230. številka. Ljubljana, petek 9. oktobra. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Ifthaja vsak dan, izv/.ewr.\ ponedefykc it. dnere po praznikih, .er velja po poiti prejtutan, 2» avstro-ogerske dežele za celo leto 16 soIdL za pol ta* 8 gold ta č«trt leta 4 gold. — Za Ljubljano urei pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., aa četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom 5i> računa 10 kraje, za meeec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celi- leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah Sn za dijake veja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemali za Četi t leta 3 gld. — Za oznanila He plačuje od čotiri-utopnu peut-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopioi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na ceiovški ceati v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa Opravništ vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavč irjovi hiši. Interpelacija dr. Zamika in tovarišev na slavno e. kr. vlado zarad germanizacije slovenskih šol in uradov, stavljena v seji kranjskega deželnega zbora 8. okt. 1874, Prva žalostna posledica francoako-nem-ške vojske, sc je pokazala za nas avstrijske Slovane v pada Ilohenvvarthovega minister-stva v t i lik o, kolikor je namerjalo taisto nam Slovanom pravično biti, in v nastavi germanizatornega miuiuterstva Lasserjevega, imenovanega „Auersperg", če-gar pojedini Člani so se uže poprej v javnem delovanji po svojem sovraštvu do Slovanstva odlikovali. Pri nastopu tega ministerstva smo bili mi Slovani, kar se naše narodnosti tiče, na najhujše pripravljeni, in nijsmo se motili. Prvi korak zoper nas Slovence je to ministerstvo s tem storilo, da nam je prvo sednika na čelo dežele postavilo, o katerem so vsi vladni privržeuiki in principijalni sov ražniki Slovanov pismeno in ustno pripove dovali, da ima vse zmožnosti in tudi vso potrebno voljo, Slovenstvo izkoreniti. V to s vrbo: to je našo slovensko narodnost poteptati, je nastopila sedanja vlada dva pota. Prvi je bil najsigurnejši, ki pelje k iztrebljenju vsake narodnosti, namreč: p o-tujce vanje šole. Za to je vlada precej poprejšnjega, zmernega, sicer vladi jako udanega, Slovencem pa vendar kolikor to liko pravičnega nadzornika ljudskili Sol od stranila, in je na njegovo mesto posadila moža brez vseh zadostnih in znanstvenih izpi tov in brez vsega vednostnega izobraženja, ki je njega dni (1860, 1861, 1862 in 1863. leta) spadal v Ljubi jaui mej najbolj ognjene narodno slovenske pristaše in se je potem, zapustivši nekoristno slovensko zastavo, od likovni v nam sovražnem taboru po vseb društvih ravno z euakitu postopanjem zoper našo naroduost. To njegovo delovanje zoper naše zahteve nij pri tej vladi na ka menita tla palo. Kakor smo omenili, postal je nadzornik ali bolje rekoč, germauiza tor ni „strah'1 ljudskih učiteljev na Kranjskem. Ustanovila se je potem pod zaštitom vlade zeloglasna „Laibacher-Schulzeitung" v ta numen, da v tem listu nekdaj pošteni slovenski narodni učitelji, ali zdaj po vladnem pritisku moralno pokvarjeni prisiljeno zoper slovansko majko zabavljajo in se na ta način vladi prilizujejo. Taisti cilj in konec ima ob cueui ustanovljeni „krainischer Lehrerverein". Prekini očesom gleda „učiteljski strah" tiste zuačajuc ljudske učitelje, ki imajo še toliko poguma, se temu društvu odtezati in se samo s pedagogiko pečati. Vse nadzorovanje tega nadzornika meri na to, v koliko naši ljudski učitelji slovenski deci nemščino v glavo ubijajo, ne pa koliko se otroci v obče na podlagi materinščine za življenje koristnega naučć. Učiteljska pripravnica bi imela, ker slovenske učitelje za slovenske ljudske šole odgaja, slovenska biti; in bila je res spočetka uže več, kot na pol slovenska. Ali pod tem nadzornikom se je z vladno pomočjo spet vsa pripravnica germa n i z i r a 1 a. Da bi vlada v omenjene svrhe šolstvo popolno v svoje roke dobila, nij sc sramovala kar meni nič tebi nič nsans gene'' ustavo prelomiti in si s tem veČino v deželnem šolskem svetu pridobiti. Vse naše pritožbe zoper ta nečuveni vladni ustavo-lom so bile žalibog brez vspeba! Kavno tako je vlada z goriškim deželnim šolskim svetom ravnala, ker tudi tam Slovenci prebivajo. Ker ima zdaj vlada po nepostav-nem potu pridobljeno večino v deželnem šolskem svetu, ravna z našimi šolam', kakor se jej zdi, da bi se ponemčevanje najbolj pospeŠavalo. Akoravno je še naredba bivšega ministra Jitečka od 