr. banke . . 120 s 105 n 50 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 212 * 50 a plučah in za sušico bolehajočim se /uNtonj pove neko prav izvrstno /dnivilnu -1 sredstvo. — Na vprašanja odgovarja radovoljnoi THEODOR ROSSNER, Leipzig, Reichsstr. 3.: V Rožnih ulicah hiš- št. 21 v Ljubljani proda s«: več strnžnic (hobelbiinke), orodja za mizarje in podobarje, slik za križeve pote in družili slik, kakor tudi več družili si var i j iz proste roke prav po osni. (722—1) Št. 7674. Razpis. (685—3) V deželni bolnici v Ljubljani je služba sekun-darija z adiutom letnih 400 gld. :n z začasno letno nagrado 150 gld. za službena opravila na blazmčnem oddelku, s prostim staniščem v bolnici, z letno odškodnino 35 gld. za kurjavo in 7 gld. 20 kr. za svečavo — na dobo 2 let za oddati, ki se \m zna po zadovolilnem službovanji še dvakrat in sicer vselej za 1 leto podaljšati. Prošnje za to službo z dokazili o zdravniškem doktoratu ali vsaj o dovršeni medicinični fakulteti in slučajno o dosedanjem službovanji in o zmožnosti slovenskega ali kacega druzega slovanskega jezika, — naj bo do 34. novembra I. pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. — Št. 942. . (711-3) Razpis službe občinskega paznika. Pri županstvu v Kamniku je izpraznjena služba občinskega paznika z mesečno plačo 30 goldinarjev, z letnim pavšalom za službeno obleko 30 goldinarjev in prostim stanovanjem. Prosilec mora biti samskega stanu, ne čez 40 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen. Prednost imajo bivši žsndarmi. Prošnje naj se pošljejo do 15, novembra t. I. na županstvo. Mestna oločina Kamnik, v 4. dan novembra 1884. Dr. Samec 1. r. TJmotue (32—84) i ♦ • iel@ In Kaframia ustavlja po najnovejšem ameri kanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanjn in vse lobue operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckjjevoga moBtu, I. nadstropje. LEKARNA JULIJ pl. TRNK0CZY. Direktno dobiva prek morja in razpošilja po sledečih jako ni/.k ili venah ! Kolonijalno blago, delikatese, po pošli poštnine prosto za 5 kilo v av. velj.. pri znanej reelnej posti ežbi. Mocca jako tin, žlahten, goreč . gld. 5.00 Menadu jako fin, debel, rujav . ,, 5.00 Cejlon Perl najfinejši, močen „ 5.00 MM. iti. )Š£T : : :; tU Planla/. Cevlon brilantuo lep „ 4.75 Plantaž. Cev Ion jako fin, močen „ 4.25 Cuba modro zelen, močen in lep „ 4.25 Dinajsii ml I hW: : :: tS Zlati Java debel, jaku fin ,, 4.60 Java rumen mil in močen „ 4.00 Cuba Perl močen in lep . . . „ 4.HO Perl Mocca mil in močen ... ,,4 (Ml Java zelen debel, lep in močen . ,, 3.75 Santi>8 ff. zelen, fin Iti močen ,, 3.60 Campinos iT. mil in močen . . ,, 3 45 Rio reelno močen, čist .... „ 8.25 Afriški Mocca droben, rujav . . „ 3.15 Namizna riža gld. 1.15, 1.30 in „ 1.50 Perl-Sago pravi indijski ... „ 1.60 Sultan Uu/.iii" brez jedra ... „2 30 Marcipan niaudelui sladki . . gld. 5.00 Yny\ny ) n. El 5.00 l\dVlQl ) novi av. gld lbski deb. zrnat K. Uralski debel K. Polili slaniki novi holand. 25 ca. ,, Tolsti slaniki novi veliki 30 ca. , lolsti slaniki novi mali 90 ca. , Del. nos. slaniki tf. m. 200 ca. . ,, Kilslipov.slafliki!r^:. ; LusuH-slanikise d. obd. v. 30 v z. ,, K.sarflBlepot.!