LETO TVL, STEf. 49 PONEDELJEK, 28« FEBBUÄRJÄ 1989 Ceno 10 din SLOVENSKI Izdaja Casoplsno-zaloiniäko podjetje SZDL .Naš tisk« — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/И., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-696, za ljubljanske naročnike 20-4S3, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 60l-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din PRED KONFERENCO BALKANSKE ZVEZE V ANKARI Nova konferenca - nove možnosti koristnega sodelovanja Prihod jugoslovanske delegacije v Ankaro — Konec konference bo v sredo zvečer Beograd, 27. febr. (Tanjug). Jugoslovanska delegacija za tretje zasedanje konference ministrov za zunanje zadeve Balkanske zveze na čelu z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem je davi z letalom odpotovala v Ankaro. Pred odhodom je državni svetnik za zunanje zadeve Josip Djerdja v imenu delegacije izrazil upanje v uspeh konference v Ankari ter dejal: »Delegacija, ki jo vodi državni sekretar Koča Popovič, odhaja na tretjo konferenco ministrov za zunanje zadeve držav Balkanskega sporazuma z istimi občutki in z istim pričakovanem, kot jih je imela ob prejšnjih konferencah. Po mnenju državnega sekretarja in po na-š?m prepričanju pričakujemo, da ho ta konferenca dokazala, da so še nadaljnje možnosti za okrepitev in razširitev trojnega sodelovanja ter da bo ta konferenca nova afirmacija trojne politike na tistih podlagah in na tistih načelih, na katerih je bila zasnovana pred dvema letoma z ankarskim sporazumom.« V jugoslovanski delegaciji so državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državni svetnik Josip Djerdja, ambasador Ljubomir Radovanovič in ambasador FLRJ v Turčiji Miša Pavičevič, ki se bo delegaciji priključil v Ankari, kamor se je bil že vrnil po svojem obisku v Beogradu. Na letališče so spremili delegacijo člana zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič in Krsto Popivoda, državna podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler in Veljko Mičunovič, visoki funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve, poveljnik beograjske vojaške oblasti generalni podpolkovnik Pavle Jakšič, turški ambasador v Beogradu g. Agah Axel, vodja poslov grške ambasade g. Jean Leopulos in drugi. Atene, 27. febr. (Tanjug). Grški minister za zunanje zadeve Stefanopulos je odpotoval danes s posebnim letalom v Ankaro na konferenco ministrov Balkanske zveze. Z njim sta odpotovala načelnik balkanskega oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve Hristopulos in grški ambasador v Beogradu Philon. V Ankari se bosta tej delegaciji pridružila grški ambasador v Turčiji Kalargis in stalni grški predstavnik v sekretariatu Balkanske zveze Himerios. Pričakujejo, da bo grška delegacija prispela v Ankaro prav takrat, ko bo tja prispela tudi jugoslovanska delegacija. Sef grške delegacije minister Stefanopulos je pred potovanjem v Ankaro izjavil, da odhaja na to potovanje z najboljšim upanjem in s prepričanjem, da bo ankarska konferenca plodna to koristna. Ob tej pri- Zahteve tržaških Sioveneev Ugotovitve glavnega sveta Slovenske gospodarsko-kultume zveze v Trstu Trst, 27. febr. (Od našega dopisnika) Glavni svet SG KZ (Slovenske gospodarsko-kultur-ne zveze) je na današnjem zasedanju soglasno odobril spomenico, s katero bodo opozorili generalnega vladnega Komisarja dr. Paiamaro na nekatere naj-nujnejše primere, ki so v nati -ju s posebnim statutom. V spomenici zahtevajo med drugim razveljavitev člena 122 pravdnega postopnika to člena 137 kazensko-pravdnega postopnika, nadalje zahtevajo posebni zakon za ureditev praktične uporabe slovenskega jezika pri upravnih in sodnih oblasteh. Zahtevajo, naj se prične takoj izvajati čl. 5 posebnega statuta; izobesijo naj slovenske napise na sedežih in uradih javnih ustanov, prav tako pa naj se izobesijo tudi slovenska krajevna imena in ulična imena v Glas proti plemenski diskriminaciji v Južnoafriški uniji New York, 27. febr. (Reuter). Ko piše o razmerah v Južnoafriški uniji, poudarja »New York Times«, da se ameriški narod nikdar ne bo strinjal z reakcionarno filozofijo Južnoafriške unije. List poudarja, da tudi v ZDA niso imeli zmeraj čiste roke in čisto srce glede odnošaja do črncev, da pa vse to, kar se dogaja v Južnoafriški uniji, vzbuja zgražanje vseh državljanov ZDA, ki ljubijo svobodo. Predsednik vlade Južnoafriške unije pravi, da bi mogli Črnci šele v dobi več generacij doseči svojo enakopravnost, taka izjava pa je po mnenju »New York Timesa« samo potrdilo, da sedanji državniki Južnoafriške unije take enakopravnosti sploh nočejo. Južna Afrika, poudarja »New York Times«, lahko sprejema našo pomoč ter nas poziva, da investiramo svoj kapital na njenem področju, ne more pa nas pripraviti do tega, da bi sprejeli njeno reakcionarno socialno filozofijo. Zadnje vesti o poplavni katastrofi v Avstraliji Sydney, 27. febr. (AP). Med katastrofalnimi poplavami v zahodnem delu novega Walesa je po zadnjih uradnih vesteh izgubilo življenje nad 40 ljudi to v tridesetih krajih, ki jih je vodovje zalilo, je ostalo brez strehe nad 40.000 ljudi. Uradno poročilo naglaša, da ogroža mnoge poplavljene kraje poleg lakote tudi razširjenje nalezljivih bolezni. slovenščini. Slovenskim kulturnim in drugim ustanovam naj nakažejo denarno pomoč in nudijo ugodnosti, ki jih uživajo podobne neslovenske organizacije. Zahtevajo enakopravnost v pridobivanju javnih služb in funkcij ter izdajo vseh tistih zakonitih predpisov, ki so potrebni za stalno organizacijo slovenskega šolstva. V spomenici nadalje zahtevajo ustrezne pravne določbe o prepovedi netenja nacionalne mržnje in objavo besedila memoranduma in posebnega statuta v »Uradnem vestniku«. Končno zahtevajo v spomenici ureditev obmejnega osebnega in blagovnega prometa ter ugotavljajo potrebo po poglobitvi kulturnih stikov med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Spomenico, ki izraža v sedanjem času nekatere splošne zahteve tržaških Slovencev, so sprejeli na osnovi izčrpnih referatov to diskusije, odgovorne oblasti pa so opozorili le na nekatere najvažnejše probleme, ki jih je treba urediti v skladu z londonskim memorandumom, da se uresniči tisti duh pomirjenja, ki so ga imeli podpisniki pred očmi. »Uveljavljanje določb posebnega statuta je preizkusni kamen dobre volje pristojnih krogov« — je dejal med drugim dr. Kukanja, predsednik SG KZ, v svojem referatu in poudaril, da ni bilo po štirih mesecih, odkar je stopil statut v veljavo, storjeno skoraj ničesar. L. 1954 je izdal vladni komisar okoli 125 dekretov, letos že okoli 64. Toda med njimi ni nobenega, kar se tiče izvajanja posebnega statuta. Kar se tiče delovanja SG KZ, je dejal, da se bo trudila za uresničitev vseh določb in obveznosti memoranduma in posebnega statuta, da bo prišlo do sožitja med obema narodnostima. Dr. Dekleva je med drugim poudaril, da se statut praktično še ni začel izvajati ter so prišli, kot na primer pri Radiu Trst II, na slabše, kot so bili za časa ZVU. Radijska postaja je postala navadna italijanska, z italijanskim programom, samo v slovenskem prevodu, ter kot taka sploh ne izraža potreb in teženj tržaških Slovencev. Omenil je tudi, da so od vseh zahtev, ki jih postavljajo v skladu z memorandumom, dozdaj uresničili samo to, da so na obmejnih blp-kih izobesili dvojezične napise. Nadalje je dr. Dekleva govoril, da se morajo tržaški Slovenci posluževati pravic iz posebnega statuta in se boriti, da bodo oblasti izpolnjevale sprejete obveznosti. »V borbi za uveljavitev pravic« — je poudaril dr. Dekleva — »bomo uspeli le v povezavi in sodelovanju z napredno politično usmerjenimi italijanskimi množicami in ob podpori matične države.