8. oktobra 1871. leta št. 10456 v polni veljavi, je kljubu temu vlada slovensko realno gimnazijo v Kranji v nemško spremenila, je na ljubljanski realki slovenske paralelke odpravila in še nij dozdaj na realni gimnaziji v Novem mestu niti v enem predmetu razen veronauka slovenskega jezika , kakor učnega jezika upeljala. Na ljubljanski realki v sredini Slovenije je italijanski jezik za vsakega učenca obligaten, mej tem, ko je učenje slovenščine vsakemu učencu na prosto voljo dano! Da se pa zasmehovanju in teptanju sloven ščine na ljubljanski realki krona na glavo postavi, učijo se slovenščine v vseh raz redih nižje realke slovenski učenci, z nem kim učnim jezikom! Slovenski sposobni prosilci večjtdel no dobijo mesta na naših srednjih šolab, mej tem, ko se nam Nemci in drugi inostrauci dan za dnevom s krajnik mej Cis- in Trans lajtanije vrivajo za profesorje in ravuateljc Tako je vlada zavrgla prošnjo profesorja Franca Erjavca, ki Blovi pri strokovnjakih in mej celim slovenskim narodom, kakor iz vrsten naravoslovec in pedagog, ki je uže premnogo lepega v svoji stroki v slovenskem iu hrvatskem jeziku u ipisal, akoravno je bil od kranjskega dežvluega Šolskega sveti „prinio loco" predložen. Imenovala je mest njega za profesorja na ljubljanski realki mladega, slovenščine nezmožnega, Čisto ne-skušenega Nemca, nekega Voss-a, mej tem, ko uže g. F. Erjavec 15, leto v svoji strok? podučuje. To so v kratkem navedeni koraki, po katerih je vedela vlada vse srednje in ljudske šole v svojo pest dobiti z edinim namenom vse p o nem či t i. — Drugi pot kateri je ta vlada nastopila v pospeševanje svojega cilja, L j. za ponemčevanje našega naroda je: odstranjenje vseh domačih, še slovensko čutečih uradnikov iz administracije. Naši uradniki v upravi so po ustavni eri zadnjih 13 let uže tako zbegani, da se Bkoro nobeden nij upal v javnem življenji za svoj narod potezati se. Ali mnogo mej njimi je bilo vsaj še toliko pošte-ii i li, da nijso svoje narodnosti zatajevali in v javnosti zasmehovali. Ali uže tako neutralno držanje naših domačili uradnikov je bilo sedanji vladi trn v peti. Naenkrat je bilo brati po različnih usta-vovernih listih, da ne more vlada na Kranjskem s sedanjim „narodnim" uradniškim aparatom naprej, da so v tem obziru temeljite spremembe neobhodno potrebne itd. v tem smislu. Kmalu se je govorilo v Ljubljani, da je pri vladi veliko število, govorilo se je celo da okolo 200 domačih uradnikov, proskribiranih, ki se imajo iz domačije izgnati in v skrajna mesta Cislajtanije prestaviti, samo zaradi tega, ker imajo to nesrečo, da jih je slovenska majka rodila. Akoravno so se ti glasi večkrat ponavljali, vendar nij nihče verjel, da bi kdaj katera vlada pri obstoječem §. 19. osnovnih postav utegnila tako predrzna biti se poskusiti s tako novošegno ,7s i c i 1 j a u h k o vesperou mej naš.mi slovenskimi administrativnimi uradniki. Ali prevarili smo se v svojem dobrem mnenji o sedanji vladi, — kajti žalibog ti čudni glasovi so se obistinili. Kakor strela iz jasnega je pala vlada to spomlad mej pohlevne in v političuem oziru popolno nedolžne poštne in telegrafske uradn:ke. Samo in izključljivo zaradi tega brez vsakega drugega uzroka je nekoliko teh revežev v avstrijsko Sibirijo (v Bukovi rio) premestila, ker so imeli edino to napako, da so rojeni Slovenci iu toliko pošteni, da se nijsu hoteli z narodnim renegatstvom vladi prilizovati. Da je to res, očividen je dokas, da je eden teh premeščenih uradnikov smel doma ostati, ker se je dal khkor ud iz vseh narodnih d r u š t e v i z h r i s a t i i n v k z i n o iu v ko u š tit uci j on al n o društvo vpisati. Drugi eklatantni dokaz, da se je bila res taka lista proskribiranih slovenskih uiadui'*ov napravila, je ta, da je bil Udi poštni uradnik g. Avgust M >os premeščen, akoravno je bil uže štiri mesece poprej umrl. Povpraševali so premeščeni siromaki v Ljubljani in na Dn na ji pri minister etvn, zakaj jih je ta kazen zadela, naj se jim vendar nzrok pove? Ali do denašnjega dneva nijno nobenega uzroka izvedeli, povsod so jim odgovorili z ničevo fazo: „iz službenih obzirov", (aus Dienstesrucksichten) in romati so morali sč solznimi očmi iz d orno ▼ ine v Bukovino, Tirole itd. Akoravno imajo poštni uradniki nepre-boma s slovenskim občinstvom opraviti, je vendar vlada namesto odpravljenih Slovencev, trde slovenščine nezmožne Nemce postavila. Vlada naj le malo pomisli, kakšen vtis je ta vladen čin na celo deželo napravil, da se