^SK4^: ; Sardele prave Brabautske po E. , Sardine a I lun b- v % ali J,/t škt. , Pr. loKO.si in mor. raki K. šk. , T?p In no ni ] l^or8 Cabliau (6 Ko. r 1 • lUildbl) kamb. (mr. jezik) ( zaboj Rudbinski čaj črn jako iiu Ko. Rodbinski čaj črn jako tečen Ko. Jamajka-Ruin pristni star 4 litre A rac df 6oe najb. in najt*. 4 litre Cngnac de Champa^ne na f. 4 lit. Vanillev3k.30kr., 6 k. 54 kr., 12k Stearin sveče It". 4, 5 ali 6 v za v. gld. velj. 2.00 3.00 1.60 1.50 1.30 1.30 1.75 1.50 1.90 1.15 3.50 1.50 4.30 3 60 1.75 4.00 3.50 5.00 4.00 7.00 1.00 0.30 Klobase, okaj. meseniua, svinjske gnjati, suho ovočje, zelenjava iu kons. ovočje, bisquits itd. E. II. Scliiilz v % II on i pri Hamburgu. Odstoji že 1804. Prosim ne zamenjati uuše tvrdke » posnemale! moje trgovine. (.698—1) 5W poštnem povzetji Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za Ikvi-nIiio usppeAue pripoznane, ima vedno eiate v zalogi in razpošilja takoj po sito lokama JULIJ pl. TRNKOCZY-ja ^^i'i samorogu" v Xjj-u.Tolja.rj.l. Is^Cestnl trgf št. Ki i eisli'.iie k|*0gljiiSe9 c. kr. prlv., Cf ameV so v ni • jednem gospodinjstvu pogrešati in st« se že tisočkrat sijajno osvedočile pii zabasanji človeškega teleBa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Planinski zeliščni strop kranjski, BSET'SSBt prsne in plučne bolečine; 1 steklenica 56 k r. Koristnejši, nego vsi v trgovini Be nahajajoči soki in siropi. , ..,.t do jedi j. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. J-dna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospodn lekarjl Svobodi, pri Zlatem orla, ■i it Preširnovem trgu. (716 — 1) Prijatelji (Laubsagen) dobe zastonj nov cenik s podo bami od (650—4 Laiihsii'-'i' \Vi'rk7i>U'.' S|ii'ri;ililiili'ii l.,r.'iT „zum goldenen Pelikan" VVuti, VIL, Siebensterngasse 20. I: Tnta v Savi-Jark narav::;'.. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. ♦ Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se uljudno p. n. obč nstvu za obilno dosedanje naročanje, priporoča podpisani svojo bogato zalogo modnega blaga za moške obleke £ za t zimsko sezono po najnižjih cenah z zagotovilom elegantnega in solidnega izdelovanja. (726—11 S spoštovanjem « Gledališke nlice št. 6. t♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ — i V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. : N».bol|šc nnrejeiije Tannolin, preparat iz šisk, v vodi raztopljen daje najboljše črnilo iz šisk, katero se do pokvari, je jako črno in rado teče s peresa ter zadostuje najstrožjim zahtevam Za 40 litrov šolskega črnila je dosti 1 kilo t ninol na, za 20 litrov črnila za kopiranje 1 kilo tannolma. Tudi se rabi za kolekovalno črnilo. 1 kilo laminima 5 gld, zavitek za poskašnjo »/i kilo gld. 1.10. (713-1) Glavna zaloga pri E. Soxhlet-u v Retz-u. (Sp. Av.) BSS1 Sš9^3B^r^J^E^tJrPr.