Vlada potaplja	Dimnikarska
gospodarsko zbornico jara kača
Stran 4	Stran 2
Št. 3/ Leto 61 / Celje, 10. januar 2D06 / Cena 150 SIT □
AKCIJA VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
9770353734020
idki
Dimnikarska Jara kača
Kdo je zaradi dimnikarske zmede v Celju na boljšem? - Vsaj še nekaj časa brez rešitve
Celjani trenutno zagotovo kot simbol srè-če ne bi izbrali dimnikarja, saj so že siti zmede, ki že več kot dve leti vlada na tem področju. A kot kaže, se ta še vsaj leto.dni ne bo končala.
Začelo se je, ko je Mestna občina Celje po štiridesetih letih namesto Dimnikarstva Celje za novega koncesionarja izbrala podjetje Ekos iz Dramelj ter Dimnikarstvo Maribor. Dimnikarstvo Celje se je pritožilo, na sodišču dobilo tožbo in primer se je začel znova oziroma bi se začel, če ne bi medtem področje dimnikarskih storitev prešlo iz lokalnih skupnosti na državno raven.
Zaradt dolgih postopkov pa lahko še vedno brez kakršnihkoli sankcij in »inšpektorskih motenj« dimnike čistijo dimnikarji iz mariborskega ali celjskega podjetja (Dramelj-čani so se namreč vmes umaknili iz borbe ter so svoje dimnikarje skupaj z dimnikarsko opremo »prodali« Dimnikarstvu Maribor). »Ljudje nas res še vedno pokličejo, zato na njihovo željo opravimo storitev,« na očitke mariborskega podjetja odgovarja direktor Dimnikarstva Celje Alen Cvek, »sicer pa smo se s to zmedo nehali ukvarjati, čeprav nam je področje mestne občine predstavljalo kar 45 odstotkov celotnega prometa.«
Zaradi neljube situacije nastaja poslovna škoda tudi v Dimnikarstvu Maribor. »Mi smo
Direktor Dimnikarstva Maribor Iztok Dorič. Njegovi celjski dimnikarji bodo vsaj še leto dni na slepo iskali neočiščene dimnike.
s prevzemom področja celjske občine sicer pričakovali poslovno tveganje, vendar niti slučajno nismo mislili, da bo takšno stanje trajalo tako dolgo,« pravi direktor Dimnikarstva Maribor Iztok Dorič. Tudi tega, da jim v letu dni ne bo uspelo urediti svojega katastra, niso pričakovali. Še več, pravijo, da jim ga v enakih pogojih še v tem letu ne bo uspelo dokončati. »Zaradi nedefiniranega stanja stranke, ki odklonijo našo storitev, tudi ne moremo kaznovati z globo. Poleg tega je zaradi neurejenega katastra težko obveščati stranke in tako z zagotovostjo trditi, da so zavrnile storitev,« dodaja Dorič, ki pričakuje, da bo z okoljskim ministrstvom v roku treh mesecev le podpisal koncesijsko pogodbo.
Po predpisih bi moral izvajalec dimnikarskih storitev svoje stranke vsaj 14 dni pred prihodom pisno obvestiti in jim hkrati pustiti možnost, da storitev prestavijo na zanje najbolj ustrezen termin. »Izdelan mora imeti kataster ter javno objavljen terminski plan, kdaj in kje izvaja javno službo,« je povedala Bernarda Podlipnik, vodja sektorja za javne službe varstva okolja na okoljskem ministrstvu. »Tako se načeloma sploh ne sme zgoditi, da dimnikar vsaj enkrat letno ne bi obiskal svoje stranke, kar mora biti razvidno tudi iz poročil in zapisnikov, ki jih poleg izvajalca shranjujeta lokalna skupnost in naše
ministrstvo,« je na vprašanje, kaj storiti, če dimnik že več kot leto dni ni videl dimnikarske metle, dodala Podlipnikova.
Če zgoraj navedeno strnemo v eno uporabno trditev, bodo tisti Celjani, ki bodo želeli imeti očiščene dimnike in s tem miren spanec brez strahu pred požarom, morali sami poklicati njim ljubše mariborsko ali celjsko dimnikarsko podjetje. Tisti pa, ki se jim zdi plačilo za čiščenje dimnih vodov stran vržen denar, bodo lahko še nekaj časa brez skrbi, da bi jih za to pristojne službe oglobi-le. Čez mesec ah dva, po razlagi Zakona o varstvu okolja v državnem zboru, bo namreč okoljsko ministrstvo zgolj 50 do 60 občinam podelilo tako imenovane prve koncesije, za ostale občine, ki imajo podobne »nečiste situacije« kot občina Celje, pa bodo izvedli javni razpis, kar bo zagotovo trajalo še najmanj leto dni. Če upoštevamo še dejstvo, da se bodo na javni razpis lahko prijavili vsi zainteresirani podjetniki, ki izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje in torej ne le tisti, ki so imeli zadnji podpisane koncesijske pogodbe, se postopek zna še zavleči. Naj dodamo le še to, da se je v minulem tednu iztekel rok, do katerega so morale države članice Evropske unije zagotoviti reden nadzor nad kurilnimi napravami na fosilna goriva, komentar pa prepustimo vam.
ROZMARI PETEK
Zmerna razprodajna mrzlica
Še nismo dobro vstopili v novo leto in si odpočili od veselega decembra in z njim povezane nakupovalne mrzlice, ko so nam trgovci že vrgli novo kost. Že v prvem tednu januarja so se namreč začele sezonske razprodaje tekstila in obutve, ki, tako kot je že postala stalnica, obljubljajo mamljive in včasih že kar osupljive popuste.
Izložbe v celjskem mestnem jedru tako že nekaj dni krasijo ogromni plakati in napisi, ki kupce vabijo v trgovine s tudi do 50-odstot-nimi popusti. Mrzlo ponedeljkovo dopoldne v mestno središče ni pritegnilo toliko potencialnih potrošnikov, kot bi si trgovci morebiti želeli ali kolikor bi glede na dosedanje izkušnje z izrednim stanjem, ki zna zavladati v času razprodaj, pričakovali. Pogledali smo v ne-
kaj prodajaln s tekstilom in z obutvijo, vendar pretirane gneče ni bilo. Prodajalci so večinoma zatrjevali, da je bilo v petek in soboto povpraševanje kar precejšnje in da se je teden začel nekoliko bolj umirjeno. Kupcev je sicer več kot ob običajnih dneh, vendar bi jih lahko bilo še več. V večini trgovin na nadpovprečno zanimanje za njihove izdelke računajo še v prihodnjih dneh oziroma do konca razprodaj. Roko na srce, po mestu je bilo včeraj videti le malo tistih, ki bi jih vrečke izdajale, da so jih razprodaje premamile v nakup. Naključne mimoidoče smo povprašali, kako sezonski popusti vplivajo na njihove nakupovalne navade.
Vladka Lukač iz Celja:
»Ne, zaenkrat na razprodaj: še nisem nakupovala, sem pa nekaj izdelkov ogledala.
Vladka Lukač
Ponavadi kupujem bolj po potrebi ali če mi kaj še posebej pade v oči. Niti razmišljala nisem o tem, da bi se v petek, ko so se razprodaje začele, namensko odpravila po trgovinah niti nisem načrtovala kakšnega proračuna v ta namen. Glede na to, da še iščem služ-
Jože Javorník
bo, to nití ni mogoče. Če bom kaj posebnega potrebovala ali videla kaj všečnega, bom pa že še kupila.«
Jože Javornik iz Vitanja: »Na razprodaje se bolj poredko odpravim, me niti ne zanimajo, morda slučajno. Ne bi rekel, da sem kdaj namensko kupoval v času sezonskih popustov ali da bi zaradi njih posebej zavil v trgovino. Kupujem po potrebi, kadar kaj potrebujem, za-vijem v trgovino. Saj je mogoče res bolj poceni, ampak ko vidim tisto množico kupcev, me kar hitro mine, da bi še sam delal gnečo.«
Ivan Dečman s Franko-lovega: »Ravnokar se odpravljam po nakupih, po razprodajah. Namenil sem si izbrati kakšne čevlje in copate, kupil pa bom tam, kjer bo najceneje. Do zdaj sem že bil v nekaj trgovinah, pa nisem nič kaj našel. Tisti izdelki, ki me zanimajo oziroma bi bili primerni zame, sploh niso na razprodaji. Upam, da se bo vseeno kaj našlo. Razprodaje so sicer
Ivan Dečman
ugodne, ampak to še ne pomeni, da kupujem samo zato, ker je poceni.«
Špela Kregar iz Rogatca: »Ja, sicer grem rada po razprodajah, vendar mi letos še ni uspelo narediti obhoda po trgovinah. Čakam še na štipendijo, tako da trenutno niti ne bi mogla nakupovati. Kaj določenega nimam v mi-
Špela Kregar
slih, si bom pa zagotovo šla ogledat ponudbo. Kupim, kadar mi je kaj posebej všeč. Popusti so sicer ugodni, ampak ljudje večinoma najboljše že takoj poberejo. Kar je poceni, hitro poide, tako da posebnih načrtov za razprodaje nikoli ne delam.«
POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN
Dom sv. Jožef Celje, duhovno-prosvetni center
Vabimo vas k ugodnemu
40-urnemu nadaljevalnemu tečaju nemščine
(pridobitev besednega zaklada, branje tekstov, ponovitev slovnice) Uvodno srečanje: torek, 17. januarja, ob 19. uri Prijave in dodatne informacije:
03/548 37 04, www.dom-svjozef.si
Št. 3-10. januar 2006
NOVITÍMIX
3
St. 3 -10, januar 2006 -——
m
okviru svojih možnosti izpolnimo.
Vaša pisma pričakujemo na naslovu NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje ali po elektronski pošti tednik@nt-rc.si s pripisom »Skrita želja«. S T
LEVILA
NUDI ZAPOSLITEV NA PODROČJU KOZMETIKE Pogoji dela: najmanj dve leti delovnih izkušenj masaža manikira pedikira nega obraza
Kontaktna oseba:
Petra Dolinšek GSM: 041 350 016
www.novitednik.com
Mollier bo šel do konca
VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Več kot tisoč pohodnikov na Osankarico
Pri Treh žebljih v bližini Osankarice je 8. januarja 1943 po kratkem boju z dva tisoč nemškimi vojaki padlo vseh 69 borcev Pohorskega bataljona. V spomin na legendarni bataljon je bila na ta dan pri spomeniku padlim borcem osrednja spominska slovesnost, v soboto pa je obeležje obiskalo več kot 1.100 pohodnikov, udeležencev 28. pohoda po poteh Pohorskega bataljona.
Pohod vsako leto pripravi Planinsko društvo Zreče v sodelovanju z Uniorjem in Občino Zreče. Pohoda se
tradicionalno udeležijo iz različnih slovenskih krajev, zadnja leta tudi s Hrvaške. Zaradi obilice snega, ki ga je na Pohorju več kot 180 centimetrov, je letos množica udeležencev organizatorje kar presenetila. Kot je povedal predsednik Planinskega društva Zreče Edi Me-glič, so v društvu s pohodom izredno zadovoljni, še zlasti, ker jih je do zadnjega skrbelo, kako bo s prevoznostjo ceste. Pravi pohod se namreč vedno začne na Pesku, do koder se ude: leženci pripeljejo z avtobusi.
Pot je bila letos bolj naporna kot običajno in je v povprečju trajala tudi uro dlje, čeprav jo je utrdila predhodnica, v kateri je bilo dvanajst zreških planincev. Vsi napori so bili pozabljeni na zaključnem srečanju v zreški športni dvorani, kjer so udeležence pozdravili zreški župan Jože Košir, predsednik planincev Edi Meglič in predsednik območnega borčevskega združenja Franjo Ma-rošek. Na zaključni prireditvi so pohodnikom tudi letos podelili spominska priznanja.
MBP, foto: DARKO KOŠIR
Šepet na uho
Pet slovenskih bolnišnic, med katerimi je tudi ljubljanski onkološki inštitut, bo moralo še nekaj časa počakati na nove operacijske mize. Nakup bo pod drobnogled vzela državna revizijska komisija, saj je celjsko podjetje Mollier, ki je bilo najcenejše od štirih ponudnikov, na ministrstvo za zdravje poslalo zahtevo za nadaljevanje postopka. Direktor Mollie-ra Roman Šumak je nad obrazložitvijo postopka in samega izbora zgrožen. Pravi, da bo šel do konca, čeprav ga poskušajo na vse načine onemogočiti.
Kot je znano, je minister za zdravje Andrej Bručan za dobavo in montažo osemnajstih operacijskih in dveh prelagalnih miz ter dekontaminacijske komore za pet bolnišnic izbral Sanolabor. Ta bi ministrstvu za opremo, ki vključuje mize znamke Maquet, zaračunal 595 milijonov tolarjev. Ob tem sta bila, po ministrovih trditvah zaradi nepravilnih in neustreznih ponudb, izločena oba bistveno cenejša ponudnika Mollier in Soča oprema. Ponudba celjskega podjetja, ki ponuja operacijske mize znamke Triumf, je bila od izbranega Sanolaborja nižja kar za dvesto milijonov tolarjev.
Roman Šumak oziroma njegovo podjetje Mollier se je kot neizbrani ponudnik pritožil in zahteval razveljavitev izbora oziroma revizijo postopka. Njegovi očitki so Številni, od samega vodenja postopka, izbire, utemeljitve izbora in še česa do tega, da so bili razpisni pogoji pisani na kožo dobavitelju miz Maquet, da gre za cenovno izkrivljenost ponudbe, omejevanje konkurence in še mar-
sikaj. Z ministrstva za zdravje je na svoj revizijski zahtevek dobil skoraj 80 strani odgovora, nad katerim je zgrožen. Zato se je odločil, da zahteva nadaljevanje postopka pred državno revizijsko komisijo. »Šel bom do konca, saj smo ugotovili več nepravilnosti v ponudbi izbranega Sanolaborja,« poudarja Šumak in dodaja, da bo vztrajal tudi zato, ker ga »nekdo« zaradi nasprotovanja nabavi predrage zdravstvene opreme skuša prestrašiti tudi s takšnimi metodami, kot sta prestrezanje elektronske pošte in kriminalistična preiskava podjetja.
JANJA INTIHAR Foto: GK
Sanjajte in morda se bodo vaše sanje uresničile - Mi pa vam bomo pri tem malo pomagali
O sanjah pravijo, da smo živi, dokler jih imamo. In o željah, da nimajo meja in da je najbolj srečen tisti, ki jih nima. A vseeno. Tu in tam v srcu pestujemo kakšno tako, s katero ne vemo točno, kaj bi. A nam vseeno ne da miru. Kakšno veselje bi nam naredil, če bi ji kdo znal prisluhniti med vrsticami!
Prisluhnite jim vi in nam jih zašepetajte na uho. Morda si kdo od vaših dragih želi nekaj tako nenavadnega, da enostavno ne veste, kako to izpolniti. Morda je človek, ki bi si zaradi različnih okoliščin zaslužil, da mu naredite posebno veselje, morda ... Tri pike bodo dobile nadaljevanje v vašem pismu. Lahko je v njem tudi vaša skrita, nenavadna želja. Prepričajte nas, da je prav ta želja tista, ki bi .jo bilo vredno izpolniti. Predstavite nam osebo, za katero ste prepričani, da si zasluži posebno veselje. Predvsem pa mora biti vaša želja takšna, da jo lahko mi v
Spominski obeležji
Lani je minilo petnajst let od pomembnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda, pri katerem so imele pomembno vlogo družine, ki so tajno skladiščile in varovale orožje slovenske teritorialne obrambe in civilnih struktur.
Med temi, ki so skrivale orožje, sta bili tudi dve iz občine Žalec. V znak zahvale je Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Območno združenje za Spodnjo Savinjsko dolino, v sodelovanju z Občino Žalec na krajši slovesnosti minuli konec tedna odkrila spominski obeležji na domačijah Zlatka Freliha v Pongracu pri Gri-žah in Franca Završnika v Zgornjih Grušovljah. Kot je na slovesnostih dejal Adi Vid-
majer, takratni komandant	pan Občine Žalec Lojze Po-Teritorialne obrambe Žalec,	sedel je čestital družinama so bile družine izpostavlje-	za pogumno dejanje. Slovene resnim nevarnostim, ven-	snost je popestril solist Du-dar so zaupno nalogo opra-	šan Banko, ki ga je sprem-vile častno in v ponos ter ko-	ljal harmonikar Alfonz Les-rist slovenskega naroda. Žu-	jak.	TT
četku vagona, ki ločijo strojevodjo od potnikov. »Ko bi enkrat lahko med vožnjo sedla na tisti sedež ...« Ne, saj si nikoli ni želela postati strojevodja. No, ja, morda samo za en dan. »Enkrat bi res rada videla železniške tire s tiste perspektive...« ji kot že tolikokrat poprej šine skozi možgane.
Kdo na direktorski stolček?
V petek se je iztekel rok za prijave na razpis za direktorja novega celjskega Zavoda za kulturne prireditve in turizem, v katerega v občini združujejo dosedanji Zavod za kulturne prireditve in Zavod za turizem.
Do včeraj je na razpis prispelo pet prijav, utegne pa se zgodi, da kakšna prijava pride še z zamujeno pošto. Iztekel se je tudi že razpis za direktorja Muzeja novejše zgodovine, na katerega sta prispeli dve prijavi. Prijave na obe direktorski mesti bo v začetku prihodnjega tedna odprla in pregledala Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestne občine Celje. Takrat bodo tudi ugotovili, če vsi prijavljeni izpolnjujejo formalne pogoje razpisa in povabili na razgovor tiste, ki pogoje izpolnjujejo. Svoje mnenje bosta dala še sveta obeh zavodov. Šele zatem bo komisija pripravila predlog za odločanje na mestnem svetu. Oba direktorja naj bi imenovali na marčevski seji mestnega sveta.	BS
Adi Vidmajer je spregovoril tudi pred hišo Franca Završnika.
Majda se vsako jutro pelje z vlakom. Včasih v gneči, včasih ima skoraj ves prostor zase. Skoraj vedno pa se zazre v tista vrata na za-
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Vlada potaplja GZS
Spremembe so potrebne, se strinjajo v podjetjih na Celjskem - Obvezno članstvo naj ostane, članarina naj bo le
simbolna
Vlada je na predlog gospodarskega ministrstva sprejela predlog zakona o gospodarskih zbornicah, s katerim odpravlja obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Podjetja bodo odslej lahko ustanavljala svoje zbornice, ki bodo, je prepričan minister Andrej Vizjak, manj odtujene od članstva. V GZS so ogorčeni, prvi odzivi njihovih članov o predlaganih spremembah pa so različni.
Kot so sporočili iz GZS, predlagani zakon odpravlja zbornico kot javno ustanovo
Rok Snežič Nenad Đukić
aniv. dipl. prav. mag.. MBA
Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo
Vprašanje
Kot sopotnik v vozilu sem bil poškodovan v prometni nezgodi, kt jo je povzročil vinjen voznik Vozila, v katerem sem bil. Zanima-me, ali sem upravičen do odškodnine za telesne po- ' škodbe?
Marjan, Celje
Odgovor
Da, upravičeni ste do odškodnine, kajti sopotniki v avtomobilu so vedno upravičeni do odškodnine. Glede na dejstvo, da je bil vaš voznik vinjen in hkrati povzročitelj prometne nezgode, pa bo po vsej verjetnosti zavarovalnica, ki vam bo izplačala odškodnino (zavarovalnica, kjer je sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje), regresno terjala vinjenega voznika, da povrne vašo izplačano odškodnino.
Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite na info@poravnava.si ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje, in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o. Lahko nas tudi pokličete na brezplačno tél. št.:
080 13 14
PORAVNAVA
in ne ohranja nespornih koristi dosedanjega zborničnega sistema. Poleg tega ne uresničuje želja in pričakovanj članic in organov upravljanja GZS, ki menijo, da je za uspešnost podjetij potrebna močna in vplivna zbornica. »Tako bomo edini na svetu, ki bomo imeli dvojni zbornični sistem, ki predvideva za del podjetij obvezno in za druge prostovoljno članstvo v zbornici. To bo svetovna posebnost, s katero se ne morejo pohvaliti niti nekatere najmanj razvite države, kot so Burkina Faso, Nepal, Bangla-
Lastnik in direktor Kapi-sa Iztok Piki se je odločil, da bo sedež podjetja iz Novega Celja oziroma Petrovč preselil v Celje. Prepričan je, da mu bo celjska lokalna oblast bolj naklonjena kot žalska in bo lahko lažje uresničeval svoje podjetniške zamisli. Morda se mu bo celo izpolnila želja, da tudi v Sloveniji postavi manjšo tovarno kablov. Zdaj ima celotno proizvodnjo v Tomislavgradu v Bi-H, kamor se je preselil pred dobrimi štirimi leti, ker v žalski občini ni naletel na dovolj posluha za razvoj Kapisa.
Vendar se je Iztoku Piklu tako kot s kompleksom v Zaloški Gorici, ki ga je kupil leta 1999, da bi na njem začel s proizvodnjo kablov, zapletlo tudi pri načrtih, kaj zaradi selitve narediti s sedanjimi poslovnimi prostori. Gre za tisoč kvadratnih metrov veliko stavbo ob dvorcu Novo Celje, ki jo je kupil in preuredil pred skoraj desetimi leti. »Sprva sem nameraval objekt prodati in sem zanj že našel kupca, ki bi v Novem Celju imel še manjšo proizvodnjo. Ko je ugotovil, da bi zaradi pridobivanja potrebnih dokumentov porabil preveč časa, denarja in živcev, je od vsega skupaj dvignil roke,« pojasnjuje Piki. Zaradi neuspele prodaje se je odločil, da bo poskusil nekaj povsem drugega - da bo poslovni objekt preuredil v več nadstandardnih stanovanj in jih prodal na trgu^Pa se mu je spet zataknilo. »Žalsko občino sem zaprosil, naj mi izda lokacijsko informacijo. Ko sem prebral, kaj vse bi moral narediti, me je vse minilo. Med drugim zahtevajo, da uredim ceste, par-
deš ...« so med drugim zapisali v GZS. Opozarjajo tudi, da zakon na škodo gospodarstva odpravlja financiranje in izvajanje vseh tistih nalog dosedanje GZS, ki so pomembne za vsa podjetja.
Prvi odzivi članstva na predlagane spremembe so vsaj na Celjskem še dokaj previdni, saj se, kot pravijo, poglobljeno s tem vprašanjem še niso ukvarjali. Eden od celjskih podjetnikov, ki ne želi biti imenovan, je dejal, da takšne zbornice, kot je bila doslej, ne potrebuje, saj od nje ni imel prav nobene koristi. Do do-
sedanjega dela zbornice je kritičen tudi direktor in lastnik Miroteksa Roman Gracer, vendar je proti temu, da se obvezno članstvo ukine. »Predvsem me moti, ker je GZS v pogajanjih preveč popuščala in se prilagajala in to predvsem zato, da so vodilni v zbornici ohranili svoj udoben položaj. Gospodarstvo potrebuje svojo organizacijo, vendar se mora GZS nujno preoblikovati, predvsem se mora začeti obnašati tržno. Članarina naj bo obvezna, vendar naj bo znesek le simbolen. Storitve naj potem zaračunajo po-
sebej. Vsi se moramo obnašati racionalno in skrajni čas je, da to stori tudi zbornica,« je povedal Gracer, ki upa, da bo dokončna odločitev o zborničnem sistemu takšna, ki bo po volji gospodarstva in ne koga drugega.
Direktorica območne gospodarske zbornice Velenje Alenka Avberšek je prepričana, da bo predlagani zakon še bolj razbil gospodarstvo, mala podjetja pa bodo imela še manj podpore kot doslej. »Mnoštvo novih malih zasebnih zbornic, če bodo nastale, bo zelo težko izboje-
valo pogajalsko pozicijo. Ne vem, kdo bo potem zastopal podjetja nasproti državi, poleg tega se s takšnim zakonom lahko resno zamajeta tudi obrtna in kmetijska zbornica,« pravi Avberškova, ki se sicer strinja, da mora GZS nujno izboljšati svoje delo. Prepričana je, da večina članstva podpira ohranitev zbornice na svojem območju, vendar je vprašanje, kako se bodo opredelila velika podjetja. V vseh je namreč eden najpomembnejših lastnikov država.
JANJA INTIHAR
m
Kapis se seli v Celje
Iztok Piki verjame, da bodo v celjski občini bolj naklonjeni njegovim podjetniškim idejam - Odlično v BiH
Iztok Piki se razočaran nad odnosom žalskih uradnikov do podjetnikov iz Žalca seli v Celje.
kirišča, telefonijo, kabelski sistem... Zapisali so celo, ria mora imeti objekt dvokap-no streho, čeprav v zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine, ki sem ga vprašal za mnenje o prenovi, pravijo, da bi v upoštev prišla edino ravna streha. Podobnih neumnosti je še več,« je ogorčen Piki.
