Poštnina plačana T gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „OBRTNI VESTNIK" Moja mesečno dvakrat, in sicer: Makega L in 16. v mesecu ter •tane eeloletno Din 40- — polletno Din 20 • — posamezna Ster. Din X'— Oflcijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani* in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Uredništvo In npravnlštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi te n# vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860 XII. letnik. V Ljubljani, dne 1. julija 1929.. St. 13. Predlogi Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani za obrtni zakon. I odpiranje in kesnejše zapiranje. To se more na-j našati tudi na trgovske in obrtne obrate v trgih in mestih z največ 5000 prebivalci. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je predlagala Zemaljskemu savezu zanatlijskih esnafa i udru-ženja, ki je imel dne 23. junija t. 1. svoj kongres v Beogradu, v zadevi novega obrtnega zakona nastopne zahteve slo,venskega obrtništva, ki naj se v tem zakonu upoštevajo: 1. Novi obrtni zakon naj predvsem vpelje prisilno obveznost stanovskih obrtnih organizacij in to ne samo obrtnih zadrug, temveč tudi zvez teh zadrug. Taka obvezna organizacija obrtništva je življenskega vprašanja za poslovanje in uspeh teh organizacij. 2. Glede usposobljenosti za samostojno izvrševanje obrta naj obrtni red točno določa lično dobo, katera naj traja 8 do 4 leta, obvezno vajensko, pomočniško in mojstrsko preizkušnjo s pristavkom, da obrtniki v bodoče brez mojstrske preizkušnje ne bodo smeli imeti vajencev, katerih število ne bo za posamezne obrate po potrebi omejeno. 3. Zakon naj vsebuje tudi striktna določila za pobijanje šušmarstva. 4. Nov obrtni red naj predvidi ludi določilo obveznega zavarovanja samostojnih obrtnikov za slučaj bolezni, nezgod, onemoglosti ih smrti. 5. Z obrtnim zakonom naj se da tudi predpogoj in zagotovilo za takojšnjo ustanovitev Obrtnega muzeja za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo ter eventualno tudi za druge pokrajine. 6. Obrtno-pospeševalni urad naj dobi v novem zakonu garancijo za delovanje in obstoj. 7. Vprašanje zbornic, ki naj ostanejo skupne za trgovino, obrt in industrijo, naj se izloči iz obrtnega reda in uredi v posebnem zakonu o zbornicah. 8. Splošna zahteva obrtništva v Sloveniji je, da se obrtni zakon predloži stanovskim organizacijam v izjavo, ker bi zakon, ki bi bil izdan brez sodelovanja ljudi iz prakse mogel pomeniti le eksperiment, ki se v praktičnem življenju brez škode za obrtništvo ne l)i dal izvajati. Uredba o odpiranju in zapiranju obratov. «Službene Novine» z dne 19. junija 1929. leta prinašajo no,vo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtiških obratov. Uredba govori o odpiranju in zapiranju, o obratovanju ob nedeljah in praznikih in o delovnem času pomožega osebja. Poleg teh treh glavnih delov vsebuje še splošne odredbe in izvršilne predpise. V naslednjem hočemo podati glavne določbe te važne uredbe, ki naj nudijo interesentom pregled, dočim bodo dobili podrobnejše določbe v Uradnem listu. 1.) Odpiranje in zapiranje obratov. Vsi trgovski in obrtniški obrati, ne glede na to, ali zaposlujejo pomožne delavce ali ne, morajo biti zaprti od 20. ure zvečer do 5. ure zjutraj, kolikor ne določajo posebni predpisi drugače. Opoldanska pavza mora trajati, kolikor ni izjem izrecno določenih, najmanj eno uro, in sicer med 12. in 15. uro. Edino brivnice imajo počitek v času od 11. do 16. ure najmanj za eno uro. Načeloma morajo biti ,vsi obrati odprti največ 12 ur dnevno. Oblast more predpisati za trgovske obrate po vaseh bolj rano Obrtne delavnice po ,v a s e h smejo biti odprte neomejeno in zanje ne veljajo odredbe te uredbe glede odpiranja in zapiranja ob delavnih dneh. V primorskih krajih v zdraviliščih, kopališčih in letoviščih se za časa sezone more določiti zapiranje najkesneje na 23. uro in odpiranje najbolj zgodaj ob 4. uri. Z eno uro bolj zgodaj smejo biti nadalje odprti, ne glede na kraj, pekovski, mesarski, klobasičarski, brivski, trafikantski in gostilničarski obrati. Čez poldne imajo biti