\ V AMERIKO pride najceneje, kdor bo obrne na ARN0LDA REIFA, DUNAJ, I., PESTAL0ZZ1GASSE 1, naj staraj ia tvrdka te vrate. (623—6) Natančneje izpovedbe iu prospekti zastonj. ■B^HHHHHBSaSSHBSSSBSSSSSS] £9 •rt * najslavnejših zdravnikov spričevala priporočajo 200 || dr. Popp-ova zobna zdravila kot najboljša za zobe in usta. thcrinova. sobna in ustna voda o o. m a 'S 00 rs. S a '*" "o ll •»g M o >:: 3J -2-= IS dr. .T. Ca. Popp-a9 c. kr. dvor. zdravnika, na Dunaji, I., Bognergasse 2. Radikalni lek za zobobolje, vBako bolezen v ustih in v dlesnu. Olajšuje zobenje pri otrocih in je neogibna pri uporabi mineralnih voda. Izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difte-ritido. Velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld. iu mala po 60 kr. Vegetab. zobni prašek stori zobe blesteče, ne da jih pokvari. Cena škateljci 63 kr. Anatherin-zobna pasta za čiščenje in ohra-njenjo zob, odpravo Hla .ega duha in zobnega kamena. Cena steklenej skledici 1 gld. 22 kr. Popp-ova aromat. zobna pasta, blesteče beli zobje po kratkem uporabljeuji. Zobje (pravi in umetni) bo ohranijo in zabrani bo zobobolje. Cena „3 kosu 86 kr. T^Z Zobna plomba, praktično in najaigurnejše sredstvo, s čemer si vsak lahko sam plombira t—• 6tle zobe. Cena zavitku 2 gld. 10 kr. m3m Popp-ovo milo lz zolišč. Že 18 let z izvrstnim vspehom rabljeno Bredstvo proti hrastam, S3 lišajem, pegam, srbenju kože, ozebljinam, potenju ^= nog. Ceua 30 kr. (213—3) JpAT- Mmre*M ponarejanjem se svari, "^Srj c^ s katerim si pomagajo nekateri fabrikant «, da si osvojevajo tovarniško znamko, ki je mojej jako po-U'dobna, in izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mo-fE^jemu jako podobno. Pri nakupu vsakega izdelka naj <=> se natanko pazi na firmo. j)S^ *"«'«• /utrni#•«■-' Jalcev in /)i» Kamniku: J. Močnik, lekar; v Cmomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajht: P. Osaria, lekar. Parnik „Bracadal", 3200 ton, okolu 12. novembra. „Surxey'% 4200 „ „ 30. „ Kajuta za potnike 200 Kold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na (697—6) J"_ TERKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Emillano d* Ant. in.-Iiij..... generalnega agenta v Trsin. po analizi cea. kr. poskušnje postaje za vina v KloBter-neuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodca izvrstno upliva. V '/i in V« origina nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (605—8) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a, gld. 2.50 in gld. I.»0. Dalje razna fina iziozemslza -vina, v originalnih steklenicah in po originalnih cenah pri gospodih: Josip Swn-lioila. lekar, in H. L Wenzel, prodajalec delikates v LJubljani; A. Koblek, lekar v Radovl|lei; Fran Dolenz, trgovina s špecerijskim blagom v KrauJ 1. . ■ av / S. CM1 S c. kr. avstr. pri- £)vilegijem in kr. prnskimffSS ^''■^0ministerskim potrdilom. Dr. Borchardt-ovo aromatično (dišeče) milo žajfa) iz zelišč za olupšanje in popravo kože in skušeno zoper vsakakc nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de Boutemard-ova dišeča pasta za zobe, mij.splušiiejši in najzanesljivejši pripomoček za ohra-njenje in čistenje zob iu zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-OVP olje iz kitajske skorje za varovanje iu olopianje las; v zapečatenih in v steklu štemplja-nih steklenicah po 85 kr. Dr. Bennguier-jev dišeči kronini duh, krasna voda za