Zdaj pravi, da mu očitno ne bo preostalo drugega, kot da objekt pusti propadati. »V žalski občini primanjkuje stanovanj, zato sem naivno upal, da me bo lokalna oblast podprla v namerah. Saj bi ob objektu marsikaj naredil, vendar to, kar zahtevajo od me-. ne, presega vse razumne meje.«
V BiH s polno paro
Iztok Piki je prepričan, da mu bo v Celju veliko lažje. »Dovolj imam Žalca, saj sem vedno, ko sem od občinskega vodstva pričakoval podporo ali sodelovanje, naletel na visok zid. V Zaloški Gorici, kjer bi lahko delalo najmanj - Št. 3 -10.
dvesto ljudi, zijajo zdaj prazni prostori, kar se bo, na žalost, zgodilo tudi tukaj, v Novem Celju.« Piki je nad odnosom žalske oblasti najbrž še toliko bolj razočaran, ker so ga pred štirimi leti v Tomislav-' gradu sprejeli z odprtimi rokami in tako jë še danes. Kaj tudi ne bi, saj je mestu prinesel napredek.
»Še sreča, da nam gre v Biti zelo dobro in lahko vsaj malo pozabim na mačehovski odnos, ki ga ima žalska občina do podjetnikov,« pravi Piki. Podjetje Kapis je imelo lani rekordne rezultate in se je uvrstilo med deset največjih izvoznikov v BiH, letos pa bodo z novimi vlaganji v opremo proizvodnjo Še povečali. »Postali smo stabilna izvozno usmerjena družba, ki po kakovosti lahko konkurira vsakemu podjetjem iz EU. Zelo sem zadovoljen, ker mi je v BiH uspelo, vendar mi je žal, ker takšne proizvodnje nisem mogel postaviti v Zaloški Gorici,« še pravi Piki..
JANJA ÍNTIHAR Foto: GREGOR KATIČ I. januar 2006 -
Veliko rdečih številk
Uvodni teden novega leta ni prinesel bistveni sprememb na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. V prvih dneh je bil promet izjemno skromen, do konca tedna pa se je vrednostni obseg poslov vrnil na lanske decembrske nivoje. Tudi vrednosti delnic se v povprečju niso spremenile. Osrednji borzni indeks SBI 20 je na tedenski ravni izgubil nekaj manj kot odstotek, njegova vrednost pa se je ustavila pri 4.585 indeksnih točkah.
Svetla izjema med pomembnejšimi družbami v tem tednu je bila delnica Krke. Njena vrednost se je od uvodnih 102 tisoč tolarjev pomaknila nad nivo 105 tisoč tolarjev, nakupi pa so se med tednom opravljah tudi nekaj višje. Povprečni tečaj je tako na tedenski ravni pridobil nekaj več kot 2 odstotka. Lepi rasti tečaja je sledil tudi promet, ki je naraščal skladno s ceno delnice, razloge za gibanje nasprotno trgu pa lahko iščemo v objavi informacije o ciljni ceni družbe, ki jo je pripravila tuja investicijska družba.
Enotni tečaj Promet v mSIT
CICG CETG CHZG GRVG PILR JTKS ETOG
Cinkarna Celje Cetis
Comet Zreče Gorenje
Pivovarna Laško
Juteks
Etol
24.110,50 30.999,00 2.700.00
5.419.30
7.378.31 27.522.22 48.000,00
0,00 0,00 117.79
2,44
% spr.
-0.51 0,00 0,00 - 0,03 . 0.23 . 1,71 0,00
Med pomembnejšimi delnicami se je aktivno trgovalo tudi z delnicami Gorenja. Le-ta se je med tednom dvignila vse do območja 5.500 tolarjev, vendar pa tečaj ni vzdržal. Zaključek tedna je bil manj ugoden, cena delnice pa se je vrnila v območje 5.420 tolarjev.
Ostale pomembnejše delnice so končale teden v rdečih številkah. Največ so izgubile predvsem tiste delnice, pri katerih je bila prednovoletna rast najbolj opazna. Tako so več kot 2 odstotka izgubile delnice Merkurja, Intereurope in Term Čatež, zaradi težav letalskega prevoznika Adrie pa je opazno zdrsnila tudi delnice Aerodroma. Njena vrednost se je spustila pod nivo 10 tisoč tolarjev, enotni tečaj pa je v tem tednu padel 6 odstotkov.
Indeks
SBI20
3.940.03 122,71
% spr.
0,43 -0,77 0,06
Večjih presenečenj ni bilo niti v delu investicijskih družb. Indeks PIX je v tem tednu izgubil nekaj več kot pol odstotka, največ pa se je trgovalo z delnicami Nacionalne finančne družbe 1, Zlate monete 1 in KD ID.
MATJAŽ BERNIK, direktor sektorja trgovanja, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
,.	^AKTUALNO
Se naj bi zadrogirani otroci nato še prerivali na avtobusni postaji?
Obiski policistov so v šoli in njeni okolici v teh dneh pogosti.
za okrepljen nadzor nad dogajanjem tudi izven časa pouka. »Razen tega anonimnega obvestila itarši doslej nimamo nobenih drugih zanesljivejših informacij, da se preprodaja mamil v okolici šole dejansko dogaja. Kljub temu smo zaradi tega zaskrbljeni. Na svetu staršev smo podprli dosedanje aktivnosti vodstva šole, problematika mamil pa bo ponovno obravnavana tudi na sestankih staršev v posameznih razredih. Dogovorili smo se, da starši tudi sami zelo pozorno spremljamo, kaj se dogaja v okolici naše šole.« Eden od staršev nam je tudi zaupal, da slišijo marsikaj, vèndar nič konkretnega. Vsi pa vedo, da se droga prodaja in uživa na mnogih koncih, a dokler niso vpleteni njihovi otroci, se o tem molči.
Šolarji, ki smo jih srečali na avtobusni postaji poleg črpalke, o drogi naj ne bi nič vedeli, »Nihče nam nič ne prodaja in tudi sumljivi avtomobili nas ne ustavljajo,« je povedal eden od njih.
Policisti pozivajo anonimneža
Ko so policiste obvestili o tem, kaj se govori, so ti o tem obvestili vodjo okoliša, zbirali obvestila ter nadzirali in patruljirali okolico. »Pri tem nismo ugotovili, da bi se karkoli takšnega dogajalo,« pravi Marko Lamovšek, komandir celjske policijske postaje. Podatkov, da bi se droga preprodajala in uživala v času pouka ni, ni pa izključeno, da se to ne dogaja po pouku, še dodaja Lamovšek. Žalostno, dejstvo je namreč, da se droga prodaja in uživa skoraj na vsakem koraku. In, prej ko se bomo tega zavedli, uspešnejši bomo pri odkrivanju in prepre-
Ravnateljica Ivanka Marič kategorično zanika vse govorice.
čevanju tega razsežnega problema, ki zadeva vse nas, pravi. »Nadzor izvajamo tudi po večkrat na dan in zaenkrat nismo ničesar ugotovili,« zaključuje. Policisti pa pozivajo anonimneža, naj bo v svojem pisanju in s tem opozarjanju na problem konkretnejši ter da naj pove, kdo to počne, s kakšnim avtomobilom se pripelje ter ga poskuša opisati. »Le s skupnimi močmi lahko preprečimo prepovedana dejanja,« poudarja Lamovšek.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi se za anonimkami skrival en sam človek, ki se je očitno zarotil proti šoli in njeni ravnateljici. In ker se je anonimnež obrnil tudi na medije, ga tudi mi naprošamo, da nam zaupa več. Vsem je namreč v interesu razkrivati in opozarjati na probleme, še zlasti, ko gre za otroke.
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
So anonimke o drogi na šoli upravičene?
Na Polulah naj bi šolarji kupovali in uživali drogo - Se anonimnež res boji za svojo varnost?
Pred nekaj dnevi se je na občinskem Servisu 48 oglasil anonimnež z namenom, da opozori, da se v okolici OŠ Frana Kranjca na Polulah preprodaja droga, žrtve pa so učenci 7. in 8. razredov. Piše, da je na lastne oči videl, kako je šolar kupoval drogo v bližini vrtca. Zaradi svoje varnosti pa ni posredoval niti ni poklical policije, ker je bil prepozen, saj jo je preprodajalec ucvrl svojo pot. Meni, da šola ničesar ne ukrene, čeprav so jo starši o tem opozarjali ter da se nihče, ki ga sam pokliče, ne odzove. Kaj od tega je res?
»Pri nas se droga ne preprodaja niti uživa!« je na govorice prepričljivo dejala ravnateljica šole Ivanka Marič. Pravi, da so že v začetku decembra prejeli anonimni dopis o omenjenih dogodkih in takoj posredovali. »Telefonirala sem na policijo in prosila, da se v šoli takoj oglasi naš rajonski policist in mu predala anonimni dopis ter se z njim dogovorila za pogostejši nadzor policije v okolici šole po pouku.« V naslednjih dneh so se o tem pogovarjali v učiteljskem zboru in ugotovili, da učitelji pri učencih ne opažajo nobenih sprememb ali znakov uživanja droge. Šolska pedagoginja Marina Hojnik Tanko sicer priznava, da niso strokovnjaki za presojanje o tem, kdo uživa drogo in kdo ne, so pa opravili vrsto izobraževanj v zvezi s tem. »Naš kolektiv je šel skozi izobraževanje Droga in 21. stoletje in če bi karkoli ugotovili, bi takoj stopili v stik s starši.« So se pa ob anonimki obrnili tudi na kriminalistko za mladoletnike Zdenko Jan. Ravnateljica pravi, da jih doslej še nihče ni opozoril na prisotnost droge v okolici in da nikoli niso opazili nič sumljivega. Poudarja tudi, da skrbno nadzorujejo vse, kar se v šoli in njeni okolici dogaja v ča-
Da je šola pod video nadzorom, opozarja tudi nalepka na šolskih vratih
su pouka. »Ni pa v naši pristojnosti nadzor nad učenci v popoldanskem in večernem času.« In zato so tudi sklicali sestanek sveta zavoda in sveta staršev, kjer so starše pozvali, da se o tem pogovarjajo z drugimi starši in okrepijo nadzor nad otroki v popoldanskem času in ob vikendih. Na očitke anonimneža, da se otroci pogosto prerivajo na avtobusni postaji pred bencinsko črpalko, pa Ma-ričeva odgovarja, da šola ves čas vzgojno vpliva na otroke glede vedenja. »Šola zagotavlja spremstvo otrok na avtobusno postajo, starši pa nato poskušajo vplivati na svoje otroke in vzpostaviti občasni nadzor nad dogajanjem v avtobusu in na šolskih postajah,« še pravi. Na šoli nimajo zaposlenega varnostnika, imajo pa kamero, ki naj bi zagotavljala popolni nadzor. Čeprav anonimnež piše, da »učitelji trdijo, da na kamero nič ne ujamejo, preprodajalci pa tičijo v ne-
dosegu kamere in ponujajo ter iščejo žrtve pri otrocih.«
Starši vedo marsikaj
»Starši pravijo, da slišijo to in ono,« pravi Maričeva. Na zadnjem sestanku so povedali, da slišijo, da se droga preprodaja v Zagradu, na Starem gradu, pa na Skalni kleti, pa... Povedo tudi, da se na določenih območjih v popoldanskem in večernem času zbirajo bivši učenci, ki najverjetneje tam uživajo drogo. »Nihče od staršev pa se ni oglasil, da je njegov otrok vpleten v drogo,« pravi Hojnik Tankova. Predsednik sveta staršev Robert Host-nik pravi, da je ravnateljica na decembrskem sestanku sveta staršev člane sveta seznanila z anonimnim obvestilom, da v okolici šole poteka preprodaja mamil ter da je šola o tem obvestila policijo in prosila
6
NOVI TiDNIK
Znova o jezeru
Bežigrajska do poletja
Celje je izjemno uspešno pri črpanju denarja iz evropskih skladov. Pred kratkim so pridobili 270 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za dokončanje izgradnje Bežigrajske ceste v Celju.
Gre za odsek, ki bo po povsem novi trasi in z mostom čez Hudinjo povezal Bežigrajsko cesto od krožišča pri Inters-paru z že pred leti zgrajeno cesto skozi Gaje. Nova, sodobna prometnica bo najkrajša povezava z industrijsko cono v Gajih in odlagališčem odpadkov v Bu-kovžlaku, hkrati pa tudi sodobna nave-
zava na cesto, ki povezuje Celje s Šentjurjem preko Proseniškega.
Celotna naložba je ocenjena na 488 milijonov tolarjev, te dni pa že gradijo nov most, ki je ključni objekt te cestne povezave. Celoten odsek ceste naj bi bil dograjen do poletja.
To pa ni edini denar, ki ga je Mestna občina Celje pridobila za urejanje infrastrukture na 700 hektarjih t.i. Industrijske cone Celje - vzhod, ki sega od Mariborske ceste do vzhodnega avtocestnega priključka in na jugu do Vo-glajne. Projektna skupina za evropske
zadeve je namreč uspela pridobiti še 70 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, ki so jih namenih za izdelavo vse potrebne projektne dokumentacije za komunalno ureditev in opremljanje Tehnopolisa, torej 17 hektarjev velikega zemljišča na območju stare cinkarne, kjer naj bi v prihodnjih letih začel rasti tehnološki park. Znotraj tega projekta načrtujejo še eno prometnico, ki bi Levstikovo ulico in s tem mestno jedro z novim podvozom pod Savinjsko železnico povezala s Tehnopolisom.
BRST, foto: GREGOR KATIC
Te dni izvajalci končujejo postavljanje pilotov, preko katerih bodo speljali nov most čez Hudinjo. - Št. 3 - 10, januar 2006
Cinkarna v evropskih združenjih
Ob novem projektu za razvoj Šmartinskega jezera še zapleti z odkupom Lu-nove kmetije
Cinkarna Celje je postala s 1. januarjem 2006 polnopravna članica evropskih združenj TĐMA in CEFIC. Slednje je združenje kemijske industrije, TDMA pa združuje evropske proizvajalce titanovega dioksida.
Cinkarna je bila ena redkih proizvajalk titanovega dioksida v Evropi, ki omenjenima združenjema ni pripadala. Lani so zaprosili za polnopravno članstvo. Obe združenji pod svoje okrilje vzameta le tiste proizvajalce, ki v celoti izpolnjujejo okoljske zahteve, predpisane v EU direktivi, kar je morala cinkarna dokazati za obdobje zadnjih petih let.
Predstavniki cinkarne so septembra v Bruslju predstavili svojo proizvodnjo titanovega dioksida v točkah, ki jih predpisuje evropska zakonodaja. »Podatki, ki veljajo za naše podjetje, so marsikoga osupnili, saj smo enaki velikim proizvajalcem, v mnogo točkah pa celo boljši. Tako na primer dovoljena vrednost za izpust sulfatov v vodotoke znaša 800 kg/t produkta, mi dosegamo vrednosti med 110 in 190 kg. Podobno je z emisijo SO„, kjer cinkarna dosega vrednosti okoli 7 kg/t produkta, dovoljena vrednost pa znaša 10 kg/ t produkta,« je povedala tehnična direktorica Cinkarne Celje in članica uprave Nikolaja Podgoršek Selič. »Zato nas ni presenetilo, da je Generalni komite združenja sklenil, da s 1. januarjem 2006 postaja cinkarna polnopravna članica obeh združenj.« Članstvo je pomembno z več vidikov, zlasti pa skozi zastopanje skupnih interesov proizvajalcev. »Razmere na trgu se zaostrujejo, prav ta-
Pomembno področje dela t.i. EU projektne skupine, ki v Celju pripravlja načrte, katerih izvedbo bi lahko sofinancirali iz evropskih skladov, je tudi razvoj izvenmestnega območja in turizma.
Osnovni projekt, ki ga pripravljajo na tem področju, je namenjen razvoju Šmartinskega jezera z zaledjem. Opredeljujejo ga kot območje za rekreacijo občanov Celja, hkrati pa tudi kot območje, na katerem je mogoče razvijati številne oblike sodobnega turizma. Kdo ve kateri projekt te vrste v občini so tokrat pripravili v sodelovanju z avstrijsko firmo Geos iz Celovca in ob podpori koroške deželne vlade. Avstrijci veljajo za mojstre na tem področju, saj so celo opuščene gramoznice uredili v sodobne rekreacijske površine. »Projekt je pripravljen za predstavitev na januarski seji mestnega sveta. Če bo ta zanj prižgal zeleno luč, bomo pričeli pripravljati prostorsko dokumentacijo, hkrati pa bomo na Vlado Republike Slovenije naslovili vlogo za državni lokacijski načrt, kar bi bila najhitrejša in tudi najlažja pot za pripravo dokumentacije, ki bi omogočila najhitrejšo uresničitev tokratnih načrtov,« je ob predstavitvi dela celjske EU pro-
jektne skupine povedal njen vodja Roman Kramer.
To pa ni edini projekt, ki ga v skupini razvijajo. Pomemben del so namenili zamisli o ureditvi muzeja na prostem, po vzoru skandinavskih skansenov. Po prvotni zamisli naj bi tak muzej, ki bi praktično sredi mesta prikazal življenje na kmetijah nekoč, ob njem pa bi razvili še izobraževalni center o mestnih gozdovih, zrasel na Lunovi kmetiji. Odlična zamisel pa je trčila ob prve, zelo resne ovire. »Nekajletna pogajanja o odkupu kme-
Lunova kmetija
tije od sedanjih lastnic so se ustavila. Po cenitvi iz leta 2001 je za 5.600 kvadratnih metrov te kmetije in pripadajoče zgradbe vrednost 31 milijonov tolarjev. Lastnici sta postavili ceno okoli pol milijona evrov. Prav tako bi bilo smiselno odkupiti še preostali del kmetijskih zemljišč ob tej kmetiji, vendar ga lastnici nista pripravljeni prodati po ceni kmetijskih zemljišč, ampak po višji, ki velja za stavbna zemljišča,« je zaplet pojasnila odgovorna za projekte razvoja izvenmestnega območja in turiz-
ma Milena Čeko Pungart-nik.
To še ne pomeni, da se občina odreka temu delu projekta. Če bo kdaj zaživel, je odvisno od nadaljnjih pogajanj z lastnicama. »Če cene ne bi spustili, razmišljamo o prestavitvi zamišljenega skanse-na v okolico Šmartinskega jezera,« je povedala Milena Čeko Pungartnik. To pa postavlja projekt v povsem drugo luč. Lunova kmetija je bila namreč zanimiva prav zaradi bližine mesta in neposrednega okolja mestnih gozdov.
BRST, foto: GK
Nikolaja Podgoršek Selič
ko zakonodaja, znanje se nezadržno širi in pretok informacij postaja vse bolj ključnega pomena. Vtem duhu delujeta tudi obe združenji in polnopravno članstvo prinaša za naše podjetje številne prednosti.«
Beli oblaki nad cinkarno in tu in tam smrad, ki ga veter zanese zdaj sem zdaj tja, morda res navajajo na misel o velikem onesnaževalcu. Primerjava z Evropo pa zanika tezo o cinkarni kot izjemno velikem onesnaževalcu. »Kljub temu bo naša stalna in pomembna naloga še naprej zniževati negativni vpliv na okolje do maksimalne možne mere. Cinkarna gotovo ne bo nikoli pekarna z vonjem po svežem kruhu, bo pa vedno dajala za življenje v današnjem času enako pomembne dobrine kot je kruh,« je povedala Nikolaja Podgoršek Selič.
BRST
Cinkarna v ekološke investicije v zadnjih letih vlaga od 3 do 7,7 milijona evrov, letni stroški obratovanja na področju ekologije pa znašajo od 2 do 6 milijonov evrov.
KRAJEV
Mojstrstvo keramike
V četrtek zvečer je bil Sa-vinov likovni salon premajhen za vse, ki so želeli spoznati delo Jaroslava Hrusta-lenka, ki se v žalskem hramu kulture prvič predstavlja z razstavo Keramika.
Na ogled so različni izdelki in skrbno izbrana likovna dela, ki imajo poudarjeno funkcionalno vrednost. Hrustalenko, profesor likovne pedagogike, se je rodil v Kijevu, v Slovenijo prišel pred desetimi leti, zadnjih 7 let pa živi v Šempetru v Savinjski dolini. Pri svojem delu uporablja samo naravne materiale, predvsem glino, veliko pozornosti pa namenja obujanju starih, že pozabljenih tehnik ročnega oblikovanja in okraševanja keramike. V avtorjevi delavnici tudi ni posebnih strojev ali modernih pripomočkov, dela nastajajo s pomočjo rok ter preprostega vretena, ki ga je mojster keramike sestavil sam.
Ob odprtju razstave je o avtorju spregovorila programska direktorica za kulturo v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Ko-celi. Kakor je poudaril likovni kritik Boris Gorupič, imajo Hrustalenkova dela uporabno vrednost, hkrati pa so izredno perfekcionistična, zato se
Jaroslav Hrustalenko (skrajno desno) bo prihodnjo dni preživel na seminarju v Londonu.
jih zdi škoda prijeti v roke. V Žalcu se predstavlja eden najbolj zanimivih keramikov, ki skuša utreti pot keramični umetnosti na vidno mesto med ostale zvrsti likovne umetnosti. Sicer ima keramika v Savinjski dolini svoje korenine in dolgo tradicijo, o čemer je spregovoril župan Lojze Posedel, ki je še posebej vesel, ker so letošnje razstavno leto v Savino-
vem salonu začeli z domačim ustvarjalcem. Hrustalenko ni le keramik, temveč tudi ljubitelj glasbe, kar so v četrtek dokazali njegovi prijatelji, člani skupine Šukar, ki so dodobra ogreli dlani obiskovalcev v Savinovem likovnem salonu. Razstava bo na ogled do konca januarja, nato pa bodo razstavljena dela tudi na prodaj.
US, foto: TT
Tudi letos so se sprejema pri županu Posedelu udeležili duhovniki iz vseh župnij.
Sprejem za duhovnike
Med novoletne sprejeme z najdaljšo tradicijo sodi sprejem za duhovnike žalske dekanije, ki vključuje kar 7 župnij. Sprejem pripravlja žalski župan Lojze Posedel s sodelavci, vsako leto pa se ga udeležijo vsi povabljeni duhovniki, kar dokazuje, da so odnosi med občino in cerkvijo dobri.
Letošnje srečanje so pripra- njeno je bilo predvsem prijavili na turistični kmetiji pri teljskemu druženju in izme-Mlinarju v Gotovljah. Name- njavi mnenj o tem, kako so
JAVNE NAPRAVE
javno podjetje, d.o.o. 3000 CEXJE, Teharska 49 tel.; 03 425 64 00 fax: 03 4
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČIŠČENJE IN OBDELAVA FEKALIJ
NA KRATKO
Leto jubilejev
ŠMARTNO OB PAKI - Letošnje leto bo v občini minilo v znamenju jubilejev. Pred 750 leti je bil prvič omenjen kraj, v katerega je leta 1891 prvič pripeljal vlak po železniški progi Celje-Velenje. Organizirana kulturna dejavnost bo slavila 100-letnico, 55 let že deluje društvo Ljudska tehnika, 30 let bosta slavila Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki in Folklorna skupina Oljka, Društvo za šport in rekreacijo Klub 81 pa bo obeležilo 25-letnico delovanja. S praznovanjem jubilejev so začeli že lansko jesen, jubilejne prireditve se bodo v Šmartnem ob Paki vrstile skozi celo leto. Zaključili jih bodo predvidoma novembra, ko bodo pripravili razstavo v čast jubilejev in podelili društvena priznanja.
US
Celjski fotograf v Žalcu
V avli Doma II. slovenskega tabora so v sredo odprli prvo samostojno razstavo fotografij Celjana, profesorja sociologije Jureta Kravanje.
Izjemno veliko število obiskovalcev, ki so se zbrali ob odprtju razstave, je pozdravila Tanja Razboršek Rehar, direktorica žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem. O avtorju in razstavi je govoril predsednik Fotografske zveze Slovenije Vinko Skale, ki je prepričan, da je Jure v dveh leti svojega delovanja naredil ogromen korak. Vse fotografije, ki so na ogled v Žalcu, so namreč nastale v zadnjem letu. V tem času si je celjski fotograf prislužil tudi številne nagrade. V bistvu je zmagal na vseh državnih
razstavah in dosegel razstav-ljalski naslov fotograf prvega razreda FZS, izpolnil pa je tudi že pogoje za naslednjega, za naslov kandidata mojstra fotografije, kar je v slovenskem prostoru izredén uspeh in redkost.
Že zaradi tega je jasno, da gre za človeka, zasvojenega s fotoaparatom, ki mu namenja ves prosti čas in ob tem tudi neizmerno uživa. Pri ustvarjanju v celoti uporablja digitalne tehnike, tako pri fotografiranju kot pri obdelavi fotografij. V svoji ljubezni do fotografije, predanosti in vnemi se Jure loteva vseh tem, ne glede na zvrst. Razstava v Domu II. slovenskega tabora bo na ogled do kon-
ca meseca.
TT
Simpozij o slovenski ljudski pesmi
duhovniki lani delovali v svojih župnijah in kakšne načrte imajo v tem letu. Zbrane je najprej nagovoril župan Lojze Posedel, ki se je duhovnikom zahvalil za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom, še posebej pa za delo z mladimi pri pastoralnem delu. Za sprejem se je zahvalil polzelski dekan Jože Kova-čec, ki je poudaril, da se dobri odnosi kažejo celo leto v različnih akcijah. V sproščenem pogovoru so se nato župniki posameznih župnij dotaknili tem, ki zadevajo tako duhovno kot občinsko dogajanje. Srečanje so zaključili s kosilom, dobro kapljico, zahvalno molitvijo in pesmijo, ki je ob samih dobrih pevcih mogočno zadonela.