« Dr. Oblak pa je govoril o gospodarski problematiki tržaških Slovencev z ozirom na poseben statut. Poudaril je, da se tu zagotavlja . Slovencem popolna enakost v javni in zasebni gospodarski dejavnosti. Postavil je med drugim zahteve, da oblasti imenujejo med drugim Slovence v razne komisije to odbore, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji. Prav posebno pa je poudaril, da je treba izdati dovoljenje za ustanovitev denarnih zavodov. Na zasedanju so razpravljali tudi o vprašanju šolstva in drugih vprašanjih, ki so v zvezi « položajem tržaških Slovencev. S. L. ložnosti je še enkrat naglasil, da je po uspešnem sodelovanju na vojaškem področju popolnoma naravno, da se prizadevanja treh držav čimbolj razvijajo tudi na kulturnem, političnem to gospodarskem področju. Ankara, 27. febr. (Tanjug). Danes ob 15.30 je prispela v Ankaro s posebnim letalom JAT jugoslovanska delegacija za konferenco zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije to Turčije. Na letališču so sprejemu delegacije prisostvovali: turški minister za zunanje zadeve Fuad Köprülü z visokimi uradniki svojega ministrstva, ankarski guverner, poveljnik ankarske garnizije, jugoslovanski ambasador v Ankari Pavičevič z osebjem ambasade, grški ambasador v Ankari Kalargis, osebje stalnega sekretariata Balkanske zveze ter predstavniki domačega to tujega tiska. Ko je bila intonirana nacionalna himna, je državni sekretar FLRJ Koča Popovič obšel častno četo na letališču, ki je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in turškimi zastavami. Turški minister za zunanje zadeve Köprülü je potem spremljal državnega sekretarja Kočo Popoviča do poslopja jugoslovanske ambasade, kjer bo državni sekretar prebival do konca konference. Med potovanjem v Ankaro se Indij sku-pakistcnski odbor New Delhi, 27. febr. (USIS). Indij sko-pakistanskl stalni odbor se je sestal v Karačiju, da bi ugotovil proceduro za rešitev problemov, ki so med obema državama. V odboru so predstavniki indijskega to pakistanskega ministrstva za zunanje zadeve in za finance. Konferenca britanskib predstavnikov v Aziji Singapur, 27. febr. (AFP). ««j Redna regionalna konferenca britanskih predstavnikov v Aziji to na Daljnem vzhodu se je začela davi pod predsedstvom britanskega generalnega komisarja za jugovzhodno Azijo Mac-donalda. Konference se je udeležil tudi britanski zunanji minister Eden, ki je včeraj prispel v Singapur. Konferenca, ki je tajna, bo trajala štiri dni. Obisk jordanskega vladarja v Egiptu Kairo, 27. febr. (Reuter) — Po uradnem šestdnevnem obisku v Egiptu je jordanski kralj Husein odpotoval iz Kaira v Aman. Jordanski vladar je imel v Kairu in Aleksandriji več razgovorov s predsednikom egiptovske vlade Naserjem. je jugoslovanska delegacija pol ure ustavila na lstambulskem letališču, kjer so jo pozdravili namestnik istambulskega mestnega predsednika, jugoslovanski generalni konzul ter člani jugoslovanskega konzulata. Državni sekretar Koča Popovič je v jugoslovanski ambasadi izjavil predstavnikom tiska, da je zelo zadovoljen, ker je spet v Turčiji. Naglasil je, da so bili v dosedanjem razvoju trojnega sodelovanja doseženi pomembni uspehi ter da bo prav tako zelo uspešna tudi konferenca, ki Je bila sklicana po določilih sporazuma o Balkanski zvezi. Po programu se bo trojna konferenca začela jutri, v ponedeljek popoldne, končana pa bo v sredo zvečer. Med konferenco bo svečano kosilo za vse tri delegacije, po konferenci pa bo predsednik turške vlade Men-deres priredil slovesen sprejem v čast treh delegacij. Grška delegacija bo prispela pod vodstvom zunanjega ministra g. Stefanopulosa v Ankaro še nocoj. Zahteva tržaških pomorščakov Trst, 27. febr. Na današnjem zborovanju na sedežu krožka trgovinske mornarice, ki sta ga sklicala oba sindikata pomorščakov, so ugotovili, da je Trst zapostavljen pri razdelitvi pomorskih prog. Zahtevali so, da se dodeli Trstu določeno število pomorskih prog in ladj. v ta namen so ustanovili poseben odbor, ki bo zastopal tržaške koristi pri rimski vladi. Predsedstvo tega odbora je sprejel tržaški župan Bartoli. Ljubljana je slednjič vendarle dobila pomembno zimskošportno napravo — 60-metrsko skakalnico, ki se je je z enako požrtvovalnostjo kakor pri mnogih jirngih, lotil — kdo neki drugi — naš nenmorni graditeli ing. že pred dolgimi meseci s pomočjo imldo- učarski »prostorček« pod Šišenskim -j *t- i----------j-*— Nenadni Stanko Bloudek. Pridne roke so : žerja hitele graditi prepotrebni hribom, ki je čakal ognjenega krsta že od 16. 'januarja dalje .. vremenski preobrat tik na pragu pomladanske sezone pa je pusti, mogočni skelet spremenil vnanjost te^ skakalnice. Funkcionarjem Enotnosti so se spričo zajetne snežne odeje obrazi razjasnili in pohiteli so z organizacijo napovedane otvoritve. Včerajšnja nedelja je bila torej za deset tisoče Ljubljančanov velik* zimskošportni dogodek, saj so mnogi izmed njih verjetno prvič videli ▼ življenju junake zračnih višav. O tem podrobneje poročamo na drugem mestu. (Slika prikazuje skakalnico in množico gledalcev ob njej. — Foto: Vlast j a). Za gospodarsko enotnost kmetijskih organizacij Konferenca predstavnikov republiških zadružnih zvez v Celju CELJE, 27. febr. Z željo, da bi spoznali, kako se je v praksi uveljavila uredba o kmetijskih zadrugah, je Glavna zadružna zveza Jugoslavije pripravila v Celju konferenco predstavnikov republiških zadružnih zvez. Tako prisostvuje konferenci okoli 76 predstavnikov zadružnih organizacij iz vse države. Navzoče je tudi celotno predsedstvo Glavne zadružne zveze Jugoslavije s predsednikom Ristom Antu-novičem in podpredsednikod Janezom Hribarjem na čelu. Med zastopniki glavnega odbora Zadružne zveze Slovenije je tudi njegov predsednik Viktor Avbelj. Med številnimi gosti prisostvuje konferenci tudi član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar. Po uvodnih besedah tov. Rista Antunovića, ki je zlasti poudaril namen konference to željo, da naj bi zaključki tega posvetovanja olajšali delo zvezne komisije, ki pripravlja zakon o kmetijskem zadružništvu, je sekretar Glavne zadružne zveze Zahodna Nemčija sprejela pariške sporazume Izid glasovanja po drugem in tretjem branju tekstov sporazumov v Bundestagu Bonn, 27. febr. (AFP). Po dolgi debati, ki ie sledila drugemu branju tekstov pariških sporazumov, je bil izid glasovanja naslednji: s 327 glasovi proti 151 glasu je bil sprejet protokol o prenehanju okupacijskega režima, približno enaka večina je ratificirala tudi konvencijo o prisot- Volitve na Japonskem Vladajoča stranka upa na zmago VREME _ Napoved' za ponedeljek 28. febr. oblačno in hladno vreme. Ponoči in deloma dopoldne Se nekaj sne&iih padavin. Nato bodo v višjih iegàh prehodne delne razjasnitve. Pozneje, zlasti v južni Sloveniji, ponovno nekaj padavin. Temperature v ranjosu med —6 in 0 stopmj. na morskem ’pn od 2 de 6 stopinj Tokio, 27. febr. (AFP). — Na Japonskem so se davi začele volitve za novo narodno skupščino in so to šeste volitve po drugi svetovni vojni. Volivci bodo izvolili 467 članov narodne skupščine med velikim številom kandidatov demokratske stranke, ki je sedaj na vladi, liberalne stranke, levih to desnih socialistov ter drugih manjših strank.. Pričakujejo, da bo imela največ uspeha pri teh volitvah demokratska stranka, ki se je nedavno sestavila iz enega dela članov liberalne stranke in članov tako imenovane progresivne stranke. V sedanjem parlamentu Je imela libertina stranita 80, demokratska stranka 124, levi socialisti 74, desničarski socialisti pa 61 zastopnikov. V vsej državi so volišča odprli že ob 7. uri, zapirali pa jih bodo ob 18. uri ter pričakujejo, da se bo volitev udeležilo okoli 37 milijonov volivcev, medtem ko jih je vpisanih vsega skupaj 49 milijonov. Po našem času b >-do izidi volitev razglašeni po polnoči. Izjavo novega ameriškega predstavnika v Egipta Aleksandrija, 27. febr. (AFP). Novi ameriški ambasador v Kairu Henri Byroad je izjavil po svojim prihodu v Kairo, da je vlada ZDA zavzeta za napredek Egipta, v svojem imenu pa se je tudi zelo pesimistično izjavil o skorajšnji rešitvi vseh problemov Bližnjega vzhoda. nosri tujih čet na področju Zahodne Nemčije, za sporazume, ki govorijo o vključitvi Zahodne Nemčije v zahodnoevropsko zvezo ter v organizacijo Atlantskega pakta, pa je glasovalo 315 poslancev, proti 153 poslancev, medtem ko se je devet poslancev glasovanja vzdržalo. Francosko . nemški sporazum o Posarju je Bundestag ratificiral z glasovi 264 poslancev, medtem ko so 204 poslanci glasovali proti in se jih je 9 vzdržalo glasovanja. — Glasovanje po drugem branju teksta Pa ni definitivno, ker je za ratifikacijo potrebno še po tretje branje in glasovanje. Po tretjem branju je Bundestag dokončno ratificiral najprej sporazum o stacioniranju tujih čet na področju Zahodne Nemčije. Ta oiporazum je bil odobren z glasovi 321 poslancev, proti njemu pa je glasovalo 153 poslancev. Protokol o odpravi okupacijskega režima je bil odobren s 324 glasovi, proti protokolu pa je glasovalo 151 poslancev. S 314 glasovi proti 57 je bil ratificiran sporazum o pristopu Zvezne republik* Nemčije k zahodnoevropski zvezi in organizaciji Atlantskega pakta. Bundestag je medtem zavrnil amandma socialnodemokratske opozicije ,ki je zahteval, naj se vključitev Zahodne Nemčije v Atlantski pakt in zahodnoevropsko zvezo odloži, dokler ne bodo izvedeni vsi poskusi, da se ugotovi uspeh ali neuspeh nemške združitve. Ta amandma je bil zavrnjen s 301 glasom, zanj pa je glasovalo 166 poslancev. Tega glasovanja se niso udeležili trije poslanci. Nazadnje Je Bundestag dokončno ratificiral tudi francosko-nemški sporazum o Posarju. Za ratifikacijo je bilo 263 glasov, pioti 202, devet poslancev pa ni glasovalo. Pred tretjim branjem •* je Bundestag sprejel predlog, ki so ga predložile vse parlamentarne skupine. Ta predlog poudarja, da je najvažnejša naloga nemške politike, da nadaljuje vsa prizadevanja, da