duiianji' m umivanje, ki kropča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr Prof, dr. Lindova rastlinska pomada v štanjscah, poviša svit m voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 60 kr. BalzamiĆnO milo JZ Oljke se odlikuje po oživljajočej in ohranjujočoj moči za voljnost in mehkost kože; v zavitkih po 3i> kr. Dr Beringuler-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva, prav črno. rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartting-OVa zeljlsčna pomada za oŽivljenje in zbu-jenje rasti ms; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jevo olje iz zemljiških korenin za okrep-čanje iu ohranjen j o las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-OVi bonboni iz zelišš, znan in Bkušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in 36 kr. Bratov Ledar-jevO balzamično milo iz olja zemelj-skih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. I*ravi ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki so dobivajo : V i.jnUijt.i.i pri bratih Krisper in pri Edvard Makru; v Zagrebu pri J. J. Cejbeku Kanil Arazimu in Flor. Kiraloviču; v Olji pri Kr. Krisp rju; v Keki pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v Gorici pri lekarjih G. B. Pontiniju in G. Cristofolettiju; v Celovei pri lekarjih H. Kommctterju in Vilj. pl. Diotrichu; v Trstu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zanottiju in P. Prendiniju; v Beljaku pri Kumpf-ovih dedičih; v Taraidlnu pri lekarjili Fran Riedtu in Anton Kusvju; v Zadru pri le-karju N. Androviću. Svarilo. Bvsrlmo pred ponareianjem, osobito pred dr. Suina de Boute-mard ovo dišečo zobno pasto in pred dr. Itorliardtovim aromatičnim zeliščnim milom. Mnogi ponarejalei in prodajalci ponarejenih naših priv. stvarij bili so že na Dunaji in v Pragi sodnijsko obsojeni, da so morali plačati precejauj«* globe y deuarji. RAYMOND & Co., c. k. pr. lastnik tovarn hvir.-ili.sfiuiih cosm. stvarij v llcrliiiu. (4^—9) Prvi, prista7!^TTh»Tirr!f r»il»pi|iiju(i lun H«ffTw3Sr it iltilBfei inIr-Zki n prsi m t i irm papiru. Ivan HofT-a Bdravil-no pivo ia iladoega Isvleeka 1 steklenica BO kr. Ivan II«»II - a konten-trovani »ladnl invle-eek 1 st. gl. 1.12, m. st 70 kr. Medicinske kapacitet«*, kakor na Dunaji: pro-IStSVjjl dr. pl. Bamberger, Sidiriitter. Schnitzler, pl. Rokitansky, pl. Ba»ch, Finger i. v. dr.: v Berolinu: gospodje profesorji dr. Frerichs, pl. Langenheek, Oso. Liebreich i. v. dr. zapisujejo take v mnogih boleznih z vidno najboljšim vspehom. Ivan lloll-a bonboni la sladuega izvlečka! za prsi pristni samo v modrih zavitkih a 60,30,15 in 10 k r. Ivan Moli u zdravilna sladu« čokolada po »/i kilo I. gl. 2. ID, II. gl. 1.60, po V* kilo I. gl. 1.30, II. 90 kr. Visoka priznanja zdravilnemu sredstvu, katero si je, kakor še nikdar noben preparat, pridobilo hvalo vseh stanov za njega nedosegljivi zdravilni upliv in za ohranenje zdravja. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelja in izdelovalcu preparatov iz Hladnega izvlečka, c. kr. dvornema zaliižniku skoro vseh suverenov evropskih itd. Dunaj« mesto« Clraben, Braauerstraase H. Grad Frledland (Češko), 21. nov. 1882. Nje ekscelenci grofinji (Mam Gallas na gradu Friedland pošljite hitro 50 steklenic Vašega izvrstnega Ivan HotV-a zdravilnega piva i/, sladuega izvlečka. Na gradu Friedland, grof. domača pisarna: vVeber. Prosim, pošljite takoj 24 steklenic Vašega odličnega Ivan Hotf-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po poštnem povzetji. V Gmundnu, 11. decembra 1883. Komt Prokeach-Osteu. Z naslovom grof Ervin Auersperg, grad Turn, poŠta Krško, odpošljitu takoj 60 steklenic Vašega izvrstnega Ivan Hoff a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. Ervin grof Aueriipers;. Z naslovom Ernest grof Tige, c. kr. podpolkovnik, službeni kamoruik Njega ces. visokosti gospoda nadvojvodo Sigismunda, GuiUnd, Spodnja Avstrija, pošljite takoj po poštnem povzetji deset steklenic Ivan HofT-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. V Gmiindit, Spodnja Avstrija. Eruest grot'TIge, c. kr. podpolkovnik itd. Brzojavka iz Nyitraziambokret-a. Prosim, pošljite Vašega izvrBtuega Ivan lloflf-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka in Ivan UofT-a bonbonov iz sladnega izvlečka. V Brogvan u. Vojvodin ju Olđenbnrsku. V Haydu-8zoboszl<), 21. marca 1884. Prosim, pošljite mi od Vaših Ivan lloff-a zdravilnih preparatov iz sladnega izvlečka (zdravilnega piva iz sladnega izvlečka in bonbonov iz aladuega izvlečka za prsi). Sofija grolliijii S (arzen sk ti. V splošno blagost objavim, da je moj katar in kašelj, proti kateremu seui brez vspeha rabil razna sredstva, se popolnem ozdravil, ko sem rabil Kan llolla preparate iz sladnega izvlečka. Jaz jih tedaj morem vsakemu trpečemu najboljše priporočati. V Budimpešti, 6. aprila 1878. < sikasz Jauos, k. ogr. dež. brainb. stotnik. I filani prosim, najhitrejše mi poslati po poŠti 13 steklenic Vašega svetovnoznanega zdravilnega piva iz sladuega izvlečka in 3 zavitku bonbonov iz sladuega izvlečka za prsi. V Agyagosu, 24. marca 1«84. S spoštovanjom Kaman Jauos. Vaše zdravilno pivo iz sladnega izvlečka je imelo dober vpliv, prosim tedaj, še jedenkrat poslati mi je 13 steklenic in 3 zavitku bonbonov iz sladuega izvlečka s povzetjem. V Agyagosu, 17. aprila 1884 Kaman Jauos. V rudniku Annathal-Dorogu, Iti. avg. 1882. Prosim, pošljite mi 10 stekleuic Vašega izvrstnega Ivan 1 loli'a zdravilnega piva iz sladuoga izvlečka kakor hitro jo mogoče po poštuem povzetji. S spoštovanjem Pavel Tschadesch, rud. paznik v Anna-thal-Dorogu, Kom. Grau. Izreki kronanib glav: Nj. Vol. cesar Fran Joaip L: „Veselim se odlikovati moža, kakor ste Vi." — Nj. Vel. cesar Viljem I.: „Želodec krep-čajoča moč in dober okus." — Nj. Vel. car ruski: „100 steklenic Vašega izvrstnega sladnega izvlečka v Carsko selo (Šuvalov). — Nj. Vel. kralj Bakson-ski: „Dobro je delo kraljiei-materi." — Nj. Vel. visokopokojni kralj pruski: „Ivan HofT-a sladui izvleček dobro dč želodcu." — Nj. Vel. kralj danski: „Z veseljem sem se učil poznati vpliv Vašega sladnega izvlečka na mojej lastnej osobi iu naših rodbinskih članih." — Nj. Vel. kralj romanski: „Dober glas Vaših izvrstnih izdelkov iz sladnega izvlečka." — Kr. Vis. knez Hohenzollcrski: „No-beuemu ne pristoje bolj napis Vaše kolajne za zasluge Bene luerenti, kotvVam." — Kr. Vis. knez Oottiiigeii-Vallersteiu: „Človcška dolžnost je, priznani zdravilni vpliv priobčiti." — Kr. Vis. prin-cesinja VValeska: »Pošljite mi ga takoj." — Kr. Vis. dež. grof Hessenaki: „Prizuana zdravilna moč — in splošno priznana pohvala." (581—1) GlUVUe a;iI<>- e: Ljubljana: Peter Lansnik; Kranj : Fran Dolenc; dalje: Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov ; Celje: Kupferschmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačić, drogeriji; Gorica: G. Cnstofoielti, dvorna lekarna; 1'eluvec: W. Thurmwald, lekarna; Maribor: W. Konig, lekarna, F. P. Holasek; Tržič: J. Kaitharek; Palj : G. B. Wasaerinann; Ptuj: J. Kasimir; Trst: F. S. 1'rinz Beravallo, Zanetti, lekarni; Beljak: F. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Muzocco, N. Androvice, lekarni. 60 visoolh odlikovanj. I 'nlatiiHljcno leta IS17. na llunaji iu Endapcšti od trta IS'il 596343 771761 7U Trgovina z usnjem, obstoječ« te nad 20 let na jako ugodnem mestu sredi l.juHljnn«> in je dobre obiskovana, z veliko prodajalnico, •l talogu blaga vred, z sli brez magacinov, odda se v nnjem ali pa Muli proda pod ugodn mi pogoji- — Na-tanrinje ae izve v Iran Jliiller-Je*em Annoiicen-llur. »n. (699-3) William Lasson-ovHair-Elixir Po skušnji najboljše sredstvo za utrjenje in pospeševanje rasti las. (Cena lončka 3 grld..,) Zaloga v lijnbljanl pri Edvardu Uiihr-n, parfumerji. (717 — 1) Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno P \ ■ j marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz ALOJZIJ MAYER-jeve i zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. * O.k. privilegij šivalnih za zboljšanja ■trojo v. V Ljubljani. H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družino in rokodelce, rabjivih za vsakatero šivanje, (ni—M) 6letna garancl a! Podnk knulsiM. Na Mtatl ohroke po 1-5 grl. ANTON OBREZA, tapecirar, kljuoarske ulice št 3 pod mestnim trgom) v Ljubljani, priporoča se slav. občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadaj oči h del, zagotovljaje točno in ceno postrežbo. Ker ima vsakovrstnega blj»ga za preoblačenje na razpolngo, zamore vsakake poprave izvrševati zelo po ceni in v občno zadovolnost. Salonske garniture od 100 gld. navzgor. Navadne divane od 20 gld. navzgor. 2Ja£~~ I4.ru*n«» aimri .ms! <■ divan«* (novost) od 25 gld 50 kr. navzgor Modroce na peresih (Fedennatrataen) od 12 gld navzgor. Z i mn.it c mcdrcco od 14 gld. navzgor. Naročila z dežele izvršujejo ne naglo in po ceni. "9MMg (673—4) Mazilo za lase p>o prof. dr. ^Itlvu.! Jedno na bidiših sredstev, da ae prostor, kjer rasejo lsBJe, ulrdi in da hud« ne izpadajo, ob jednem jim d;ije lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. t lonček za dolgo časa samo 60 novcev prodaja pravega (705—1) lekarna „pri samorogu" J. rT I * IV Ii< >025 V-j ji, na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani. C. kr. priv. zavarovalno društvo Osterr. phonix ♦♦♦♦ 4 im 1 >ii ii.i i i (694—2) f naznanja a tem, ''a je njega večletni zastopnik gospod JFerdinand Bradata« zaradi preobilih