TT
V Kulturno prosvetnem društvu Šešče, kjer deluje skupina ljudskih pevcev Šest še, so že lani pripravili simpozij o slovenski ljudski pesmi, ta konec tedna, pa v Preboldu pripravljajo že drugega-
Že v petek bodo v Garni šport hotelu Prebold odprli razstavo del članov Likovne sek-
cije KUD Žalec. Simpozij se bo začel v soboto ob 9. uri, predavali pa bodo Marija Sta-nonik, ki bo spregovorila o vlogi Antona Martina Slomška v slovenskem ljudskem pesništvu, Ljoba Jenče, ki bo govorila o slovenski ljudski pesmi na Notranjskem, ter mag. Martina Piko - Rustia iz Krščansko kulturne zveze Urban Jar-
ník iz Celovca, ki bo skupaj s sodelavci predstavila zbirko Pesmi in napevi Milke Hart-manove. Po dopoldanskih predavanjih bo sobotno popoldne namenjeno vprašanjem, odgovorom in diskusiji. Za prijeten zaključek bodo poskrbele članice Društva podeželskih žena občine Prebold.
Dogajanje v Preboldu bodo zaključili v nedeljo, ko bo mašo z ljudskim petjem v farni cerkvi sv. Pavla ob 10. uri daroval metropolit Alojz Uran. Med mašo in po njej bo na trgu ponudba domačih dobrot na stojnicah. Ób 15. uri se bo v preboldski dvorani pričel koncert Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto, kjer bodo posebni gostje legendarni Beneški fantje.
DN
8
BZ NAŠIH KRAJEV
NOV! TEDNIK
Manjka negovalcev
Kadre za nov dom starejših občanov, ki ga gradijo v Rogaški Slatini, so večinoma že izbrali. Kljub temu, da so po javnem razpisu prejeli na stotine prošenj za različna delovna mesta ter vsem niso mogli ustreči, bo objavljen še en razpis.
Tako med kadri za nov dom še niso uspeli najti petih bolničarjev negovalcev in treh zdravstvenih tehnikov, ki jih bodo poiskali s pomočjo še enega razpisa. Ta bo objavljen prihodnji mesec.
Kot je povedala Helena Čampa, predstavnica investitorja, družbe Comett domovi iz Ljubljane, potekajo druga dela v bodočem domu po načrtih ter bo zato vselitev v dom mogoča v marcu, tako kot so tudi napovedali. Trenutno opravljajo v novem objektu obrtniška dela.
Razpis za sprejem stanovalcev bodo predvidoma objavili konec tega meseca.	BJ
Udeleženke zadnjega tečaja
Tečaji za bogatejše mize
Društvo podeželskih žena občine Žalec je zelo aktivno. Članice so nazadnje pripravile tri kulinarične tečaje, na katerih so izmenjale kuharske izkušnje.
Že konec lanskega leta so v gospodinjskem kabinetu I. OŠ Žalec na dveh tečajih spoznavale dobrote na praznični božični in novoletni mizi. Na tretjem tečaju, ki je bil minuli petek, pa so pripravljale sladice, ki so značilne za posamezne predele Slovenije, kot so prleška gibanica, rogljički z marmelado, skutini štruklji, pleteno srce in drugo. Vseh treh tečajev se je udeležilo 61 gospodinj, ki bodo s pridobljenim znanjem obogatile domači jedilnik. TT - Št. 3-10. Januar 2006 -
Ko obrazu podariš nasmeh
Šentjurčanki na obisku pri slovaških otrocih v sirotišnici in kriznem centru
tem na različnih decembrskih prireditvah prodajali v Šentjurju. In uspelo jima je. Dan pred božičem sta se vrnili domov. Bogatejši za izkušnjo, zaradi katere bodo njuni prazniki tudi doma odslej za spoznanje drugačni.
»Rada vaju imam«
»Na cilj sva prišli z nekoliko mešanimi občutki. Človek kar ne ve, kaj naj pričakuje,« pripoveduje Mojca, sicer brucka na Akademiji za glasbo. »In v sirotišnici je bil najin strah morda celo upravičen. To je na Slovaškem poseben problem. V njih živijo v glavnem Romi. Vse življenje. Drug drugemu so družina in ker je to edini način življenja, ki ga poznajo, pravzaprav ničesar ne pogrešajo. Živijo malo tja v en dan in nikoli ne osvojijo veščin, ki bi jih potrebovali za življenje. Ko odrastejo, jim dajo nekaj denarja in jih pošljejo v svet, da bi si našli delo in se osamosvojili. Skoraj praviloma jim ne uspe. Zanosijo in njihovi otroci pristanejo v sirotišnici. Začaran krog se vrti dalje.«
A kot pravita dekleti, je bilo v kriznem centru vse drugače. Tam lahko otroci ostanejo največ dve leti. Vzdušje je bolj družinsko, pa vseeno je družina tisto, kar ti otroci najbolj pogrešajo. Sami so ostali zaradi različnih tragedij in travm - od alkoholizma do zlorab. »V centru, ki sva ga obiskali midve, je bilo enajst različno starih otrok,« pripoveduje Brigita. »Mislili sva, da bodo vrhunec najinega obiska darila. A sva se zmotili. Vsem sta največ pomenila pismo in priložena fotografija. Za enega dečka je zmanjkala.« Do takrat, ko mu je Brigita sama na-
Kmalu razširjeni inšpektorat
Medobčinskemu inšpektoratu, ki so ga pred tremi leti skupaj ustanovile občine Vojnik, Zreče, Vitanje in Dobrna, so bodo v kratkem pridružile še občine Šentjur, Slovenske Konjice in Oplotnica.
Občinski sveti priključenih občin so takšen predlog že imeli v prvi obravnavi, zato trenutno občinske službe le še dodajajo predloge in opombe svetnikov. Novi, razširjeni inšpektorat bo zaposloval dva inšpektorja, zato se delo
inšpektorjev ter s tem tudi sofinanciranje inšpektorata v dosedanjih občinah ne bo zmanjšalo. Novi inšpektor, ki bo prav tako imel sedež v voj-niški občini, pa bo svoje delo 12 dni v mesecu opravljal v šentjurski, pet dni v konjiški ter štiri v oplotniški občini.
Z delom inšpektorice Nataše Kos so občine zelo zadovoljne, saj opažajo manj kršitev občinskih odlokov, čeprav inšpektorica v treh letih ni napisala večjih kazni. »Naš skupen cilj je namreč,
da se kršitelje opozori in hkrati odpravi kršitve,« je poudarila Mojca Skale, koordina-torka projekta razširitve medobčinskega inšpektorata.
RP
Mojca Zupane in Brigita Gračner
pisala nekaj vrstic in dodala svojo fotografije, so bile solze že skoraj čez rob. »Imeli sva ogromno daril. Pa vendar bi katerokoli izmed njih lažje pogrešali kot tisto čestitko.« Dekleti sta za otroke pripravili tudi program, jih učili peti in plesati, prižigali so svečke in se pogovarjali o različnih željah. »Verjetno nikoli ne bom pozabila drobne deklice, ki je stopila k nama, naju objela in rekla: >Jaz sem Janka. Rada vaju imam.< Bilo je tako zelo nabito s čustvi, da bi lahko jokali ves čas. A nisva. Saj nisva prišli prodajat usmiljenja, ampak sva otrokom želeli prenesti mi-
sel, da nekdo misli nanje in jih ima rad.«
To ni prvi projekt, pri katerem sta sodelovali Brigita in Mojca, in zagotovo ne zadnji. »Vse skupaj rfaju je pripeljalo do spoznanja, da sploh ne veva, kako so stvari urejene pri nas. Eden od najinih ciljev bo tudi ta, da se pozanimava in kaj narediva na tem področju tudi doma,« pravi Mojca. Brigita pa dodaja, da so otroci na Slovaškem izrazili željo, da bi otroke iz pisem kdaj srečali tudi v živo. »Vem, da ne bi bilo lahko, je pa mogoče. In morda se kdaj tudi uresniči.«
SAŠKA TERŽAN
Mojca z dekletom iz sirotišnice. S tamkajšnjimi otroki sta zaplesali in jih naučili Jingle bells po slovensko.
Ideja se je rodila skoraj po naključju, čeprav sta Brigita Gračner in Mojca Zupane najstnici, ki ne dasta veliko na naključja. Po tednih priprav, zbiranju daril in denarja za pot sta 20. decembra končno sedli na vlak. Z zadnjo postajo v Banski Bistrici na Slovaškem. In z željo, da slovaškim otrokom v tamkajšnji sirotišnici v imenu vseh prijateljev, ki so jima pri tem pomagali, polepšata praznike.
Brigita in Mojca sta se kot članici IRFF - Društva za med-
narodno pomoč in prijateljstvo - povezali s sorodnim društvom na Slovaškem. Tako sta dobili poimenski seznam otrok, ki svoje življenje iz takih ali drugačnih razlogov preživljajo izven družin v kriznem centru in sirotišnici. Brigita obiskuje tretji letnik Gimnazije Ce-lje-Čenter. In kot pravi, so ji v šoli ob predstavitvi projekta več kot velikodušno prisluhnili. S pomočjo šolskih psihologinj Alenke Tacol in Maijetke San-ca so začeli zbirati igrače in šolske potrebščine. Vabilu so se odzvali še v Osnovni šoli Po-
nikva, pomagali pa so tudi na Rdečem križu v Šentjurju. Na koncu so imeli cel kup stvari, ki jih je bilo treba spraviti na Slovaško. Pri tem jim je pomagal tamkajšnji tovornjakar, ki se je vračal čez Slovenijo. Med darili so bila tudi osebna. Za vsakega otroka z imenom in s priimkom sta bila tudi posvetilo in fotografija darovalca. Vse je bilo pripravljeno, dekleti sta morali le še zbrati denar za pot v Bansko Bistrico. Veliko prijateljev jima je priskočilo na pomoč. Izdelali so stotine različnih voščilnic, ki sta jih po-
Otroci so v kriznem centru pristali zaradi takih in drugačnih družinskih tragedij. In prav družina je tista, ki jo kljub vsem naporom težko pričarajo.
ROVI TEĎHII
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Za
Ob cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah si je v teh dneh na velikem panoju mogoče ogledati, kakšen bo nov župnijski dom, ki naj bi ga začeli graditi maja na mestu sedanjih veroučnih učilnic. Nadžupnija pričakuje pri gradnji pomoč ne le širokega kroga ljudi dobre volje, temveč tudi lokalne skupnosti in njenega gospodarstva.
Želje in načrti, ki so jih začeli oblikovati že pred tremi leti, so tako zdaj dobili vidno podobo. Iniciativni odbor, ki ga vodi predsednik Slavko Hren, je že septembra med tremi idejnimi projekti, ki so prispeli na natečaj, izbral najbolj všečnega. Ker so bili tudi po mnenju nadžupnika Jožeta Vogrina vsi trije odlični, se je bilo težko odločiti. Ali je načrt podjetja Koning iz Slovenskih Konjic, ki so ga izbrali, res pravi, bo pokazal tudi odmev med ljudmi, ki so jim ga ponudili na ogled.
nov iupittfski dom
V Slovenskih Konjicah ga bodo predvidoma začeli graditi maja
Kakšen bo nov župnijski dom, a
Za novogradnjo so se odločili predvsem zaradi zagotovitve normalnih učnih razmer za učence verouka, ki se zdaj stiskajo v dveh majhnih učilnicah, zgrajenih leta 1973 z adaptacijo praznih hlevov. V visoko-pritlični stavbi bo na dobrih
Na mestu, kjer so bili nekoč hlevi, zdaj pa sta veroučni učilnici, naj bi maja začel rasti
i je mogoče ogledati na panoju pri cerkvi sv. Jurija.
tisoč kvadratnih metrih pro- mernih prostorih v razpa-
stor za štiri věroučně učilnice, manjšo dvorano z odrom, večji klubski prostor, hišno kapelo, avlo in pevsko sobo. Svoje prostore bodo dobili skavti in razna društva pa tudi Karitas, ki je zdaj v vse prej kot pri-
dajoči »stari šoli«.
Za nov župnijski dom bodo potrebovali od 150 do 200 milijonov tolarjev. Brez širše finančne podpore torej ne bo šlo. V občinskem proračunu so letos v proračunsko postavko »druge de-
nov župnijski dom.
javnosti na področju izobraževanja« vključili sedem milijonov tolarjev za sofinanciranje veroučnih učilnic. Odločitev glede nadaljnjega sofinanciranja bodo na občinskem svetu sprejeli po temeljiti predstavitvi projekta na eni izmed prihodnjih
sej, predvidoma že ta ali prihodnji mesec.
Če bo šlo vse po sreči, če bodo torej uspeli sestaviti finančno konstrukcijo, bodo župnijski dom začeli graditi maja. Do takrat pričakujejo tudi gradbeno dovoljenje.
MILENA B. POKLIČ
Sneženje ni zmotilo namena dobrovoljnih pohodnikov.
Tudi v slabem vremenu
Da pravim pohodnikom tudi slabo vreme ne prekriža načrtov, se je pokazalo v petek, ko se je več kot dvesto članov različnih planinskih društev udeležilo devetega tradicionalnega nočnega pohoda iz Vojnika na Kunigundo.
Organizator, Planinsko društvo Vojnik, je sicer napovedoval precej več udeležencev. »Čeprav smo se zavedali, da tako idealnega vremena ter števila pohodnikov, kot smo ga imeli lani, ko smo na Kunigundi našteli skoraj petsto pohodnikov, ni mogoče pričakovati,« je povedal predsednik društva Mirko Blazinšek. Veliko udeležbo, okoli tisoč pohodnikov, pa vojniški planinci napovedujejo za majski, prav tako že tradicionalni pohod na Kunigundo, ki bo letos šele 7. maja. RP --- Št. 3-10.
Kaj bo v središču Vitanja?
Zemljišče nekdanjega Lipa v središču Vitanja je lani odkupila občina. Razprav o bodoči ureditvi tega prostora je bilo v kraju že veliko. V preteklosti so se ob tem pogosto sprožale zelo nasprotujoče zamisli.
Prostorsko izvedbeni akt za to lokacijo, ki bo predvi-januar 2006 -—
doma pripravljen do pomladi, zaenkrat predvideva objekt za poslovno-stanovanj-ske namene. V njem naj bi bili pošta, lekarna, zdravstvena ambulanta ter stanovanja. Kot je nà zadnji seji občinskega sveta povedal župan Slavko Vetrih, so se za ta mesec na pogovore že napove-
dali morebitni investitorji, ki jih zanima vlaganje na tem območju. Med predlogi je tudi izgradnja doma za ostarele.	MBP
HMiteiliM
Na vrsti so krajani
Dan, ko se bodo krajani Rimskih Toplic in Zidanega Mosta imeli možnost odločati o prihodnosti kraja, v katerem živijo, se počasi, a vztrajno bliža. V petek so v svojih poštnih nabiralnikih našli zgibanko o tem, kako naj se na referendumu za novo občino odločijo, da jim bodo hvaležni tudi prihodnji rodovi.
29. januarja se bodo prebivalci krajevnih skupnosti Rimske Toplice in Zidani Most (ločeno) odločali, ali želijo »še naprej nazadovati v občini Laško in samo opazovati, kako se naši sosedje razvijajo, ali bomo iskali priložnost za napredek v svoji občini. Občina Laško je v zadnjih 14 letih vlagala velika in trajna sredstva v obnovo in razvoj samega mesta Laško, ostali kraji v občini
pa so bili vseskozi zapostavljeni in pozabljeni, kar je še posebej vidno v Rimskih Toplicah, pa tudi v Zidanem Mostu«, je med drugim zapisano v zgibanki, kjer so tudi že izračunana sredstva, ki bi jih občini Rimske Toplice namenila država.
Prebivalci obeh krajevnih skupnosti, ki si bodo želeli razjasniti vprašanja glede ustanavljanja nove občine pred referendumom, se bodo lahko udeležili štirih zborov krajanov. Prvi bo že to nedeljo ob 11.30 v OŠ Lažiše, drugi v sredo, 18. januarja, ob 17. uri v gostilni Hochkraut, nato v petek, 20. januarja, prav tako ob 17. uri v OŠ Antona Aškerca ter v soboto, 21. januarja, ob 15. uri pri Francu Kokotcu v Lokavcu.
BA
Načrti za prihodnost
Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek je minuli četrtek organiziral ponovolet-no srečanje z gospodarstveniki in s kmeti. Srečanja se je udeležil tudi načelnik UE Žalec Marjan Žohar, ki je izrazil zadovoljstvo, da je delo krajevnega urada dobro steklo, županu pa je izročil tudi posebno darilo, majhno avtomobilsko tablico z napisom Srečno 2006.
Zupan Jazbinšek je orisal delovanje občine v minulem letu, hkrati pa tudi občinsko strategijo na področju podjetništva in kmetijstva, ki je v
njihovi občini prevladujoča gospodarska panoga. Z dejavnostjo se preživlja približno 40 odstotkov prebivalstva, kar je bistveno več, kot kažejo statistični podatki za Savinjsko dolino in tudj Slovenijo.
Zupan Jazbinšek je poudaril, da je za njimi izredno uspešno leto, saj so uresničili enega največjih projektov, ki zagotavlja sodobno otroško varstvo in šolo za več desetletij. Prihodnji mesec bodo odprli še novo občinsko knjižnico. »Pred nami so nove naloge in izzivi. Dokončati moramo projekt prostorskega razvoja, predvsem pa
si moramo prizadevati, da pridobimo čimveč zemljišč za gospodarsko-podjetniški razvoj občine in stanovanjsko gradnjo,« je povedal in spregovoril še o pripravah na razpis za pridobitev koncesije za dóm starejših občanov.
S kulturnim programom so srečanje polepšali pevci Moškega pevskega zbora KD Ivana Cankarja Tabor pod vodstvom Marjetke Rak in Gašper Jazbinšek. Za pribolj-šek in pijačo so ob koncu uradnega dela tudi tokrat poskrbele članice Društva podeželskih žena in deklet občine Tabor.	DN
10
reportaža
NOVI TEDNIK
Eden prvih Patricijinih nastopov pred kamero
stavek naših montažerjev? Zelo radi pravijo: >Ne da se<,« se pošali. »Ne, saj se fantje vedno potrudijo ugoditi vsem željam in zahtevam. Je pa potrebno sodelovanje, pri montaži je dobro biti zraven, saj se morata slika in besedilo ujemati,« še pove Mateja. Poudarek ostaja na
»Povprečno imamo kakšnih osem ur programa dnevno, ob koncih tedna nekoliko več. Poudarek je na informativnem delu, vsak dan pripravljamo polurno oddajo s svežimi prispevki iz celjske regije, ki jih je najmanj pet. Pripravljamo tudi prispevke za Televizijo Slovenija, na mariborsko televizijo pa pošiljamo tedenske preglede. Seveda imamo tudi zabavni program, sestavljajo ga različne oddaje, zelo močan je šport, saj Celje premore številne uspešne športne klube, v živo pa lahko gledalci spremljajo še angleško nogometno ligo. Sledijo izobraževalne in svetovalne oddaje, te so pomembne zaradi našega statusa televizije s posebnim pomenom,« našteva Krajne. V bližnji prihodnosti ne načrtujejo kakšnih velikih sprememb, cilj ostaja čim kakovostnejši informativni program.
V studiu medtem postaja vse bolj vroče, voditeljica Kaly se
namreč pripravlja na svojo oddajo o glasbi in v njej že nekaj mesecev predstavlja tudi Full Cool Demo Top Radia Celje. »Ne, treme ni več. Že dolgo delam v medijih, pa še sama sem glasbenica, znajdem se v teh vodah in poznam veliko ljudi, to mi dodatno olajša delo,« pravi Kaly, v naslednjem trenutku pa se že spogleduje s kamero. Tako se naenkrat znajdemo neposredno v vaših dnevnih sobah. Hidi urednica Radia Celje Simona Brglez, ki je že na štartni poziciji za skok v kader, treme več ne zazna. »V živo iz radijskega programa na televizijo. Sem že navajena,« se nasmeji, medtem ko na obraz dobiva dodatno plast pudra. Njena fullcoolde-motopovka, zmagovalka oddaje Radia Celje Patricija Pe-klar, je nekoliko bolj na trnih. »Saj sem že nastopala, ampak to ostaja izziv.« »Mladi se morajo čimprej naučiti komunikacije z mediji, če so se odločili za glasbeno kariero, to je najbolj pomembno,« dodaja Simona Brglez.
»Pri nas mladi dobijo priložnost, da spoznajo novinarsko delo, da se kalijo, potem pogosto odidejo naprej, k drugim medijem. Takšen je naravni proces in na ustvarjanje obetavnih kadrov smo še posebej ponosni,« zaključi Kranj c.
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
David Vrtačnik in Mateja Zorko v režiji
Gospodar gibljivih slik
Na obisku v zakulisju TV Celje - Zabava in lokalne informacije
V času sodobnih komunikacijskih tehnologij in v poplavi informacij v sliki in besedi smo se razvadili do te mere, da mora biti vse dostopno zgolj s klikom na gumb. Poleg tega sodita med splošno najbolj priljubljeno rekreacijo v popoldanskih in večernih urah po napornem delavniku padec v naslonjač in »priklop« na najljubšo televizijsko postajo. Kljub temu, da se ob tem večinoma pasivno nadejamo zadovoljitve dveh temeljnih potreb in posledično od programa večinoma zahtevamo zgolj »informiraj ter zabavaj me«, postajamo zahtevnejši. Kazen je takojšnja in učinkovita: preklop na drugi kanal. Tokrat se ne odklopite prehitro: za vas smo se podali v zakulisje TV Celje.
»3, 2, 1 ... Pozor, kamera teče,« je že zdavnaj postala rutina vseh tistih, katerih obraze lahko vsakodnevno vidite na malih ekranih, in seveda vseh ostalih, ki sooblikujejo program TV Celje v režiji in studiu. Gledalci pa si ne znamo več predstavljati, da ne bi mogli spremljati svežih novic iz celjske regije, ki za slovenske osrednje informativne oddaje pač niso dovolj privlačne oziroma zanje zmanjka prostora. Zanima nas, kaj se je zgodilo v našem kraju in če smo prisostvovali kakšnemu dogodku, se želimo tudi videti, kajne? »Ideja o celjski lokalni televiziji se je rojevala že v začetku 90. let prejšnjega stoletja in se sprva realizirala tako rekoč »iz garaže«, ko je bilo na pobudo prvega lastnika TV Celje Janka Turnška in prvega urednika Ernesta Marguča preko priklopa na kabel prvič mogoče videti naš program. Prvotno ni bilo redno zaposlenih niti kaj dosti programa. Za uradni začetek
štejemo leto 1994, ko so se kamere prvič prižgale, in od takrat se je zgodilo marsikaj, širili smo se vse do danes,« pojasnjuje sedanji odgovorni urednik Uroš Kranjc.
Dandanes lahko program TV Celje preko oddajnikov Malič, Celje Grad in številnih kabelskih sistemov spremlja skoraj štiristo tisoč gledalcev na območjih celjske regije, večjega dela Koroške, dela Zasavja, v Novem mestu, preko Ljubljanskega kabla seže tudi v Ljubljano in njeno okolico. Poleg desetih redno zaposlenih se za vašo zabavo in informiranost trudi še približno 30 do 40 pogodbenih sodelavcev. »Ne da se... ampak bo!«
Malokdo ve, koliko truda novinarjev in vse ostale ekipe je treba, preden si na televiziji dejansko lahko ogledamo kratek prispevke ali oddajo. V tem si je naše delo dokaj podobno, čeprav gre za različne medije - vsi težimo k istemu cilju: k dobremu članku, radijskemu prispevku, fotogra-
Mihajlo Zver skrbi, da se program tudi trži.
fiji, v primeru televizije k dobri sliki in udarni podlagi. Občinstvo postaja vedno bolj zahtevno: prispevki morajo biti zanimivi, informacije je treba posredovati čim hitreje, za pozornost se je treba boriti iz dneva v dan. Novinarji ne poznamo klasičnega delavnika, dela se takrat, ko se in kjer se kaj dogaja.
Na TV Celje je tako vedno pestro. Za novinarje se delo začne z iskanjem dogodkov, brskanjem po vabilih in ob-
vestilih, treba se je tudi pripraviti, oddrveti s snemalcem na teren, si poiskati sogovornike, narediti posnetke... nato čim hitreje nazaj v »štab«, kjer se delo pred glavnim dejanjem, predvajanjem v programu, šele začne. Ko boste vstopili v njihove prostore, še vedno se nahajajo na Mariborski 86 v Celju, bo prva asociacija predvidoma: »Od kod mi je že tole znano?« V studiu s kamerami in z vso ostalo potrebno tehnično opremo so namreč ozadja, ki so gledalcu tako dobro znana iz raznih oddaj. »Poleg tega imamo režijo, kjer se montirajo prispevki, in še pomožno režijo, torej dve montažni enoti, pisarne in seveda arhiv,« nas na kratek ogled popelje Kranjc. Živahno je kot na kakšni avtobusni postaji, neprestano prihajajo in odhajajo voditelji, novinarji ter snemalci, mon-tažerji »brkljajo« po režiji ... V zadnjem hipu ujamemo dobro znani obraz in glas TV Celja. Pripadata Mateji Zorko, ki s televizijo sodeluje že skoraj desetletje. »Se vsega navadiš,« pravi. »Sprva je bilo nekaj treme, potem je delo pred kamero postalo rutina, sploh kar se tiče prispevkov za informativni program. Pri oblikovanju avtorske oddaje, kjer je bistveno več dela, kjer zbiraš material do zadnjega trenutka, pa še ob začetku same oddaje ne veš, ali bo vse steklo, ostaja dosti bolj adrenalinsko. Te pa kamera na nek način zasvoji, ko se enkrat odločiš za novinarsko delo, ti zleze pod kožo,« pravi Mateja. »Ti povem še najbolj pogost
Urednik informativnega programa Tomaž Lukač z novinarsko ekipo načrtuje delovni dan.