odprti sledeči lokali: ka-varnarski, gostilničarski, mlekarski, slaščičarski in medičarski ter trgovine s sadjem in po,vrtnino. Nadalje smejo biti preko poldneva odprte trafike, pekarne in branjarije, transportna podjetja, bankarska in zavarovalna podjetja, avtomehanične delavnice, če je potrebno neodložljivo opravilo, vse trgovine in obrtne delavnice v Bosni in Hercegovini in na Sušaku, dalje brivnice, te pa le v soboto in na dan pred praznikom. Ostale obrtne in trgovske obratovalnice smejo imeti preko poldneva odprto le v izjemnih primerih. Kolikor gre za do,volitev izjem, ki so gori navedene, je za to pristojna upravna oblast I. stopnje. Oblast sme odpiralni čas podaljšati po predlogu delodajalskih organizacij in po zaslišanju delavskih organizacij dotičnega kraja, in sicer: Največ za eno uro: brivnice, pekarne in mesnice, končno za vse obratovalnice v soboto ali na dan pred praznikom, kadar morajo biti ves dan zaprte. Največ za dve uri: brivnice, likalnice, barvarnice in čistilnice oblek v soboto in na dan pred praznikom, če so drugi dan zaprte; dalje vse trgovske in obrtniške obratovalnice, na dan pred Božičem, Veliko nočjo, Binkoštmi, na dan letnih mesečnih sejmo,v in, če dovoli oblast I. stopnje, na dan pred velikimi narodnimi proslavami. Najdlje do 22. ure smejo biti odprti obrati z jestvinami in alkoholno pijačo, slaščičarne, cvetličarne, prodajalnice sadja in transportna podjetja. Za čas, ki ga predpiše pristojna oblast I. stopnje, odnosno policijska oblast: kavarne in gostilničarski obrati (restavracije, gostilne, hoteli itd.), javne kuhinje in brezalkoholne gostilne, mlekarne in slaščičarne. Neomejeno morajo biti odprte trgovske in obrtniške obratovalnice ,v nekaterih izrednih primerih (višja sila, inventiranje, čiščenje itd.). Po 18. uri je zabranjeno vsako izvrševanje potujočega obrta (dežnikarji, steklarji, brusači) ter krošnjarjenja, izvzemši prodajo časopisov in revij, kostanjarstvo, sladoledarstvo in prodajo brezalkoholnih pijač, ki se sme vršiti tudi do 22. in celo do 24. ure. Vsi ti predpisi ne veljajo za mlekarne, dalje za brivnice, prodajalnice novin in nekaterih slaščic po železniških postajah, kinematografih itd. 2.) Obratovanje ob nedeljah in praznikih. Vse trgovske in obrtniške obratovalnice morajo biti redoma zaprte ob nedeljah skozi ves dan. Izjeme so sledeče: največ 2 uri smejo biti odprte dopoldne obratovalnice v mestih pod 10.000 prebivalci, ako je bilo to dovoljeno, preden je stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev, in če je kraj oddaljen najmanj 5 do 15 km od mest z več kot 10.000 prebivalci. Zapiranje obratovalnic se mora v teh krajih izvršiti pozimi najkesneje do 11., a poleti najkesneje do 10. ure. To pa ne velja za primere, ki sledijo. Ob nedeljah do poldneva (12. ure) smejo biti odprte obratovalnice za tovorjenje blaga za železnico in ,v pristaniščih, pekarne, mesnice, gostilne, brivnice; do 14. ure obratovalnice, ki se bavijo s postrežbo gostov z jestvinami in alkoholnimi pijačami na drobno, toda ne smejo prodajati za kon-surn izven lokala. Ves dan smejo biti odprte gostilne, kavarne in hoteli, javne kuhinje, mlekarne in brezalkoholne gostilne, fotografske delavnice in pogrebni zavodi. Nadalje smejo biti odprte ,vse trgovske in obrtne obratovalnice na nedeljski dan, ko se vrši letni sejem, zadnjo nedeljo pred Božičem ali če pade praznik, ko morajo biti zaprte, na soboto ali ponedeljek. Ob državnih praznikih, t. j. na rojstni dan Nj. Vel. kralja, dan Uedinjenja, morajo biti vse obratovalnice ves dan zaprte, izvzemši izjeme, ki veljajo ludi za nedeljo, za gostilne, brivnice, fotografske delavnice itd. Na Vidov dan in na dan Cirila in Metoda morajo biti trgovine in obrtne delavnice zaprte za časa službe božje, a največ 2 uri. Vse trgovine in obrtniške delavnice, izvzemši gori navedene izjeme, morajo biti zaprte ves dan ob katoliških praznikih: Božiču (prvi dan), na dan Novega leta in na Telovo. Vsako krošnjarjenje je ob nedeljah, na državne in tri naštete praznike prepovedano. Izjema velja za cvetličarje, sladoledarje in prodajalce brezalkoholnih pijač, ter