bi se z miroljubnimi sredstvi dosegla enotnost Nemčije. Bundestag izraža upanje, da bodo omogočeni razgovori z vlado ZSSR za združitev Nemčije. Predlog govori tudi o svobodnih volitvah za parlament združene Nemčije na podlagi splošnega in demokratičnega volilnega zakona. Nadalje je rečeno v predlogu, naj vlada Zahodne Nemčije odločno zahteva svojo udeležbo pri vseh razgovorih, ki jih bodo imele zahodne sile s Sovjetsko zvezo glede Nemčije. Za sredo, 2. marca, je napo- vedana nova seja Bundestage, na kateri bo prebrana deklaracija vlade. Kakor zatrjujejo v obveščenih političnih krogih, bo ta deklaracija posvečena ratifikaciji pariških sporazumov. Jugoslavije Ante Rauš nanizal več problemov in vprašanj, o katerih naj bi udeleženci konference povedali svoje mnenja, to ki bi jih bilo treba v uredbi nujno spremeniti ali dopolniti, da bi kmetijske zadruge odigrale svojo vlogo pri socialistični preobrazbi vasi. Zato je predlagal, da naj bi se razprava sukala v glavnem okoli organizacijskih vprašanj kmetijskih zadrug, o Izvajanju ekonomske politike v zadrugah, o delu to vlogi zadružnih zvez ter končno o imo-vinskem vprašanju v kmetijskih zadrugah. Pomebno je vprašanje poslovanja zadružnih obrtnih obratov to podjetij. Medtem ko se pojavlja na eni strani zahteva po tem, da naj bo zadruga enotna gospodarska organizacija, pa se na drugi strani pojavlja vprašanje, kako uresničiti načelo delavskega samoupravljanja v podjetjih, ki delajo v sklopu zadruge. V pogledu organizacijskih vprašanj je tov. Rauš dejal, da Potovanja Harolda Stassena New Delhi, 27. febr. (AFP) — Direktor ameriške uprave za poslovanje z inozemstvom Harold Stassen. ki je na potovanju po arabskih deželah. Je prispel danes v New Delhi, kjer namerava ostati tri dni. V tem času se bo razgovarjal s predsednikom indijske vlade Nehrujem in z indijskim ministrom za finance. Iz New Delhija bo odpotoval v Ceylon. Direktor ameriške uprave za poslovanje z inozemstvom Stassen hoče na svojem potovanju predvsem ugotoviti načine pomoči tistim državam, ki so članice plana Colombo. Z indijsko vlado se je že sporazumel, ker je indijska vlada predvsem zahtevala namesto dosedanje enoletne pomoči daljši rok ter večjo točnost pri izpolnitvi dogovorjenih naročil. Praksa Je namreč pokazala, da so točne je treba zavzeti določeno stališče še do odnosa kmetijskih zadrug do komun, nadalje do ustanov za napredek kmetijstva, do odkupa to podobnih vprašanj. Poleg nekaterih vprašanj ekonomske politike v kmetijskih zadrugah, med katerimi je zlasti pomembno vprašanje delitve dohodka ter vprašanje finančnega odnosa, med zadrugami to zadružnimi podjetji, pa postavlja poglavje obstoja to funkcij zadružnih zvez na prvo mesto vprašanje tako imenovanih poslovnih zvez. Podobnih zvez zadružništvo v Sloveniji sicer ne pozna, kaže pa, da gre tu za združevanje strokovnih zadrug, kakor na primer živinorejskih, sadjarskih in podobno. Konferenca pa naj bi izrekla svoje mnenje še o prenosu nekaterih nalog upravno oblastnih organov na zadružne zveze. Upravljanje imovine v kmetijskih zadrugah je osrednje vprašanje, ki je bilo danes na vrsti. V prvem delu razprave, v kateri so sodelovali le predstavniki zadružnih organizacij iz Vojvodine in Makedonije, je bila obravnavana drobna, skoraj nebistvena problematika. Uveljavil pa se je predlog, da naj bi se zadružna podjetja osamosvojila povsod tam, kjer so podani vsi pogoji za uresničenje delavskega samoupravljanja. V takih primerih naj bi kmetijske zadruge zagotovile vpliv nad delom podjetij, ki bi moralo izključno služiti pospeševanju kmetijstva. V sklopu zadrug pa naj bd ostali vsi manjši obrtni obrati, pri čemer bi se zagotovila gospodarska enotnost kmetijske zadruge. Predlagali so tudi, naj bi se pri zadrugah ustvarjala lastna akumulacijska sredstva, ki naj bi služila pospeševanju kmetijstva. Ko to poročamo, razprava še traja. Nadaljevala se bo tudi jutri. M. B. Odhod češkoslovaške trgovinske delegacije Beograd, 27. febr. (Tanjug). — Danes je odpotovala iz Beograda češkoslovaška trgovinska delegacija pod vodstvom g. Fran-tiška Maiska, namestnika češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino. Delegacija je v Beogradu sklenila trgovinski zum z Jugoslavijo. Ciane slovaške delegacije je na letališče spremljal ter ee od nje slovil šef jugoslovanske cije, ki je sklenila sporazum, pooblaščeni minister Dragoj* Djurič. nje po-delega- r 2 Str. J SLOVENSKI РОВОШПЕС »• a - a. «иитажјх Znanstveni izsledki morajo biti koristno uporabljeni v gospodarstvu Posvetovanje o znanstveno raziskovalnem s!m opozoril na dva b!stvena delu v Jugoslaviji — Pomanjkanje visokokvalificiranih strokovnjakov v znanstvenoraziskovalnih ustanovah Beograd, 27. febr. (Tanjug) — V Beogradu se je danes pričelo posvetovanje o znanstveno raziskovalnem delu, ki ga je organizirala Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Predlagali so, naj bi se ustanovil nacionalni svet za pospeševanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Jugoslaviji. V ta svet naj bi prišli ga zavoda za gospodarsko planiranje, Jugoslovanske ljudske armade in zveznih gospodarskih ter prosvetnih organov. Svet bi tudi upravljal s fondom za raziskovalna dela, ki znaša letos 6 milijard in 780 milijonov dinarjev. V imenu zveznega izvršnega sveta je pozdravil predstavnike elementa v znanstveno raziskovalni dejavnosti na področju gospodarstva. Prvič je poudaril potrebo organiziranja intenzivnejše znastveno-raziskovalne dejavnosti in drugič, nujnost širše in popolnejše uporabe raziskovalnih rezultatov v tovarnah in podjetjih. Dr. inž. Dušan Veličkovič, profesor Tehniške visoke šole v Beogradu, je podal krajši resume elaborata o problemih znan-stveno-raziskovalne dejavnosti v Jugoslaviji, ki ga je pripravila gospodarstvu. Poudarjeno je bilo tudi, da bi morali državni organi sprejeti instrumente, a katerimi bi rešili vprašanje finansiranja znanetveno-raziskovalnih ustanov. O vseh teh In drugih vprašanjih, ki ao bila nakazana v elaboratu, bodo udeleženci posvetovanja razpravljali daniš ln jutri po komisijah, ob koncu pa bodo poslali svoja priporočila odgovornim državnim organom. Zveza inženirjev in tehnikov. V predstavniki Inštitutov, zvezne- Franc Leskošek, ki je med dru- tem eiab0ratu je med drugim rečeno, da deluje v naši državi po nepopolnih podatkih okoli 280 znanstveno-raziskovalnih Dopolnilne volitve v novopriključenih krajih Pospešsnje gradnjo mavrovskega hidro-kombinata Skoplje, 27. februarja. V izvršnem svetu Makedonije so imeli včeraj posvetovanje s zastopniki vseh podjetij, ki sodelujejo pri gradnji, opremi in montiranju mavrovskega hidrokombinata, zaradi proučitve možnosti za poepešenje Idilični Bori bo poleg lctoriiča tudi mnzej NOB. Teko to ob priključitvi leni oktobra podrli prebivalci Škofij mejni blok; volili M odstotno. več kot 6500 ljudi. Opaziti pa je, da dela v teh ustanovah le 1700 visokokvalificiranih strokovnjakov, kar dokazuje, da je pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov z daljšo prakso in izkušnjami ena od bistvenih težav v včeraj pa ao ia do tt. ure dopoldne našem znanetveno-raziskovalnem ustanov, v katerih je zaposleno gradnje in montaže strojev ter cevovodov, da bi mogel ze jeseni začeti obratovati prvi izmed štirih agregatov po 37.5 MW. Na posvetovanju so poudarili, da bi zboljšanje organizacije dela in uvedba več izmen pri montažnih d-elih mnogo pospešili začetek obratovanja te največje hidrocentrale v republiki. En ag Ptujski okraj za desetletnico osvoboditve V Ptuju bodo pričeli graditi kulturni dom — Za etnografski oddelek ptujskega muzeja so zbrali novo gradivo delu. V elaboratu je bilo tudi poudarjeno, da manjka krepkejše organizacije na tem področju, da so znanstvene ustanove preveč oddvojene od gospodarstva in da so znanstveni izsledki premalo izkoriščeni v mavrovskega hidrokombinata je že izdelan v Litostroju, njegovo montiranje jpa bodo opravili naši monterji т Stilili mesecih. Kakor po vsej severovzhodni Sloveniji so tudi v ptujskem okraju že začeli s pripravami, za proslavo desete obletnice osvoboditve. V programu, ki ga je izdelal iniciativni odbor za proslavo osvoboditve, se bodo vrstile prireditve skozi ves mesec maj, do mzeflh na Gorenjskem Radovljica, 27, febr. Muzej- bil sprejet sklep, da naj poseb- ski delavci Slovenije, ki so vče- na komisija kustosov prouči raj zasedali v Radovljici, kakor predlog plenuma upravnega od-smo to že na kratko poročali, bora društva muzealcev in kon-so po obširni razpravi sprejeli zervatorjev, ki pravi, da naj bo-več sklepov, ki so velikega po- do na Gorenjskem pokrajinski mena za nadaljnji razvoj muzejev in muzejskih društev na Gorenjskem. Glede na vsebino in mrežo gorenjskih muzejev, Je muzeji v Krnaju, Škofji Loki, Radovljici, Kamniku, in lokalni kompleksni