Simona Brglez in Kaly pred kamero, naša ekipa s snemalcem za njo
novi tednik
REPORTAŽA
11
Domača zakladnica vezenin
Terezija Dernač iz Olešč je prava mojstrica ročnih del - Prvič sedla za krmilo avtobusa in ga eno uro vozila brez predaha
So ljudje, za katere bi lahko rekli, da jim uspe vse, česar se lotijo. In čeprav nimajo čarobne palice v roki, ustvarjajo in izpod njihovih spretnih prstov nastajajo vsega spoštovanja vredni izdelki. In vse, kar se izdela ročno, je vedno izjemno dragoceno. Danes vrednost teh izdelkov ponovno raste, vseeno pa jim ni mogoče povrniti tistega slovesa, ki so ga imeli nekoč, ko so se kot dediščina prenašali iz roda v rod. Nevestina bala je bila namreč toliko dragocenejša, kolikor bogatejša je bila, kar pomeni, da je bilo v njej več skrbno izvezenih prtov, posteljnine in drugega blaga. No, takšne bale ni prinesla k hiši niti Terezija Dernač, ki se je iz Bez-govja preselila nedaleč v Olešče pri Laškem, zato pa je prinesla s seboj vse to bogato znanje in veselje do ročnih del, ki ju je podedovala po svoji mami.
In to je bilo najdragocenejše darilo svoji družini, ki ga zdaj že več kot 20 let prenaša tudi na svoje hčere, 22-letno Marjetko, 15-let-no Natašo in 10-letno Mašo. Prav slednja, pravi Terezija, ima od vseh še največ smisla in občutka za ročna dela, uspe ji vse, kar prime v roke.
»Vezenja me je naučila mama, s katero sva izvezli zares veliko pr-
tov, pa tudi šivali, pletli, kvačkali. Tega sem se naučila že, ko sem bila še otrok. Približno deset let po poroki časa in volje za to sploh ni bilo, saj je bilo vselej treba poprijeti za kakšno drugo delo. Zadnjih deset let pa je povsem drugače. Vezenje mi je v posebno veselje, vselej pa me je privlačilo tudi oblikovanje z glino in poslikava na steklo ah svilo. Zato sem se v Celju vpisala na tečaj za poslikavo na svih, glino pa je dandanes zamenjala veliko bolj priročna das masa, ki se kar posuši, medtem ko je treba glino žgati v peči pri visoki temperaturi,« nam je pripovedovala Terezija, ki ima brez dvoma velik smisel tudi za risanje, kar se vidi na steklu notranjih vrat in vitražih, pa tudi na opornem zidu pred hišo, ki je ves porisan s živo pisanimi barvami in daje prišlekom vtis, da stojijo pred hišo iz pravljice. »Že pred približno 15 leti sem veliko žgala v les in spominjam se 200-litrske-ga lesenega soda, na katerega sem narisala lep motiv in napisala verz in je kot tak bil namenjen za darilo mladoporočencema. Ttidi kruh, ki ga spečem, velikokrat okrasim z raznimi ornamenti, sploh pa mi je v veselje poslikava majolik in raznovrstnih steklenic, barvanje kravat in rut, izdelujem rože in šopke iz krep papirja, posušene veje vinske
trte pa okrasim s pisanimi cvetovi iz barvastih nogavic...«
Terezija kar ne more nehati naštevati, kaj vse izdeluje. S kotičkom očesa opazimo v vitrini tudi nekaj čudovitih, ročno izdelanih voščilnic, ki so prav tako njeno delo in je vsaka zase unikat, njeni so tudi čudoviti izvezeni prti, ki krasijo vse mize v hiši. »Na vezenine sem še posebej čustveno navezana in nedavno sem bila zelo vesela, ko je župnik Jože Muršec iz Šen-truperta prosil, če lahko izdelam prte, ki bi krasili vse oltarje v šen-truperski cerkvi, ki letos praznuje 250-letnico obstoja. Prav zdaj jih končujem, medtem ko sem že spomladi prte podarila cerkvi v Šempetru. Tudi oblikovanje na stari strešni opeki, na bobrovcu, mi je všeč. Nanj položim iz das mase oblikovan grozd ah oblikujem kak drug motiv iz narave, pa kaj napišem zraven, odvisno od priložnosti, in že je nared lepo darilo. Samo za vezenje prta porabim približno 15 ur, dodatnih pet še za rob-ljenje in za to, da obvezem napis na njem,« pripoveduje Terezija.
Tudi za volanom avtobusa
Terezija Dernač je doma vselej poprijela za vsako delo. »Ni ga stroja, na katerega ne bi upala sesti in
Terezija je svoje znanje prenesla tudi na tri hčere. Še posebej nadarjena je najmlajša Maša, ki je tudi že sama izvezla lepo število prtov.
delati z njim, če je treba nacepim drva, grem v hlev, kosim in sadim ...« pripoveduje z žarom in hkrati omeni, da so jo hude bolečine v hrbtenici prisilile, da se trenutno več posveča ročnim delom kot težkim opravilom, ki jih na svoja pleča raje prevzame mož Franci. »Radi se imamo in vesela sem, da smo zdravi, kar je tudi najbolj pomembno. Trenutno imamo pri hiši študentko, srednješolko in tudi osnov-nošolko, tako da so zastopane vse generacije,« ponosno pove Terezi-
Ker imajo Dernačevi tudi že študentko Marjetko (druga z leve), so trenutki, ko se vsa družina zbere doma, vse bolj redki.
ja, ki se nenehno izobražuje tudi sama. Če le more, obišče kakšen tečaj, kjer spozna kaj novega in se seznani z novimi materiali, v veliko pomoč pri ustvarjanju pa so ji tudi številne revije, še zlasti tuje, saj jih Slovenci ne premoremo ravno veliko.
»Je pa res, da vse, kar naredim, z veseljem podarim. Bodisi svojim najbližjim, ki so že vajeni, da jim ne kupujem dragih daril, za katere ni denarja, bodisi ob praznikih sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ročno izdelanih daril prav tako zelo veseli. Vedo, da sem vanje vtkala ne le ljubezen, temveč tudi svoje znanje. Nedav-. no sem dvema sorodnikoma, ki sta se poročila, podarila ročno izvezeno posteljnino iz damasta, ki je zagotovo ni mogoče kupiti v nobeni trgovini.«
Mnogi pa so si Terezijo Dernač pred leti zapomnili še po nečem. Po sila nenavadni želji, da bi nekoč vozila avtobus. »Vedno sem sanjala o tem, da bom nekoč vozila avtobus in to večkrat domačim tudi omenila. To željo je slišala tudi moja svakinja in jo zaupala ekipi TV Celje. Prišli so pome in skupaj smo se odpraviti na Ljubečno, kjer sem nato kar eno uro popolnoma sama vozila avtobus po poligonu, šofer pa je sedel zadaj in le nemo opazoval. Na koncu je priznal, da česa takšnega še ni doživel, da bi nekdo brez strahu sedel za volan in vozil, kot bi to počel vsak dan,« se še danes z nasmehom spominja tega dogodka. In prizna, da nasploh rada vozi, zato ji je mož Franci lani za rojstni dan kupil avto. Ki si ga je Terezija kot pridna in skrbna mamica, iznajdljiva gospodinja in aktivna članica krajevne organizacije Rdečega križa v Šentru-pertu nedvomno še kako zaslužila.
MOJCA MAROT
m
Prva tekma šestnajstine finala pokala EHF
Celje Celjske mesnine -Hummel 32:30 (16:17)
CELJE - Dvorana Golovec, gledalcev 800, sodnika Georgios Bebetsos in loannis Meimaridis (Grčija), delegat Dušan Popovič (BiH).
CELJSKE MESNINE: Gorski 17 obramb, Lipovčič; Filipovič, Zorko 2, Novak 2, Radovič 3, Skutnik 1, Potočnik 6 (2), Toplak 2, Majcen 3, Kika-novič, Stipanova 13 (2), Jankovič, Krajne. Trener Tomaž Čater.
HUMMEL: Dukič 7 obramb, Pavlovič 10; Bulatovič 10 (4), Kostič 2, Goudibay 2, Lojpur 2, Vučkovič 4, Grozdanič 1, Obradović, Dmitrović2, Filipovič 1, Kuridža, Veraja 5", Tasič 1. Trener Ljubomir Obradović.
Sedemmetrovke: Celjske mesnine 5 (4), Hummel 4 (4).
Izključitve: Celjske mesnine 8, Hummel 16 minut.
Bistveni potek rezultata: 3:0, 4:1, 5:2, 5:4, 10:7,10:9,13:10, 14:11, 14:15,. 15:17, 16:18, 18:20, 21:20, 21:22, 24:25, 27:25, 30:26, 31:27, 31:30, 32:30.
Prva evropska zmaga celjski h rokometašic
»Hummel je boljši!« trdita trener in najboljša igralka gostij
Po prvem obračunu ostaja negotovost glede potnika v osmino finala enako velika, kot je bila pred njim. Vizija, ki jo je zastavil Tone Goršič, dopolnjeval tudi Mišo Toplak - ime bivšega trenerja so nekajkrat vzkliknili ljubljanski navijači Red tigers, potem pa zapustili dvorano in nadaljevali proti Trem lilijam - se nadaljuje tudi pod taktirko Tomaža Čatra.
Celjske rokometašice so v svoji prvi evropski sezoni najprej kot slovenske vicešampionke nastopile v kvalifikacijah za ligo prvakinj (Vi b org je bil boljši s 75:50), v soboto pa so v zelo dobro obiskani celjski dvorani dosegle svojo premierno mednarodno zmago. Levičarki najboljši
Čeprav je znašala le dva gola, se nadejajo ob še boljši igri v beograjski dvorani Pionir (sobota, 15.45) tudi napredovanja. Glede na videno, jim bo zelo težko. Že za prvo predstavo pa si zaslužijo pohvale in čestitke. Prevladovale so v prvih 20-
in zadnjih 15 minutah. V prvem polčasu so kar šestkrat vodile s po tremi zadetki razlike, a jih izgubile. V končnici so dvakrat povedle s po štirimi goli prednosti in tekmice so se zdele nemočne, a so se »vrnile v igro« in obšle izdatnejši poraz. Oba stratega sta uporabila skoraj vse igralke. Nina Potočnik kot dirigentka in Nia Majcen sta zelo dobro začeli tekmo - slednji je na levem krilu uspela akcija z obratom in lobom -gostje pa so v 15. minuti že odigrale »cepelin« in nadaljevale bolj samozavestno. Takoj je bilo očitno, da je 187 cm visoka reprezentantka Srbije in Črne Gore Katarina Bulatovič s svojo rušilno levico glavni adut gostij, zato je sledila domača obramba 5+1. Njene soigralke so znale izkoriščati razredčeno obrambo in v 27. minuti so preko Dragane Veraje povedle s 15:14. V nadaljevanju so ušle za dva gola (18:20), potem je sledil pravi šov Belorusinje Anje Stipanove (desna zunanja napadalka je v drugem delu dosegla 9 golov) in vratarke Bar-
bare Gorski, ki je spravljala v obup gostujoče napadalke. Sedmim obrambam do odmora jih je kasneje dodala še deset. Klavdija Zorko je priigrala dve sedemmetrovki, zaradi poškodbe desne roke je parket zapustila razigrana Jelena Radovič - dr. Miloš Kosanovič jo je nemudoma odpeljal na slikanje, ki ni prineslo slabe novice v celjski tabor -gol povratnice v ekipo Ule Toplak je pomenil prvi naskok za štiri gole, Nuša Skutnik je izsilila prekršek nasprotnic in prvič - nažalost šele tedaj - so se oglasili domači navijači: 30:26. Stipanova je zaradi preležane bolezni malce zastala, nato pa v 56. minuti zagotovila še vnovičnih +4. Prav tedaj so se Beograjčanke zbrale in odigrale odlično, izključitev Potočnikove pa ni več vlivala upanja po višji zmagi.
Obojestransko zadovoljstvo
Po zvoku sirene sta grška sodnika za rokave vlekla trener Ljuba Obradovič in tudi predsednik klu-
ba Ljubodrag Tejič. Prisotni so bili enotni: Celjanke bi takoj pristale na takšno sojenje v Beogradu. Obradovič, bivši igralec zrenjaninske-ga Proleterja in pančevskega Dinama, ki je kot selektor jugoslovanske mladince na evropskem prvenstvu leta 2000 v Grčiji popeljal do prvega mesta, je odvrnil: »S sodnikoma sem se zgolj rokoval. No, dejal sem tudi, da je bila nepotrebna zadnja izključitev, saj bi lahko prej dvignila roko zaradi predolgega napada domačink. Sicer nimam pripomb na sojenje. Priznam, da smo prišli v Celje po zmago. Da se to ni uresničilo, smo krivi sami. Čestitam domači ekipi za zasluženo zmago. Obenem se vodstvu kluba zahvaljujem za gostoljubje, kar bomo skušali vrniti v Beogradu, kjer se bomo seveda potrudili tudi za zmago s tremi ali več goli. Menim, da imam boljšo ekipo. Za moje mlade igralke je bil to ognjeni krst. Zaradi tega so nerazumljivo izgubile nekaj žog in zapravile nekaj neoviranih strelov, kar je nedopustno. Na splošno pa sem zadovoljen.«
Veseli so bili tudi v domačem taboru. Predstavnik glavnega pokrovitelja, podpredsednik kluba Izidor Krivec, je to potrdil: »Po prvi evropski zmagi smo seveda navdušeni. Upam, da jih bo še več. Vsekakor je to dober začetek. Verjamem, da bo v prihodnjih letih ženski rokomet zelo priljubljen šport v Celju!« Trener Tomaž Čater je priznal, da je bilo tako pri dekletih kot tudi pri njem prisotne precej treme: »Hummel ima več izenačenih igralk, Celje pa dekleta z velikim srcem. Glede na to, da imamo še precej rezerv, na primer v polprotinapadu, ne smemo
Porazi in bolezen
Auckland: Potem ko je velenjska teniška igralka Katarina Srebot-nik izgubila v drugem krogu turnirja na Novi Zelandiji proti Izrael-ki Obzilerjevi, se je od tekmovanja ženskih dvojic poslovila v pol-finálu. Z Japonko Šinobu Asagoe sta izgubili proti prvima nosilkama, Rusinjama Jeleni Lihovčevi in Veri Zvonarevi s 7:5, 3:6 in 7:5. Na turnirju v Hobartu bi bila Srebot-nikova prva nosilka, a je morala udeležbo odpovedati zaradi bolezni. Ima trebušne težave, tako da telo zavrne vsakršen vnos hrane, poleg tega ima tudi povišano telesno temperaturo. (DS)
Tudi kadetinje prve
Slovenska Bistrica: Na finalu ekipnega DP v kegljanju za kadetinje je s precejšnjo prednostjo zmagala ekipa celjskega Mirotek-sa. Celjanke so do naslova prišle v postavi Polona Rogina, Katarina Petak, Anja Kozmus in Nina Hohnjec.
vreči puške v koruzo. Upati moramo na ohranitev prednosti v Beogradu. Tudi tam se bomo v obrambi posebej posvetili Bulatovičevi. Že prej sem videl, da se tedaj, ko ima čuvajko, ne vključuje v napad. Naša preostala peterica na črti mora biti še bolj agresivna.«
V prvi postavi je zaigrala krožna napadalka Maja Novak: »Med odmorom nas je trener prepričeval, da smo boljše in da lahko zmagamo. Naštel je še napake posameznic, ki smo jih v nadaljevanju odpravile.« Dobili smo vtis, da bo končni razplet v srbski prestolnici odvisen predvsem od odlične vratarke Barbare Gorski. Že v Golovcu je omogočila zmago, v Pionirju, ko se bo nad celjsko ekipo zgrnilo obilo preglavic, pa lahko kot zadnja ovira morda edina zagrne pogled Hummlu proti osmini finala: »Zadnjih 15 minut je bila publika naš osmi igralec. Z veliko borbenostjo se lahko približamo tekmicam, ki so kakovostne. Spoznale so obrambo 5-1 in bodo najbrž našle rešitev zanjo. Pripraviti moramo še kakšno inačico.«
Vse štiri sedemmetrovke je izkoristila Katarina Bulatovič: »Imele smo priložnost za zmago, potëm ko smo prevzele pobudo pred koncem prvega polčasa. V nadaljevanju smo metale iz neizdelanih položajev. Plačale smo davek neizkušenosti. Po mojem mnenju smo boljše od Celjank. So dobre, morda izkušene)še ... V Beogradu naši vratarki ne moreta ponoviti tako slabega dne!« Hummel' je v Srbiji znan po trdi obrambi, zato bo usoda Stipanove in soigralk odvisna tudi od francoskega sodniškega para. Petkov trening bo uvod v tamkajšnje »silvestrovanje«.
DEAN ŠUSTER
Ceraj sedaj bistriški
Slovenska Bistrica: Na 37. pokalu Pohorskega bataljona só se celjski judoisti znova izkazali. V svojih kategorijah sta slavila Matjaž Trbovc in Roki Drakšič, Tadej Zalaznik je bil tretji (vsi Sankaku), tretje mesto pa je osvojil tudi judoist Iva Reye Denis Imamovič. Na najvišjo stopničko je stopil še en Celjan Matjaž Ceraj, ki je iz Iva Reye prestopil v Impol.
Brata ostajata
Velenje: Luka in Jure DobelŠek sta podpisala novi pogodbi z Rokometnim klubom Gorenje, prvi dve- in drugi triletno. Starejšemu Luki so včeraj v celjski bolnišnici operirali komolec.
Petek le 22,
Celovec: Celjski deskar Matevž Petek je razočaral na tekmi za svetovni pokal v akrobatskih skokih. Osvojil je namreč šele 22. mesto in tako v skupni razvrstitvi svetovnega pokala zaseda 16. mesto.
(JŽ)
»Celjska Belorusinja« Anja Stipanova je premagala vse: kolenske poškodbe, bolezen, gostujoči vratarki.
Trdoto nasprotne obrambe je izkusila tudi Nina Potočnik.
Kemoplast dobil derbi z Elektro
Pivovarna Laško še drugič v tej sezoni izgubila s Slovanom
Po prekinitvi zaradi novoletnih praznikov so se nadaljevala prvenstva košarkarjev tako v Jadranski kot v 1. A slovenski ligi. Celjski konec je bil v soboto v ospredju zanimanja ljubiteljev košarke v Sloveniji, kajti na vrsti sta bila dva derbija.
V Laškem in Šentjurju sta se končala po predvidevanjih, prijetno pa je v gosteh presenetila Rogla z zmago, ki jo pelje proti sredini lestvice. Nov trener, enak scenarij
Laščani so minuli teden odigrali dve tekmi. Najprej so v sredo v 1. A SKL doma s težavo premagali Postojno. Ekipo je prvič in zadnjič vodil Ivan Sta-nišak, pomočnik prejšnjega trenerja Anteja Perice. Proti Postojni so se Laščani pošteno namučili, kajti gostje so bili blizu presenečenja v zadnjih minutah, ki pa so ga preprečili Aleš Kune (16 točk), Aleksandar Jevdžič (14, 9 skokov) in Jeff McMillan (14,13 skokov). V soboto pa je na klop Laščanov že sedel novi trener, 52-letni strokovnjak iz Srbije Boško Djokič. Tudi on ni prekinil serije porazov, ki je sedaj v Jadranski ligi dolga že kar 10 krogov. Proti Slovanu so sicer pivovarji odigrali dobro, bili blizu presenečenja, a v finišu ponovno izgubili. Tik pred koncem je bilo še 76:76, nato pa so svoje prste vmešali tudi slovenski sodnild, ki so dosodili osebno napako gostiteljem namesto Mihi Zupanu v napadu. In zmaga je še v drugo v tej sezoni pripadla Kodeljevčanom. Nejc Strnad (20), Damir Milačič (18) in Jeff Mc-
Šentjurčani so želeli onemogočiti predvsem šoštanjskega ideologa Miho Čmera (zžogo), kar jim je v precejšnji meri tudi uspelo.
REKLI SO
Trener Kemoplasta Damjan
Novakovlč: »Čeprav smo dobro trenirali, nisem vedel, kje smo, kajti prekinitev je bila dolga, a na srečo se nam ni poznala. Uspeli smo zaustaviti igro Čmera, s Čimer smo naredili veliko delo. Začeli smo s spremenjeno peterko, kajti Čebu-larja in Huňta sem štedil za drugi del. Želel sçm jima prihraniti moč in osebne napake.«
Trener Elektre Dušan Haupt-man: »Nismo uspeli v nameri, da domačine ustavimo na 75 doseženih točkah. Šentjurčani so me presenetili z zelo dobro obrambo, moji igralci pa z neupoštevanjem navodil. Tudi če bi se držali dogovora, bi bilo težko proti takšnemu Kemoplastu. S takšno igro bodo namreč Šentjurčani pošteno mešali štrene tudi slovenskim ekipam iz Jadranske lige, mi pa se bomo skušali iz tega poraza kaj naučiti.«
Sandi Čebular: »V klubu je vzdušje odlično. Ekipa je prava »klapa«. Posledica so dobri rezultati, ki pa so tudi plod dobrega dela trenerjev T\idi proti Rogli pričakujem težko tekmo, a seveda našo zmago, Še posebej, če bomo imeli spet takšno podporo gledalcev kot v soboto.«
Millan (17) so bili prvi možje domače ekipe, ki nujno potrebuje igralske okrepitve. V naslednjem krogu odhajajo Laščani na težko gostovanje k He-mofarmu in težko je verjeti, da se lahko niz neuspehov v mednarodni ligi prekine na vročem parketu v Vršcu.
Pravi derbi
Regijski in ligaški derbi je napolnil dvorano Hmševec v Šentjurju, gledalci pa so lahko uživali v odlični predstavi
obeh ekip. Šoštanjčani so bolje začeli so bili pod svojim običajnim nivojem.
srečanje! imeli v začetku druge četrtine že 12|točk naskoka, a nato je začel
Rógla je prijetno presenetila z zanesljivo zmago v Zagorju, zmago, ki jo pe-
delovati domači stroj. Trda obramba lje proti želeni sredini tabele. Ključ je preko vsega igrišča in dober, raznovr- bila druga četrtina, ki so jo Zrečani do-
sten napàd sta prinesla preobrat na parketu. Kemoplast je povedel za. 13 točk
bili za 11 točk, nato pa prednosti izpustili iz rok. Pet igralcev Rogle je imelo
v 21. minuti, Elektra se je 10 minut dvomestno število doseženih točk, Bošt-
Ski opening na Celjski koči
Na Celjski koči, do zdaj najboljšem slovenskem malem smučišču, je bil v soboto veleslalom posameznikov v organizaciji ZPO Celje. Prijavilo se je 32 tekmovalcev, razporejenih v Šest kategorij.
Najštevilnejša je bila kategorija moški nad 35 in do 55 let, kjer se je pomerilo štirinajst tekmovalcev, Najboljši absolutni čas je dosegel Anton Urlep, takoj za njim sta se uvrstila Srečko Forte, drugi najstarejši tekmovalec, in Janez Kušar. Prvo- in tretjeuvrščeni, oba iz Slovenskih Konjic, se tekem pogosto udeležujeta, zato ni bilo naključje, da sta v soboto odhitela že na naslednjo tekmo in izrazila zadovoljstvo ob skrbno pripravljeni progi. So pa bile ženske na letošnjem veleslalomu slabše zastopane. Pomerili sta se le dve, Amalija Grajžl v kategoriji ženske nad 35 let in Ines Gabriel med deklicami do 18 let, ter suvereno zastopali žensko smučarsko vrsto. Edi Krajnik, vodja prireditve, je bil kljub nekoliko slabši udeležbi zadovoljen, da jim je uspelo izpeljati tekmo, še zlasti ob dejstvu, da so mariborski kolegi zaradi narave v soboto morali odpovedati celo Zlato lisico. »Progo nam je uspelo uspešno pripraviti kljub nekoliko slabšim pogojem, kar nam daje zagon za pripravo in organizacijo naslednjih Ski opening tekem na Celjski koči,« je dejal. Velik delež za uspešno izpeljano tekmo gre tudi smučarskemu klubu Snežak, odgovornemu za postavitev 18 vratic, izvajanje meritev in zagotavljanje varnosti na progi. Zadovoljen je bil tudi Jaka Prelog, vodja smučišča: «Proge so vame in odlično pripravljene, zato ni naključje, da se Celjska koča uvršča med najboljša smučišča. To bomo skušali vzdrževati in dosegati tudi v prihodnje.« Organizatorji želijo, da bi tekme postale tradicionalne ter da bi se na Celjsko kočo vračalo veliko zadovoljnih smučarjev. MATEJA JAZBEC
kasneje še uspela približati na 65:62, nato pa ni bilo več prave obrambe za razpoložene domače napadalce, ki so jih gledalci ob koncu na nogah bučno vzpodbujali in z dolgim aplavzem nagradili za osmo zmago v sezoni. Sandi Čebular (22, 64-odstotni met) je bil prvi mož srečanja, odlično pa so mu asistirali Andrej Maček (16,5 skokov), Blaž Ručigaj (19, 60%) in Jim-mie Hunt (15, 6 skokov). Pri Elektri je največ pokazal Grega Mali (20, 4 trojke), soliden je bil še Salih Nuha-novič (16, 57%, 6 skokov), ostali pa
jan Sivka je svojim 18 točkam dodal še 9 skokov, Peter Jovanovič pa za 17 doseženih točk ni zgrešil niti enega meta.