Slovenci iz svoje domovine b rez uzrokov samo zavoljo tega preganjajo, ker so slučajno rojeni Slovenci. Naj vlada nadalje pomisli, kako s takim početjem vse uiaduištvo v politič-nem oziru d e m O r a 1 i z u j e in korumpira. Niti pod Metternichom niti pod Bachom se niJ8o Slovenci tako brezobzirno iz svoje domovine zavoljo svoje narodnosti preganjali, kakor pod sedanjo tako imenovano „libe ral no" vlado. Iz vsega navedenega vladnega postopanja se vidi, da jej je libera-zem le vnanji svit, s katerim nevedno občinstvo moti; pravi in edini njen namen je pa preganjanj« in tlačenje Slovanstva, oziroma Slovenstva! Hohemvartovo miniHterstvo je pri svojem nastopu v prijavljenem programu reklo, da mu je prva svrha 19 osnovnih državnih postav ne le po črki, temuč tudi v pravem pomena praktično izpeljati. To ministerstvo pa vse žile napenja, da bi se ta §. za vse neneniške narode v Avstriji na posmeh in na ruglo postavil. Ker pa kijubu vsem tem navedenim, dan za dnevom se ponavljajočim faktom vlada vedno in konsekventno taji, da misli Slovence ponemčiti, stavljajo podpisani na glavno c. kr. vlado ta-le vprašanja: I. a) Iz katerih uzrokov se je bivša uže na pol slovenska nčiteljska pripravnica v Ljubljani zopet popolno ponemčila? b) Iz katerih uzrokov se je bivša slovenska realna gimnazija v Kranji zopet ponemčila? c) Iz katerih uzrokov se še nij na realni gimnaziji v Novem mestu na nobenem razreda slovenski jezik, kakor učni jezik vpeljal ? d) Iz katerih uzrokov so se na ljubljanski realki uže obstoječe slovenske paralelke odpravile ? e) Zakaj je na ljubljanski realki učenje slovenskega jezika vsakemu učencu na prosto voljo dano, mej tem ko je italijanski jezik za vsakega učenca, brez razločka narodnosti obligaten ? f) Zakaj se na vseh nižjih razredih ljubljanske realke zoper vsa pedagogična načela slovenskim učencem slovenski jezik z nemškim učnim jezikom razlaga? g) Zakaj se po raznovrstnih postranskih potih, posebno pa vsled pritiska na učitelje po nadzorniku ljudskih šol, nemščina v ljudske šole sili, mesto da bi se samo na to gledalo, da se otroci kaj koristuega na podlagi materinščine nauče? II. a) Iz katerih uzrokov se je let »u na spomlad nekoliko slovenskih 'poštnih in telegraf nib uradnikov brez vidnega uzroka nanag-loma v skrajne pokrajine Avstrije premestilo? b) Iz katerih uzrokov je vlada mesto njih pri pošti trde, slovenščine nezmožne Nemce nastavila? V Ljubljani G. oktobra 1874. Dr. V. Zarnik, Kozler, Obreza, Karel Rudež, Horak, Kramar, Jugo vic, Tavčar, Toman, Lavrenčič, dr. Costa, Murnik, dr. Poklukar, Pakti, Kotnik, dr. B1 e i w e i s. Politični razgled. ?%otf i"MiiiC«> <■! <»>.«■!«* V Ljubljani 8. oktobra Za nas Slovence, ki želimo, da se naš narod s časom v en deželni zbor združi, je jako podučno, kakšni so naši „federali-atični" zavezniki klerikalni Tirnici kar se tiče narodnega prava. K leri kalno-nemški Tirolci so namreč to dui v svojem de žclnem zboru slovesno protestirali proti onim italijanskim poslancem, ki na podlagi na rodnosti hote za tirolske Italijane svoj deželni zbor, ločen od nemškega v lusbruku Pravijo, da je to zahtevanje v protivji s pravicami dežel in s terjatvami historičnega prava in da pelje k prevratu zgodovinsko obstoječega na političnem in celo cerkvenem (!) polji. — To kaže, da bi bili nr*? neslo vati slu n federalistični" zavezniki prav-narji iz konsekvencije tudi z vso eneržijo proti zedinjenju Slovencev, ker narodni princip, kateri edini je naša pravna podloga, — jim je greh in strah. V i'4'.itkem deželnem zboru pred sejo o*, okt. je izročil staročeški poslanec Jefa-bek s 77 podpisi staročeških poslancev dež. maršalu izjavo, zakaj ne pridejo staročeški poslanci v deželni zbor. Češki „Pokrok" od 6. t. m. pozivlje v uvodnem članku vsa rodoljubna češka mesta, šole, velikoposestnike in tovarnike, naj po-dele službe slovaškim učiteljem, ki so vsled zrušenja dveh narodnih gimnazij, na vlastiic slovaške stroške vzdrža-vanih, v kloštru pod Zaijovem in v Velikej Revftci, po madjarskero nasilstvn prišli z svojimi rodovinami ob kruh ; dalje naj po svojej muči podpirajo slovaško študeostvo. „Sveta dolžnost je", pravi češki list končno, „da poplačamo bratom Slovakom pod zeleno Tatro, ki so slovanskemu svetu dali S3fa-fika in Kollara ; vzajemnost slovanska zahteva od nas, da obrišemo s o 1 z ć narodu, ki nam je po rodu in jeziku najbližji!" #>*t/imtt iiimM italijanissimi se deželnega zbora nečejo udeležiti, in ker je nekaj poslancev