poslov odložil svoje zastopništvo in da se sedaj izroči t g-lavni zastop ssa Kranjsko 4 g. Ivaun 11 o fliiiu-u 4 V Ljubljani, Poljanska cesta h. št. 35. ♦ Ob jednem se p iporoča za zavarovanje 1. proti a škodam za požarom, ki bi navstal vsled ognja, strele ♦ ali eksplozije na staunvalnih in gospodarskih poslop-t jih. tovarnah, m nji h. zalogah blaga, hišuej opravi, a žitu In drugim pridelkom, živini in premakljive in ♦ blaga; — II. proti razdrubljenja zrcal; — lil. za T človeško življenje v vseh kombinacijah J flay Vse škode se hitro preiščejo in točno povrnejo. ♦ ♦♦♦♦♦ ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦»*♦♦♦<■►♦♦♦♦♦♦ Naznanilo podjetja. ] Vel ečasti temu občinstvu, zlasti visokočastitej duhovščini v mestu in na j deželi, zahvaljujoč se za dosedanje obiskovanje, naznanjam s tem, da som i preselil svojo prodajalnico v hišo j na, kongresnem, trgru. št. j nasproti nunskej cerkvi. < Priporočam svojo dobro preskrbljeno zalogo blaga as« obleke go- apodov po najnižjih cenah, tudi se vsprejomlje blago ''.a narejanje oblek ter se vde obleke izdelujejo popolnem po izberi jako okusno naročevalcem. Za mnogobrojne uaročitve se priporoča s ■poštovanjem (683—3) A. Orehek, <••> ilui iu vojaški ll, iu družnlk v Celji, zaloga sukna, platna, vsakdanjega rokotvornega in novošegnega blaga ter pravih amerikanskih šivalnih strojev, na oglu Glavnega trga in Poštnih ulic štev. 36, v hiši gospoda Jožefa Ko s ta, fabrikanta žajfe, „pri štepihu''. Boljil od vboIi podobnih izdelkov, nćniajo to paetiljo ulr /SoillJI ni/it p srhi; i.«.). me rabijo »oper bolezni v ciririnih spodnjega dola tolesa, preliujalno mrzlico, bolezni na koži, v moz-jumli m ionako bolezni; uiatijo kri in loliko odpruvljajo blato, Ni ga zdravila, ki bi bUo boljše in pri tom popolnem iioikodljivo zoper telesno &at*retje9 gotovi vir vaoh boleznij. Kor ao poaladkorjcue, uživ:ijo jih radi tudi otroci. Te pUe ao odlikovano z jako ćuatnim pismom ,tr<>rii,;/u .1,1 (,,il.it 1'ilhn. nmy Jnliut akiittjirn * lli pilmni vrljti t/i ter, — Zavttrk, ttsnti sk,.tl)„- s/. ,,,„,,. 1S0 j>ll, velfa aamo 1 f/Ut. ft. t'. i tj n_21 ^UariPIlipl Vaaka škatljica, ki ii.'-in« lirnu' Ajtot/trkf ziirn OVdl JCIIJC. /u-Ulffin LfO)iol(l m na zadnjoj atruni iwi«e rnmtvfir -tunn/n-, Je jnmarrji-n/i, tor svarimo, naj se no kupuje. i'ltziti »*• mm II iluhi;,, )ltt kllO UP llO>>i MtnlH-(/a, It, II ),In- mi/ii uli s/.o.//;/i-i i/,t i.tli ll.it Vttakdu nuj izročno /.uldova SriistfhiDri/i Elizittiftlnih j>il, to imajo na zivitku tor navodUu za rabo jtolt'f/ atojrrl /mil/lin Glavnu * u lomi na ■»iiuuji: Apotheke ../.um lieillg frankov do največ 2 milijona frankov. Poleg tesn. je vsakemu pridobilcu srečke zagotovljeno povračilo plačane vsoto; poleni je vsaka obligacija po-vriiljivu h 100 fi-nnki, in sicer s 30 za garantovnno srečko in 70 za povrnitev uplačane vsote. Obligacije mesta Barletta so na posebni način ugodno uravnane, da so dobi jeden glavni dobitek, ker slednja onli^ucija, če tudi je zadela lednega ali več dobitkov, še vedno tekmuje v vseli žrebanjih, katera se nadaljujejo, dokler se ne poravna posojilo, tako, da vsaka obligacija moro zadeti 300 dobitkov, ki znašajo do vsote 5 milijonov frankov. J -± £i'i3l>*Liij» v letu.: ' jebC- \ I 20. februvarja, 20. maja, 20. avgusta, 20. novembra, ) v katerih se izžreba 140.000 srečk, katere zadenejo do vsote 30 milijonov, mej njimi razni dobitki po — milijonu. 