V 1. A SKL Laščani ne bodo igrali med tednom, kajti srečanje proti He-liosu bodo igrali v sklopu Jadranske lige, derbi pa bo ponovno v Šentjurju, kamor h Kemoplastu, ki trdno drži mesto tik pod vrhom lestvice, prihaja okrepljena Rogla. Šoštanjčani potujejo v soboto v Škofjo Loko, kjer so vsekakor favoriti.
JANEZ TERBOVC Foto: GAŠPER GOBEC
Ojokié že
dvignil nivo igre
Tekmovalci skupaj z najbolj zaslužnimi za uspešno izveden veleslalom na Celjski koči
Prejšnji teden je KK Pivovarno Laško prevzel 52-letni srbski strokovnjak Boško Djokič. Največje uspehe je dosegel na klopi Železníka, v svojem tretjem mandatu je osvojil dve lovoriki. Trener je od leta 1997, njegove ekipe pa so se kar dvanajstkrat uvrstile v višjo ligo. Do konca novembra preteklega leta je bil trener novega beograjskega prvoligaša Avala Ade.
»Mislim, da je >krivo< predhodno sodelovanje z Reflexom v Jadranski ligi v prejšnji Sezoni, saj sem na ta način spoznal ljudi iz Laškega. Ko so se razšli s trenerjem Perico, sem bil brez službe. Odločili so se, da me povabijo. Z vesëljem sem prišel v Laško, ker spada med bolje organizirane klube. To je eden izmed glavnih razlogov, zakaj sem se odločil, da prevzamem trenerski stolček. Tudi cilj, tretje mesto v državnem prvenstvu, je realen.«
Debitirali ste v soboto. Kaj menite o igri, o pristopu igralcev?
Zadovoljen sem. Ne sicer najbolj s samo končnico, ko bi morali biti še bolj borbeni. Z malce več natančnosti v igri, Iz boljšim dogovorom in boljšo realizacijo prostih metov bi lahko tekmo s Slovanom tudi dobili.
Se vam zdi, da ste ekipi že dvig-
- Št. 3-10. Januar 2006
Boško Djokič
nili samozavest?
Prejšnjih tekem nisem najbolj spremljal, vendar se mi zdi, da imajo igralci večji motiv. In to smo od prve tekme tudi želeli. Vrhunska borbenost je bila moja prva zahteva od igralcev. Uspešno so jo izpolnili. Seveda ne dvomim, da ne bo tako na prihodnjih tekmah, kjer pa poleg dobre igre seveda pričakujemo tudi zmage.
JASMINA ŽOHAR Foto: VLADO LIPOVŠEK
PANORAMA
KOŠARKA
Jadranska liga - moški
14. krog: Pivovarna Laško - Geo-plin Slovan 76:82 (16:23, 34:36, 56:57); Strnad 20, Milačič 18, McMillan 17, Jevdžič 9, Vrečko 7, Kune 5; Dragič 19, Zupan, Pašalič 15. Vrstni red: Crvena zvezda, Železnik, Partizan, Cibona 24, Hemofarm 23, Vojvodina, Slovan, Široki 22, Zadar, Bosna 20, Olimpija 19, Zagreb, Helios 17, Pivovarna Laško 16. Jadranska liga - ženske 13. krog: Merkur - Gospič 68:60 (15:17, 30:25, 50:39); Čonkova 31, Er-kič 14, Libicova 10, Laskova 5, Jereb, Jurše 3, Komplet 2; Čakič 18, Luketič
14.	Vrstni red: Gospič, Šibenik 11-2, Merkur 9-4,_Struga 8-5, Vojvodina 84, Zagreb 7-4, Željezničar 2-11, Budućnost 3-9, Herceg Novi 2-10, Jedinstvo 1-11.
1. ASL
11.	krog: Alpos Kemoplast - Elektra 90:75 (19:29, 42:39, 65:60); Če-, bular 22, Ručigaj 19, Maček 16, Hunt
15,	Palčnik, Novak 8, Krušič 2; Mali 20, Nuhanovič 17, Nedeljković 13, Ivanovič 12, Čmer 9, Rošer 3, Bojić 2, Zagorje BZ - Rogla 72:87 (16:14, 30:39, 47:59); Leban 24, Zagore 11; Sivka 18, Meško, Jovanovič 17, J. Bro-lih 15, Čovič 11, P. Brolih 5, Hohler 4. Vrstni red: Slovan 22, Pivovarna Laško 20, Helios, Alpos Kemoplast 19, Elektra 18, Kraški zidar 16, Koper, Zagorje, Rogla 15, Postojnska jama, Loka kava 14, Krka 11.
1. BSL 13. krog: Bežigrad - Celjski KK 71:72 (17:17, 38:38, 65:50); Ham Gerdin 15, Debevec 13; Zinrajh 20, Zdovc 13, So-tošek 9, Temnik 7, Petrovič, Šarlah 6, Ploj 4, Tilinger 3, Ambrož, Brkljačič
2,	Banex - Litija 89:97 (18:26, 34:59, 55:73); Keblič 28, Goleš 17, Remus 12, Djakovič II, Veren 7, Kočar 6, Gačnik
3,	Ribič, Vipotnik 2, Šmid 1; Pušič 39, Trifunovič 11, Hopsi - Olimpija mladi 86:75 (29:23, 45:37, 63:57); Rizman 32, Goršek 13, Pungartnik 11, Godler 9, Gržina 8, Tajnik 6, Podvršnik 5, Go-ropevšek 2; JaŠič 18, Podobnik, Ma-rolt 14. Vrstni red: Triglav, Hopsi 24, Nova Gorica 22, Rudar, Bežigrad 20, Radenska 19, Hrastnik, Olimpija mladi, Kolpa, Litija 18, Banex, Celjski KK 17, Cerknica, Portorož 16.
2. SL - vzhod
12.	krog: Jezica - Pivovarna Laško mladi 83:69 (19:26, 34:39, 59:51), Prebold - Ruše 54:74 (15:18, 31:35, 41:51), Nazarje - Ptuj 79:75 (21:24, 35:44, 59:59). Vrstni red: Maribor 23, Grosuplje 22, Ježica 21, Janče 20, Ruše, Nazarje, Prebold 17, Ilirija 16, Pivovarna Laško mladi 14, Ptuj 13.
1. SL - ženske 12. krog: Konjice - Ilirija 58:84 (14:20, 34:41, 51:63); Lubej 16, Šrot 12, Baloh 9, Javornik 8, Strašek 5, Mlakar 3, Fendre, Gaberšek 2; Škof 16, Hočevar 13. Vrstni red: Ježica 24, AJM Maribor 23, Sežana, Ilirija 21, Odeja 19, Domžale 17, Konjice 15, Črnomelj, Neso Lhke Postojna 14, Jesenice 4.
Savinjska liga -Brglez.com 6. krog: Parižlje - Tweéd 70:76, Fantasy - Odgovor 75:67, GGSteklarstvo - Gomilsko 65:97, Werinox - Pizzeria 902 56:62, Pivovarna Laško veterani - Brglez.com 79:91. Vrstni red: Brglez.com 12, Gomilsko, Fantasy, Tweed 10, Parižlje, GG Steklarstvo 9, Pizzeria 902, Pivovarna Laško veterani 8, Werinox, Odgovor 7.
ŠPORTNI KOLEDAR
SREDA, 11.1.
ROKOMET
1. SL - Ženske. 11. krog: Celje Celjske mesnine - Bmja, Ptuj - Celeia Žalec (19).
1ŘČ
ILTURA

ZA ZAVESO

Manca Ogorevc
Nekateri verjamejo, da se sanje lahko uresničijo. Pa se lahko uresniči tudi gledališka vloga? Da je mogoče tudi to, je dokaz zgodba Mance Ogorevc, stalne članice Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Gorenjke, ki se ji je Celje prikupilo. A jo je ljubezenska zgodba, kot bi bila vzeta iz duhovite komedije Vinka Moederndor-ferja Na kmetih, postavljene na turistično kmetijo, ki so jo igrali v sezoni 2003/04, potegnila na Bled. Pred kratkim se je Ma-rička, se pravi Manca, iz Radovljice preselila k fantu v turistični penzion Bere. Pod belo kapo Straže, v jedilnici penziona, je na ponovoletni dan nastal pome-nek z Manco, ki bo kmalu tudi »mamca«.
Torej je le mogoče, da se gledališka vloga spremeni v resnično?
Očitno je. Meni ljuba vloga v komediji Na kmetih, za katero sem tudi prejela naslov žlahtne komedijantke na Dnevih komedije,
se v tem okolju udejanja _
v srečo, ki bo popolna v maju.
Z novo vlogo. Vlogo mamice, kajne?
Vsi se veselimo tega. Materinstvo bo poslej moja glavna vloga.
Kako pa ste prišli do prve v celjskem gledališču?
Že pred koncem igralske akademije sem bila povabljena k sodelovanju in ponudbo Celjanov sem z veseljem sprejela. Potem so me sprejeli medse in sem ostala. Še sama ne morem verjeti, da je minilo že sedem let.
Ves čas ste se vozili na vaje, predstave. Zakaj se niste preselili?
Celje se mi je sicer prikupilo, ne pa toliko, da bi se preselila izpod mojih gora. Zato sem veliko časa preživela v avtu, v adrenalinskih vožnjah: v Celje in nato hitro nazaj na Gorenjsko, ki jo imam tako srčno rada.
Vas to okolje ob jezeru in v alpskem stilu urejenem penzionu kdaj spomni na igro Na kmetih? Bi odlomek mlade, podjetje, mične šefice na kmečkem turizmu, lahko odigrali kar domačimi gostom?
Moji te predstave, žal. niso videli. Vedno pa se pohecam, da če bi prišla v tisti rdeči oblekci, v kateri sem se pojavila v predstavi Na kmetih, bi videli in vedeli, da res sodim sem. Ja, enkrat, ko pride čas za to, bom res odigrala kakšen odlomek iz predstave. Mislim, da bi bilo zabavno.
Med odigranimi vlogami v Celju vam je pri srcu zlasti ...
Joj, musical Chicago. To je bila zagotovo ena od vlog, ko sem morala pokazati več kot samo igralske sposobnosti. Veliko je bilo petja, plesa in še vedno si včasih nostalgično zavrtim posnetek s te odlične predstave. Vendar bi poleg Velme Kelly v Chicagu omenila še Doro iz Seksualnih nevroz naših staršev.
Se vam je po teh, odmevnejših vlogah in predstavah dogajalo, da so vas ljudje ustavljali na ulici?
Ja, ravno to se mi je dogajalo, da so mi neznani ljudje v trgovini ali pa na ulici, v kinu, čestitah za kakšno uspelo vlogo. Tega sem bila iskreno vesela.
Igralstvo imate v krvi. V sorodu ste z veliko igralko Mileno Zupančič.
Z mojo pokojno mamico sta sestrični. Pogosto se videvamo. Zelo jo cenim.
Vas je ona navdušila za igralstvo?
V veliki meri res. Vselej je bila moj velik idol, še ko sem kot majhna deklica hodila k njej na obisk. In spominjam se je še iz obdobja, ko je bila v višku svoje gledališke in filmske slave v jugoslovanskem prostoru. Zares imenitna je.
Se spominjate tudi njenih nasvetov?
Čeprav je vedela, da sem v srcu že odločena, mi je večkrat dejala: >Upam, da se ne boš odloČila za igralski poklic, ker je res težek^ Zdaj vem, da je imela prav.
Imata še kaj skupnega z Mileno?
Ljubezen do domačih krajev. Tudi ona se vsa leta vozi v Ljubljano iz Bohinjske Bele in je zaljubljena v Gorenjsko, kot jaz. Skupno nama je to, da se radi vračava iz mest domov. Pod gore.
Kaj pa dolge počitnice. Poletje? Letošnje bo drugačno. Pa prej?
Sem veliko potovala in videla veliko lepih dežel. Na srečo je tudi moj partner navdušen popotnik in že načrtujeva, kako bomo potem, ko bo otročiček malo zrasel, skupaj potovali in odkrivali čuda sveta. Najbrž najprej na Tajsko.
Razen Gorenjske, seveda, je najlepši kotiček na svetu, ki ste ga videli ...
Zagotovo otočje Galapagos. Zdaj si vsak večer vzamem nekaj minutk in mojemu otro-čičku prebiram Malega princa, ker imam ob tej knjigi in sličicah v njej asociacijo na Galapagos. Fascinantno je bilo plavati z morskimi psi in doživeti Darwinovo evolucijsko teorijo. Ali pa Indija! Himalaja! Gorenjska!
MATEJA PODJED
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Ana Arnšek, Škapinova 3, Celje.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje.
• ^ ZA ^
11 ZAVESO I
Glasujem za najljubšo igralko:
AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
»Brez Celjanov ne gre.ff
Oddelki fakultete za glasbo s sedežem v Velenju naj bi bili tudi v Celju
Poročali smo že, da sta velenjski župan Srečko Meh in rektor mariborske univerze dr. Ivan Rozman v začetku lanskega decembra podpisala pismo o nameri o ustanovitvi nove članice mariborske univerze na področju glasbenega izobraževanja s sedežem v Velenju. Nova fakulteta za glasbo bo nedvomno velika pridobitev tudi za celjsko regijo, česar se veselijo tudi v Glasbeni šoli Celje.
Znano je, da imajo Velenj-čani odlične prostorske pogoje na obstoječi glasbeni šoli in da za projektom finančno stoji tudi njihova občina. Žal je v Celju nekoliko drugače. S strani Glasbene šole Celje so bili storjeni številni koraki za morebitno študij-
sko nadgradnjo, tako v kadrovskem kot tudi vsebinskem smislu. Vse pa se je ustavilo pri prostorski problematiki, pri čemer je šola sama nemočna. »V Celju se kljub temu veselimo, da bo v regiji ustanovljena fakulteta za glasbo,« pravi ravnatelj celjske glasbene šole mag. Vid Marčen, »saj pričakujemo tvorno in korektno sodelovanje med Velenjem in Celjem.« Med obema ravnateljema je bil namreč sprejet dogovor, da bo nekaj, oddelkov fakultete tudi v Celju, prav tako ni izključeno, da bi Celjani za fakulteto v prihodnje prispevali tudi del učnega kadra. To potrjuje tudi ravnatelj velenjske glasbene šole mag. Ivan Marin, ki pravi, »da brez Celjanov seveda ne gre«, pri čemer ima v mi-
slih dejstvo, da sta za bodoče študente potrebni obe srednji glasbeni šoli - celjska in velenjska. A do podrobnejših dogovorov o študijskih programih, učiteljih, nosilcih predmetov še ni prišlo, pri čemer v Mestni občini Velenje pričakujejo, da se bodo z rektorjem mariborske univerze sestali v roku enega meseca. Prav tako je še preuranjeno govoriti o vrednosti naložbe v fakulteto, kot tudi o tem, kdaj bo sprejela prve študente. To vsekakor še ne bo prihodnje leto, saj je treba urediti vrsto zapletenih postopkov, kot sO elaborat o ustanovitvi fakultete, postopki znotraj univerze in njeno preoblikovanje, kar mora potrditi tudi parlament...
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Zakorakali v Aškerčevo leto
Na včerajšnji dan pred 150 leti se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil mojster balad in romanc Anton Aškerc. Ta visoki jubilej bodo v občini Laško letos obeležili s številnimi prireditvami, med katerimi je bila prva nedeljska predstavitev knjige o Antonu Aškercu v Rimskih Toplicah. Knjigo Brodnikova oporoka je napisal Ivan Sivec.
Bilo je lani ob tem času, ko je Ivan Sivec obiskal Aš-kerčevino in spregovoril o svoji bogati literarni poti. Tisti večer ga je predsednica KD Antona Aškerca iz Rimskih Toplic Milena Suhodolčan vprašala, ali bi napisal knjigo tudi o Antonu Aškercu. Sivec se je brez oklevanja lotil pisanja, pri čemer ga je najbolj navdihovalo vprašanje, zakaj je Aškerc s svojo osebnostjo naletel na tolikšno nespoštovanje okolice, ko je pa Slovencem vendarle dal toliko lepega. Z velikim spoštovanjem se je pisatelj lotil iskanja gradiva o pesniku, pri čemer je precejšnjo vzpodbudo dobil tudi v lokalnem okolju. Veliko podatkov o največjem
Pisatelj Ivan Sivec (desno) z Aškerčevim pranečakom Avgustom.
slovenskem epiku je našel v Osrednji knjižnici Celje, ob tem pa seveda pri Aškerčevem pranečaku Avgustu in drugih posameznikih. Čeprav ima Ivan Sivec Aškerca »v krvi« že tako rekoč od malih nog, je pri proučevanju njegovega življenja in dela spoznal marsikaj novega, pri čemer ga je najbolj presenetilo dejstvo, da so pesniku v svetu dajali večje priznanje kot doma. Pri tem upa, da bo knjiga, ki jo je finančno podprla Občina Laško, vsaj malce popravila takšen vtis. V Brodnikovi oporoki je pisatelj iskal predvsem Aš-
kerčeve pozitivne stvari, saj je bil mojster balad in romanc v literarni zgodovini prikazan preveč enostransko in negativno. Ali kot je v spremni besedi zapisal Avgust Aškerc: »Prikaz Antona Aškerca kot duhovnika in pesnika sledi zgodbi njegovega življenja. Slika ga takšnega, kakršen je bil v resnici : kot poštenega in pokončnega moža, pripravljenega v vsakem trenutku na boj za narod, za slovenstvo, neomajnega v prepričanjih in načelih, ne glede na posledice, ki so po navadi sledile.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Ime in priimek: Naslov:__
Glasujte za naj igralca/igralko!
Bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje še vedno lahko glasujete za najljubšega igralca oziroma igralko SLG Celje.
Doslej se je nabralo že blizu 700 kupončkov. Med igralci je s 140 glasovi trenutno na prvem mestu Miro Podjed, za njim je s 131 glasovi Renato Jenček, tretji je Tarek Rashid (42), sledijo pa Bojan Umek, Kristjan Guček, Zvone Agrež, Vladimir Vlaškalič, Aljoša Koltak, Mario Šelih, Igor Žužek, Damjan Trbovc, Igor Sancin, David Čeh, Rastko Krošl in Stane Potisk. Med igralkami trenutno vodi Anica Kumer s 179 glasovi, Tjaša Železník je doslej s 87 glasovi na drugem mestu ter na tretjem Lučka Počkaj (67), za njimi pa so se uvrstile Barbara Vidovič, Minca Lorenci, Jagoda, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik in Barbara Medvešček.
Kulak in seks skupaj stokrat
Uspešni predstavi prejšnje sezone še vedno navdušujeta občinstvo
Dobre predstave občinstvo rado gleda tudi večkrat. Zlato pravilo vseh gledališč sveta drži tudi za Slovensko ljudsko gledališče Celje, ki ima na seznamu kar nekaj takih predstav, ki so zaznamovale posamezna obdobja. Očitno zadovoljna je zato tudi umetniška voditeljica SLG Celje mag. Tina Kosi, še bolj občinstvo, ki so mu predstave namenjene.
Iz zadnjega obdobja, iz sezone 2004/05, sta to po priljubljenosti med občinstvom zagotovo Partljičeva trpka komedija Moj ata socialistični kulak, v režiji Mihaila Babia-ka, in monodrama Daria Foa, Nobelovega nagrajenca za književnost. Seks? Izvolite, in naj vam tekne, v režiji Mihe Alujeviča. Obe so zaigrali že petdesetkrat.
Ob rednem, obsežnem delu, se v SLG Celje pripravljajo na festival Dnevov komedije med 10. februarjem in 5. marcem. Na sporedu bo osem tekmovalnih predstav slovenskih poklicnih gledališč in Špas teatra. Zanimanje za festival smeha je že zelo veliko. V gledališču pred tem dogodkom za 13. januar sklicujejo novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavih podrobnosti letošnjega festivala.
Monodrama Seks? Izvolite, in naj vam tekne, ki jo odlično, vsakič nekoliko drugače,
Prizor iz predstave Moj ata socialistični k
odigra celjska igralka, nosil- Enodejanka Seks? Izvolite,
ka Borštnikovega prstana, Anica Kumer, je doživela 50. ponovitev na silvestrski večer pred nabito polno dvorano. »Vzdušje je bilo enkratno, večer nam bo vsem skupaj še dolgo ostal v spominu,« opisuje dogodek prvakinja SLG Celje. »Ob takšnih predstavah, preplavljenih z emocijami, šo pozabljeni prenekateri trenutki trdega dela, ki so spremljali nastanek težke in zahtevne monodrame. Odzivi na predstavo so vselej in povsod fantastični in mnogi so predstavo, tako so mi povedali, videli trikrat in še večkrat. Seveda jo bom z veseljem še igra-
VODNIK
19.00 Knjižnica Laško_
Radovan Ridl: Južna Kitajska
potopisno predavanje 20.00 Dvorana Doma II.
slovenskega tabora Žalec Fđdil Hadžić: Državni lo-
gledališki abonma Torek in
10.30 in 16.30 Muzej novejše
zgodovine Celje_
Demonstracija obrtnika - modistinja Marta Žo-
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center
božični koncert
18.00 Osrednja knjižnica Celje -Levstikova soba Miran Aplinc: Vošnjaki -industrial« iz Šoštanja
19.30 SLG Celje
E. Ionesco: Inštrukcija
•n abonmaja
17.00 Dvorana Doma II.
slovenskega tabora Žalec Ivica Šimić: Princeska na
cicibanov abonma in iz-
18.00 Velika dvorana Mestne
_ občmeVelenje____
Poslanski večer, gost Matjaž Hanžek 19.00 Galerija Velenje
Figura v evropskem pro-
razstavazmednarodno udeležbo slikarjev in kiparjev 19.00 Mladinska knjiga Celje Geina potopisna predavanja: Turčija v očeh moto-
predava Martin Slavko, popotnik in motorist
19.19 Knjižnica Velenje__
Cunami potopisni večer 19.30 Kulturni center Laško
O snobih in druge zgodbe . korekomedijaPoloneVetrih in Mojce Horvat
21.00 Local______
Slovenska glasbena skupina Gušti & Polona toncert
. naj vam tekne! je zelo dolg, obširen, večinoma avtobiografski monolog v stilu predavanja. Groteskno in ironično besedilo razkriva, da smo še vedno ujeti v idejo, da je ženska seksualnost nekaj umazanega in grešnega. Če morda nevednega gledalca na videz zavede naslov predstave, ga vsebina in igra prepričata o nasprotnem. Zato toliko ponovitev predstav ne čudi. Kvečjemu razveseljuje!
Komedija Moj ata socialistični kulak, vzeta iz iste sezone 2004/05, je tudi že doživela 50 ponovitev. Z velikim uspehom jo celjski gle-dališčniki igrajo doma in na gostovanjih, tudi na tujem (Trnava na Slovaškem). Predstava, avtor Tone Partljič jo označuje kot bridko komedijo, je ena tistih, ki ji čas očitno ne gre do živega. Zgodba o usodi malega človeka, postavljenega v čas revolucije, ko se ustvarjajo nove družbene vrednote, ki so le na videz humane in človeške, je starejšim gledalcem blizu in jim je nekako znana. Mlajše pa primer Jožeta Maleka, ki pride z vojne v domačo vas poln idealov, na svoj način zabava. Ata, Jožeta Maleka, igra Renato Jenček. Ob njem se zvrsti plejada izvrstnih likov celjskih igralcev. Renato Jenček pravi, da mu je ta vloga prirasla k srcu, da predstavo skupaj s kolegi zelo rad igra, saj jo občinstvo vselej in povsod dobro sprejme. »Na tak sprejem pri občinstvu upamo v gledališču tudi 17. januarja, ko bo znova na programu komedija, ki bo imela tudi pridih slovesnosti 50. ponovitve, saj prej zaradi zasedenosti igralcev in ponovitev na gostovanjih, dogodka nismo posebej obeležili,« komentira dogodek upravnik Borut Alujevičl
Ker ansambel SLG Celje šteje le 24 članov, je več predstav iz minulih sezon težko obdržati na repertoarju. Tako bo v komediji Moj ata socialistični kulak v lik učiteljice namesto Mance Ogorevc vskočila Anica Kumer (v tej vlogi se je spomnimo tudi iz istoimenskega filma), v predstavi Dvojčici pa bo Manco zamenjala Jagoda.