za ulično prodajo časopisov do 23. ure. Mesarjem je prepovedano ob nedeljah in državnih in velikih verskih praznikih vsako klanje živine. B.) Zaposlitev pomožnega osebja. Načeloma sme biti zaposleno pomožno osebje največ 10 ur na dan in 60 ur na teden. Največ 8 ur sme biti zaposleno delavstvo v bančnih zavodih in nekaterih industrijskih podjetjih, katere uredba obširneje našteva. Največ 9 ur dnevno in 54 ur tedensko sme biti zaposleno pomožno osebje v me-talurgijskih, pilarskih, strojnih, ključavničarskih, galvanoplastičnih, ortopedijskih, zobotehničnih in vulkanizatorskih delavnicah. V trgovinskih in obrtniških obratih, kjer se uvede angleška sobota, se dotične ure lahko prenesejo na ostale tedenske dneve. Sporazumno se more podaljšati delovni čas pri osem-, odnosno deveturnem delu za eno ali dve uri ter se smatra podaljšanje za čezurno delo. Počitek med delom se ne računa v delovni čas. Na vsakih 8 ur se mora dati delavcu vsaj eno uro, na odprtem prostoru m solncu pa dve uri počitka. Ob nedeljah je prepovedano delo v vseh delavnicah, izvzemši izjeme, ki jih določi ministrstvo za socialno politiko. Ob nedeljah je prepovedano peči kruh. Oblasti so dolžne zagotoviti delavstvu 36urni počitek. Izjemoma je dovoljeno delo v nedeljah ves dan, kjer je delo neprekinjeno, v gostilnah in fotografskih delavnicah, do poldneva v delavnicah, kjer je dovoljeno nedeljsko obratovanje dopoldne. Dotičnemu osebju pa se mora dati počitek med tednom. Grafični delavci smejo delati največ 6 ur. Nočno delo je prepovedano za ženske in za delavce v starosti pod 18 let. Osebe pod 16 leti se sploh ne smejo zaposliti več kakor 8 ur. V nedeljo morajo imeti počitek. Ob času obrtne nadaljevalne šole se jim mora dati prosto, da jo redno posečajo. Uredba je že stopila v veljavo. Josip Steinmann: Splošno o poklicni vedi čevljarja. Postavne določbe za vajence. Poznanje najvažnejših ;določ'o za vajence je tako za mojstra kakor tudi za stariše in vajenca velike važnosti. V Sloveniji so glavne določbe tiskane na tiskovini z imenom «lična pogodba*. Učna .pogodba se mora sklepati pismeno in podpisati od mojstra in stari.šev, ali varuha. V pogodbi mora biti navedeno: način in doba izobrazbe, delovni čas, stanovanje ali druga dela in preizkusna doba, ki ne sme trajati več kot tri mesece. Vpeljava vajenca v rokodelstvo. Odnosa ji med mojstrom in vajencem. Z nastopom pouka se takorekoč obrne prvi list v živ-ljenski knjigi mladeniča. Na mesto starišcv stopi mojster in hiša slednjega naj služi tudi njemu kot novi dom. Blagor mu, ako se temu kmalu privadi, ker veliko vajencev potrebuje večkrat, da se morajo k temu ne ravno rožnatemu poklicu vspodbujati. Dolžnosti, katere vsakemu mojstru nujno priporočam, so sledeče: Pazi, da se podrejeni privadi na red in snago, tako da se teh lastnosti prisvoji ne vsled sile, temveč z notranjo prepričevalnostjo. Uči n ij se vse, četudi nekontrolirano delo, natančno in dosledno. Potrebno je, da spozna vajenec zvezo vseh del do izvršitve. Mojstri naj bi jako pazili, da razlože učencu vzroke in uspehe, iako da vajenec ne ve samo, da se eno delo mora izvršiti, temveč tudi, da ve, zakaj se izvrši. Poznati mora ne samo eno, temveč različna dela. Takoj se mora privaditi na to, da pri delu misli. Pazi na to, da ima vajenec svoje misli pri delu. Daj pa trnu tudi potreben odmor in skrbi, da bo dobro izrabil svoj odpočitek. Duševne zmožnosti ne smejo ležati med učno dobo mrtve. Zato naj se vajenec vzpodbuja k na-daljni izobrazbi z rednim obiskom nadaljevalne šole. V tem ga je treba strogo kontrolirati. Drži strogo disciplino in pazi, da bo vajencev nastop lep in obnašanje napram strankam prijazno, vljudno pa tudi resno. Izučitev vajenca po načrtu. Da se zamore rokodelstvo tako poučevati, kot stno spredaj omenili, mora vajenca neposredno nadzorovati in vzgajati mojster. Kjer to ni mogoče, bo prevzel to službo zmožen namestnik. Vajencu povedati vrstni red znanosti je ob sebi umevno mnogo težje kakor ga naučiti, da delo pravilno tudi izvrši. V mnogih delavnicah manjka priložnosti, da bi se vajencu razložile vše podrobnosti in