muzej v Tržiču. Specialni muzeji naj bodo na Jesenicah, Kropi in Kamni Gorici, na Bledu pa naj bi bil reprezentativen muzej z blejskim delom, v Bohinju pa planlnsko-alpinistična zbirka, ki bi zajela vse planšarstvo. Za tekstilni KOPER, 27. febr. V novopri- ob 11. uri dopoldne. Do te ure ključenih krajih so bile danes so v Škofijah in Plavjah volili dopolnilne volitve, na katerih so volilni upravičenci iz Škofij, Plavij, Elerjev in drugih krajev volili dva odbornika v okrajni ljudski odbor Koper in 7 odbornikov v občinski ljudski odbor Koper-okolica. Po vseh krajih je bilo slavnostno razpoloženje. Posamezna volišča so med seboj tekmovala, katero bo prvo zaključilo z volitvami In doseglo večjo volilno udeležbo. V Eler-jih so z volitvami zaključili že Komorni orkester Zagrebškega Radia v Belgiji in Franciji Zagreb, 27. febr. Komorni orkester Radio Zagreba je odpotoval na gostovanje v Belgijo in Francijo, kjer mu bo dirigiral znani dirigent iz Bruslja, Eduard Van Remoortel. V Belgiji bodo do 11. marca, nato pa bodo odpotovali v Francijo, kjer bodo razen koncertov v raznih krajih igrali tudi za francoski radio. M. B. Otvoritev razstave plakatov gospodarskega razstavišča LJUBLJANA, 27. febr. V MaU Javnost ocenil» razstavljene galeriji je dopoldne direktor osnutke, kakor tudi, da bi se Gospodarskega razstavišča Leo- doseglo, da bi pri bodočih nate- _________________________ pold Krese otvoril razstavo čajih sodelovalo čim večje šte- čali že v popoldanskih urah. Po idejnih osnutkov propagandnih vilo udeležencev. Razstavljenih je 96 osnutkov za 5 razstav: mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa, turistično razstavo, mednarodno razstavo embalaže, mednarodno razstavo vin, I. obrtniški velesejem, I. jugoslovansko razstavo usnjarstva, П- mednarodno razstavo radia ln telekomunikacij- Za osnutke plakatov vsake posamezne razstave bodo podeljene po 3 nagrade, po 4 osnutki bodo pa odkupljeni. že 80-odstotno, v Božičih in Ko-lombanih pa 60-odstotno. Na vseh voliščih so z volitvami kon- prvih nepopolnih podatkih je plakatov letošnjih gospodarskih bila povsod visoka volilna ude- razstav in sejmov v Ljubljani, ležba. Namen razstave je, da bi tndi 40 odstotkov več veterinarjev na Hrvatskem Zagreb, 27. febr. — Na letni skupščini Društva veterinarjev LR Hrvatske je bilo poudarjeno, da število veterinarjev na Hrvatskem nenehno narašča in da se je v odnosu na leto 1950 povečalo za 40 odstotkov. Poudarjeno je bilo tudi, da je pobuda veterinarske fakultete v Zagrebu, ki je organizirala tečaje za izobrazbo veterinarjev, ki so dokončali redne šole, bila zelo koristna in da je treba s temi tečaji nadaljevati. V pobijanju živinskih bolezni so bili doseženi lepi uspehi, vendar povzročajo še vedno veliko škodo parazi- tame bolezni, ki znaša okoli 300 milijonov dinarjev na leto. Izvolili so novo upravo in sprejeli sklepe, med katerimi tudi, da bodo nagrajevali najboljše veterinarje na terenu ter da bodo ustanovili sklad za pospeševanje veterinarstva. M. B. Trgovski krogi v Indiji trdijo, da bo letošnji donos popra za 1.000 ton manjši, kakor lansko leto. Skupen donos v dveh proizvajalnih središčih, to je v Madrasu, Travankure in Kočlnu bo znašal okoli 23.000 ton. 5. junija, ko bo v Ptuju osrednja velika proslava, množična prireditev s političnim zborovanjem. V maju pa bodo proslavljali obletnico osvoboditve po vseh občinah. Množične organizacije, gasilska društva, društva »Partizan« in druga že pripravljajo programe. V okviru okraja pa bodo med temi organizacijami ves mesec tekmovanja. Praznovanje Po občinah bo potekalo tudi „v znamenju novih gospodarskih zmag. V Podlehniku, Grajeni, Markovcih in v nekaterih drugih krajih bodo odprli nove zadružne dvorane- Posebno pester program pa imajo organizacije Zveze borcev, ki bodo v mesecu praznovanj skrbele, da ožive tradicije narodnoosvobodilne borbe. V okraju bodo odkrili več spommskih plošč žrtvam fašizma in borcem NOV- Mestni odbor ZB v Ptuju bo uredil grobišče narodnega heroja Jožeta Lacka in verjetno bo do tedai tudi že odkrit njegov spomenik. V čas praz- novanja naj bi padel tudi začetek gradnje kulturnega doma v Ptuju. V ptujskem okraju imajo več zgodovinskih krajev, ki pričajo o odporu tamkajšnjega ljudstva do okupatorja, katerim pa doslej niso posvetili potrebno skrb. Med takimi je grad Bori, ki so ga Nemci spremenili v zloglasno taborišče in se ga mnogi z grozo spominjajo. Vsekakor je pravilno, da v eni izmed sob gradu, ki služi sedaj za letovišče, urede krajevni muzej narodne osvoboditve. Drugo takšno mesto, ki priča o aktivnem odporu domačinov proti okupatorju, je pogorišče Sagadinove hiše v Srečah. Tudi tam bo Zveza borcev uredila manjši muzej. Zbrano je tudi precejšnje gradivo za nov etnografski oddelek v ptujskem muzeju in prav bi bilo, da ga še letos od-pro- Kot rečeno, pa bo najveličastnejša proslava desete obletnice osvoboditve v Ptuju, 5. junija. Ptuj bo pred tem priredil več razstav; pričakujejo tudi gostovanje Mariborskega gledališča, športni klub »Drava« pa bo povabil na tekme več tujih klubov. (jp) Posvetovanje geodetov in geometrov Prvi diplomirani socialni delavec v naši državi Zagreb, 27. febr. V Zagrebu je na visoki strokovni šoli za socialne delavce diplomiral Branko Bodružlč, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora v Šibeniku. Bodružič je prvi diplomirani socialni delavec v naši državi. M. B. Stolpi za vrtanje nafte v žitu Rodovitna so vojvodinska polja. Težko je pšenično klasje, koruzni storž je poln, zato je kruh bel, miza bogato obložena, pa tudi vina ne primanjkuje. Ob taki mizi se rado razvije veselo razpoloženje, šala in smeh. Ena izmed teh je: če zlezeš na bučo, ki je največji hrib v Vojvodini, lahko vidiš Vojvodino z enega konca na drugi. Naj višja točka na tej kakor dlan ravni zemlji je cerkveni stolp. Ta šala je tudi resnična, kajti na kilometn-e in kilometre, kamor sega pogled — samo žito, žito, žito — Včasih deluje ta pejsaž utrudljivo in monotono, toda danes menja pokrajina svoj običajni videz tako, da se bo tudi šala morala prilagoditi času, kajti cerkve so dobile sedaj konkurente. Nje sedaj po višini presegajo stolpi za vrtanje nafte. Pšenica, koruza, industrijske rastline In sedaj še nafta — to so najvažnejši proizvodi Vojvodine. -Nafta, skrita pod črno plastjo zemlje, bo kmalu stekla iz globin. Nafta in plin Kmalu bo dve leti, ko se je na Titov rojstni dan po štiriletnih naporih in dvomih prebil Iz sonde prvi curek nafte. Od takrat so stolpi nenehno rasli. Vstajali so kakor velikani med stebli pšenice in koruze. Nekaj vojvodinskih vasi s širokimi cestami ln belimi hišami, ki so podobne druga drugi kakor dvojčki, je zbudilo zanimanje vse naše javnosti. Jermanovci, Velika Greda, Loteva, Bečej, Boka, Mošorin — so se pridružili Lendavi, kjer se že dviga pod naftovod do Vršca, tako da bodo mnoga vaška gospodarstva kmalu zamenjala svoje štedilnike, ki so jih zdaj kurili s koruznimi stebli in storži, ■ plinskimi. Prav tako bo dobila industrija v Vršcu potrebno energijo. Po štirih dolgih letih iskanja in raziskovanja čim bolj racionalno in ekono- uspeh mično, so zgradili do Jermanov-ca normalno! mo progo v dolilo! 14 km, kjer bodo polnili cisterne, ki bodo odhajale v rafinerije Slavonskega Broda, Siska in Reke. Ne samo površina, temveč tudi notranjost zemlje v Vojvodini bo dajala skupnosti neprecenljivo bogastvo. Zato pričakujejo tudi mnogo več sredstev za povečanje proizvodnje. Nafta za zdaj še ni stekla, pipe so še zaprte. Številke kažejo vrednost plina in nafte, zato se mnogi čudijo, da še nismo začeli. Toda počakati je treba in pripraviti vse potrebno, da ne bi Th Krope Je en sam mnzej muzej v Kranju so predlagali, naj bi se združil s kranjskim splošnim muzejem. Razpravljali so tudi o memo-rialnih Izpostavah — kot jim pravijo — ki naj bi bile v Begunjah, Vrbi, Prešernova hiša v Kranju ter Tavčarjeva in Šubičeva hiša v Poljanski dolini. S tem naj bi bila mreža muzejev na Gorenjskem zaključena in novih muzejev naj ne bi ustanavljali. Glede kadrov je bilo sklenjeno, da bodo morali muzeji nastaviti večje število strokovnih delavcev. Za deseto obletnico osvoboditve bodo gorenjski muzeji prispevali svoj delež s tem, da bodo organizirali razne razstave v mesecu maju, istočasno s Tednom muzeja. B, B. Novi Sad, 27. febr. čez 200 inž emirjev, geodetov ln geometrov Jugoslavije se je zbralo na posvetovanju o problemih katastrske službe, ki se je pričelo danes v Novem Sadu. Veliko pozornost bodo posvetili predvsem organizaciji katastrske službe v sistemu komun. Ve- Pomoč poplavljenemu prebivalstvu v Srbiji LJUBLJANA, 27. febr. (Tanjug). Delovni kolektiv Železarne v Ravnah na Koroškem je poslal poplavljenemu prebivalstvu v Srbiji 400.000 din, delovni kolektiv Steklarne v Hrastniku pa 100.000 