večine na odpustu zarad trgatve, C. okt. zbor nij mogel sklepati. Viimijv «lrif.iv«». Na Frftiictiskvin so volitve v generalne svete skoro popolnem uio znane. Po tem tičem je voljenih 800 konservativcev raznih programov 500 republikancev in 100 je ožjih volitev. Upali smo, da bodo republikanci nad vsemi druzimi skupaj večino imeli, a žalibog, da nij tako. Iz šjm fffije se tudi angleškemu listu nPall Mali Gazette" poroča, da je don Karlos nstrljen v trebuh od svojih lastnh Ijudij. To je dokaz kake divjake je ta kralj, ki tudi pravi, da se „za vero" bojuje, okolo sebe imel. Ou je svojo divjo druhal vodil v požige in klanja in zdaj nad njim samim poskušajo surovosti, v katere jih je na druge španjske brate bujskal, na republikance. Sigurno bodo ultramontanci tudi tu videli „prst božji", ker ko bi se bilo to kacemu svobodomislniku prigodilo, bilo bi povsod polno tega „prsta" v ultramon-tanskih novinah. Najnovejše poročilo iz Ilendave pak pravi, da oticijalni list karlistični poroča, da je d. u Karlos zdrav. Mogoče, a škoda, ker bolje bi bilo, da bi eden človek smrt storil, namestu da bo zavoljo njegove čestilakomno- Metek« Kantorčica. Roman s pogorskoga zakotja. (Češko spisala Karlina Svetla; poslovonil Franjo T o m š i d.) (Dalje.) Ko je doktor naznanil strijcu drugi svoj razpor z nevesto, povedal mu je ob enem, da je popolnem odstopil od namena nastopiti uradniški pot. „A zakaj"? zavzame se atrije. „Ker se mi protivi." „Ali tvoja Želja, zadobiti si vpliva in ime ni t im sh ?" „ . . . Nij bila druzega, nego otročja nečimernost." „Vendar bi bil le lepo in važno činnost imel." „To si najdeni tudi drugod." Strijc ga je pustil; mislil je, da se mu to poleže, da svoj zdami plan zopet zmeni in mu je začel mej tem neprošen iskati tretjo nevesto. „Ko bi se ne hotel zmirom s takim veseljem ženiti", dejal, je ves prestrašen od neČakove zmenljivosti, ,.mislil bi si, da je čez ušesa zaljubljen, — tako se neumno vede". Otik je kmalu spoznal, da se mora pred vsem znebiti svoje okolice, ako hoče svoje dozdanje življenje premeniti, da ne dočaka drugače lepšega nasledka na sebi. Začel se je torej po onem večeru polagoma svojih prijateljev ogibati, premisijevaje v samoti o tem, kje je uzrok slabega njegovega obnašanja in s kakimi posredki bi se duševno okrepčal, da bi mu bilo mogoče „dokazati vse kar hoče"! kakor Enefa. Pa to nij šlo, niti tako hitro, niti tako lahko, kakor si je v začetku mislil. Njegovi prijatelji nijso vedeli, ko so zpazili na njem očividno zmeno in hladnost, kaj se z njim tfodi, ter ga začeli izkrcnejš'iskati, nego do zdaj. Neprenehoma jim je moral zagotavljati, da ga nij nikdo iz njih razžalil, da se proti njim nij ohladil in, da bi to dokazal moral se je nehote vsak čas udeleževati njih shodov. Kako se mu je gnjusil zdaj ta krčemski hrup iu nered, vse te Rtare, stokrat slišane, malenkostne in ničeve šale, katerim se je poprej tako odkritosrčno smijal, da bi drugim kaj po volji storil! Bil je tako nesrečen od njih navalov, zdaj ko je hotel končno poslušati važne glasove v svojih prs'h : da jim je ušel dvakrat eno za družim v toplice; ali oni, kakor bi bili slutili, kaj se v njem godi in da jim bočo uplahniti za vselej, so prišli za njim, kakor takrat v hribe, k njemu se prisilili in ga zopet nazaj pripeljali, ter več kakor druge-krat trdili, da je doktor Mrakota njih kinč. Kakor bi ga bilo to poprej veselilo, tako ga je zdaj jezilo, dolgočasilo, osramovalo. Končno je prišla Otiku posebna misel. Spomnil se je, da mu je mati enkrat očitala, zakaj svojih prijateljev ne opominja in jih k boljšemu življenju ne pripravlja. Spomnil se je, da bi ta utrudljivi hoj mej soboj in njimi najlažje dokončal, ko bi jim svoj namen povedal. „Morda se jim godi, kakor meni; morda sti tisoč in tisoč ljudi usmrtenih, sto in sto familij nesrečnih. Zapor nemškega diplomata slrttimn se povsod smatra, kot velik škandal. Vladni 8evero-nemški časopisi pripovedujejo, da Ar-niro ni i hotel več (eni pravijo da 40) pisem, ki so bili njemu kot poslaniku v Parizu od Bismarcka pisani, izročiti, nego jih je hotel baje ali morda za neko izjavo porabiti. Da bi mu to zabranil, hotel je Bismarck svoja pisma s policijo nazaj. Najbrž pisem ne bode dobil, škandal pak je gotov. Njegova žena in tašča so ponujali kavcijo, kolikor se hoče, da bi ga izpustili. A Hismarkovci se za to še zmen