Vodja programa SLG Celje Jerneja Volfand pa je iz arhiva izbrskala kar nekaj tako odmevnih predstav iz zadnjih let, ki so doživele 50 in več ponovitev. V glavnem so to komedije (zanimivo, da domačih komediografovi in otroške oziroma mladinske predstave. To so: Gospa poslančeva (74 ponovitev), Vaja zbora (89), Limonada Slovenica (52), Podnajemnik (51), Na kmetih (68), Ronja, razbojniška hči (59), Dvojčici (52) ...
MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC
Željko Opačak razstavlja •
Akademski slikar Željo Opačak bo vsak mesec v svojem ateljeju Na okopih 2 b, v nastajajoči umetniški četrti Celja, pripravil novo razstavo, na katerih bo predstavljal podobe Celje v različnih umetniških slogih.
Celjska umetniška četrt počasi dobiva svojo vsebino. Če smo pred prazniki v decembru doživeli otvoritev galerije erotične umetnosti Račka v Gosposki ulici, je po novoletnih praznikih z razstavno dejavnostjo začel tudi akademski slikar Željko Opačak. Umetnik, rojen v Banji Luki, je slikarstvo študiral na Fakulteti za likovne umetnosti
v Beogradu, kjer je opravil tudi magisterij. Že VTSto let živi, dela in ustvarja na Celjskem, likovno umetnost pa poučuje na šolskem centru v Velenju. V njegovem ateljeju Na okopih so trenutno na ogled tri njegove podobe Celja, ki jih je ustvaril v kubi-stičnem slikarskem slogu, značilnem za dvajseta leta prejšnjega stoletja. Sam pravi, da bo postregel s podobami mesta vsakokrat v drugem slikarskem slogu, ki so zaznamovali slikarstvo 20. stoletja. Poleg tega pa je v njegovem ateljeju moč videti slike in skulpture, pri čemer gre pa za ciklus zadnje večerje.
ŽB, foto: SHERPA
Koncert kvarteta Avre
Pevski kvartet Avra je najmlajša pevska skupina na Polzeli. Prvo obletnico praznujejo v tem mesecu, na samostojnem koncertu pa so se predstavili v polzelski župnijski cerkvi.
Koncert je vodila Petra Bastl, ki je med drugim povedala, da v kvartetu Avra prepevajo Andreja in Vid Jelen, Rok Bastl in Ana Ožir. Mladi pevci so se našli v Mešanem pevskem zboru Oljka Polzela, ko so po vajah večkrat krenili še po svoje in ob tem tudi zapeli. Kaj hitro so ugotovili, da se glasovno zelo ujemajo in iz začetnic svojih imen sestavili ime kvarteta. Prepevajo pesmi domačih in tujih avtorjev, tudi zahtevne, tako da lahko zadovoljijo tudi zahtevnejše poslušalce.	TT
Kvartet Avra med nastopom v župnijski cerkvi na Polzeli
16	informacije	novi isđn1k
Tone Pančur s svojo trofejo
Luknja v Savinji
Po petih sušnih sezonah lova na sulca se je Tonetu Pančurju, ki je član Ribiške družine Šempeter, nasmehnila velika ribiška sreča. Uspelo mu je ujeti kralja med rečnimi ribami, ki velja za pravi trofejni ulov in bo prepariran še dolgo spominjal na ta dogodek.
Tone Pančur, ki je član RD Šempeter že 30 let, je velik ljubitelj narave in ribolova. Slednji mu pomeni predvsem sprostitev po delu in športni užitek. Nekaj posebnega in doživetega je zagotovo lov na sulca. Tako je bilo tudi ob koncu lanskega leta. Bilo je dan pred božičem, ko se je odpravil na lov k Podvinskemu jezu na Savinji. Ura je bila 12.30, ko je sulec zagrabil umetno vabo in postal njegov plen. Pravzaprav je bil to neobičajen čas, saj sulec običajno prijemlje zjutraj in proti večeru. Ko ga je Tone zvlekel na suho, je šele doumel, da se mu je nasmehnila res prava ribiška sreča. Dobro rejen sulec je bil dolg le tri centimetre manj kot meter, medtem ko je tehtnica pokazala deset kilogramov.
Tone Pančur, ki lovi v vodah po Sloveniji in kdaj tudi v tujini, je ob velikem ulovu povedal, da mu od vseh slovenskih voda največ ribolovnih užitkov nudi prav domača Savinja. Tokratni ulov to le potrjuje.	DN
Pomoč še prihaja
Prednovoletna akcija zbiranja odej in hrane za mariborsko zavetišče, ki jo je na Celjskem začel Konjeniški klub Celje, bo zaradi velikega odziva radodarnih ljudi trajala še vsaj do 20. januarja.
Tako je dejala Manca Mirnik, članica celjskega konjeniškega kluba, ki je akcijo na celjskem področju organizirala. »Najprej smo pomoč nameravali zbrati kar v klubu, kmalu se je akcija razširila še čez klubske zidove,« pripoveduje Mimikova. »Bližnji podjetnik, ki ima v Celju trgovino z živalmi, je celo prispeval 200 kilogramov hrane, odejic pa se je nabralo ogromno.«
»Odziv celotne Slovenije, ne samo Celja, je bil enkraten, že skorajda neverjeten« pravi Zmago Miiller iz mariborskega zavetišča, »paketi s hrano, odejami in starimi puloverji so prihajali celo po pošti, nekaj smo prejeli tudi finančnih sredstev.« Glede na to, da kužke zaenkrat ne bo zeblo, celjski klub poziva ljudi, naj darujejo predvsem hrano, kakšne igračke in ostale stvari, ki lahko kosmatim brezdomcem polepšajo življenje. Zbrano pomoč bodo celjski konjeniki zavetišču predali konec meseca.	RP
Pomagajmo brezdomnim kužkom!
V prazničnih dneh si žalostne oči kužkov in muc, ki začasno prebivajo v zavetišču, še bolj želijo prijaznih lastnikov, ki bi jih popeljali v novi dom. Zato smose v Konjeniškem klubu Celje odločili, da jim po svojih močeh pomagamo. Za mariborski azil za brezdomne živali bomo do 20. januarja zbirali odeje, brisače, rjuhe, igrače, hrano in priboljške, da bodo prazniki tudi zanje nekaj posebnega. Zato vabimo vse, ki imate kaj od zgoraj naštetega, da to pripeljete v Konjeniški klub Celje, v Skotjo vas 51, vsak dan po 16.30 uri. Akcija bo potekala do 20. januarja 2006, ko bomo zbrane stvari odpeljali v mariborski azil. Pomagajte tudi vi I brezplačna objava
PALMERS
P
OPLESKARSTVO I PODPEČAN s.p.
Zlatarna STOZIR
AVTO - MOTO FERJAN. Ferian Milan s.d.. avtoservis-vulkanizacija- klima naprave- diagnostika vozil-servis motorjev-servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041675 010-10% popusta velje za storitve
-	Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško 24/A, tel.:041621018,748 90 60-20% popust
-Casino Faraon Celje. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p., Ulica talcev 3,3310 Žalec- 5% popust
-FotoRizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve Galeri ja Oskar Koooi nature design - M.B. Dolinar d.o.o.. Šlandrov trg 25,3310 Žalec 10% popust za vse izdelke - Uokviranie - steklarstvo Galerija Volk. Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35-10% popust -Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit - Hervis Celje. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10%popust - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 37« popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	Marque Alenka. Center za nego obraza in telesa, Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust
-	Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust
-Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovce - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - Palmërs. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu
-	Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-Protect servis. Ul. Leona Oobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovce - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje. P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijska cene. Popusti se ne seštevajo -Slada, d.o.o.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 0349047 70, GSM 051626 793-10% popust. -Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60 -10% popust
-	Slikopleskarstvo Podpečan. Vel. Pirešica 27h, 03 572 8418. GSM 031696164- 5% popust na delo (brez materiala)
-Time out (Golovec na celjskem sejmišču), Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust -Top-fit d-o.o,. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust - Witbov Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust
_ - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000Celje -10% popust - Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
m
i
■živite ceneje!
i
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO ■S POPUSTOM NA KARTICI

Simer

__jij.Iù>l>îr
MarQuise
Mlekarna Celeia
nizœaùa
cl-bmnci
NOVI TEĐI
KRONIKA
17
S policije odhaja tudi tiskovni predstavnik
Odhod Mirana Korena še nepojasnjen - So za kadrovske menjave krivi pritiski?
Na celjski policiji smo v zadnjem času priča pogostim kadrovskim menjavam, še zlasti, kar se tiče njenih predstavnikov za odnose z javnostmi. Po odhodu Irene Go-renjak, ki je na tem delovnem mestu službovala najdlje, se je za tem zvrstilo kar nekaj imen, a le za kratek čas. Tudi Miran Koren, dosedanji tiskovni predstavnik celjske uprave, odhaja. Po slabem letu in pol službovanja v Celju odhaja na ministrstvo za obrambo.
Včeraj smo ves dopoldan zaman poskušali priklicati Korena za podrobnejšo obrazložitev njegovega odhoda in premestitve na novo delovno mesto. Po informacije smo se obrnili tudi na njegovega namestnika Božidarja Pezdevška, vodjo OKC-ja, kjer smo dobili odgovor, da na celjski upravi niso pristojni za dajanje izjav o njegovem odhodu. Na Ge-
neralni policijski upravi v Ljubljani pa so nam le skopo sporočili, da se v policiji načrtujejo kadrovske spremembe oziroma premestitve v druge državne organe na podlagi določb 149. člena in 150. člena Zakona o javnih uslužbencih. Ker pa ti postopki še potekajo, sprememb ne bodo komentirali. Predvideva pa se, da bo danes o tem kaj več spregovoril generalni direktor policije Jože Romšek, ko se vrne s službenega potovanja.
Služba za odnose z javnostmi na ministrstvu za obrambo pa je sporočila, da naj bi Miran Koren po sporazumnem sklepu obeh predstojnikov naslednji dan po dokončnosti sklepa o premestitvi prenehal opravljati dela in naloge na ministrstvu za notranje zadeve ter nadaljeval delovno razmerje za nedoločen čas na ministrstvu za obrambo, v Direktorátu za obrambne zadeve. Upravi za
obrambo Celje, Izpostavi za obrambo Celje, in sicer na delovnem mestu svetovalec za vojaške zadeve. »Podpisanega sklepa od ministrstva za notranje zadeve še nismo prejeli,« dodajajo.
Korenov odhod poraja kar nekaj vprašanj. Ob vsem tem se namreč sprašujemo, zakaj tako nenadni in pogosti odhodi nekaterih zaposlenih s celjske policije. Predvsem njenih predstavnikov za odnose z javnostjo, še zlasti ob dejstvu da na celjski upravi venomer poudarjajo, da sodijo med najbolj odprte uprave v Sloveniji. So prav ti tisti, ki so zaradi malomarnosti nekaterih vodilnih in s tem slabega »imidža« v javnosti najbolj na udara in zato plačujejo svoj davek z odhodi in premestitvami na draga delovna mesta? Najverjetneje pa odhodom botrujejo tudi ne-primerni odnosi med zaposlenimi znotraj
Ali bo Miran Koren ob odhodu dal za pijačo?
policije in tisti, ki se uklanjajo in podležejo pravilom igre, jo odnesejo še najbolje.
MATEJA JAZBEC, foto: GK
Kradejo zračne blazine
lwH
HALO, 113
Lani in v začetku januarja letos je bilo v celjski policiji podanih kar 41 prijav vlomov v vozila ter tatvin zračnih blazin. Celjski kriminalisti so po obsežni preiskavi, ki še vedno poteka, ugotovili, da gre v večini primerov za tatvine zračnih blazin iz vozil ter v nekaj primerih za kazniva dejanja krive ovadbe.
Zadnje tovrstne tatvine so zabeležili v noči s torka na sredo, ko je bilo v Celju vlomljeno v pet osebnih avtomobilov, iz katerih je neznani storilec odtujil predvsem zračne blazine. Tako je bilo
v Opekarniški ulici vlomljeno v osebna avtomobila znamke VW Golf in Passat, iz katerih je nepridiprav od-montiral obe prednji zračni blazini v skupni vrednosti približno osemsto tisoč tolarjev. Na podoben način je neznanec vlomil tudi v osebna avtomobila znamke VW Golf, parkirana v Pucovi ulici. Lastnika obeh vozil pogrešata prednje zračne blazine, v enem primerú je bil iz vozila odtujen še avtora-dio. Lastnika sta skupaj oškodovana za približno 840 tisoč tolarjev. Vlomljeno je bilo tudi v osebni avtomo-
bil VW Passat v Iršičevi ulici v Celju, kjer sta bili iz vozila odtujeni zračni blazini nà voznikovi in sopotniko-vi strani. Lastnik je z dejanjem oškodovan za petsto tisoč tolarjev.
Tatvine in krive ovadbe izgledajo tako, da osumljenci iz vozil odstranijo zračne blazine in jih po prijavi v vozilo zopet namestijo. To lahko naredijo na način, da prijavijo lažno prometno nesrečo, pred katero v vozila namestijo že aktivirane zračne blazine, pri čemer po prometni nesreči originalne zračne blazine spet namestijo v vozila. V obeh pri-
merih-gre za kasnejše uveljavljanje premoženjskih zahtevkov pri zavarovalnicah in izvrševanje kaznivih dejanj goljufij. Pri pregledu vozil so policisti v sodelovanju z zavarovalnicami ugotovili, da so bile v vozilih nameščene zračne blazine, ki so bile odtujene iz vozil na območju celjske in drugih policijskih uprav. Gre predvsem za primere, ko so oškodovanci kaznivih dejanj tatvin ali osebe, ki so se jim zračne blazine aktivirale ob prometnih nesrečah, le-te kasneje nabavili na črnem trgu.
MATEJA JAZBEC
Kdaj krajše kolone v Dobovcu?
Nekoč za Dobovec niso vedeli niti vsi občani Obsotelja, danes ga pozna vsa Slovenija ter tujina. Vas na sloven-sko-hrvaški meji je znana po velikem mednarodnem mejnem prehodu, ki žal še vedno ni urejen, kot bi moral biti. Na mejni prehod, ki je v Sloveniji med najprometnejšimi, se zato jezijo tako domačini kot tovornjakarji.
Slabe volje so vozniki to- v dolgih kolonah, prav tako vornjakov, ki morajo' čakati prebivalci te krajevne skupnosti. Prebivalci slovenske vasi Trlično so morali najprej, po nastanku nove državne meje, dolga leta na poti zdoma čez mejni prehod, nato je bila zanje pred nekaj leti urejena obvozna cesta. Zdaj so pogosto celo v težjem položaju, saj jih kolone tovornjakov ovirajo, da ne morejo nikamor niti po obvozni cèsti. Bojijo se tudi posledic v primera, da bi bila potrebna nujna gasilska ali zdravniška intervenci-ja.
Posebej zaskrbljeni so pešci, saj Dobovec pločnika še ni-
ma, prebivalci se prav tako jezijo na povsod odvržene smeti, ki jih puščajo zdolgočaseni tovornjakarji. Edino rešitev vidijo v celoviti ureditvi mejnega prehoda Dobovec ter s tem v krajših kolonah in večji prometni varnosti.
Po ureditvi mejnega prehoda Gruškovje, ki je najbližja povezava med Mariborom in Zagrebom, so pričakovali, da bo v Dobovcu končno manj gneče, vendar se je zgodilo nasprotno. "ïïidi prihodnost ni rožnata, saj se bo promet proti Hrvaški ter naprej, v druge balkanske države, v prihodnosti še povečal.
Župan Rogatca in poslanec Martin Mikolič po zadnjih pogovorih s prometnim ministrstvom pričakuje, da bo mejni prehod Dobovec, eden od dveh v rogaški občini, ustrezno ure-- Št 3-10.
Dolgi prsti
V	sredo je nepridiprav vlomil v stanovanjsko hišo na Strmci, kjer je odtujil gotovino in zlat nakit. Lastnika sta z dejanjem oškodovana za 1,8 milijona tolarjev. Vlomili so tudi v hišo na Cesti na grad v Celju, v kateri so iz vgrajenega trezor-ja odnesli 800 tisoč tolarjev, iz predala omare na hodniku pa je nepridiprav izmaknil tudi žensko zlato zapestnico, vredno sto tisoč tolarjev.
V	noči na petek je neznanec vlomil v prostore društva v Ulici mesta Grevenbroich v Celju. V lokalu si je prisvojil več steklenic žganih pijač, diatonično harmoniko in več glasbenih komponent različnih znamk, pri čemer je lastnika oškodoval za milijon tolarjev.
Vlomilci, ki svoje delo opravljajo pretežno na gradbiščih, niso počivali niti med prazniki. Na gradbišču stanovanjskega bloka v Šentjurju je nekdo vlomil v gradbeno barako in odtujil opažni gradbeni material, vreden kar štiristo tisoč tolarjev. Vlomljeno je bilo tudi v poslovne in skladiščne prostore podjetja na Ljubečni, pri čemer sta bila odtujena varilni aparat in batni kompresor v vrednosti tristo tisoč tolarjev.
jen v najboljšem primeru v dveh letih. Trenutno je v izdelavi idejni projekt, po katerem je v Dobovcu predvidena ureditev dodatnega odstavnega pasu za tovornjake, v dolžini 300 metrov. Vtem delu naselja prav tako načrtujejo 800 metrov pločnika z javno razsvetljavo, saj je tam med drugim podružnična šola.
V državnem načrtu razvojnih programov so prikazana potrebna finančna sredstva, tako v letu 2006 za projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Mikolič upa, da s pridobivanjem potrebnih zemljišč ne bo posebnih težav. Za leti 2007 in 2008 je predviden denar za realizacijo projekta, ki ga ocenjujejo na dvesto milijonov tolarjev.
BRANE JERANKO januar 2006 -
Občina Žalec
Savinjske čete 5, Žalec
javna natečaja
za uradniški delovni mesti v občinski upravi: oddelku za premoženje in splošne zadeve in oddelku zi varstvo okolja in urejanje prostora in sicer:
vodje oddelka za premoženjske in splošne zadeve, ki se bo izvajal v nazivu višjega svetovalca I
pomočnika vodje oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora, ki se bo izvajal v nazivu višjega svetovalca II
Pogoji javnih natečajev so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Občine Žalec: www.zalec.si
www.radiocelje.com
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
BRALCI POROCEVALCI
Nepozabni zaključek leta
23. december je bil za vse na podružnični osnovni šoli Sveti Štefan čisto poseben dan. Nanj smo se prav posebej pripravljali že teden prej in ko je končno prišel, je na šoli zavladalo prav posebno vzdušje, polno smeha, radosti in pričakovanja.
Skupaj smo pripravili jedilnico za obisk Modrega medvedek iz Cicibana, v posebnem razredu pa smo si mize slavnostno pogrnili in ob prižganih svečkah najprej zapeli nekaj božičnih pesmi. Naša kuharica je ta dan poskrbela za čisto posebno malico in sok, ob kateri smo
izredno uživali. Kot bi bili v kakšni restavraciji. Temu primerno pa smo se seveda tudi obnašali, čeprav smo bih že vsi neštípni in neučakani. Prišel je. »Kako je velik!« je bilo slišati iz otroških ust. Kar kmalu pa so Modrega medvedka zasrbeli podplati in skupaj smo zaplesali ob medvedji skladbi. Utrujeni od plesa smo spet sedli in Modri medvedek je najprej obdaril naši učiteljici in vzgojiteljico, nato pa še nas. Podaril nam je beležke, da si bomo vanje zapisovali, kaj imamo za domačo nalogo. Za konec nas je prosil še, da ga malo
popraskamo po hrbtu in pod bradico in kmalu se je izgubil pod otroškimi rokami. Za konec smo mu tudi mi podarili majhno presenečenje, album otroških risbic, ki smo ga izdelali sami.
Nato nas je obiskal še dedek Mraz in poskrbel za vse: nogavičke, da nas ne bo zeblo, skodelico za topel kakav, polno peresnico in sladkari-Nam je prišepnil, da mu pri darilih pomagala krajevna skupnost Sveti Štefan in gospod Jakob Romih, zato se jim iz srca zahvaljujemo, ker so nam polepšali ta dan.
MONJA ŠALAMON
Dan odprtih vrat OS Planina pri Sevnici
V petek, 16. decembra, so imeli planinski osnovnošolci priložnost pokazati svojo ustvarjalnost in nadarjenost. OŠ Planina pri Sevnici je pripravila dan odprtih vrat in k ogledu povabila tudi starše.
Učenci razredne stopnje so imeli kulturni dan. Priredili so koncert z glasbili, ki so ga poslušalci nagradili z velikim aplavzom. Dogajanje po koncertu je bilo prav tako zanimivo. Učenci so navdušeno tekmovali v kvizu in reševanju ugank, plešah so in se
med seboj obdarili s skromnimi darili. Učenci predmetne stopnje so imeli tehniški dan. Tema tehniškega dne je bil les. Učenci so se razdelili v skupine in vsaka skupina je imela drugačno nalogo. Nekaj skupin je izdelovalo aranžmaje, voščilnice, okraske iz lesa in ptičje krmilni-ce. Nekatere skupine so raziskovale pomen gozda, primerjale slovenske lesne izdelke z izdelki iz drugih držav, iskale informacije po internetu in izdelale plakate. Spet drugi učenci so za kra-
tek čas postali pisatelji, pesniki in glasbeniki in bili pri tem zelo ustvarjalni. Ob koncu kulturnega in tehniškega dne so učenci pripravili kulturni program, ki si ga je prišlo ogledat veliko število staršev. Prireditvi je sledila tradicionalna novoletna tržnica, kjer so učenci prodajali izdelke, ki so jih naredili v šoli. Izkupiček od prodanih izdelkov bodo učenci porabili za nakup učnih pripomočkov.
NOVINARSKI KROŽEK OŠ PLANINA PRI SEVNICI
Učenci podružnične šole v Socki smo v prazničnem mesecu pripravili prireditev z naslovom Na gradu kralja Janeza. Povabili smo naše starše, babice, dedke ter krajane in jim po grajsko zaželeli vse najlepše v novem letu. Za nekaj časa smo učenci postali grajske gospe in gospodje, strahci, kuharji... Zaplesali smo ob grajski glasbi in ob tem zelo uživali.
SŠ, NČ
koncert v Petrovčah
Kljub decembrskemu mrazu se je lahko sredi lanskega decembra na božično-novo-letnem koncertu OŠ Petrovče vsak obiskovalec »pogreta ob otroški igrivosti, navdušenosti in iskrivosti.
Učenci kot pevci, instrumentalisti in plesalci obeh šol, podružnične in centralne, so skupaj z mentoricami (Anita Žolnir, Janja Gorišek, Maja Bubik, Valentina Ašenberger) pripravili nepozaben večer, na katerem ni manjkalo številnih drobnih prazničnih presenečenj. Vrhunec prireditve je bil vsekakor prihod Božička, ki je na svojstven način prispeval k čarobnosti trenutka. Obdaril je velike in male otroke, skupaj z njimi pokramljal, ob koncu pa so se vsi skupaj (Božiček, voditeljica Marjana Lešnik in pevci vseh štirih zborov) poslovili s pesmijo in voščilom.	UČENCI OŠ PETROVČE
Grajsko popoldne
Božično-novoletni
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi!
Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!
«01
ISVETI
19
Gobe pozimi
Zima je letni čas, ko doseže temperatura ledišče in se spusti tudi do 20 in več pod ničlo. Ib je letni čas, ko pravimo, da gobe počivajo in se pripravljajo na novo rast, podobno kot vse ostale rastline. Vendar nekatere gobe rastejo tudi pozimi. Ena od teh je zimska panjevka (Flammulina velutipes).
Ker nekateri zategli gobarji hodimo po gozdu tudi vtem letnem času, se zelo razveselimo najdbe redkih vrst gob, ki rastejo pozimi. V začetku januarja sem na svojem zim-. skem obhodu naletela na lep kupček zimskih panjevk. Takrat so bile ravno v bujni rasti, vendar je že čez nekaj dni nastopil hud mraz in padel tudi sneg. Ko sem jih šla ponovno pogledat (v mrazu), ni bilo videti nobene razlike, so pa bile popolnoma zamrznjene, kot da bi nekdo kar cele dal v zamrzovalnik. V tem stanju nato čakajo na otoplitev in potem rastejo, naprej. Ko pa temperature že kar precej narastejo (aprila, maja), pa panjevke prenehajo rasti, saj so tipične zimske gobe, prilagojene življenju pri nizkih
temperaturah. Zanimivo je, da zimska panjevka raste naprej tudi, če jo utrgamo in damo v hladilnik, kjer je temperatura od 4 do 8 stopinj. Če jo nato prestavimo v zamrzovalnik, zamrzne in preneha rasti. Ko pa jo ponovno odtalimo in damo v hladilnik, bo začela rasti naprej. Torej nam gobe lahko rastejo tudi v hladilniku, vendar le redke, zimske vrste.
Zimsko panjevko krasi nenavadno lep temnoijav žametast bet (Nemci in Angleži ji
pravijo žametastonbga...), ki je sprva poln, nato pa votel in žilav in ni užiten. Klobuk je na obrobju barve medu in izrazito nažlebkan, osrednji del pa rjastorjav do oranžnorjav. V vlažnem vremenu je precej sluzast in spolzek. Lističi so sprva belkasti, nato rumen-kastobeli, trosni prah je bel. Raste od septembra do aprila na drevesih in paijijih vrbe, bresta, lipe, jesena, bezga, le redko na smrekah. Je užitna in komercialno zanimiva goba, saj se jo da umetno gojiti
(Amerika, Anglija, Nemčija
Vendar ta goba nikakor ni za začetnike! Zamenja se lahko s strupeno navadno žve-plenjačo (Hypholoma fasci-culare) in kar je še huje, s smrtno strupeno jesensko kučmico (Galerina autumna-lis). .