din. Zveza športov je sklenila nakazati kot prvo pomoč poplavljenemu znesek 200 tisoč din za obnovo poškodovanih športnih objektov v poplavljenih krajih. Hkrati je Zveza pozvala vse svoje športne organizacije, da po svojih močeh pomagajo popraviti škodo, ki so jo utrpeli športniki v Srbiji. V Padovi bo od 29. maja do 13. jnnija letos velesejem z mednarodno udeležbo. V sestavu velesejma bo tudi razstava embalaže in razstava hladilnikov. Na sejmu v Padovi leta 1954 je sodelovalo 3.500 razstavljalcev, med katerimi 1.100 iz 28 držav. Napredek tekstilne tovarne v Ajdovščini Letos bodo izdelali 3.1 milijona kvadratnih metrov tkanin — Ena tretjina proizvodnje je namenjena izvozu — 30 novih delavcev Tekstilna industrija v Ajdovščini ima že 125-letno tradicijo. Leta 1825 so namreč sezidali prišlo do nesreče, kajti potrebno РгеШ1шсо, ki \e zaposlovala Je, da se vse naftonosno polje ali pa vsaj njegov osrednji del temeljito prevrta in šele potem začne z eksploatacijo. Zgodi se namreč lahko, da se nafta razlije. Vsaj tako pravijo strokovnjaki. Zato Je zvrtanih veliko število vrtin, vse polno je vrtalnih garnitur in nad njimi se dvigajo jekleni »tolpi. Stroji so nabav- _ ____________ ______ ljeni v najrazličnejših deželah, bombažne tkanine. Na oznakah lahko čitamo: Made in USA, Germany, France. Za te stroje smo plačali okoli se- večje število tamkajšnjih delavcev. Malo podjetje se je postopoma širilo, a so mu naredile konec fašistične oblasti med obema vojnama. Po osvoboditvi, leta 1948, so sklenili, da v prostorih bivše tkalnice postavijo tekstilno tovarno. S pomočjo ljudske oblasti so prešli od razpravljanja in sklepov k dejanjem. Ze leta 1950 so natkall nekaj nad milijon m* surove državi. Z novo pridobitvijo, barvamo, so zaposlili 30 novih delavcev in pognali 242 statev. Velik lov na divje piašiče Kakor marsikje, tako so se tudi v Poljanski dolini nad Škofjo Loko pojavili v večjem številu divji prašiči, ki povzročajo občutno 4, Po letošnjih načrtih bodo proizvedli 3.1 milijona m* tkanin, dem sto milijonov dinarjev, kar la sicer 50% pisanih tkanin za Visoko pod nello se dviga vrtalni stolp . . Toda ni samo nafta novo od- sko osnovo za našo industrijo. nam bo omogočilo, da bo temna, mastna tekočina neovirano in neprekinjeno prihajala na dan, se zlivala v cisterne in se potem spreminjala v bencin, petrolej ... moško in žensko perilo v najrazličnejših barvah. Večje količine blaga bodo tudi izvozili. Vse to jim omogoča nova vzorčna barvama, moderno oprem- nebo desetine in desetine stol- krito bogastvo Vojvodine. Ze- Plin ni samo gorivo, temveč ga Zaradi tega »o pipe na mnogih IJena z novimi sodobnimi stroji, škodo. Da bi uničili Hm več teh nabavilo slovensko pov. Samo v preteklem letu so meljski plin je njen spremlje- uporabljajo tudi v kemični in- stolpih čvrsto privita, toda ko- s čimer se Je konec lanskega Skobce* t'e/'tudl LicMÌan™1! katere v Jermanovcih izvrtali 13, v valeč. V Banatu in Bački so ga dustriji, kjer proizvajajo iz nje- Lokvah pa 3 vrtine. Kmalu bo- našli na mnogih krajih in stro- ga umetna vlakna in tkanine, do svedri zavrtali tudi na 70 kovnjaki računajo, da ga je tam Velika Greda, kjer so nahajali- drugih mestih in tako odprli okoli 2 milijardi kubičnih me- šča plina, se pripravlja za ve- nafti pot v svet. trov, kar pomeni važno surovin- liko izkoriščanje. Dokončan Je nec leta se bodo odprle ln lz leta tovarna pravzaprav osamo- njih bo začela teči tekočina, ki jo je nekaj desetin ljudi vztrajno, včasih tudi v dvomih, Iskala štiri dolga leta. 18. svojlla in prešla od izdelave surovih tkanin na gotove izdelke, ki jih zlahka prodajo po vsej ljubljanski lovci večji pogon na divje prašiče, v Logu nad Škofjo Loko Je bila lovcem sreča mila. Ustrelili so tri po KM kg težke prašiče. Meso prašičev bodo razprodali v Škofji Loki. čina republiških geodetskih društev zastopa stališče, da je treba katastrsko službo vezati na okraj in ne na občino, kar pa vseeno ne izključuje možnosti, da bi pozneje tudi za nekatere razvitejše občine (komune) uvedli to službo. Mnenja so, da je v sedanjih pogojih zaradi pomanjkanja strokovnega kadra tako stališče edino možno in upravičeno. Pri sedanji organizaciji katastrske službe republiške geodetske uprave niso mogle razporejati geometrov in jih pošiljati na delo zunaj njihovih okrajev, z novo organizacijo službe pa bi rešili tudi ta problem. %I LM Hobson v škripcih Ta, tipična angleška komedija iz dobre, častitljive viktorijanske dobe, je pravo presenečenje za naš filmski repertoar, kajti odlikuje jo vse, kar odlikuje pač dobro komedijo: duhovit, življenjsko resničen dialog, spretno, domiselno dogajanje, dobro pogođena ambient in kraj ter še dvoje, kar sta pripomogla k uspehu filma: dobra, talentirana režija in skoraj še boljša, nenavadna, umetniško dovršena igra glavnih protagonistov. Da splošno pohvalo kar nadomestimo z imeni, ki nekaj pomenijo danes v filmskem svetu: znani režiser David Lean in njegova velika protagonista Charles Laughton in John Mils. Zgodbo o solidnem Čevljarskem obrtniku Hobsonu in njegovem pomočniku Mossopu Je režiser Lean posnel in realiziral s tipičnim angleškim, kar krepko zbadljivim humorjem na račun angleškega mesta ob zatonu preteklega stoletja, nikjer ni štedil s prizanesljivostjo do človeških napak in značajev, še več, rajši Jih je še bolj podčrtal, ironiziral, vendar pa nikdar ni zašel v banalnost, tako da je »Hobson v Škripcih« resnična komedija nravi, četudi pove že naslov, da ne manjka situacijske komike. Ob neštevil-nih režiserjevih domislicah pa rasteta še dva igralska lika, od katerih bi o vsakem lahko napisali študijo zase. Tu Je ugledni, a vdovski obrtnik Hobson, kateremu je vdihnil Charles Laughton pretresljivo tragično-komlčno noto, vso zaverovano v nekdanjo slavo in angleško zaverovanost vase, ki ni domišljavost, in njegov protipol, malce zabiti, a odtičnl čevljarski pomočnik Mossop, ka-termu je John Mils dal vso plahost, nespretnost v življenju, a vendar nekje srčno dobroto in zlate roke. In tako sl stojita nasproti v borbi stari, vseh muh in tudi pameti polni Hobson in tihi, skromni, a delavni Mossop, igralski duet Charlesa Laughtona in Johna Milsa, ki jih ne bomo zlepa pozabili. Ničesar plehkega ni v njunih kreacijah, pod videzom komičnosti globoka tragika in veliko kreativno igralstvo, kar žal tako redko vidimo skupaj na filmskem traku. In če bo šla kdaj v pozabo vsa filmska štorija в njenim režiserjem vred, bosta vendar ostala živa ta dva Igralska lika, posebno stari Charles Laughton ki je v tem filmu kot nosilec glavne vloge spet prekosil samega sebe. Ta izredni film je podjetje za Vesna iz Ljubljane, za katerega moramo spet ponovno zapisati, da Je njegova politika odkupov in nabave kvalitetnih filmov brez dvoma naJpravIlneJSa pot za ustvaritev in umetniško poglobitev našega filmskega repertoarja nasploh. Ш P 0 D T N 1 • P 0E.0CEVALECB Il ^ É» 1' DIIEVVII VESTI г OBČNIH ZBOROV PARTIZANSKIH DRUŠTEV Vse gre dobro, le prostorov manjka Na občnem zboru TVD Partizana Maribor I. je predsednik tov. Brunčko že uvodoma poudaril, da je društvo v minula sezoni v glavnem izpolnilo svoje naloge. Neumorno delo 14 vodnic in 13 vodnikov je bilo poplačano z lepimi uspehi. Telovadni oddelki so se že prej ustalili in j2»-aa morja«. SKOKE Ml SMUČEH - TE JE TREBI G LED ITI ZMEROM VNOVIČ... Ljubljana je hotela in ima skakalnico Ljubljana Je dobila svojo 60-metrsko smučarsko skakalnico — Izredna udeležba gledalcev - nad 10.000 — Polda junak dneva z najdaljšim in naj lepšim skokom 58 m - prvim rekordom skakalnice — Kristalno vazo »Slovenskega poročevalca« je dobil kot drugi Rogelj llbin od Enotnosti Čudna zima nas je srečala letos, čudna ue samo za tiste, ki so se veselili, da jim bo nekaj snežinke in se pravzaprav vrtinčijo ie zdaj, ko to pišemo. In z njimi je prišla zima ... za oboje, čisto prava in lepa, kakor vsaka, ki pride sicer o pravem času. Iznenada je usula veselja za smučarje, ’ ' i »te čisto posebnega, kakršnega ve prav ceniti samo tisti, ki kar koli tako težko pričakuje ... Po/ nil in V OTI (tur t«L'n Kiirn ift л Ппвс1л Tli n i (a hala mono A « t. .. #4 -J -X : _ _1 kepica snega, kar ga je padlo kjer koli po mestu, sinoči pa so vsi žareči prehiteli v uredništvo zn objavo nujnega poziva, da je treba naslednje jutro mobilizirati vse, da bi se jim skakalnica ne izgubila v snegu. V pičlih treh dnevih niso bili več potrebni nosači, temveč samo še teptači. In tako ie včerajšnja otvoritvena skakalna tekma sredi Ljubljane kazala pravo podobo planiške ali katere ;oli druge sredi najlepšega alpskega sveta. Kopica prireditev na smučeh je bila v zadnjih dveh mesecih preložena in zdaj čakajo vse te prireditve, da bodo prišle na vrsto. Treba se je res podvizati, toda včerajšnja nedelja je bila ne samo v