posebnosti, še bolj pa prilike, da bi se ga navadilo delati prav vse. Zato naj se poedine stvari vsaj teoretično razložijo. Kako se mora vajenec pripraviti za strokovno risanje v obrtno-nadaljevalni šoli? Za pouk in uspehe učenca v obrtno-nadaljevalni šoli naj se mojstri češče prepričajo. Nepravilno pa je od mnogih mojstrov, R1 vajencev ne pošiljajo v šolo in jih ne kotrolirajo, odnosno ne posvečajo pažnje kontrolnim knjižicam. Naj govorim, kako se poučuje v obrtno-nadaljevalni šoli: V I. letniku prične vajenec strokovno risati z svinčnikom, in sicer: oblike pet, jermenčkov, okrasnih jermenčkov, opetnikov, gornjih blekov, podplatov itd. To se riše. Še bolje pa bi bilo, da bi jih obenem tudi izrezal, kar bi mogel dobiti pravo obliko. Do konca šol-.skega leta se nauči cel temelj in zna risati že vzorce. Izdelovanje vzorcev se mora vršiti istočasno kakor popravljano delo. Strokovno risanje in prikrojevanje vzorcev naj bi se ne omejilo. Učenec mora biti pazljiv na posebnosti oblik. Papir je zato za vajo cenejši kot usnje. Oko in roka se morata vaditi za delitev oblik. Veliko mojstrov prepušča učenca k delom, katerih še daleko ne obvlada. Ko je material pokvarjen, se mora delo prekiniti, ker je nerabno. Zato naj vsak učitelj prej prične z vajami, .preden preide k pravemu delu. Žalibog so slučaji, da se puste učenci že v prvem učnem letu, ki je ravno podlaga za poznejše poklicno delo, preveč samostojnosti. Brez začrtanega navodila od strani učitelja dobiva skozi delj časa vedno isto delo, katero pač izvrši, kakor učenec sam domneva, da bo pravilno. Posledice tega učenja se pokažejo koncem leta, seveda vedno v škodo za učenca. Z učenjem po načrtu bo učenec kmalu lahko malo enostavna dela sam izvrševal na primer čiščenje popravljenih čevljev, iskanje pravilnih kopit, dovršitev čevljev za oddajo itd. Poleg tega naj se mu da naloga, odtrgava in nabija pete, nabija podplate kuje čevlje in slično. Mojster naj pokaže vajencu potrebne ročne prijeme in pravilno uporabo orodja. Obrezovanje in čiščenje naj se mu pusti delati v začetku na grobih čevljih. Paziti je, da izvrši delo točno. Kdor se navadi površnega dela, ne bo pozneje kot pomočnik, ali mojster nikoli za kako boljše delo. Ko se je učenec privadil najvažnejšim ročnim delom in je vešč navadnega dela, naj se ga pritiska, da to delo izvrši v gotovem času, da bo v delu naglejši in bo kot pomočnik lahko tudi več zaslužil. Učenec se mora kmalu privaditi v šivanju z dreto, kakor tudi v šivanju s šivanko in nitjo. Prišiti mora n. pr. podlogo itd. Najkesneje v drugem letu naj se učenec uči pribijanja okvirjev, prešlvanja in pritrje- vanja podplatov. Pri novih šitih ali zbitih čevljih naj se prične s «cvikanjem», vezavo in vbadanjem okvirja itd. V teh delih naj bo učenec v tretjem letu toliko podkovan, da lahko izvrši proti koncu učne dobe samostojno nove zbite ali šivane čevlje. Ko je to zaključeno, se s tem še ne zaključi poklicno učenje. Učenec se mora vpeljati še v splošne poklicne znanosti. V obrtno-nadaljevalni šoli se v drugem letniku, kjer poučujejo strokovni učitelji, razlaga učencem poleg praktičnega risanja tudi strokovna znanost, teorija kopit, blagoznanstvo, rezanje v/orcev iz lepenke, knjigovodstvo, kalkulacija itd. Seveda je pouk jako otežkočen, ker učitelj nima na razpolago kože vseh vrst živali, posebno gornjega usnja itd. Dolžnost mojstra bi bila, da Vse to pokaže vajencu praktično. V poznejšem času bi bilo to prepozno in tudi ni priložnosti. Poklicno učenje bi bilo nepopolno, ako bi si učenec ne prisvojil takih znanosti. Iz ljudske šole, v kateri se priuči najpotrebnejše za splošno izobrazbo, pride z nastopom v drugo šolo, to je v šolo dela, v kateri naj se izobrazi k samostojnosti in usposobi za življenje. Pregovor pravi, da učna leta niso gosposka leta. Tu se pravi pri delu vstrajati, četudi je včasih sedež vroič. Delo zahteva vztrajnosti, prosti čas je omejen, tem bolj vreden pa se zdi pozneje. Ce je učenec že od početka vzgojen za pridnost, čistoto in red, mu je poklicno učenje tem lažje, kakor pa če si mora te lastnosti šele prisvajati. On potrebuje za