  • .] „Slov. Narod" 2. okt. v uvodnem članku toži, da hote nasprotniki naš narod šiloma germanizovati. In tega se lehko prepriča vsakdo, ki ima le oči in ušesa. Naši nasprotniki hote narodno šolstvo v svoje roke dobiti in posebno pa nčitcljstvo, da bi potem ž njim manipulirali po svoji volji. I u to se jim je uže nekoliko posrečilo. Ogledajmo si le slovemko uČiteljstvo kranjsko. Mej njim nahajamo večino takih „mož", ki hrepen* samo po „boljših plačah", ter se potem uklanjaju onim, kateri jim kaj — obetajo, (kajti dati jim ne mogri). To uklanjanje, pa nij niti Častno, niti v soglasji z zdravo pedagogiko. Ta večina prikiniuje nemškim L'u-hartom in ponemčenim (?) Zimam na veliko kvar narodnega šolstva. Ona berači za „staatsrock" ne mene se za slabe nasledke, če bi se jim uslišala prošnja. Z eno besedo: tej veČini je pedagogika deveta briga in svoj žep vse, da so jej potem Linhartove besede sv. evangelij in Zimove tako verno sluša, kakor bi sam sv. duh iz njega govoril. Ta večina se niti ne briga za to, kaj neodvisni domaČi ljudje o njej govore; ona da-si po rodu narodna, deluje baš proti narodnim željam. Seveda takim značajem ne mogo lehko narodnjaki plač boljšati, ker bi potem materijalno utrjena delala morda šc bolj proti svojemu slovenskemu rodu. Manj- v njih duševna moč le dremlje čakaje nagiba, da bi se probudila.! Meni je pomagala Enefa povedavSi mi vse resnično v obraz, iu njim morda pomorem jaz, ako jim tudi resnico odkrijem", dejal si je in zdelo se mu je jako lepo in vabljivo, ustanoviti novo Življenje s poskušajem spreobrniti toliko duš. Kaj nij hotela Enefa, da bi postal „apostol" ? Vsaj se je lahko prepričal, je-li ima k temu poklicu dotičnih lastnosti. K temu cilju je povabil svoje najzaup-Ijivejše prijatelje, namreč one, s katerimi je hodil največkrat zvečer na vino. Poznal je svoje ljudi; vedel je, da se pri dobro nastavljeni mizi z njimi najlažje obravnava, da so tu najpristopnejši, najrazumljivši. Večerja je bila izvrstna; vino je teklo s curkoma in ko so se jeli vinski bratci razgrevati, in je pogovor živejši postal, tu se je zdelo Otiku, da je Čas, da bi začel svoj misijonarski govor, da bi ne postali živejši, ko bi namreč glas njegov niti slišati ne bil. (Dalje prih.) šina kranjskih učiteljev, ki se sicer še nij ponemčurila, je pa pasivna boječa in se prav za prav boji barvo pokazati. In kaj je vse to uzročilo? Se marsikateri učitelj, ki je sedaj Zimovec, bi bil ostal naroden, a — temeljitosti manjka, temeljitega znanja šolskih postav i. dr. Marsikateri krivo meni, da mu lehko odvzame kako nadzo-ro valno nem ču r če plačo, ali da ga zatoži etc, če ne stori tako, kakor mu je ukazalo. Drugi pa zopet misli, da bo vzplc-zal po tej lestvi do nadzorniŠtva in se torej hlini in hlini, ter lazi pred svojim bore nadzornikom. S tem kažejo taki ljudje najbolje svojo plitvost, ter se hline, mesto da bi stali možato na postavnem in peda-gogičnem stališči. Učitelji naj hlago-vo!e toraj dobro premisliti, kaj delajo, ker zdaj je še čas. A prišli bodo časi, da bodo obžalovali svoja sedanja dejanja, toda takrat bode prepozno, ter majka Slava bode dejala: „Nečem sina te poznati". Kolikor bolje žali čl .veka letargija in izdajstvo kranjskega učitdjstva, toliko bolje ga veseli živahno gibauje m«*} »slovcnsko-šta-jerskimi narodnimi učitelji. Oni imajo svoje društvo, svoje glasilo, oni se lehko in se ustavljajo Lcmškemu navalu. Če bi imela vsa Slovenija take može, potem je na trdnih nogah. In Slovenci smo tudi veseli tacih učiteljev in se sploh naši žurnali mnogo pečajo z njih stališčem itd. A samo pisati za uČiteljstvo brez dejanske podpore se skoro pravi: prazno slamo mlatiti. Ce uže dru-zega ne storimo, podpirajmo vsaj edini slovenski pedagogični in učiteljski list „Slov. učitelja", ter pristopimo k „Učiteljskomu društvu za slov. Štajcr", kot podporni udje in to bode dajalo učiteljem pogum, korakati čvrsto po poti, katero so nastopili. Vsak pravi Slovenec naj bi podpiral gori omenjeni list, kajti le tako bode mogoče listu, da se bode uzdržaval iu napredoval, ter budil slovenske učitelje, da bodo čvrsti narodnjaki, ter delali: „vse za narod, omiko in svobodo". —v— Domače stvari. — (Dr. Zarnikova interpelacija) — (glej prvo stran, tega lista) — katera je zares važno dejanje, se je včeraj v dežel nem zboru brala. Ncmškutarski poslanci so bili osupneni, ker menda enako energičnega koraka nijso pričakovali. Na dveh krajih so skušali z „oho"-klici svoje nezadovoljstvo izraziti, kar jim pak nij šlo prav. (Iz Gradca) se nam piše: Minoli pon-deljek t. j. 5. okt. so