Ljubljani, temveč tudi po vsej Gorenjski, v Zagrebu in še marsikje drugod dober uvod v to zapoznelo, zato pa toliko živahnejšo smučarsko sezono na domačih snežnih poljanah. NAD 100 SKOKOV V DOBRIH DVEH URfiH nika MLO Ljubljane dr. M. Derni astie in še dar prireditelja. Med samim tekmovanjem nas je zanimalo, kdo bo odnesel lepo kristalno vazo »Sl. poročevalca«, ki je bila namenjena drugoplasiran emu zmagovalcu. Sreča se je že nagnila čez mejo v Avstrijo, kajti Piank je bil Roglju zelo, zelo blizu. Sele ko so sodniki izračunali vse točke je bil mladi Rogelj tisti, kateremu so izročili to naš dopisnik vprašal za prognozo o današnjem tekmovanju, toda redkobesedni Janez je samo odvrnil, da se bo tudi v Ljubljani potrudil, da da čim več od sebe. Držal je besedo: prišel je, tekmoval in — zmagal. Mr. Dve tekmi v koroškem kotu Ravne, 27. febr. Danes so bile tudi v Mežiški doli-ni tri uspele smučarske prireditve. Mežiški Partizan je izvedel na Smrečnikovem vrhu veleslalom, za katerega je odmeril 1.100 m dolgo Ljubljana, 27. febr. Naposled je Ljubljana dobila oboje: težko pričakovan sneg in svojo 60-metrsko smučarsko skakalnico pod Šišenskim hribom. Krst skakalnice je tila prireditev, kakršne Ljubljana na snegu prav gotovo še ni doživela. Okrog same skakalnice je bilo prav gotovo nad 10.000 gledalcev, po vseh travnikih okoli tja do Celovške ceste pa vsaj še dva tisočaka ljudi. Vreme prirediteljem ni bilo naklonjeno, toijub temu pa so celotno tekmovanje izpeljali pogumno do konca. V drugi polovici tekme po četrti uri je pričelo precej močno snežiti, kair je oviralo skakalce, ki so zato drugo serijo skokov zaključili nekoliko slabše kot prvo. Vsega je nastopilo 38 tekmovalcev, katerim so v zadnjem trenutku kot zunanji gostje pripravili prijetno presenečenje Avstrijci iz Bischofshofna, ki so ■ - ■ -- -- -- na ta način dali otvoritveni pri- Množice smučarjev na gorenjskem zletu Trstfi zlet v izvedbi GS? je privabil na smučišča zastopnik JLA Jože Pogačnik 1:48, in druge sparine terene okreg Bleda in Jesenic vendar Je bu diskvaM£i-ciratl- ker skoraj iO.QDd sodelujočih — Jesenice so po skupni oceni daleč pustile za seboj vse ostale Levi del slike bodo pomnile množice, ki so bile včeraj pod strmino v Šiški; darilo na desni pa bo krasilo že lepo zbirko našega Bineta... Fo1o: ^п6аг BLED, 27. febr. Z današnjim tekmovanjem v smučarskih tekih, alpskih disciplinah, sankanju in kegljanju na ledu je bil zaključen III. gorenjski smučarski zlet. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo tekmovanje odgodeno na konec februarja in je zdaj dobro uspelo. V tem tekmovanju je nastopilo okrog 20 gorenjskih smučarskih klubov s številnimi tekmovalci, hkrati pa so ves pretekli teden tekmovali v smučanju tudi učenci osnovnih šol, gimnazij in gospodarskih šol z Bleda, Jesenic in Kranja, tako da je vsega nastopilo 9.595 smačarjev-tekmovalcev ali v podrobnem: v tekih 95, v skokih 120, v alpskih disciplinah 110, v sankanju 1.800, po osnovnih šolah 4.422, po gospodarskih šolah 281 in po gimnazijah 2.517 aktivnih tekmovalcev. Tako je bil dosežen glavni namen III. gorenjskega smučarskega zleta. ZAKLJUČNE PRIREDITVE 4. Goričnik 51:52, 5. Seljak (vsi trije Triglav) 52:19, 6. Rožič (Gozdar) Dopoldne je bilo na Bledu tekmo- - - . ■. ._ . - vanje članov in članic na 15 oziroma J'!»јл Dolenc (G.) 56:56, 9. Piber (Bled) 56:57, 10. Ovčak (Enotnost) 57:21 itd. Članice — 8 km: 1. Kordež (Kropa) 41:12, 2. Cerne Cilka 43:51, 3. Prevc (obe G.) 50:27, 4. Reš (Prešeren) 53:56. Klasična kombinacija: 1. Gašper Kordež (Tr.) 409, 2. Dolenc (G) 336.55, 3. Goričnik (Tr.) 335 točk. Ob 17.30 so bili objavljeni rezultati, predsednik go-renj-ske smučarske podzveze Danilo Bračič pa je razdelil darila in se zahvalil smučarjem za številno udeležbo. B. B. REZULTATI 8 km. Nastopilo je samo 19 članov in 4 članice, kar je prav gotovo premalo za tako pomembno smučarsko prireditev. Start in cilj tekmovalne proge sta bila na stadionu. Proga je bila speljana z Bleda proti Polj-šici z ostrim vzponom na Potrlejsko gmajno, nato v smuku nazaj na Polj-šieo ter preko Gorij. Podhoma nazaj na Bled. Bila je srednje težka, sneg pa zelo primeren. Med člani so bili tudi štirje reprezentanti, ki so se ves čas borili za prvo mesto. Za presenečenje je poskrbel Hlebanja, ki je z naskokom dveh minut premagal svojega »večnega« rivala Matevža Kordeža in ga odrinil na drugo mesto, Matevžov mlajši brat Gašper pa je bil tretji. Pri tem je vredno povedati posebej, da je Matevž Kordež smučal ves čas kot prvi in je tako precej utrpel na času. Pohvaliti pa je treba tudi Rožiča, ki je prišel na cilj z eno samo smučko in zasedel šesto mesto. Pri članicah je zopet nastopila Angela Kordež, ki je kljub temu, da nima za seboj nobenih priprav, premagala Cilko Černetovo. TEHNIČNI REZULTATI Tek na 15 km: 1. Hlebanja (Mojstrana) 46:49, 2. Matevž Kordež (Kropa) 48:31, 3. Gašper Kordež 48:47, Velika udeležba slalomu je pil enih vratili smučal nepravilno. Proga je bila odlično pripravljena, za kar Ima največ zaslug bivši smučarski mojster Emil Žnidar. g. Sankali so se tudi... Jesenice, 27 lebr. V okviru П1. gorenjskega smučarskega zleta so bile danes tudi tekme v sankanju, katerih so se udeležili tudi nekateri najboljši avstrijski tekmovalci. Najzanimivejše so bile tekme članov, kjer je nastopilo kar 140 tekmovalcev. Tekmovalna proga je tekla s Planine nad Jesenicami do Jesenic, Tehnični rezultati: mladinci: 1. Stichaler (Avstrija) 4:47.3, 2. Ka-pitsch (A) 5:06.6, 3. Klemenc (Jesenice) 5:14.0. Članice: 1. Klinar 5:46.8, 2. Pšenica 5:54.8, 3. Domjan (vse tri Jesenice) 6:10.0. Ciani: 1. Schattier (Avstrija) 5:01.4, 2. Suschnig (A) 5:02.0, 8. reditvi skromen mednarodni značaj. Smučarski klub Enotnost je s to otvoritvijo doživel svoj velik praznik, saj mu je skakalnica, čeprav še ni povsem dograjena, lepa nagrada za večletni trud v prizadevanju, da tudi Ljubljana dobi v svoji neposredni bližini možnost doživljati smučarske skoke, ne da bi jih bilo treba vselej gledati v Planico ali drugam. Kljub temu, da Je že v prvih Predsednik Tito - POKROVITELJ OB PROSLAVI 35-LETNICE RADNIĆKEGA Beograjski Radnički bo Slavil letos od L maja dalje 35-le tuie o obstoja. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel predsednik republike Josip Broz Tito. Športno društvo Radnički so ustanovili gradbeni delavci Beograda s podporo Centralnega komiteja SKOJ leta 1920 in je delovalo nato v žlic velikim težavam vse do leta 192«, ko je bilo prepovedano in mu je bilo vse premoženje zaplenjeno. Po končani diktaturi Petra Zivkoviča je bilo delo društva obnovljeno, pozneje pa je skoraj celotno članstvo sodelovalo v narodnoosvobodilni borbi. V vrstah Radničkega so pred vojno med ostalimi aktivno delali Aleksander Rankovič, Filip Klajič, D j uro Strugar, Svetislav Stepanovič - Čača in Milenko Brkovič. popoldanskih urah naletaval droben pršič, so se proti Šiški, lahko rečemo, dobesedno valile reke ljudi, kot v poletnem času na najzanimivejše nogometne tekme. Morda so bili prireditelji kljub svoji dobri pripravi vendarle preskromni v cenitvi pričakovane udeležbe, ker bi sicer verjetno skrbne j e organizirali prodajo kart in tudi rediteljsko službo. To jim je namreč zaradi nepričakovanega navala gledalcev močno ušlo iz rok in s tem tudi čedni desetisočaki na vstopnini. Okrog skakalnice je bil tako strnjen venec ljudi, da je bilo podobno živemu mravljišču. Ko so se spustili po strmini navzdol POLETI V GBERSTDQRFU SO K0HČANI Oberstdorf, 27. febr. iNa veliki smučarski skakalnici je bilo danes končano IV. mednarodno tekmovanje v smučarskih poletih. Zmagal je Finec Silvennoinen s sknpno oceno 452.5 točke in z najdaljšimi skoki 128, 111, in dvakrat po 127 m. Drugi je Norvežan Alfredsen s 437.8 točke in najdaljšimi skoki 130. 