vsako novost odprte oči in dobro voljo. Triletna ali štiriletna učna doba se mu zdi v začetku precej dolga. Ce pa enkrat uvidi, koliko se mora v tej dobi priučiti in navaditi, se mu bo zdela ta doba še kratko’ odmerjena in uvidel bo, da mora napeti vse sile, da doseže končni cilj. Delavnica je prostor, kjer se dela. Stalno onesnaženje zraka vsled obrata zahteva vsakodnevno zračenje in čistoto. Ta dela odpadejo navadno na vajenca. To deiu pa naj se nikar ne smatra za nizkotno — poniževalno, temveč se mora smatrati kot potrebno. Po končanem delu se orodje pospravi, vse na svoja mesta. Okna se odprejo in delavnica pomete ter pobriš * prah, vsaj od časa do časa. Do sedaj smo govorili samo o dolžnostih in nalogah vajenca. Vsak pa mi bo priznal, da mora dobiti tudi on svoje pravice, ki so že po zakonu določene. Ze pri in spekciji dela dobi vsak vajenec svojega zaščitnika itd., do katerega se obrača, ako se z mojstrom ne mor i sporazumeti. Dosti konkretnih slučajev bi lahko navedel, kako kršijo mojstri svoje obljube, da nekateri naravnost izkoriščajo vajence ali jih uporabljajo za razna druga dela, kar tudi ni po zakonu. O tej splošni poklicni vedi sem marsikaj zamolčal, rečem pa to: dokler se ne bo bolj zakonito izvrševala toliko časa bo tudi obrt nazadovala, nazadnje tudi po krivdi mojstrov. Za važno smatram, da bi vse strokovne zadruge enako sklepale o pogojih za sprejem vajencev, polaganju pomočniških izpitov, pred vsem pa naj bi se vpeljale mojstrske preizkušnje. Pomočniška doba naj bi se podaljšala na šest let. Izdeluje se obrtni zakon, ki je za nas in naš naraščaj velike važnosti. Potrebno bi bilo, da ga ustvarjajo strokovnjaki, kateri poznajo svoje težnje, nikakor pa ne oni, ki ne poznajo čevljarske obrti in njih obupni položaj. Občni zbor Zadruge lesnih, kovinarskih in sorodnih strok v v Šoštanju. Dne 9. maja se je vršil v Šoštanju pod predsedstvom načelnika g- Ivana Novaka občni zbor agilne Zadruge lesnili in kovinarskih ter sorodnih strok ,v Šoštanju, katerega se je udeležilo 65 elanov. Pred .prehodom na dnevni red je g. načelnik Novak pozdravil navzočega delegata Zveze obrtnih zadrug v Mariboru in člana Zbornice T. O. I. g. Jakoba Volka iz Šoštanja. Nato je podal kratko poročilo načelstva. Oglasil se je k besedi g. Volk, ki je v lepem govoru očrtal pomen obrtniške organizacije in opozarjal na potrebo, da se je obrtništvo oprime osobito sedaj, ko se je rešilo partizanstvo in izkoriščanje strank. Njegova izvajanja so bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Ob čitanju zapisnika o lanskem občnem zboru je podal zadružni načelnik važna pojasnila glede vajenskih vpisnin in o fondu za obrtno nadaljevalno šolo. Iz tajniškega poročila g- Miloša Volka je razvidno, da je bilo delovanje zadruge v minulem letu dokaj živahno. Nanovo je pristopilo k zadrugi šest obrtnikov, obrt pa so opustili štirje. Vajencev se je vpisalo 23, oproščenih pa je bilo 25. Zadruga je z uspehom posredovala v treh primerih spora iz službenega razmerja. Med letom so bili izločeni sodarji. Zadruga je pokrenila več akcij proti šu-šmarjem ter se je po svojem načelstvu udeležila zborovanj Zveze. (Nadallevanle na 3. strani.) Kaj je novega? Zakon o obči upravi, ki urejuje razdelitev oddelkov in delokrog notranjega ministrstva ter delokrog velikih županov, okrajnih načelnikov, mestnih občiu, orožništva in policije ter vsebuje predpise o političnih upravnih uradnikih, je izšel v sobotnih «Službenih Novinah». Univerza kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani je praznovala v soboto dopoldne desetletnico obstoja, katere sta se udeležila ministra dr. Korošec in Boža Maksimovič ter številni odličniki in predstavniki najuglednejših korporacij. Naša razstava v Barceloni zaznamenuje ob svoji otvoritvi lep uspeh. Španski listi posvečajo jugo-slo,venskemu paviljonu veliko pozornost ter se o razstavi pohvalno izražajo. Železniška prevoznina za stavbni material, in sicer za premog, stavbni les, apno, kamenje, opeko in zemljo se poviša za 20 % v času od 1. septembra 1929, do 31. marca 1931., da se zagotovi v izvozni sezoni dovolj