slovenski študentje vseučiliščni v Gradci, pokopali enega Bvojih vrstnikov. Bil je to dijak Josip Dobrovnik, rojen na Koroškem, ki je dospevši do blizu vrha svojih studij po dvomesečnem bolehanji v mestni bolnici 3. okt. za sušico umrl, v 25. letu svoje životne dobe. Bil je pokojnik ves čas svojega studiranja marljiv študent in značaj en Slovenec. Više manje mu je zdravje in život ugorobila le trpka b orb a za e k s i s 11' ne i j M, kajti on nij dobival kakor se godi mnogim slovenskim dijakom od doma, nikake podpore. V prostem času, kadar so se sinovi premožnih in bolje posvečenih starišev, — ki ne odteguje svoje podpore sinovom, ki nečejo obleČ: črnega talarja — šetali po zdravem zraku, hodil je umrli slovenski modroslover v meščanske hiše otroke podučevat, da si je borno služil potrebni kruh. I*to tako se morajo mučiti skoraj vsi slovenski di jaci, da si prislužijo, „esar jim treba za Život. Koliko zlatega časa gre s tem v strate! Mesto, da bi dijak mimo predpisanih študij v stroki privaljal si tudi za svoje pozneje življenje potrebno vsestransko duševno omiko, privabljal si stanovno značajnost, mesto da bi se kodkada vadil v pisateljskem peresu, mora z dubomornim pod-učevanjem tujih otrok gnbiti ne samo dragi čas, gubiti tudi zdravje. — Da so pokojnega ljubili tudi inonamdni di jaci, pokazali so stem, da so ga v precejšnjem številu — mnogo njegovih prijateljev še ondaj nij bilo v Gradci — sprevodih k zadnjemu pokoju na šnt. Pctersko pokopališče. Pokojnik si pač nij nič dobrega užil na svetu. Sveti mu naj on kraj groba večna luč ! II—k. — (Strela jo udarila) 2. t. m. blizu Planine v hlapca in štiri vpreženc vole, vdove iu posestuico Jov. Godcševe iz G rnjc Planine, ko so vozili iz gozda. Hlapec je samo malo opaljen; iz mej volov je obležal eden mrtev, drugi trije pa so okrevali. Skoda znaša 170 gld. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 1. okt. Porotniki gg. : Štefan Lapajne, Vinc. •Jan, Jože M ar tel j, baron Ž'ga Uojz, Karel 11 u d a 11 i n i k , Matija Valenčič, Janez Več, Anton Potočnik, Anton Krener, Vinc. Mali, Matevž P r e m rl, Leopold Globo č n i k. Iz z itožne^a spisa posnemljemo ■ V noči od 4. do 5. julija t. 1. jo Jarnej Habjan 28 let star, iz Habne gorice v ljubljanski okolici z drugimi tovariši šel v Orle „vasovat". Ko pridejo do vrta Janeza Ferkolja, se Jar. Habjan, Andrej Habjan in France Martinec na črešnjevo drevo zobat spravita, drugi pak spodaj stoje. Proti polunoči gre Frkoljev Janez, sin posestnikov na vrt, zapazi, daje nekdo na drevesu nekdo pa pod drevesom s kolom v rokah. Ko oni z drevesa skoči, Frkoljev Janez precej nazaj proti hiši zleti, ker se mu zdi, da so prišli fantje iz Mahne gorice da bi se tepli. On pokliče hlapca Jakoba Jeriua potem Janeza Zupančiča, Fr. Čermaka, Fr. Jagarja iu Matijo Ovsjaka, da bi fante iz Babne gorice pregnali. Jakob Jerina z vilami in Janez Ferkolj s palico gresta naprej drugi pa za njima. Ko pridejo do vrta zagleda Janez Ferkolj 2 fanta blizu enake velikosti, s kolmi, in za njima še enega fanta; prva sta precej na Frkoljevega in hlapca Jakoba Jerina, zadnjega zadela tako n.* glavo, da se je precej zgrudil z obrazom na tla, in tudi Ferkoljev Janez je bil tako na glavo udarjen, da je precaj kri pritekla. Fdrkoljev je vendar še zbežal, a tistih fantov nij izpoznal. — Matija Ovsjak je pa dobro videl, da je ravno tisti fant, ki je hlapca Jakoba Jeriua udaril, tudi njega po desni roki udaril in tedaj ko je bežal še enkrat na desno roko in enkrat na vrat. Ko so očeta Janeza Ferkoljo zbudili in mu povedali da ho njegovega hlapca ubili, precej je šel gledati, ter je našel hlapca na tleh ležečega in zraven 2 klobuka. Vzdigne hlapca, ki je začel izbruh a Vati kri. Hlapec jo kazal na glavo, a nij mogel povedati, kdo gaje udaril. Na to so ga odnesli v hišo, kjer je bil proti koncu brez zavesti in je 5. jul. opolu-dne umrl. Sicer fle zdravniško nij moglo najti, da je oni, ki ga je udaril, nameraval ga ubiti a gotovo je, da se je to zgodilo v sovražnem namenu, v tem djanji ko toraj vsa znamenja hudodelstva uboja po §, 14U knz. pr. Storivca uobedeu poškodovanih nij upi znal: sumil: so pa .laineja I lah Jana. Maitiu Vrečar, ki je strelil, da bi t'auto spla.