Ker ljudje zimske panjevke ne poznajo, se zgodi, da jih potrgajo in uničijo. Prava škoda je, da se uničujejo te redke zimske vrste, ki nikomur ne naredijo nič žalega, so pa okras narave v neprijetnih in hladnih zimskih dneh. Zato se velikokrat sprašujem, kako bi spremenili mentaliteta večine Slovencev, ki tako radi gobarijo in ki tudi tako radi delajo škodo z uničevanjem raznih (njim nepoznanih) vrst gob in s tem škodo naravi sami. Ker pa smo zdaj tudi v Evropi, bi bilo dobro, da se začnemo zgledovati po drugih evropskih narodih, kar se tiče odnosa do gob in narave nasploh, saj marsikje človek ne upa niti stopiti v gozd, kaj šele, da bi delal škodo. Razmislimo!
ANA IVANOVIČ
Nakupovanje in zdravje
V času mamljivih razprodaj ne bo odveč, če si preberete tale zapis, preden se brezglavo zapodite v trgovine.
Smotrno nakupovanje je tesno povezano z zdravjem in vitalnostjo. Tako ljudje, ki znajo kupovati, (skoraj) nikoli ne kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo in se kasneje ne obremenjujejo z občutkom krivde, skrbmi in glavoboli. Obenem znajo dobri nakupovalci smotrno ravnati z denarjem in materialnim bogastvom. Hkrati pa ni nevarnosti, da bi postali zasvojeni z nakupovanjem - tovrstne zasvojence, ki so jim nakupi droga, so Američani krstili za shopoholike. Zanje je značilno, da so, podobno kot kadilci od nikotina in alkoholiki od mali-ganov, odvisni od nakupovanja, prenašanja polnih vrečk in letanja po trgovinah.
Nakupovanje pa nam je lahko v zabavo, užitek in veselje, tudi kadar smo bolj na tesnem z denarjem in ne moremo zapravljati brez premisleka, če upoštevamo nekaj osnovnih pravil.
Nasveti za prijazno nakupovanje
-	Svetujemo vam, da po^ membnejše nakupe opravite, ko ste siti, spočiti, zdravi, zadovoljni in dobro razpoloženi, obenem pa imate na voljo dovolj časa za nakupovalno odisejado in užitke, ki sodijo vanjo.
-	Kadar najdete na policah nekaj, kar vam zelo ugaja.
menite, da vam utegne koristiti in je res poceni, kupite vsaj dva ali tri primerke (tako lahko enega izmed njih še vedno poklonite, drugega pa imate za zlato rezervo).
-	Če imate otroke, se namesto nenehnega kupovanja sladoleda, slaščic in napitkov naučite okusne posladke in pijače pripravljati kar doma, k temu pa pritegnite tudi svoje najmlajše, ki potem sploh ne bodo več zahtevali kupljenih proizvodov, marveč bodo oboževali domače.
-	V čistilnico in javno pralnico pojdite le, kadar je to nujno potrebno, sicer pa pe-rite, čistite in likajte svoja oblačila sami - zadeva bo cenejša in ekološko prijaznejša. Seveda morate o tem razmišljati že, ko kupujete garderobo in opremljate stanovanje.
-	Čistil in kemikalij ne kupujte na zalogo, obenem pa ravnajte z njimi kar se da varčno.
-	Hrano in pijačo kupujte po možnosti svežo. Tako prihranite čas in denar pri zmrzovanju, odtajanju in skladiščenju, obenem pa bo vaš jedilnik bolj domiseln, pester in neoporečen.
-	Namesto nenehnega kupovanja plastičnih ali papirnatih vrečk si omislite nakupovalne torbe in košare za večkratno uporabo. Po nakupih se odpravite raje s ce-karjem, mrežo ali torbo (koristno za denarnico in okolje).
-	Začnite voditi evidenco o izdatkih za dom in gospo-
dinjstvo - tako boste vedeli, kdaj in kje največ I potrošite in se boste nepotrebnim (prevelikim) izdatkom lažje izognili.
-	Če imate veselje in smisel za vrtnarjenje, lahko začimbe in vsakodnevno zelenjavo gojite na vrtu, balkonu ali pa kar v cvetličnem lončku na okenski polici.
-	Ko se odpravljate po nakupih ne pozabite na samodisciplino. Nakjupo valni užitki so sicer vabljivi, vendar pa to še ne pomeni, da morate kupiti vsej kar vam ugaja.
-	Kupujte le reči, [ki so vam všeč in jih dejansko potrebujete - ostalemu I pa se ne pustite premamitij ne glede na izjemno ugodno ceno. Sicer se bo vaš dom kmalu spremenil v skladišče nepotrebne bolj ali manj cenene ropotije.
-	Preden se odlločite za redno organizirano vadbo, učenje ali kako drago aktivnost premislite, alijimate dovolj časa, volje, navdušenja, energije, samodiscipline in denarja zanjo. Statistike pričajo, da dobra polovica ljudi, ki se navduši za določeno aktivnost, kmalu omaga in obupa.
-S svojimi nakupovalnimi navadami vplivate tudi na svoje nadebudnežé. Svetujemo vam, da otrokom sicer radi izpolnite sleherno željo, vendar jim ne kupite vedno vsega, kar vas prosijo -pogosto bolj potrebujejo kanček vašega časa, vašo pozornost in ljubezen, kot pa gore dragih knjig, igrač, oblek in sladkarij.
-	Kadar si nekaj zelo želite ali celo potrebujete, si to tudi privoščite (zakaj ne na kredit?), obenem pa takoj razmislite, kako in kdaj boste porabljeni denar lahko spet prigospodarili.
-	Če ste pristaš impulzivnih odločitev in vam ugajajo hitri nakupi, skušajte pozabiti na svojo brezkompromisnost vsaj pri večjih nakupih, ki vam lahko sicer po nepotrebnem zadajo kopico skrbi in resno prizadenejo vaš proračun.
-	Sproščeno, zadovoljno in uspešno lahko nakupuje le posameznik, ki ima neobremenjen (sem ter tja celo nonšalanten) in zdrav odnos do denarja in materialnih dobrin nasploh. V kolikor vam rojenice tega daru niso položile v zibelko in vam ga v otroštvu niso privzgojili starši, je sedaj skrajni čas, da vzpostavite neo-bremenjujoč in spodbuden odnos do denarja in z njim povezanega materialnega blagostanja.
-	Sklenite, da boste odslej kupovali le, kar resnično potrebujete, ostalo pa si boste najprej ogledali, razmislili o nakupu in njegovi nujnosti, nato pa se odločili čimbolj racionalno in objektivno. Če vam bo zaradi omenjen strogosti zelo tesno pri srcu vsakokrat, ko se boste spomnili na radost impul-zivnega nakupovanja, si lahko med sprehodom po trgovinah sem ter tja privoščite majhno razkošje, ki ga sploh nepotřebujete. Pravila so (tudi) zato, da jih kršimo.
NM
ICE in cajcki
Srečonosne rastline
Danes o zeleh ne bomo govorili na tako resen način kot ponavadi. V poprazničnih dneh, ko smo si voščili sreče in zdravja, bomo tudi v našo rubriko vnesli kanček dobre volje. Govorili bomo o čarovnih rastlinah oziroma o magičnih močeh, ki jih skrivajo v sebi.
Davno tega so bile rastline za coprnijo in za zdravilo iste. Čaranje je bilo vsakodnevno opravilo. Pisci iz 2. in 3. stoletja omenjajo skoraj neverjetne recepte, tudi take, kako spraviš s poti tistega, ki ga ne maraš. Vse te tekste so prepisovali še daleč v srednji vek. Bili so osnova za čarovniško literaturo in slovite čarne bukve. Čarovništvo in zdravilstvo sta dolgo hodila po isti poti, šele v srednjem veku sta končno ubrala vsak svojo. Pošteni coprniki so čarovné zeli seveda morali razdeliti v več skupin, da ni prišlo do zmešnjave. Glavna delitev je bila na varovalna zelišča in taka, ki prinašajo srečo že sama po sebi. Varovalna so tista, ki varujejo pred nevarnostjo, nesrečo in škodo, ki bi nas lahko doletela po naključju ali zaradi hudobije in volje sovražnika. Delijo se na uročnice, ki varujejo pred uroki, ki jih je bilo njega dni vse polno, in vremenska zelišča, ki odganjajo strelo, točo, sušo, slabo letino, kobilice in podobno.
Pa ostanimo pri rastlinah, ki prinašajo srečo. Delimo jih v srečonosne in čudodelne. Prve nám prinašajo srečo v ljubezni, bogastvo, slavo in politično moč, s pomočjo drugih pa lahko odkrijemo skrivne zaklade in tudi sovražnike. Pa poglejmo nekaj najpomembnejših srečonosnih rastlin. Bršljan (hedera helix) je svoj čas veljal za prvovrstno srečo-nosno rastlino. Neveste so brš-ljanovo listje dajale prvo noč zakona naskrivaj pod blazino. Če ga mož ni odkril, so ostale dolgo mlade, njihovi možje pa polni zdravja in poskočni ter s »cepetcem«, kakor so rekli spolni sli, v zakonu rii bilo težav. Danes se to najbrž ne bi obneslo, pa ne zato, ker je bršljan izgubil svojo moč, pač pa zato, ker neveste s svojim de-vištvom ne čakajo več na poročno noč. Tudi veliki oman (inula helenium) ima magično moč. Če ga dekle vrže v peč na gorečo žerjavico, bo zača-
Piše: PAVLA KLINER
ral fanta, ki ga želi, da bo brž postal njen ljubimec. Ljubke kresnice, ki jim danes pravimo velike marjetice, pa so imele nasprotno moč. V moškem so zatrle ljubezen in premočno spolno slo. Padarji so pisali: Kdor noč in dan pokoja nima in bi zmiraj pri ženskah porivau, ta naj te rože pri sebi nosi in u postli na nagem na nih leži. Zelena (apium gra-veolens) je prav tako prinašala srečo, zato so jo obešali pod strop. Tako noben krvoses ni mogel prestopiti hišnega praga, za katerim sta vladala zdravje in harmonija. Baldri-jan (Valeriana officinalis) ali špajka naj bi prinašal srečo in človeka opogumil. Svojo moč je dobil zato, ker naj bi rasel pod Kristusovim križem. Bela lilija (lilium candidum), simbol nedolžnosti, povzroči, da imajo ženske moške rade. Slovenske gospodinje so včasih pred božičem pekle kruh, v katerem je mrgolelo čarobnih zeli, denimo divji grah, beli lokvanj in perunika. Rožmarin (rosmarinus officinalis) je že od nekdaj znamenje ljubezni, smreka je znamenje rodovitnosti in rasti. Če želite izvedeti več o magičnih močeh malih zeli, vzemite v roke knjigo Andreja Dvoršaka Padarske bukve, kjer simpatično opiše vse čarovné zeli, ki so jih poznali naši slovenski predniki.
Sodobna delitev rastlin pa izgleda nekako takole. Med rastline za zaščito sodijo brin, ajda, bezeg, čebula, česen, akacija, angelika, bambus, borovnica, breza... Rastline za ljubezen so grah, češnja, ingver, jabolko, fižol, kostanj, jasmin, melisa, meta ... Rastline za denar so kamilica, nageljnove žbice, lucerna, bazilika, hrast, javor, majaron, mak, riž, sezam... Rastline za zdravje pa kopriva, koriander, kumina, lovor, gardenija, cedra, bršljan, bor... Naj srečo prinesejo tudi vam in vašim najbližjim.
www.radiocelje.com
U GftJE ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
ŽIČNA CELJE, d.o.o., CestavTrnovlje 7,3000 CELJE objavlja javni razpis za zbiranje ponudb za PRODAJO STANOVANJA
•	stanovanja številka 2 v pritličju stanovanjske stavbe Opekarniška ul. 12b v Celju, katerega lastnik je Žična Celje, d.o.o., v velikosti 41,15 kvadratnih metrov s pripadajočim stavbnim zemljiščem v velikosti približno 20 kvadratnih metrov z zunanjo ureditvijo in komunalno opremo.
Predmetno stanovanje s pripadajočim zemljiščem je vpisano kot etažna lastnina in leži na parcelni št. 890/1-stanovanjska stavba, ki meri 1560 kvadratnih metrov, vi. št. 2140, k.o. Spodnja Hudinja in na parcelni številki 890/10 - dvorišče, ki meri 1432 kvadratnih metrov, vi. št. 306, k.o.Spodnja Hudinja.
Izklicna cena za zgoraj navedeno stanovanje s pripadajočim zemljiščem znaša 30.000,00 EUR, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije ha dan plačila. Ponudniki so dolžni plačati varščino v višini 10% izklicne cene na TRR prodajalca št. 25100 - 9707217152 in dokazilo o vplačilu priložiti k ponudbi. Ponudbe brez dokazila o vplačilu varščine se bodo štele za zavrnjene. Ponudnikom, ki ne bodo uspeli z nakupom, bo varščina vrnjena (brez obresti) v treh delovnih dneh po izboru ponudnika oz. najkasneje v roku 30 dni po oddaji ponudbe, uspešnemu ponudniku pa bo vračunana v kupnino. Nepremičnine se prodajajo skupaj kot celota in jih ločeno ni možno kupiti. Nepremičnine niso obremenjene s stvarnimi ali obligacijskimi pravicami.
Prodaja se po načelu videno kupljeno, zato prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za kupljeno nepremičnino. Izbrani ponudnik mora skleniti kupno pogodbo najkasneje v 8 dneh po prejemu obvestila o izboru. Če vtem času pogodbe ne podpiše,- se mu varščina ne vme.
Kupec je dolžan celotno kupnino plačati najkasneje v roku 8 dni od podpisa pogodbe na TRR prodajalca, pri čemer se mu varščina všteje v kupnino. Če preostanka kupnine ne plača v tem roku, velja da je odstopil od nakupa, plačano varščino pa prodajalec obdrži.
Davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin ter vse stroške povezane s sklenitvijo in realizacijo posla (stroški sestave kupoprodajne pogodbe, notarski stroški, vpis vzem-Ijiško knjigo ...) je dolžan poravnati kupec in niso vključeni v izklicno ceno.
Premičnine se izročijo kupcu v last in posest, ko je prodajalec
na svoj TRR prejme celoto kupnino.
Drugi pogoji bodo dogovorjeni s kupno pogodbo.
Ogled stanovanja s pripadajočim zemljiščem je možen in drugi
podatki so potencialnim ponudnikom na voljo po predhodni
najavi potel.03 4915390 (g. Damijan ŽUNKOVIČ).
Informativni kriteriji za izbor najugodnejšega ponudnika so:
•	znesek kupnine
•	plačijni pogoji
Kriteriji so informativni in niso navedeni po prioritetnem vrstnem redu. Prodajalec ni zavezan skleniti pogodbe z nikomer od ponudnikov. V primeru, da bo prodajalec izbral ponudnika, bo to storil v roku 10 dni po izteku roka za oddajo ponudb. Izbranega ponudnika bo o tem nemudoma obvestil, ostalim pa bo skladno z razpisnimi pogoji vrnil vplačano varščino. Ponudniki naj svojo ponudbo pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Žična Celje, d.o.o., Cesta v Trnovlje 7, 3000 CELJE, g. Damijan ŽUNKOVIČ v zapečatenih ovojnicah z napisom »ponudba za nakup stanovanja«, na ovojnici mora biti napisano tudi ime oziroma firma ponudnika.
20	j INFORMACIJE	NOV! TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
Namesto lončnice ali
zgolj za razvajanje
Sem mlad pitbull, a čisto prijazen do živali in še bolj do (dobrih) ljudi. Leto star perzijski muc išče naročje in topel kotiček za mirno preživlja-Če ne verjameš, me obišči v zavetišču.	nje mačjih dni. Z veseljem namesto rož krasim okensko polico.
Veliko različnih želja smo si v minulih dneh zaželeli in voščili, prebivalci podolgovate hiše v Jarmovcu nad Dram-ljami so na en glas zalajali in zamijavkali eno samo - topel dom. Mi smo s pomočjo zaposlenih v zavetišču Zonzani prevedli nekaj njihovih prošenj, če bi radi zvedeli o njih še kaj več, pa pokličite zavetišče na telefonsko številko 03/ 749-06-02 oziroma dežurni telefon 041/725-123. Tudi najti jih ni pretežko. Če s štajerske avtoceste zavijete na izvozu Dramlje, je nato potrebno le še slediti zelenim tablam, na katerih je narisan eden izmed prvih prebivalcev zavetišča.
Brezdomčki željno čakajo na vašo pomoč ...
Ponosen samojed, veliki ljubitelj narave iščem ljudi za dnevne sprehode v naravo, sankanje in krajšanje uric. Nekadilec, se rad češem!
Odrasla živahna mešanka s terierjem, sterilizirana in naučena hišne čistoče iščem stanovanje, lahko v bloku. Odlično se razumem z otroki in odraslimi.
Mlada, živahna manjša mešanka, po očetovi strani nemška ovčarka, nujno potrebujem prijazen dom. Vse bom odplačala z ljubeznijo in smehom med igro.
Sem mlada, nežna psička, ki sem kot samohranilka ravno vzgojila mladička ter ga oddala dobrim ljudem. Sedaj še sama iščem mirno zavetje in prijazno roko. Z veseljem grem tudi v stanovanje!
PRODAM
UNO, letnik 98, štiri vrata, metalna siva barva, reg. do julija 2006, prodam. Telefon 041286-057.	82
MEGANE 1.6,5 vrol, 1999/3, reg. 06/06, 107.000 km, servisna, rdeč, ohranjen, prodam za 999.000 SIT. 83 CITROEN 2X, letnik 93,1.6, reg. do 11/2006, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 051 305-461.	L21
FREZ0 180 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031241-540.	lm
ODDAM
POSLOVNI prostor za skladište ali drugo dejavnost ( 100 m2), na Bežigrajski cesti, bivši Emo, oddam. Informacije po telefonu 041685-710.	70
NAJAMEM
OKOLICA Celja. V najem vzamem hišo ali poslovni prostor za delavnico. Telefon 051366-535.	8
STAREJŠO hišo, lokacija Kozje-Slivnica, najamem. Telefon 041838-425. 64
mnmn
PRODAM
STANOVANJE, 81 m2, v Ka juhovi ulici v Celju, prodani za 12.500.000 SIT. Telefon 041 799-993,041 690-353. 36
STANOVANJE, 52 m2, dvosobno, na Otoku, 4.
im za 12,5 mio.
TRAČNI obračalnik, molzni stroj Virovitica, sejalni stroj koruze in traktorsko škropilnico kupim. Telefon 031 777-379.
PRODAM
PRIBLIŽNO 1,5 h obdelovalne zemlje in približno 9 h gozda, na lepi, sončni legi, prodorno. Telefon (03) 5773-822,031 295-143.	62
PRIBLIŽNO 1 h obdelovalne zemlje, pašniki ali za vikend in 1 h gozdo, prodom. Telefon (03) 5773-822, (03) 5773-626. 62 V CENTRU Žalca prodam opremljen gostinski lokal, 44 m1. Telefon 041399484. U
PARCELO ali starejšo hišo v okolici Celja kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 672-374.	67
KUPIM
STANOVANJE v Celju, od 40 do 50 m2, kupim.
Telefon 031 679409. 7930 DV0 ali dvoinpolsobno stanovanje v Celju, Dolgo pol je, Nova vas, Otok, kupim. Telefon 547-3968,031 686-615,041 505-469.	46
DVOSOBNO ali večsobno stanovanje kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330.
dam. Telefon 031 312-796. OTOK, Čopova. Enoinpolsobno obr
041229416, po 17. uri. NAJAMEM
MATI samohranilka najome manjše opremljeno stanovanje z minimalno najemnino. Telefon 040 315-867. 78
PRODAM
TEUC0, visoka brejo simentalko (eka reja), prodam. Telefon 031516-895. 88 KRAVO simentalko, s svežim mlekom, prodam. Telefon 041 290-750. Š5 PRAŠIČA, krmljenega z domačo kuhano hrano, zakol možen pri prodajalcu, teža 210 kg, prodam. Telefon 5795-024, 031 840-659.	Š7
DVE kozi za zakol ali nadaljnjo rejo prodam.
Telefon 041 838425.	64
PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, ugodno prodam. Telefon (03) 5740-183. 56 PRAŠIČE, težke od 25 do 60 kg in 160 kg, prodam. Telefon 041 656-078. 57 BELE piščance za zakol, 2 do 4 kg, žive ali očiščene, krmljene z žiti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Naročila za enodnevne piščance. Telefon 700-1446.
KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon (03) 5730-786. L25 TELIC0 simentalko, težko 240 kg, prodam.
Telefon 041763-727.	27
TELICO 250 kg prodam. Telefon 5461419, Spes.	10
PRAŠIČA za zakol, težkega 180 kg, krmljen z domačo kuhono hrano, prodam. Telefon (03) 5795-644 ali 031 503-370.
H!TRO NAROČITE
H
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR, tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in »_____zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
irrami^»™19	NAROCILNICA
Ime in priimek:	
Kraj:	
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev	podpis:
BREJO kravo ali telico in male bikce simen-talce kupim. Telefon (03) 7347-636.
KRAVO brejo 7 do 8 mesecev ali bikca 100 kg kupim. Telefon 041 345-531. 75
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 031 837-535, (03)7804061.	40
PRODAM
GUME, 175-70-13, malo rabljene, prodam.
Telefon 5798471.	še
PRAŠIČA, mesnata pasma, krmljenega z domačo hrano, do 180 kg in suha mešana drva prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 041206-189 ali 040 780468.	65
RABLJENO cisterno za kurilno olje, ovalne oblike, 20001, prodamo. Telefon 5452-146, popoldan.	89
GARAŽO v centra Celja prodam. Telefon 041 327-546.	79
BON za 8-dnevno potovanje po Turčiji prodam. Telefon 5795-737. 77 KOBILO z žrebetom in konjsko opremo z zapravljivčkom prodom. Telefon 5474 058.	94
IŠČEM iskrenega prijatelja, od 60 do 70 let, z avtomobilom. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRUATEUSTV0. 39
vmsm
GOSTIŠČE Jana Zaleznik s. p., Križevec 1, 3206 Stranice zaposli natakarico za določen čas. Telefon 041748-905. 43
KUHARJA in natakarja z izkušnjami zaposlimo. Pogoji: poštenost, urejenost, želja delati v gostinstvu. Telefon 031 714 990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., leveč 40,3301 Petrovce. n
iniww.radiocelje.com
Na pDdmčju trženja potrebujemo 8
Inf.: 03 425 61 50 all 041 710 663
V NASI enoti nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon (03) 705M00,040 431-561. Demon s. p., Parižlje 145, Bra-slovče.	p
ZAPOSLIM voznika C- in E-kategorije za mednarodni promet. Telefon 041 647-665. Milan Obrez s. p., Žegar 2, Prevoije.
ZAPOSLIM dekle za strežbo v lokalu za nedoločen čas. Telefon 041 647-665. Milan Obrez s. p., Žegar 2, Prevorje. 41 DELO v strežbi nudimo dekletu ali fantu. Telefon 041 435433. Motoldub Ex, Raz-lagova 13, Celje.	5860
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije v mednarodnem transportu na območju EGS. Pogoji: nacionalna poklkna kvalifikacija, eno leto delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo. Telefon 493-0346. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12, Celje.	n
Zaposlimo natakarico na bencinskem servisu
na Mariborski cesti 86, Celje. Informacije po tel.: 041 672 177.
V SPOMIN
12. januarja 2006 bo minilo šest let, kar nas je zapustila draga mama, žena, babica, hčerka in sestra
ZDENKA GORIŠEK
iz Marija Gradca pri Laškem
Žalujoči: hčerka MUojka, sin Boštjan in mož Franci
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je, odšel si tja, ker ni gorja
Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA ŽOLGERJA
iz Strtenice 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi veliko prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala dr. Čakševi za lajšanje bolečin v času njegove bolezni in bolnišnici Celje, gospodu župniku Lojzetu Podkrajniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Rogla ter govornikoma gospodu Romanu Smoletu in gospodu Mastnaku za ganljive
besede slovesá. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Rozika, sinovi Jože, Franci in Robi ter hčerka Bernarda z družinami
Človek na svetu je le popotnik, hitro, prehitro se zanj čas ustavi, kar nam ostane, so nate spomini, v njih z nami živiš in si del nas.