1 milijon, 500.000, *i(>0.0009 100.000 itd. Dobitki se tisti dan po srečkanji v vseh delili sveta v gotovini pod največjo diskretnostjo izplačajo. l-'.m i*ij*l4.u cena: Na. imejitelja glaseče so ilelinitivne originalne obligacije, katere konkurirajo v Itfb' sreč kan j ib, na katerih so vse podrobnejše določbe v francoščini, italijanščini In nemščini, in podpis občinskega zastopa li.ir-lettskega, prodajajo se v gotovini po 70 frankov = 35 gld. a. v. komad. Te obligacije prodajajo se tudi po 100 frankov = 50 gld. av. v., ter se smejo tnko-le plučat.i: 10 frankov — 5 gld av. v. pri naročitvi obligacije, ostanek' 90 frankov = 45 gld. av. v. v 1B obrokih po 5 frankov = 2 gld. 50 kr. av. V-, ki se plačajo prvi teden vsacega meseca od 1. januvarja 1885. Vsak kupec igra že v zgoraj navedenih srečkanjih na isti i.ačiu in z istimi pravicami, kakor bi bil vse uplačal. Kupec pa ima tudi pravico, če mu ugodno, jeden ali pa več obrokov precej plačati, in mi formalno obljubimo kupovalcu te emisije dovoliti rabat 10 frankov = 5 gld. av. v., ako bodo vso obligacijo plačal do 30. junija 1885. Vsak naročnik dobi kot premijo bil let loterije V Turinu (srečkanje 2b. novembra) z glavnimi dobitki 3 frankov, in drugimi 6000 dotritki po 100 000, 50.000, 20.000 frankov itd. Niti v Italiji, uiti v rsej Hrrojti ni itikakega loterijskega posojila, hi bi se moglo meriti s posojilom HarlettsJiim, kajti jedino je, ki ima tako ogromni/ Heviio dobitkov, in jedino, ki daje tako velike tu trajne šanse na dobitke, in konično je najbolje mej vsem/ posojili zaradi solidnih in neovrgljicih janister in zaradi koristi, katete daje imejiteljem. Zgoraj imenovane obligacije se lahko kupi v vseh delili sveta, da se le denar pošlje po poštnej nakaznici, ali pa dotična vsota v bankovcih, rentnih kuponih aii pismenih znamkili katere koli države. Prosi se zraven pridejati 60 centesimpV — 25 krajcarjev av. v. za retour-stroške — Na prošnjo za poizvedbe od stranij onih naročnikov, kateri obligacije naročč po poštnem povzetji, se ne ozra. Unuku Crnce Fn-res zusloiij pošlje pel dnij po žrebanji izžrebane številke in to objavi dohitel jem. Tudi se vsak kupec prosi povedati, ali hoče. da se mu vsak dobitek naznani v zaprtem pismu ali po brzojavki, kateri stroški ne njemu zaiačunijo. Tudi se prosi, da naj pove, uli želi biti plačan na njegovem doma, ali pa rajši satu osobini pride po platilo. S tem tudi objavimo našim gospodom klijentom, da je Italija že 15 dnij popolnem prosta vsake epideinične bolezni in da so se vsled tega opustile ipiaruntaino in vse kupčije gredč po svojem prejšnjem teku. _ Proda;a traja do večera 17. novembra t. 1. pri banki Croce Preres de feu Marius v Genovi, 32, Plazza Si»m i*iorgio (11;* i:0 (726) Pošta vozi v Italijo 3b' ur. zdatelj m odgovorni urednik: Ivan Železnikur Lastnina in tisk