vagonov za izvoz. Neposrednjih davkov se je v letu 1919. izterjalo za 86-39 milijonov dinarjev, lela 1928. pa za 1774 04 milijonov dinarjev, kar kaže ogromen porast dohodkov iz teh davkov v zadnjih devetih letih. Ameriške Zedinjene države so zaključile v maju s,vojo zunanjo trgovinsko bilanco prvič po dolgih letih s pasivo, in sicer za 14 milijonov dolarjev. Trgovinska pogajanja s Španijo se pričnejo te dni. Upati je, da se bodo ta pogajanja končala ugodno, kar bi bilo izredno važno .tudi za Slovenijo zaradi izvoza lesa, ki gre sedaj v Španijo skozi laške roke. Trocki, ki se sedaj nahaja v Carigradu, je dobil baje nalogo, da posreduje med Anglijo in Rusijo, da se med obema državama vzpostavijo boljši stiki. Ekonomsko-finančni komite ministrov je imel 19. junija pod predsedstvom finančnega ministra dr. švrljuge konferenco, na kateri so bili navzoči vsi ministri gospodarskih resortov ter so sklepali o vladni ekonomski politiki in o poedinih velikih državnih doba,vah. Produktna borza se je osnovala v Skoplju v Južni Srbiji. Statistiko o razvoju obrta in industrije podaja poročilo ministrstva za socialno politiko, ki navaja, da se je ustanovilo podjetij z več kot 10 delavci: leta 1923.: 906, leta 1924.: 510, leta 1925.: 732, leta 1927.: 863, leta 1927.: 760; v petih letih torej 3771. Razširjenih je bilo v štirih letih od 1924. do 1927. skupno 1258, ustavljenih (likvidiranih) pa 345. Šest velikih konkurzov en dan je bilo otvor-jenih v Valjevu v Srbiji. Gre za skupne pasive okroglo 1,300.000 Din. V stečaj je potegnilo vse tvrdke medsebojno žiriranje. Slovenski denarni zavodi so .poslali predsedniku vlade generalu Živko,viču spomenico, v kateri izražajo svoje proteste proti naziranju beograjskih borznih krogov, da bi se smatrali državni papirji, osobito vojna škoda, za špekulacijske papirje, ker je treba, da se ,v javnosti ustvari zaupanje, da je nalaganje denarja v te papirje dobro naloženo premoženje. Nazadovanje pravd pri borznih razsodiščih se opaža v teku leta 1928., ko je bilo pri borzah v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Somboru in Beogradu vloženih 5584 tožb za 47'1 milijona dinarjev, dočim je bilo vloženih leta 1927. skupno 6093 tožb za 63.6 miljona dinarjev. Znižanje zemljiškega davka uvaja zakon z dne 1. junija 1929. od 'A do 5 % za one osebe, ki imajo v skupnem gospodinjstvu več kot 5 članov in kot poljedelci sami opravljajo poljedelska dela. Delnice Trboveljske premogokopne družbe so začele notirati tudi na praški borzi. Prvi kurz je znašal 300, kar odgovarja dunajski pariteti. Jadranska prosta carinska skladišča bedo napravljena v vseh večjih pristaniščih, in sicer najprej na Sušaku, potem v Splitu, Šibeniku, Gružu in drugod. Mednarodni kongres za racionalizacijo v industriji je začel zborovati 19. junija v Parizu ob navzočnosti delegatov 35 narodov. Z racionalizacijo naj bi se dosegla čim večja izraba delavskih sil in obratnih sredstev v čim krajšem času in na čim najbolj ekonomski način. Okrožni urad za zavarovanje dolavcev v Zagrebu izkazuje v obračunu za leto 1928. na podporah 20,877.344 Din ali 6670%, na upravnih stroških 4,554.210 Din ali 14-57 %, prejel pa je na prispevkih za bolezen 31,019.361 Din. Umnunska zunanja trgovina izkazuje za prvo četrtletje 1929. pasivnost okroglo dve milijardi lejev. Obračun izkazuje za leto 1928. dohodkov Din 8395‘82, izdatkov pa Din 4606-95, tako da znaša prebitek Din 3788'87. Sprejet je bil proračun za leto 1929., ki izkazuje Din 14.68<3'37 dohodkov in Din 12.750-— izdatkov. Sklene se za pokritje proračuna pobirati doklado po Din 50'— od vsakega člana. Vsak član bo prejemal odslej brezplačno cObrtni vestnik». Pri volitvah so bili izvoljeni: za načelnika gospod Ivan Novak, za podnačelnika g. Ivan Šoln, v odbor pa gg. Zelič, Totec, V. Perovec, Florjan, Irman, Glušič, Zupanc, Kumer ter namestniki Pc-lovšak, Perovec A., Kovač in Brukelc. Soglasno so se sprejele nekatere izpremembe zadružnih pravil in predlogi glede organizacije pomočnikov in ozkega sodelovanja z Obrtnim društvom v Šoštanju. Želimo, da bi obrtništvo v šoštanjskem okraju še nadalje tako agilno delalo, kajti le s tem bo mogoče doseči boljših uspehov. Iz organizacij. Po-ziv vsem obrtnim zadrugam in obrtnikom. Dne 7. in 8. julija t. 1. priredi okrog 120 obrtnikov iz okolice Beljaka in Celovca izlet na Jesenice in v Ljubljano. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani hoče častno in dostojno sprejeti tovariše iz sosedne avstrijske republike. Načrt, oziroma spored tega obrtniškega izleta je sledeč: 7. julija: Zjutraj sprejem gostov po jeseniških zastopnikih z motocikli na državni meji Podkoren. Ob 7.30 sprejem došlih gostov pred gostilno Čufer, nato skupen zajtrk in pozdrav po zastopniku Obrtnega društva na Jesenicah in načelniku Zveze obrtnih zadrug g. Rebeku iz Ljubljane. Ob 8.30 pešizlet skozi Jesenice na Savo v tovarno K. 1. D. ter ogled tovarne. Ob 11.30 skupno kosilo na vrtu restavracije K. 1. D. Ob 13.45 odhod na kolodvor Jesenice, z vlakom na Dobravo, nato peš skozi Vintgar na Bled. V zdraviliškem dom« prosta zabava s soudeležbo občinstva. Ob 19. pozdrav gostom v slovo po zadružnem zastopniku in ob 19.30 odhod z vozili v Ljubljano. Prihod izletnikov v Ljubljano okrog 20.30. Pozdravni večer oziroma prijateljski sestanek in večerja v restavraciji «Zvezda». Odhod v prenočišča. — S. julija: Zbirališče gostov ob 8.30 na vrtu hotela Union. Poset ljubljanskega gradu, ogled Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, deželnega muzeja in narodne galerije. Sprehod skozi tivolski park v hotel «Bellevue». Istotam skupno kosilo. Razhod. Naša dolžnost je, da se v čim največjem številu udeležimo tega izleta in tako pokažemo našo stanovsko zavest in solidarnost tudi našim tovarišem izven meje naše domovine. Na gg. načelnike apeliram, da na članstvo vplivajo, da se, če že ne sprejema na Jesenicah, vsaj pozdravneg večera dne 7. julija v «Zvczdi» v čim največjem številu udeleže. Ker pa je spored izleta od sprejema na Jesenicah do Ljubljane zelo pester in zanimiv, in ker je. prihod na Jesenice z letoviščarskim vlakom in ravno tako povratek v Ljubljano zelo ugoden (polovična vožnja), naj bi se tega sprejema in izleta udeležilo vsaj nekaj gg. tovarišev. Josip Rebek, načelnik Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Ustanovitev novih zadrug. Velikemu županu ljubljanske oblasti sta predložila v odobritev pravila pripravljalni odbor za ustanovitev Skupne obrtne zadruge za sodni okraj Žužemberk v Žužemberku in Zadruge mesarjev v Novem mestu. Redna glavna skupščina Saveza lirvatskih obrtnikov, ki udružuje večino obrtniških organizacij tirvat-ske in Slavonije, sc je vršila 30. junija t. 1. v Varaždinu. Tega zbora se je udeležila kot gost tudi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani po svojih delegatih g. načelniku Josipu Rebeku in g. odborniku Igliču. Obrtno društvo v Šoštanju. Obrtno društvo v Šoštanju je od občnega zbora, ki se je vršil dne 17. februarja 1929., mnogo napredovalo. Priredilo je poučno predavanje o davčni napovedi in pomagalo vsem obrtnikom v Šoštanjskem okraju s poukom o pravilni izpolnitvi napovedi. Organiziralo je v odsek društva za pomočnike vseh strok. Ta si vzdržuje lasten pevski in gledališki odsek pod marljivim vodstvom g. Jurče Vrežeja. Nabavilo si je precej inventarja in najelo lokal za čitalnico, kjer se lahko čitajo časopisi vseh vrst. Da pa more •čitalnica obstojati, se imamo zahvaliti zavednim meščanom. Urejuje se tudi knjižnica, za katero je prispevala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani lepo število knjig. Istotako so darovali nekaj strokovnih knjig meščani in obrtniki. Čitalnica je od 14. do 16. ure odprta in dostopna vsakomur, izven teh ur pa dobe člani ključ pri gospodarju g. Francu Zeliču. Pomočniški odsek je vprizoril dne 8. in 9. junija t. 1. na odru Sokolskega doma v Šoštanju Stritar-Cesnikovo igro s petjem v 5 dejanjih «Domen», ki je nad pričakovanjem lepo uspela, za kar gre zasluga in pohvala s. Vrežeju, g. Robinščaku in g. Kurniku, učiteljem v Šoštanju. Mlade igralske moči, sestoječe iz obrtnih pomočnikov, so to pot pokazale svoje zmožnosti za oder še posebno, ker so po trdem delu v delavnici bili točni, vztrajni in požrtvovalni pri vajah. Zato jfoni maramo k uspehu čestitati s prošnjo, da nas zopet v kratkem presenetijo z drugo igro. K temu poročilu moremo reči, da je vendar prišlo naše obrtništvo do prepričanja in se strnilo brez razlike v tej stanovski organizaciji, ki želi delovati samo za korist in napredek obrtništva. 