šil, Jožo Slobec in Matija Osjak so slišali besede: „Jarnejec le udari". Tudi Martin Vrečar je po pretepu slišal enega tantov kričati: „Petdeset se jih sam ne bojim" in je po glasu sodil, da je to bil Jaruej Habjau. .Jarnej Habjan pa je zarad težkega poškodovanja Janeza Ferkolja od deželne sodnijc na osem mesecev bil obsojen iu kaznovan. Te okoliščine in ker je Jaruej Habjan razsajenec, dajo sklepati, da je on storilec. On sani obstane, da se je pretepal z Ferkoljevim fantom in z enim, ki je vile imel, torej s hlap cem Jaka Jeriuom, on pa taji, da bi bil koga udaril in da je bil oborožen. Janez Ahliu je videl, da je Jaruej Habjan precej z drevesa skočil, ko je Ferko-ljevega zaslišal. Janez Žitnik je slišal Jaruej a llabjaua, da se je hvalil z besedami „edeu je piccej dobil", in da je eden orlovskih fantov proti njemu poleno zagnal, da ga je vzdignil in ko ga je eden hotel z vilami suniti, je z eno roko vile zagrabil, z drugo pa s tem polenom mahnil, in napad niku še vile vzel. Janez Žitnik je pri Jaruej u llabjanu tudi vile videl. V Babini gorici se je sploh govorilo, da je Jarnej Habjan Jakoba Jerina ubil, in on sam je ljudem pravil: „naj nikar drugih ne doiže, da ga je le on udaril." Vsled teh okoljščin je Jarnej Habjan bil tožen, da je on Jakoba Jeriua ubil, in Matija Osjaka lahko poškodoval ; da je pa črešnje kral, to je sam obstal. Pri obravnavi 1. oktobra je bil Jarnej Habjan obsojen zarad hudodelstva uboja in zarad prestopka tatvine na .5 leta teške ječe, poostrene vsak mesec z euim pottOIB« Vsem bolnim moč in zdravje biea teki in brez stroškov po izvrstni t? #>.oi;.'-.-;!'-4. Barry 88 let nže je nij bslesni, ki hi jo ne bila ozdravila t:i prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih bres medicin in stroškov; zdravi vse bolesni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrali; /Jeze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, m piv bavljenje, zaprtje, prehlajenjc, nespanjo, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silonju krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti iu blevanje pri nosečih, Otolnost, diabet, trganje, sliujšanje, bledičico in pro-hlajeiije; posebno se priporoča za dojeneo in je boljo, negi) dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.1 KM) spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi ■pri« čevala profesorja I>r. \Vurzorja, g. F. V. Poneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v .Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Aiigclstcina, Dr. Shorclanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groliuji: Castle-stuart, Markize de llrchan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava ua posebno zahtevanjc zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \Vurzerja, Bonn, 10. jul. 1862, Kevaleseiere Du Barrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnjii, pri prinadlji vem a holehiicin draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnein bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje iu iu neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. H.) Hud. \Vurzcr, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i u c h e s t c r, Angleško, .'{. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevaleseiere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtju, bolne čutniee in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranoeelnik, 5>l>. pidka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g e I s t e i n a. Berolln, 6» maja 185(1. Ponavljaje izrekam glede Kevaleseiere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A nge I s t e i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št, 70.021. Obergimpern, (Radensko, -J-J. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar poti/.iti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesiit re duDurrvpo-polnama zdrav. Viljem Pur k ar t, ranoeolnik. Montini ii, Istra. Učinki Kevaleseiere du Barry »o izvrstni. Fer d. <' l au sherge r, C kr. okr. zdravnik, št. 80.416. Oosp, I'. Vi Beneke. pravi profesor medicine na VSeUČiliScU v Mariboru | Nemčija l, pile v „ P o r l i u c r K 1 i n i s <■ h e \V o e h e n s e h r i [ tu i >d 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalcnta Ara-biia" (Kevalcscičre). Dete je v I. mesecu vedno večin več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Hevalesciere gaje ozdravila popolnoma v ti tednih. Št. Ilt.-Jlo Marki/o de Prehan, boleliaje sedem let, na nespanji, tresliei na vseh udih, sliujšaiiji in hipohoudriji. .Št. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsieldorf, na dolgoletnem bolehanji glavo in davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. v ojašk. oskrbnika, Vidiki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušniku, omotici i tiščnuji v prsih. Št. 75.070. Gospoda Gabriela Tošnerja, slušatelja višje javne trgovinski' akademije dunajske, na skorovbrcznadejni prsni bolečini iu pretresu čutnic. St. 05.715. (iospodični de Montlouis na nepre-ba v ljenji, nespanji in bujšanji. Št. 75.1)28. Parona Sigino loletuc hraiuote na rokah iu nogah i t. d. Kevaleseiere Je d krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani oiikiat več na ceni, glede hrane. V plohuBtiti pufiicah po pol funta 1 gold. 50 kr., ; funt 9 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun--ov 10 gold., 12 funtov «0 gold., 24 funtov 88 gob*, - Bevalcseiere-Bisoaiten v puiicah & 9 gold. 50 kr. to 4 gold. 50 kr. — Sevatcsoisre-Ohocolateo v praha in v plo5Čicah za 12 tas 1 ,i:old. 50 kr., 24 tAt 2 gold. 50 kr., 48 t&a 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta i 10 gold., ta 288 Ua 20 gold., — sa 576 t»n 88 gobi. - Prodajo: But ry du Ibirrv it Gomp. na l»u-«i J*, WulI2«Bchg<-j:-.-.» it. 8, v LJubiJaui Ed. Ifahr, v 6n4si bratje Oheranzineyr, v Inn-(»rufeu Dieobtl & Frank, v Celov«! P. Birn-bacher, v ILoučl Ludvig Miillor, v Maribora ?, Kol etnik & 5L Morič., v Horaaa J. B. itookhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih lo-UUJih iu špecerijskih trgovcih-, tudi razpošilja dttiat- blRji na "«n fer»?e w> Doltnlh nRln'./n>o«.n nli novvntfui • •••..•i.iiu.v..- DOI'M 1860 drž. posojilo . . , Akcijo narodne banke Kreditne akciju . . Napol........ Srebro .... . . oktol)i 108 . — »87 „ _ 245 p 25 8 n 8*Vl 1(^3 . 75 Xujel. 5. in 6. oktobra: £vropH: Stenovic iz Zagorja. — Carmau, Znanoli iz Trsta. — Kies iz Dunaja. — Bohinec iz Mokronoga. — Brauchbar iz Gradca. — Havnihar iz Zagreba. — Savojeri iz Maribora. — Merjasec is Sušja. Pri .Slonu: Milovan iz Hudolfovega. — Vonerl iz Peste. — Donati iz Dunaja. — Spies iz Tista. — Vičič iz Postojno. — Pučnik iz Kranja. —■ Pa-skalo iz Benedek. — Ožbald iz Žero-vega. — Pibrovee iz Zagorja. — Zatran iz Koritnice. — Jaklič iz Kočevja. — Pnnhiitinsky od Savinje. — Biagio iz Italije. Pri .lluliei: Fischmau iž Prage. — Zimar iz Dunaja. — Spitz iz Doličan. Moler iz Dunaja. — Kcglevie iz Trsta. — Knific iz Sevnice. — Keeol iz Kamnika. — Jorvis iz Londona. — Koiuič iz Radovljice. — Hapl iz Dunaja. — Vivat iz Gradca. — pl. Obereiguor iz Šuopcrka. — Schuler iz Dunaja. — Rosenberg iz Hrvatskega, — Salvadori iz Beljaka. lJri /Him.ici : Durnik iz Križevca. — Žgur iz Brežic. — Kodrič iz Dunaja. — Baver iz Gradca. — Presburgor iz Dunaja. Pri euiju ai^sirijsUt-iu i Krcgar iz Pešto. — llatinger iz Trsta. — Mi-lavec iz Planine. — dankovič z gospo iz Zngroba. Pri V i rit nI u : Strucel iz Zatične. — Puhar iz Kranja. — Holtavzar z gospo iz Zagreba. Pri liaviirskcni dvoru: Bekis iz Gorice. Gledališčiiia loža v 1. nadstropji se prepušča v nenavadnih dneh za slovensko predstavo. — Bližjo spravo podaja ozimiiiluit pi-Ntariiu (.Annonconbureau, Uiirstenliof h. Žt. 20G). a*85—2) Pri Dunajski razstavi 1. 1873 3 mcMlaliji za naprc«lc>K za 9 zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji, razstavljenih. Ces. kralj. dvorna livarna za zvonove in metale [•»nacija Hilcerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Ig-naz nilzer &z Solin Ido. "^/"iener-nsre^Gtadt) se priporoča za naročevanjc zvonov vsake teže in vsakega (jlasa, ter tudi za vsake Izdelke iz vlitega motala. Za prej odločeni glas ali Čisto harmonični akord naročenega zvonov}a (več zvonov) so daje poroštvo. Zvonovom sc pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali žolezja po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in toikl zvonovi prav lehko gonijo, kur teko po zobcih na novo iznajden način; tudi so lehko presučejo, kedar koli treba, brez posebno naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo. Tudi se zvonovi tako uredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjeniajo in kembji drug za drugem v lepom redu bijrjo. Za tako uređenje jo iznašla ta livarna novo sistemo, po kateri vsak novo opravljeni zvon, pa t ml i vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vseh stroškov tako uroditi moro, da Zvonovi enako, hitreje ali bolj počasi teko. Naročila se izgoiovljajo natančno in po ceni. Zarad plače so ugodni pogoji. (287—1) Kar tu livarna obstoji, 33 let, je vlila 2930 večjih zvonov, hi so tehtali X2800 centov, ) Iidatelj in za uredništvo odgovoren: Maks Arniič. Lastnina in tisk -Naroftne tiskarn«u. 805156