109, in dvakrat 116 m, tretji pa je Nemec Brutscher s 437.4 točke in najdaljšimi skoki 120, 105, 114 in 127 m itd. (O naših dveh udeležencih ob zaključku lista še ni nobenega poročila. Op. ur.) dragoceno vazo. Avstrijski gost Plank je prejel manjšo vazo, dar Smučarske zveze Jugoslavije, njegov rojak Wleser pa manjši pokal Zveze športov Slovenije. Celotna prireditev je bila s po-poskusnimi skoki vred končana v manj kot dveh urah, saj je prireditelj spravil na noge dobesedno celo brigado sodnikov, funkcionarjev, merilcev in drugega osebja, kar je bilo tudi neogibno pri tolikšnem navalu gledalcev in na taiko majhnem in stisnjenem prostoru ob skakalnici. Po končanem tekmovanju so se tekmovalci in njihovi najožji toijf smučarji z državnimi športni prijatelji zbrali v hote’u zastavami, je med ljudmi vzyalo- »Bellevue«, kjer so bile zmago- vilo: sedaj ima tudi Ljubljana svoj nadomestek Planice. Poskusni skok so izkoristili vsi prijavljeni tekmovalci, nato pa se je pričelo tekmovanje s po ovema skokoma za oceno. Prva serija skokov je bila do polovice manj kakor 50 m. Nestrpnost med gledalci je rasla od trenutka do trenutka, ko se je zvedelo, da sodelujejo poleg odličnih domačih znanih skakalcev tudi še gostje iz Avstrije, med njimi njihov prvak Plank, resen konkurent našega Janeza Polde. V vrstnem redu so nastopali najprej šibkejši tekmovalci vse do najboljših in sta tudi bila oba Avstrijca Plank ln Schweinberger na predzadnjem startnem mestu, zadnji pa naš Polda. Ko je bi napovedan start popularnega Polde je bilo potrebno izpod sodniške tribune pogledati po živopisanem mravljišču desettisoč glav spodaj ob izteku. Vzvalovilo je med njimi, s pritajenim dihom so čakali znaka starterja* da se spusti po strmini njihov ljubljenec. Polda tudi Ljubljane ni razočaral, odnesel Je zmago kot prvi na novo otvor-jerri skakalnici in obenem posta-vii z 58 m prvi rekord nove skakalnice. S tem sl je prislužil v last lepo darilo — pokal predsed- progo z 260 m višinske razlike in 32 vratci. Med člani, ki jih je nastopilo 26, je zmagal član Mežice Pastoslem-šek s časom 1:39.1, med mladinci pa je bil najboljši Miklavc iz Črne z 1:52.5. Športno društvo Fužinar je organiziralo spričo ugodnih snežnih razmer kar dve prireditvi. Na skakalni tekmi pionirjev na 20-metrski skakalnici je bil najboljši mali Klančnik. Na veleslalomu, ki je bil 800 m dolg in je imel 120 m višinske razlike z 20 vratci, so startali vsi najbolj znani alpski smučarji tega kraja. Tudi tukaj sta po čudnem naključju zasedla obe prvi mesti ista tekmovalca kakor na prvi prireditvi, in sicer Pustoslomšek med člani s časom 1:07.7 in Miklavc med mladinci s časom 1:13.5. Vseh udeležen- SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU KANADA IN RUSIJA VODITA Düsseldorf, 27. febr. Drugi dan tekmovanja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je tekla najbolj ogorčena borba na tek- ______ ___________„ ____ „ mi med dvema .favoritoma tur- Schnegei (A) 5:05.4, 4. Glantschnig nirja, in sicer CSK in Kanado. (A) 5:09.8, 5. Jalen (J.) 5:15.6 itd. Čeprav so Cehi že vodili s 3:2, 1. Janez Polda (Mojstrana) 214 točk (58, 55.5 m), 2. Albin Rogelj (Enotnost) 211.8 (55.5, 54.5), 3. Albin Plank 209.4 (53.5, 54.5), 4. Rudolf Schweinberger 206.7 (55, 54.5), 5. Anton Wieser (vsi Avstrija) 186,8 (53, 49.5) , 6. Jože Langus (Jesenice) 186.1 (50. 49). 7. Janez Matulj 182.5 (52, 51.5) , 8. Albin Adlešič (oba Enot- J es eniški boksarji so predsinoč-njim nastopili proti reprezentanci garnizije Vipava in dosegli neodločen rezultat 8:8. Borbe so bile ________e________e__________ lepe. tako da so gledalci lahko bilo"na ledu skoraj ves čas polno prišil na račun. Za Jesenice so nedovoljenih naskokov in prete- so nazadnje izgubili to srečanje 3:5 (0:1, 1:0, 3:4). Kanadčani so že od vsega začetka zaigrali tako grobo, da je bili uspešni 2en, Mesič in Sekulič, neodločeno pa sta se bo-rlga Hadžija, Lavič in Mešin. V oceni po ekipah so se Jeseničani daleč odmaknili od vseh ostalih klu- knir Ir : CA Kili T.ctnnnn i n» flMTl tpt. pov. Kako surovo so se Kanadci lotili svojih nasprotnikov, naj pove samo ta podatek, da je njihovo moštvo celih 20 minut zaradi kazni igraJo z enim igralcem manj. Tekmo je gledalo okrog 10.000 gledalcev. V drugih treh tekmah II. kola Avstrija (2), Italija (1), Jugoslavija in Holandska (brez točk). Nemška druga reprezentanca sodeluje na tekmovanju izven konkurence, medtem ko belgijska izbrana ekipa, ki je tudi prišla na tekmovanje, do zdaj še ni odigrala nobene tekme. Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu je včeraj Nemčija B premagala Avstrijo s 3:2 (1:0, 2:1, 0:1). Druga včerajšnja hokejska tekma v skupini B, ki sta jo igrali reprezentanci Holandske in Belgije, se je končala z zmago Holandcev 6:3 (1:1, 1:0, 4:2). valcem razdeljene nagrade, razen tega pa še posebej zelo lične plakete v priznanje za tridesetletno cev *je bilo nad 40 delo v smučarskem športu to/. Bogu Sramlju, Aleksandru Korenini ju in Otu Omerzi. V priznanje za prizadevnost pri gradnji same skakalnice pa so poklonili plakete še graditelju ing. Bloudku, predsedniku Enotnosti Msjiru Završniku in glavnemu orgag rtor-Ju Bogu Sramlju. Ob tej ^Složnosti je bil objavljen tudi izid dvoboja med Enotnostjo in gosti iz Avstrije, ki so ga pričeli letos 6. t. m. z gostovanjem v Bischofshofnu s tem, da bosta obe društvi tekmovali vsako leto v veleslalomu, slalomu, smuku in skokih za prehodni pokal, ki naj preide v trajno last po dvakratni zaporedni skupni zmagi ali trikratni v presledkih. Avstrijci so v letošnjem tekmovanju doslej zmagali v veleslalomu, slalomu in pri današnjih skokih (danes v razmerju 602.9:576.4 točke), ostane pa jim še smuk, ki ga bodo opravili letos na Bukovniku. Tekmovalci z Gorenjske so, žal, odšli d-omov še pred razdelitvijo daril, zato številni navdušeni Ljubljančani niso mogli od blizu pozdraviti svojega popularnega zmagovalca Polde. Po številnih uspehih, ki jih je letos nabral v Svici in se uvrstil med najboljše Srednjeevropejce, je Polda z današnjim uspehom poleg Planka postal za nedeljo v Planici vnovič eden najresnejših kandidatov za novo zmago. V vmesnem času pa je prav v preteklem tednu taisti prvak zračnih višav lepo sedel kot državni lovec v šolskih klopeh v Ljubljani na posebnem tečaju za lovce, kjer ga je tudi SPOMINSKI TURNIR NA JESENICAH Celjani debili pokal na Sljemenu Zagreb. 27. febr. Na Sljemenu, kjer je zapadlo danes o-krog 30 cm novega snega, je bilo zaključeno tekmovanje za Herucov memorial z nastopom smučarjev v veleslalomu. Tekmovalna proga je bila dolga 1.000 m in je imela 300 m višinske razlike ter 31 vrat. Med 27 tekmovalci je bil najboljši Cetina iz Celja s časom 1:10.0, 2. Bzik (Zagreb) 1:15.8. 3. Tlammeri (Graz) 1:17.0, 4. Sevčnikar I. (Branik) 1:17.6, 5. Uršič (Celje) 1:19.0, 6. Sevčnikar II. (Branik) 1:19.6 itd. Pokal za zmagovalca si je priborila reprezentanca Celja v postavi Cetina, Uršič in Kopitar MEDNARODNE TEKME V SLALOMU NA SLJEMENU Zagreb. 27. febr. Včeraj je bilo na Sljemenu tradicionalno tekmovanje za Heruevv memorial v slalomu, na katerem je nastopilo 19 tekmovalcev iz Avstrije, Celja, Maribora. Kranja in Zagreba. Proga je bila dolga 709 metrov in je imela 240 m višinske razlike, zakoličena pa je bila z 5S vratci. Zmagovalec tekmovanja je bil Avstrijec Hans Schemel e 142.2 sek., naslednja mesta pa so zasedli tekmovalci slovenskih klubov, in sicer drugo Janko Cetina s časom 155.2 in tretje Uršič (oba Celje) s 159.3. naslednji pa je. bil član mariborskega Branika Ivan Sevčnikar s 164.8 itd. Prvi in drugi - Jeseničani f Jesenice, 27. febr. V četrti tekmi jeseniškega hokejskega turnirja v četvero je Papimičar premagal Tekstilca 4:1 (0:1, 0:0, 4:0). Varaždinci so zelo dobro pričeli in bili dve tretjini igre v vodstvu, v DRŽAVNO PRVENSTVO V SABLJANJU (Bled) 173.4 (49. 49). 13. Ivo Razbor-šek 172.8 (43, 45), 14. Matija Franko (oba Enotnost) 178.1 (43.3. 48), 13. Franc Mandeljc (Bled) 166.3 (31, 46.5). Jesenice, 27. febr. Dopoldne ob 11. uri so nastopili naboljsi dlani in članice v veleslalomu. Proga za člane je bila dolga 1.600m s 320 m višinske razlike in 44 vra-ticami, članice pa so Imele 1.200 metrov dolgo z 240 m višinske raz like in 39 vratič. TEHNIČNI REZULTATI Članice (12 tekmovalk); 1. Oblak 1:42.2, 2. Zupančič (obe Triglav) 1:462, 3. Praček (Jesenice) 1:59.2, 4 Lenardon (Ljubljana) 2:04,3, S. Sumi (Tr.) 2:22.2 itd. Člani (83 tekmovalcev): 1. Mulej (Prešeren) 1:42.2, 2. Kunšič (J.) 1:47.1, 3. Križaj (Ljubelj) 1:47.3, 4. Cvenkelj (P.) 1:49.3, 5. Dornik (Lj.) 1:52.3, 6. Cap 1:54.0, 7. Praček (oba J.) 1:54.3, 8. Nograšek (Enotnost) 1:55, 9. Markež (J.) 1:56, 10. Perko (Lj.) 1:56, 11. Pančur (J.) 1:56.2 itd. Ljubljanski študenti zmagali na Jahorini Sarajevo, 27. febr. Na dvodnevnem smučarskem tekmovanju ^ za študentsko prvenstvo Jugoslavije na. Jahorini je zasedla prvo mesto ekipa študentov Iz Ljubljane s 14.231 točkami. Drugo mesto je pripadlo Beogradu z 10.300, tretje Sarajevu z 9.276, četrto pa Zagrebu z 8.744 točkami. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno. V teku na 15 km je zmagal zastopnik Ljubljane Jeršič. Prav tako ie zasedel prvo mesto zastopnik ljub- ljanske univerze Budinek v veleslalomu in slalomu. Med tekmovalkami je bila v slalomu najboljša Antičeva iz Zagreba, v smučarskih Znani tekmovalec Ilija je med skokih pa je zmagal na 25-metrski ;il ena vrata skakalnici Gorišek iz Ljubljane. tekmovanjem izpustil V skupini B je bdla odigrana včeraj ena sama tekma, in sicer med reprezentanco Nemčije B in Holandsko. Dvoboj so dobili Nemci z visokim rezultatom 11:2. Po drugem dnevu tekmovanja vodi na tabeli v skupini A Kanada s 4 točkami, kolikor jih je zbrala tuđd drugoplasirana reprezentanca SZ. Na tretjem mestu je Češkoslovaška z dvema točkama, takoj za njo pa z enakim izkupičkom Poljska, ki je odigrala eno tekmo manj. Po dve točki imata tudi še Švedska na petem in ZDA na šestem mestu. Naslednje tri ekipe so doslej še brez točk. In sicer Nemčija, Finska in Švica. V skupini B zavzema prvo mesto reprezentanca Nemčije B s 3 točkami, dalje pa so razvrščene Ljubljana, 27. febr. Včeraj in danes bi moralo biti v Ljubljani državno prvenstvo za člane in mladince. Zaradi bolezni beograjskih tekmovalcev so se izbirnega tekmovanja udeležili le mladinci, izmed katerih bodo najboljši nastopili na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. V floretu je sodelovalo 15 tekmovalcev, v finale pa se jih je uveljavilo 9. Lep uspeh so dosegli Slovenci, saj so se štirje izmed petih plasirali v finale. Rezultati: 1. Klopčič brez poraza, 2. Mez- bilo včeraj na kegljišču Betona v Celju, se je končalo z visoko zmago Kranjčanov 4.844 : 4.697 kegljem. Najboljši je bil Martelanc iz Kranja z 863 keglji, ki je postavil obenem nov rekord tega kegljišča, prav tako pa tudi izid ekipe kot celote LUSK - OLIMPIJA PBVÄ! MARIBOR, 27. febr. V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru finalno tekmovanje za ekipno prvenstvo LRS v šahu, v katerem sta golits (oba Odredb 3. Oblat (Bra- se pomerila oba ljubljanska ude- nik), 4. Andrijevič (Lok), 5. Ja-kobčič (Sp), 6. Simoniti (O). V tekmovanju s sabljo je nastopilo 13 udeležencev v dveh skupinah. Prvi trije iz obeh skupin so se uveljavili v finale. Za svetovno prvenstvo so se uveljavili tile: Mezgolits, Soldo (Mladost), Hajdu (Egüsek), Fakin (Žel. Bgd). Jakobčič, Klopčič. Prvenstveni kegljaški dvoboj v Celju. Srečanje za republiško prvenstvo med Triglavom iz Kranja in Gradisom iz Ljubljane, ki je —ИНИНИ uh srn — leženca z obema mariborskima (Branikom in Železničarjem). Prvo mesto je zasedel lanski prvak LUSK, ki pa je imel vendarle precej opravka z obema tekmecema. Odlično se je držal Branik, ki je imel nekaj časa celo upanje za dosego najboljšega mesta, vendar ga je pri tem pokopala tudi slaba igra Železničarja, ki je vsa srečanja izgubil s precej visoko razliko. Podrobni izidi štirih mariborskih tekem so bili takile: LUSK tretjem delu pa jim je pošla sapa in so prejeli kar štiri gole. Igra je bila v splošnem zelo slaba. Mlatio moštvo Jesenic je v drugem srečanju premagalo Tekstilca 7:2 (3:0, 3:1, 1:1). Mladi Jeseničani so igrali zelo lepo, najboljši med njimi pa je bil Klinar. V odločilni tekmi je prva ekipa Jeseničanov premagala Fapirničarja iz Vevč 7:0 (1:0, 0:0, 6:0). Finalna tekma je bila pravzaprav povratni dvoboj med obema vrstama. Jeseničani so se to pot izdatno re-vanžirali za poraz na republiškem prvenstvu, čepTav v začetku ni nihče pričakoval tako visokega rezultata. Prvi gol so dosegli gostje, in sicer je bil to avtogol branilca Papimičar ja. V zadnji tretjini pa so domači dali kar šest golov. To tekmo je ovrral sneg, ki ga je medlo ves čas tekme. Najboljša igralca sta bila Turnšek in Novak. KONČNI VRSTNI RED NA TURNIRJU: 1. Jesenice I. 6 točk. 2. Jesenice II. 3 točke (z boljšo razliko golov, 3. Papimičar (Vevče) 3 točke, 4. Tekstilec (Varaždin). — Železničar 6:2, LUSK — Branik 5:4, LSK — Železničar 6:2, LSK — Branik 3.5:4.5. Zaporedje po končanem tekmovanju je — z upoštevanjem obeh prejšnjih izidov: Branik — Železničar 5:3, LUSK — LSK 4:4 — naslednje: 1. LUSK 15, 2. LSK 13.5, 3. Branik 12.5, 4. Železničar 7 točk. Pri petintridesetih letih, ko je večina umetnikov šele na začetku strme poti navzgor ter strada in se stiska po podstrešnih sobicah, se njemu ponuja Legija časti... Čudno, kako se mu sreča v življenju kar naprej smehlja... Slava je edino žensko bitje, ki se mu kar samo neutrudno meče v naročje... Naj sprejme? Seveda, da ne! Še posebej ne po tej svoji sramotni internaciji. Križec Legije časti — in blazen umetnik! Časopisi bodo zadevo nedvomno tako prikazali... Nak, dovolj mu je že tega vlačenja po zobeh javnosti, pa bodi to v najlepši ali najgrši luči! Upira se mu naprej in naprej gledati svoje ime v časopisnih stolpcih. Mame njegov uspeh tako ne bo zadovoljil; za njo nima sreča nobenega mika več. In papa! Papa si bo zagodrnjal v brado nekaj o tej idiotski vladi, ki pripenja odlikovanja na prsi mazačev opolzke plaže. Zgolj Myriame bo to presunilo — Myriame, ki tolikanj obožuje uspeh... Iznenada jo je v mislih jasno videl, kako čepi ob kaminu. Miren zimski večer je in na okenske šipe trka mrak. Po dolgem molčanju pripomni on: »Ah, da ne pozabim, draga, predlagan sem za Legijo časti.« In Myriame se obme k njemu, vsa prevzeta, z očmi široko odprtimi od ponosa. Sklonil se je in si zakril obraz z rokami. Kaj res ne bo nikdar jenjal misliti nanjo? »Slabe novice?« ga je vprašal strežnik, ki je ravnokar vstopil s pladnjem za večerjo. »N — ne,« je odgovoril Henri. »Nič važnega.« In počasi je pismo ministrstva raztrgal na drobne kosce ter jih vrgel v koš za odpadke. Maurice se je vrnil čez teden dni, z njim pa umetnostni kritik lista »Le Figaro«, monsieur Arsène Alexandre. »Vidiš, Maurice, držal s esedo, ki sem ti jo bil dal,« je, smehljaje se, dejal Henri ‘n Brutal od mize, da bi ju pozdravih »Delam.« »?? smem ogledati vaše risbe?« je poprosil kritik in Л namestil na nos zl-t ščipalnik. Nekaj časa je bilo vse tiho. »In docela po spominu, če sem prav slišal?« Snel si je ščipalnik in začel tolči z njim po dlani. »Nobenih zaznamkov, nobenih skic, ki bi jih bili napravili po naravi?« Henri je odkimal. »Le od kod? Saj so vsi moji zaznamki ostali v studiu.« »Neverjetno! Prav zares se ne morem v celotni zgodovini umetnosti spomniti niti enega podobnega primera slikarskega spomina. Ce ste res blazni, potlej bi želel le to, da bi bilo čim več takšnih blaznih umetnikov.« Odšli so na vrt. Henri, * se je zavedal, da ga kritik ostro opazuje, se je vzdržal vseh šegavih in zafrkljivih opazk ter je odgovarjal na vse huJA resno in umirjeno, že k -j i vi pogled prisebno. Proti koncu popoldneva je kritika povsem prepričal. Dr. Selamaigne je čital Alexandrov članek pri zajtrku in sta se mu oba, zajtrk in članek, zataknila nekje v grlu. V članku je ugledni umetnostni kritik, ki je preživel popoldne v družbi domnevno blaznega umetnika, kateri se zdravi v bolnišnici, na vsa usta izjavljal, da je po njegovem trdnem prepričanju umetnik popoln gospodar svojih duševnih zmožnosti, dà, celò prav na vrhuncu umetniške ustvarjalnosti A psihiater se je prav kmalu ponovno zbral in z rahlim pridihom dobrovoljnosti zasijal v svoji stari avtoritativni pozi; dal je poklicati Henrija v pisarno in ga takole nagovoril: »Vselej sem trdil, da je malo miru vse, kar vam je potrebno.« Pri teh besedah se je očetovsko nasmihal in si z rokami objemal trebušček. »In stvarnost mi je dala prav. Vnovič je naše malo okrevališče doseglo vprav čudežen uspeh. Tàk, povejte mi, kako se človek počuti, če ozdravi? Ia to povsem ozdravi?« »O, izborno!« je odvrnil Henri s svojim najvljudnejšim nasmeškom starih dni. »To vam prav rad verjamem!« je grulil psihiater in se vse bolj napihoval. »Prav za las je manjkalo, da vas ni potegnilo v globino; a mi smo vas izvlekli na suho in zdaj ste po mojem domala na nogah. Zopet velika zmaga zdravniške znanosti. Kaj mislite, če bi vam dovolili, da neomejeno sprejemate obiske? In da slikate ter skicirate, kar vas je volja? In da se kdaj pa kdaj peljete na kakšen izlet s kočijo, seveda v spremstvu? To bi bilo po vašem okusu, kajne? Prav: vse to vam bomo omogočili naslednjih štirinajst dni...« Henriju to pot ni prišlo niti na misel, da bi se spustil v razpravljanje, ali ne bi bilo bolje nemudoma odriniti. Pravzaprav se mu zdaj, ko se mu vendar že smeje zlata svoboda, niti posebno ne mudi, da bi odšel... Kaj pa naj počne, ko bo spet zunaj? Vnovič staro kolovratenje od dvorane do dvorane, od lokala do lokala: »Pst, pst, c o c h e r ...« Saj vendar ne bo do konca dni več o! ; niti kaplje alkohola! Nikoli več ne bo njegova noga prestopila praga kavarne ... Njegovo življenje bo dokaj pusto in dolgočasno ... Dnevno sobo zraven njegove spalnice so preuredili v studio. Poskrbeli so tudi za slikarsko stojalo. Maurice — zvesti Maurice! — mu je poslal barve in platna. Sedaj, ko se je novica o njegovem ozdravljenju razširila v javnosti, je kaj pisana družba obiskovalcev romala v Auteuil. Med prvimi je _ rišla madame Loubet, ki "je bila v svoji obleki iz črne volne in z bleščečo kamejo v naprsni igli, ki jo ji je bil podaril Henri, videti kot prava dama, malce starinskega okusa sicer, a le dama. Missia Natanson je v krogu nekaj svojih prijateljic iz višje družbe v precèj nenavadnem in malce pošastnem okolju sprejemnice z zamreženim oknom pri njem srkala in natakala čaj. Iz »La Fleur Blanche« so prišli monsieur in madame Potieron in Berta; vsi trije so bili v preprosti črnini videti strašansko dostojni in častivredni.