351etnica Obrtnega zbora v Zagrebu. Obrtni zbor v Zagrebu, ki je nekaj sličnega kakor naše obrtne zadruge in ki obsega vse rokodelske obrte v Zagrebu, je praznoval v nedeljo jubilej 351etnega obstoja. Je to ena najstarejših lirvatskih obrtniških korporacij, ki ima na enem najlepših krajev Zagreba lasten dom, podoben mali palači, v katerem so uradni prostori in lepa zboroval-nica. Ob jubileju je Obrtni zbor ustanovil sklad 200.000 dinarjev za podpiranje obrtniškega naraščaja, ki se bo izobraževal v tujini, 50.000 dinarjev pa je votiral za kulturne svrhe in ustanovil poseben sklad za podpiranje obubožanih obrtnikov. V imenu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je Obrtnemu zboru čestital načelnik g. Rebek. Razno. Smrt uglednega obrtnika. Dne 13. t. m. je umrl po kiatki, mučni bolezni g. Ivan B o h m, posestnik umetnega mlina v hramu in dolgoletni predsednik Zadruge mlinarjev in žagarjev za srez mariborski. Pokojnik je bil iziedno ljudomile naravo, poštenjak od pete do glave, velik dobrotnik ondotne šolske mladine in framskih humanitarnih društev. Veličasten pogreb je bil dokaz njegove priljubljenosti. Zvezo v Mariboru je pri pogrebu zastopal g. Zadravec. Legitimacije trgovskih potnikov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse tvrdke, katerim so bile izdane legitimacije za potnike, da se mora po čl. 10. naredbe o legitimiranju potnikov z dne 27. junija 1928., št. 14.402/111, prestanek potnikove službe t a k o j j a v i t i zbornici ter ji po možnosti tudi vročiti legitimacijo. Legitimacije, ki so postale neveljavne zbog prestanka službe, je treba po določilih navedene uredbe uradoma odvzeti, če se niso vrnile zbornici obenem s prijavo o prestanku službe. Zato mora vsaka tvrdka nemudoma prijaviti zbornici prestanek potnikove službe tudi za primer, da ji potnik legitimacije ni vrnil. Prikrojevalni tečaj za čevljarje v Šoštanju, ki ga je priredil Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom strokovnega učitelja g. Jos. Steinmana, je bil dne 19. junija t. 1. ob 16. uri zaključen s prav dobrim uspehom. Zaključku sta prisostvovala zadružni nadzornik, g. Ignac Založnik, in načelnik Obrtne zadruge oblačilnih strok v Šoštanju? g. Jakob Volk, ki sta v jedrnatih besedah podala smernice in pouk za izboljšanje gospo-darskega položaja obrtništva. Tečajniki so po zaključitvi priredili poslovilen sestanek. Prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje se prične s 1. julijem, istotako od Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani. Za ta tečaj vlada še večje zanimanje. Rok za podpisovanje delnic Privilegirane agrarne banke je podaljšan do 15. julija 1929. Zlato valuto uvede Češkoslovaška s posebnim zakonom, katerega načrt je že izdelan. En dolar bo za-mienjan za 3375 češkoslovaških kron (l Kč je 1'68 Din). Dve razstavi na Tehniški srednji šoli. V dneh 22., 23. in 24. junija sta se vršili na Tehniški srednji šoli v Ljubljani dve jako lepi razstavi. V eni dvorani so bile razstavljene krasne risbe, kiparski, rezbarski in keramični izdelki, ki kažejo, kako visoko stopnjo tehnike in umetnostne vzgoje nudi Tehniška srednja šola obrtnemu naraščaju teh strok. V drugi dvorani so razstavile učenke ženske obrtne šole tako lepe izdelke v slikah, v obleki, perilu, vezenju itd., da delajo čast zavodu. Opozarjamo, da naši obrtniki in naše obrtnicc tem razstavam v bodoče posvečajo kar največ pažnje in jih tudi obiščejo, ker bodo imeli priliko videti marsikaj lepega in zanimivega. Dva avtogenska tečaja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zbornica za trgovino-, obrt in industrijo je priredila v delavnici Tehniške srednje šole v Ljubljani dva tečaja za avtogensko varenje. Od teh se je vršil prvi za absolvente kovinarske delovodske šole od 1