V SPOMIN
10. januarja 2006 minevajo 3 leta, kar nas je zapustil
FRIDERIK JAGER -FRIC
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Žena Marjana in sin Beni
KUHARJA za delo v restavraciji in pkeriji na relaciji Rimske Toplice- Hrastnik, zaposlimo. Telefon (03) 5648-043,041 322-889. AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško.	29
NATAKARJA za delo v piceriji in restavraciji na relaciji Rimske Toplice - Hrastnik, zoposlimo. Telefon (03) 5648-043,041 322-889. AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3,3270 Laško.	29
STROJNIKA gradbene mehanizacije zoposlimo. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško.	29
IŠČEMO pomoč v gospodinjstvu 2*tedensko za likanje in pospravljanje, v okolici ŽaltaTelefon (03) 5441-145. 61
22
ÍORZA DELA
NOV! TEDNIK
Razpis za usposabljanje
Do 20. januarja 2006, ko se izteče zadnji rok, lahko delodajalci oddajo vlogo na javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu in integrirane programe usposabljanja za invalide. Razpis je objavil Zavod RS za zaposlovanje 26. avgusta 2005.
Na razpis se lahko prijavijo delodajalci, ki imajo sedež, podružnico ali poslovno enoto registrirano na območjih, kjer je stopnja brezposelnosti višja od povprečne v Republiki Sloveniji. Sem sodi tudi območna služba Celje.
Usposabljanje je namenjeno brezposelnim osebam z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo, brezposelnim osebam z upadom delovnih sposobnosti, Id nima za posledice statusa invalidnosti, ter brezposelnim invalidom. Delodajalci na razpis prijavijo programe usposabljanja na konkretnem delovnem mestu za navedene osebe, z možnostjo njihove kasnejše zaposlitve na istem delovnem mestu.
Iz razpoložljivih sredstev se delodajalcem povrne del stroškov za izvedbo programa usposabljanja. Če je bilo usposabljanje uspešno zaključeno in je bila z usposobljeno osebo
sklenjena zaposlitev, se delodajalcem lahko povrne del stroškov dejanske mesečne plače udeleženca za obdobje enega leta. Zaposlitev mora trajati vsaj eno leto s polnim delovnim časom.
Celoten program se financira iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in lastne udeležbe, zagotovljene iz Proračuna RS, za obdobje 2005-2007. Za omenjeno obdobje je na voljo skupaj več kot 490 milijonov tolarjev, od tega za leto 2006 dobrih 224 milijonov in za leto 2007 50 milijonov tolarjev.
Območja z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti so določena s posebnim sklepom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve:
http://www.uradni-list.si/l/objava.jsp?urlid=20056&ste-vilka=148 (Uradni list RS 6/2005, 21.1.2005). Podrobnejše informacije o razpisu so objavljene na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje (www.ess.gov.si), rubrika Javni razpisi ali ESS - Programi ESS.
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likeiji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolaijev, z naročilnico pa za 3.400 tolatj ev (+ poštnina).
Podpisani-a
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ccni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno po ccni 2.700 sit
izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.sU • pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CELJE
Pomožni delavec zidarska dela, polaganje keramičnih ploščic, pleskanje; do 8. 2. 2006; Žigon design d.o.o. Celje, Trubarjeva ulica 61, 3000 Celje. Snažilka
čiščenje prostorov; do 17. 1. 2006; Osnovna šola Dobrna, Dobrna 1, 3204 Dobrna. Osnovnošolska izobrazba čiščenje poslovnih prostorov; do 13. 1. 2006; Eurostil d.o.o. Šentjur Eurostil d.o.o., Železarska cesta 3,3220 Štore;
pospravljanje sob; do 18. 1. 2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Ce-lje.
Čistilec metalurških izdelkov
čiščenje in brušenje ulitkov z brusilnikom; do 17. 1. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220" Štore. Krovec
krovsko kleparska dela; do 24.1.2006; Robačer Ivan s.p., Domo final. Ulica bratov Jančarjev 11, 3212 Vojnik. Vrtnar cvetličar cvedičar-aranžiranje blaga, zavijanje artiklov, cvetličarska dela, izdelava aranžmajev- delo v Celju; do 13. 1. 2006; Semenarna d.d. Ljubljana, Dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana. Frezalec
rezkalec; do 17. 1. 2006; Ennes d.o.o. Celje, Ulica heroja Rojška 61, 3000 Celje. Strojni mehanik strojnik gradbene mehanizacije; do 10. 1. 2006; Gradiš Celje d,d„ Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Slikoplcskar slikopleskarskain fasader-ska dela; do 13. 1. 2006; M3grad d.o.o., Gosposvetska ulica 3, 3000 Celje. Prodajalec
prodaja kruha in pekovskih izdelkov na terenu(šofer-pro-dajalec); do 19.1.2006; Črn-čič Marko s.p. trgovina, Tomšičeva 23,2310 Slovenska Bistrica;
vnos podatkov v računalnik (delo je primerno za invalida)^ 13. 1. 2006; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje;
komisionar; do 13. 1. 2006; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje;
prodajalec akvaristike v trgovini za male živali; do 17. 1. 2006; Mimaja, d.o.o. Mi-maja, d.o.o., PE trgovina Mr.pet, Mariborska cesta 128, 3000 Celje;
prodajalec v trgovini za male živali - delo v Celju; do 14. 1. 2006; Vetpet d.o.o., Kantetova ulica 18,1000 Ljubljana;
prodaja zeliščnega programa; do 13.1.2006; Zelič Marjeta s.p. Puls L.t.d., Mariborska 86, 3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba
varovanje ljudi in premoženja; do 17. 1. 2006; Pro-signal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje;
vedeževanje; do 20. 1. 2006; Tijana vedeževanje Stante Mojca s.p. PEe vedeževanje; Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje;
vzdrževalec - vzdrževanje objektov in naprav, popravila; do 17.1.2006; Zlatarna Celje d.d., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Živilski tehnik zahtevno opravljanje slaščičarskih del; do 18.1. 2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje. Strojni tehnik vodja projektov; do 15. 1. 2006; Klh trade d.o.o., Škofja vas 40, 3211 Škofja vas. Farmacevtski tehnik svetovanje in prodaja v zeliščni lekarni; do 17.1. 2006; Biotopic d.o.o. Celje, cvetlična ulica 9, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja direktne prodaje; do 13. 1. 2006; Zelič Marjeta s.p. Puls L.t.d., Mariborska 86, 3000 Celje. Ekonomski tehnik referent v računovodstvu; do 13. 1. 2006; Klh trade d.o.o., Škofja vas 40, 3211 Škofja vas.
Ekonomsko komercialni tehnik
nabavno prodajni referent; do 17.1.2006; Metrob d.o.o., Začret 20, 3202 Ljubečna. Zdravstveni tehnik medicinska sestra; do 17. 1. 2006; Javni zavod zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Celja; do 18. 1.2006; Ggenerali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
vodja vzdrževanja; do 17. 1.2006; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje.
Višja strokovno izobrazba
direktor družbe; do 13. 1. 2006; Delta mont d.o.o.. Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje.
Magister farmacije predstojnik lekarne - skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v lekarni; do 10. 1. 2006; Splošna bolnišnica Celje enota lekarna, Oblakova ulica 5, 3000 Celje;
NOV! TEDNIK
23
predstojnik laboratorija -skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v laboratoriju; do 10. 1. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist interne medicine
predstojnik oddelka - skrbi za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za intenzivno interno medicino; do 13. 1. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
UPRAVNAENOTA LAŠKO
Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 21. 1. 2006; Msv Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni Dol 34, 3271 Šentrupert. Pomožni delavec mesar; do 24. 1. 2006; Kmetijska zadruga z.o.o. Laško, Kidričeva ulica 2, 3270 Laško. Osnovnošolska izobrazba strojnik gradbene mehanizacije; do 24. 1. 2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško. Mizar
mizarska dela; do 4. 2. 2006; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško. Zidar
zidar; do 24. 1. 2006; Agm Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 24.
1.	2006; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško;
voznik za mednarodne prevoze; do 21.1.2006; Msv Žohar, Storitve in trgovina, d.o.o., Trobni Dol 34, 3271 Šentrupert;
voznik tovornega vozila; do 4.2.2006; Tis d.o.o., Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Kuhar
kuhar; do 24.1. 2006; Nemec Primož s.p., Avtoprevo-zi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško. Natakar
natakat; do 24. 1. 2006; Nemec Primož s.p., Avto-prevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško.
Lesarski tehnik
delo na CNC stroju; do 4.
2.	2006; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško.
Gostinski tehnik kuhar.priprava in kuhanje jedi po naročilu, priprava malic in kosil, pomivanje posode, vzdrževanje kuhinje; do 17. 1. 2006; Aškerc Anica s.p.. Gostinstvo Aškerc, Trg svobode 1, 3270 Laško;
strežba v lokalu in izven ' (letni vrt), strežba jedi in pijač; do 17. 1. 2006; Aškerc Anica s.p.. Gostinstvo Aškerc, Trg svobode 1,3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Zidar za zidanje in ome-tavanje
fasader; do 25.1.2006; Pi-nela d.o.o., Prihova 26,3331 Nazarje.
Keramik
keramičar; do 25. 1. 2006; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Osnovnošolska izobrazba delo v proizvodnji - priprava in sestava kabelskih setov; do 10. 1. 2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Avtomehanik mehanik, vzdrževanje vozil; do 17. 1. 2006; Strašek Štefan s.p., Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice. Elektrikář energetik elektro vzdrževalna dela; do 17. 1.. 2006; Strašek Štefan s.p., Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 4. 2. 2006; Grm Anton s.p., Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice.
Srednja poklicna izobrazba
ekstrudiranje pvc profilov; do 20. 1. 2006; Koplast ek-struzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Trgovinski poslovodja trgovinski poslovodja; do 24. 1. 2006; Ruse d.o.o.. Cesta na Roglo llj, 3214 Zreče.
Univerzitetni diplomirani inženir strojništva
vodja področja za vodoo-skrbo; do 17. 1. 2006; Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice;
poučevanje strokovno teoretičnih predmetov; do 17.1. 2006; Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, Škalska cesta 7, 3210 Slovenske Konjice.
Diplomirani inženir strojništva (vs)
konstruktér strojev in naprav; do 19. 1. 2006; Kova-čec Mirko s.p., M biro, Vrtna ulica 4, 3210 Slovenske Konjice.
^"uprav^ÍNOT/T "
ŠENTJUR PRI CELJU
Mizar
pomoč pri montiranju spuščenih stropov in sten; do 19. 1. 2006; Poválej Drago s.p., pod - notranja zaključna dela v gradbeništvu, Zlateče pri Šentjurju 18, 3230 Šentjur.
Monter vodovodnih naprav
strojne instalacije, zaključna dela vgradbeništvu, sana-
cija kopalnic; do 8. 2. 2006; Pesan Bojan s.p., Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipav-cev 46, 3230 Šentjur.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 24.1.2006; Arzenšek Jožef s.p., avtopre-vozništvo, gradbena mehanizacija, Tlimo 2, 3263 Gorica pri Slivnici. Gradbeni tehnik vodja operative, organiziranje in vodenje dela na gradbišču; do 28. 1. 2006; Vilko-grad d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur.
Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Šentjur z okolico; do 18. 1. 2006; Generali Zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inženir lesarstva tehnolog - konstruktér, projektiranje različnih izdelkov, priprava predkalkulacij - m/ž; do 17. 1. 2006; Alpos proizvodnja orodij d.o.o.. Cesta kozjanskega odreda 25, 3230 Šentjur.
Diplomirani inženir elektrotehnike (vs)
vodenje projekta; do 13. 1. 2006; Selič Anton s.p., elektroinstalacije in trgovina, Uliça II. bataljona 16, 3230 Šentjur.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Pomožni delavec
pomožna zemeljska dela; do 13. 1. 2006; Vrbek Cvetko s.p., Elektroinstalacije, storitve z gradb. mehan., Škofija 29, 3240 Šmarje pri Jelšah.
Osnovnošolska izobrazba
čiščenje tras pod daljnovodi; do 20. 1. 2006; DS palas d.o.o., Šlandrova ulica 18a, 3250 Rogaška Slatina. Ključavničar ključavničarska dela; do 17.1.2006; Josip Šolman s.p.. Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Frezalec
rezkalec na cnc rezkalnem stroju; do 17.1. 2006; Soting d.o.o. Rogatec, Ceste 76, 3252 Rogatec.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik gradbene mehanizacije; do 13.1. 2006; Vrbek Cvetko s.p., Elektroinstalacije, storitve z gradb. mehan., Škofija 29, 3240 Šmarje pri Jelšah. Kuhar
samostojno kuhanje; do 17. 1. 2006; Pepelnak Beno s.p.. Kozje 50 a, 3260 Kozje. Natakar
delo v strežbi; do 13. 1. 2006; Pepelnák Beno s.p., Kozje 50 a, 3260 Kozje. Administrator administrativna dela - pripravnik; do 13. 1. 2006; Ja-
gros d.o.o. Podplat, Laše 1, 3241 Podplat. Lesarski tehnik lesar-parketar; do 14. 1. 2006; Fingar d.o.o., Tržaški hrib 11, 3250 Rogaška Slatina.
Gostinski tehnik strežba hrane in pijače, delo v točilnici, sprejem gostov ob prihodu v gostinski lokal; do 13. 1. 2006; Terme Oli-mia d.d. Podčetrtek, Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek;
kuhar - samostojna priprava jedi, urejanje bifejske mize, skladiščenje živil; do 13. 1. 2006; Terme Olimia d.d. Podčetrtek, Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Gradbeni delavec transportni delavec v TEŠ Šoštanj; do: 18.1.2006; Teh-nocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
gradbeni delavec - pomožna gradbena dela; do 18. 1. 2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
Delavec brez poklica okrepčevalnica-strežba hitre hrane (del. mesto v Velenju); do 13. 1. 2006; Bedeti Namik s.p. Kebab paša, Jadranska ulica 14,2250 Ptuj;
natakar; do 10. 1. 2006; Grudnik Marjan s.p. Bistro Grudnik, Kajuhova cesta 4, 3325 Šoštanj;
čistilec javnih površin; do 13. 1. 2006; Sovine Janko -Lesus proizvodnja, storitev in prevozništvo, Topolšica 196, 3325 Šoštanj. Pomožna šivilja delavec za delo v proizvodnji v Velenju - šivanje oblačil iz tekstila in usnja, krojenje, likanje, sestavljanje, zlaganje in pakiranje, ostala ročna, čistilna in vzdrževalna dela v proizvodnji; do 23. 1.; vloge na naslov: Trekwalder, d.o.o., Osojnikova 9, 2250 Ptuj, ali na prijava@trenkwal-der.si.; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana.
Elektrikář energetik elektrikář energetik; do 4. 2. 2006; Elektro Jezernik d.o.o., Črnova 53, 3320 Velenje. Šivilja
delavec v proizvodnjkde-lo poteka v proizvodnji, kjer gre za šivanje izdelkov iz blaga in drugih materialov ter opravljanje ostalih preprostih ročnih del.; do 17. 1. 2006; Manpower d.o.o., Gospos-vetska cesta 5, 1000 Ljubljana:
šivilja: vaše delo bo obsegalo šivanje izdelkov in polizdelkov iz različnih materialov ter ostala preprosta ročna dela.; do 17. 1. 2006; Manpower d.o.o., Gospos-vetska cesta 5, 1000 Ljubljana.
Prodajalec
akviziter - posreduje, svetuje in predstavlja tehnične in tehnološke informacije za komercialni program (zdravstveni pripomočki...) na terenu, išče potencialne kupce, demonstrira uporabo izdelka, prodaja izdelke na terenu; do 13. 1. 2006; Po-štajner d.o.o., Ravne 21,3325 Šoštanj.
Prodajalec tekstilnih-us-njenih artiklov
prodaja obutve; do 10. 1. 2006; Pami d.o.o. Paprika, Velenje, Šaleška cesta 19, 3320 Velenje. Kuhar
kuhar; do 17.1.2006; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje.
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornega vozila doma in v tujini; do 13. 1. 2006; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46, 3320 Velenje;
varovanje ljudi in premoženja; do 17. 1. 2006; Pro-signal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje;
voznik; do 20. 1. 2006; Usar Vlado s.p.. Vinska gora 8, 3320 Velenje. Strojni tehnik upravljalec laserskega stroja v Velenju- priprava stroja za laserski razrez, vnos parametrov v računalnik stroja na osňovi načrtov naročnika, programiranje stroja ter testni zagon, izvajanje meritev in po potrebi korekture programa in nastavitev, nadzor; do 23. 1.; vloge na naslov: Trenkwalder, d.o.o., Osojnikova 9, 2250 Ptuj, ali na prijava@trenkwalder.si.; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Gostinski tehnik natakar; do 17. 1. 2006; Gorenje gostinstvo Velenje, Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje.
Diplomirani inženir računalništva (vs)
programiranje in olap sistemi; do 15.1.2006; Trend-net d.o.o., Šlandrova cesta 6, 3320 Velenje.
univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije
raziskovalec; do 25. 1. 2006; Erico Velenje, Koroška cesta 58, 3320 Velenje.
Diplomirani ekonomist (vs)
uvajanje informacijskih sistemov; do 15. 1. 2006; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6, 3320 Velenje.
Univerzitetni diplomirani pravnik
pravna dela; do 17.1.2006; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Mesar
delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 18. 1. 2006; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec.
Mizar
mizar - opravlja pomožna mizarska dela; do 13. 1. 2006; Aw milénium d.o.o., proizvodnja, trgovina, storitve, Braslovče 23, 3314 Bra-slovče;
mizar - izdelovanje in popravljanje lesenih predmetov z uporabo lesnoobdelovalnih strojev in ročnih orodij; do 13. 1. 2006; Aw milénium d.o.o., proizvodnja, trgovina, storitve, Braslovče 23, 3314 Braslovče. Elektrikář elektronik serviser - popravlja mehanske dele in elektroniko strojev (upravljalni stroji za be-toname), izvaja servis v delavnici in na terenu, zagotavlja nadomestne dele, orodja in material, uporablja opremo in orodja za diagnosticiranje in popravila; do 18. 1. 2006; Viba d.o.o. Petrovče, Novo Celje 9, 3301 Petrovče. Tesar
tesar - opravlja pomožna tesarska dela pri spreminjanju in popravljanju konstrukcijskih in drugih lesenih delov; do 13. 1. 2006; Aw milénium d.o.o., proizvodnja, trgovina, storitve, Braslovče 23, 3314 Braslovče;
tesar - izdeluje, spreminja in popravlja konstrukcijske in druge lesene dele; do 13. 1. 2006; Aw milénium d.o.o., proizvodnja, trgovina, storitve, Braslovče 23, 3314 Braslovče. Zidar
zidar - izvaja gradbena dela na gradbišču na podlagi ustnih navodil in predloženih načrtov; do 13. 1. 2006; Aw milénium d.o.o., proizvodnja, trgovina, storitve, Braslovče 23, 3314 Braslovče;
zidar - izvaja gradbena dela na gradbišču na podlagi ustnih navodil in predloženih načrtov; do 13. 1. 2006; Aw milénium d.o.o., proizvodnja, trgovina, storitve, Braslovče 23, 3314 Braslovče. Prodajalec
prodaja elektrotehničnega blaga; do 15. 1. 2006; Elektro Krašovec d.o.o. Prebold, Soseska 13, 3312 Prebold. Natakar
strežba pijač za točilnim pultom in pri mizah; do 20. 1. 2006; Ukšini Ana s.p.. Bar BMW, Pečnikova ulica 6, 3310 Žalec.
Ekonomist za komercialno dejavnost
samostojno vodenje prodaje in nabave v maloprodaji za program gradbeni material in tehnično blago, s posebnim poudarkom za področje gradb. material; do 13. 1. 2006; Kmetijska zadruga Polzela z.o.o., Polzela 11, 3313 Polzela.
fï» ww-radiocelje.com
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03] 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošli: agencija@nt-rc.si
e> o «a	innc
24	, ZANIMIVOSTI
Poroka sester
Bila je lepa sončna sobota 22. oktobra, ko sta praznovala zlati jubilej, 50 let skupnega življenja, Marija in Franjo Bošnjak iz Kozakove ulice v Celju.
Na isti dan pred 50 leti sta se civilno poročila na matičnem uradu v Žalcu, cerkvena poroka pa je bila na Ponikvi pri Žalcu v Marijinem rojstnem kraju. Hkrati se je poročila tudi njena sestra Cecilija.
Marija in Franjo sta si zgradila lep dom, kjer še danes prebivata. V zakonu sta se jima rodila sinova Roman in Igor. Oba sta doštudirala, se poročila in zlatoporočenca razveselila s štirimi vnuki in vnukinjo.
S sorodniki in prijatelji so v gostišču Čulk vsi skupaj veselo zapeli in zaplesali in jima zaželeli, da bi bila med njimi še veliko zdravih in srečnih let.
SM
Zlatoporočenca Franjo in Marija Bošnjak med sorodniki in prijatelji
Zora Tičar z nepogrešljivim pisalom v roki
Devet desetletij Zore Tičar
»Nikoli ni prepozno« in »naj se ve« sta dve kratki, a tako značilni misli za zdaj že »naturalizirano« Rimljan-ko, kot si rada sama reče. Zoro Tičar.
Za življenje v tem kraju - bi z gotovostjo zatrdili sociologi - je biti čistokrven Rimljan ali pa si tak status pridobiti z dolgoletnim bivanjem pomembna podrobnost. Kraj, ki so ga še pred drugo svetovno vojno obiskovale kronane glave, po drugi vojni pa le jugo vojaki, se je močno zaprl vase in vse, kar ni od tam, zavrača. A Zora Tičar, rojena Pust, se je k Tičarjevim poročila že leta 1937, tako »da zdaj že ima rimsko državljanstvo in lahko tudi kaj reče«, saj je ena najstarejših, če ne že najstarejša krajanka. Takšna, ki o njem kaj zapiše. Rojena 30. decembra 1915 je že kot otrok morala pretrpeti številne krivice. Njena starša sta bila različnih stanov in se zato nista smela poročiti. Bila je, čeprav otrok porojen iz ljubezni, nezakonski pankrt, in je zato vsa predšolska leta preživela pri rejnikih, družine je zamenjala kar petkrat. Šolska leta je preživela pri starih starših, se nato vključila v mamino družino, končala meščansko šolo v Trbovljah in nato srednjo šolo v Celju. Poročila se je s simpatijo iz mladih let. V zakonu z možem Levom Tičarjem je preživela kar 48 let, rodili pa so se jima trije sinovi: Niko, Tit in po vojni še Vital.
S prvima dvema je vsa družina odšla poleti 1944 tudi v partizane. O vsem tem, kako so preživeli ta leta, pa o vsem, kar se je v Rimskih Toplicah dogajalo, ko so bile na višku moči in slave in kaj vse je zdaj speča lepotica pretrpela do zadnjih let, je napisala v Blišču rimske Trnjuljčice, knjigi, za katero je gradivo začela zbirati, ko si je bila naložila že osmi križ. S kakšnim žarom je pisala za lokalno revijo Krpan in kako vesela je bila nastajajoče knjige pred petimi leti! Odkar se je Krpan prelevil v elektronsko obliko, se v zadnjih letih rada oglasi v pismih bralcev in se tako javno priduša, kako narobe svet je to, če nekdaj mondeno zdravilišče, kakršno je bilo rimsko, zdaj hira in vsak dan bolj kleca pod težo časa. »Saj vem, da nič ne zaleže takšno pisanje,« odločno poudari, »a moje reklo je: naj se ve!« Poslanci in drugi državni funkcionarji, taki, ki jim piše in ki še niso pozabili na oliko, ji običajno odgovorijo. Le to jo skrbi, da mlajši rod Rimljanov, razen izjem, seveda, tako mirno gleda, kako rimska Trnuljčica še vedno globoko spi, vsa zavita v trnje in kako so si do zdaj prav vsi mladen'či, ki so jo prišli reševat, strgah hlače in polomili zobe ...
BOŽA HEREK
Zlati jubilej na sveti večer
Bilo je na predbožični dan, 24. decembra pred 50 leti. Marija in Štefan Volasko sta stopila pred oltar v mali cerkvi v Dobju. Takrat že teden dni uradno mož in žena, sta svojo odločitev potrdila še pred Bogom. In pol stoletja po tem dogodku sta si zlatoporočenca pri sv. Danijelu v Celju znova potrdila zvestobo.
Marija se je rodila kot najstarejša izmed desetih Plankovih otrok v Gorici. Štefan je bil doma iz Ravnega. V dveh mladih srcih se je vžgala tista iskra, zaradi katere sta vedela, da bosta v negotovi prihodnosti skupaj lahko premagala vse težave. 20-letna Marija in štiri leta starejši Štefan sta si prva skupna leta dom ustvarila v Dobju. Tu so se rodili tudi njuni trije otroci; Franci, Cvetko in Zlatka. Kasneje sta se preselila v Kompole nad Štorami in tam preživela večino svojega življenja. Štefan je služil kruh v železarni, Marija je doma skrbela za dom in družino. Četudi življenje ni vedno posejano s cvetjem, pa sta Z delavnostjo in preprostostjo prebrodila tudi težke čase. In kaj otroci pri svojih starših najbolj cenijo? »Da nadvse cenita poštenje in resnicoljubnost,« povedo. »Pri tem pa sta v življenju vedno znala najti razlog za veselje in dobro voljo.« Zadnja leta živita v Celju. Ponosna sta na svoje štiri vnuke; Petra in Mojco ter dvojčici Tino in Nino. Letošnji prazniki šo bili tako še posebej lepi. Družina je bila zbrana ob zlatem jubileju in skozi spomine je oživelo vseh 50 božičev, ki sta jih zakonca Volasko doslej srečno preživela skupaj.