Posamezna Številka 10 vinarjev,
v mm, v
; n, ms 1917.
M Velja po polti i
u oelo let« upre].. E 26-» en nos«« „ .. „ 2-1 u Nemčijo oeloletno. „ 2B-—' M ostalo Igosematvo. ., 35-—
V	Ljubljani na domi
Sa oelo leto ««pr«|.. K 24*— u an mesu „ .. K 2*—
V	ipnvl praleman naiečn« „ 1*80
ea Sobotna Izdaja: s
Sa oeto let«.....g V—
sa Nemčijo oeloletno. „ 9-— ss ostalo lnosunstf o. „ I2-—
Enostolpna petltrrsta (78 i Široka in 3 mm visoka ali ■]«
prostor) m enkrat .... p« 80 t sa dva- in večkrat . _ 25 „ pri večjih naročilih primer«« popust po dogovori. '
Enostolpna petitvrsta p« 80 T
Isbaja vsak dan Isvseml! M-
del|a In praznike, ob S. url p«p.
Bedna letna priloga vozni rad,
mr Uredništvo je t Kopitarjevi nllol iter 8/IIL Rokopisi «e ao vračajo; nefranklrana pisma se ne car sprejemajo. — UrednlSkega telefon« štev. 74. <s»		Političen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-Iiero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Priprave za bodočnost.
Dvorni svetnik Anton vitez pl. Vu-kovič, član gosposke zbornice, piše o VI. vojnem posojilu:
Ob veliki uri, v času mogočnih dogodkov na južni meji naše države, kjer stoje v pravični obrambi proti pohlepnim željam našega sovražnika Italije Avstrijci vseh jezikov ramo ob rami, se država znova obrača na svoje prebivalce s pozivom, da pomagajo pri preskrbi sredstev za nadaljevanje vojne. Krepko in odločno se branijo naše čete proti sovražniku. Danes gre resnično za vse. Brezuspešnost italijanskih navalov proti našim železnim frontam je morala odgovorne italijanske može žo pač poučiti, v kakšno nesrečo so zapeljali svoje lastno ljudstvo.
Ravno slovanski narodi na jugu, ki so z neomajno zvestobo navezani na habsburško monarhijo, najglobje občutijo, kako velika nevarnost bi jim pretila, ako bi zclaj Italijani svojo zločinsko roko položili na naše primorske pokrajine. Kakšne posledice bi pa to moglo imeti za naše narodno gospodarstvo, kako težke ovire za avstrijsko trgovino in promet, o tem ni treba šele razpravljati.
Nedotaknjena in neprikrajšana naj izide avstrijska domovina iz te vojne in vstane v novem sijaju. Tudi najmanjši kamen mora pripomoči k mogočni zgradbi našega bodočega blagostanja, da se habsburška država zopet razcvete in okrepi. Tej svrhi služi tudi 6. vojno posojilo. Vsi naj pomagajo in tudi morajo pomagati, kajti to gre za zavarovanje našega bodočega gospodarstva. Podpisujmo 6. vojno posojilo!
Boli flis Soči začasno ponelii.
Dunajski vojaški strokovnjaki so presojali položaj 8. t. m. sledeče: Boji pri Soči so začasno ponehali. Dvomljivo je pa, če se bodo Italijani sprijaznili z za nje tako neugodnim izidom bitke. Njih nastopi na tirolski bojni črti, ki se že bližajo naskokom, pač dopuščajo domnevo, da bodo kmalu boj pri Soči nadaljevali. Takoj seveda ne bodo napadli, ker morajo poslati veliko vojakov in blaga na bojišče, predno bodo zopet pričeli oefnzivo. Mogoče bodo tudi počakali nastopa ruske armade.
Dne 9. t. m. so presojali dunajski vojaški strokovnjaki položaj sledeče: Naše junaške čete krepko drže, kar so pridobile s svojim krasnim sunkom
na Krasu. Italijani so se za zdaj sprijaznili z ustvarjenim dejstvom. A Cadorna je v svojem poročilu 7. t. m. Ie britko izdihnil: »...borbo sovražnika, i ki so jo jačile nove, znatne čete, katere j so vzeli z nekega drugega bojišča.« Te ! beseda olepšavajo italijanski neuspeh in očitajo Rusiji, ker je izostala njena ofenziva. Na visoki planoti »Sedem občin« še vedno streljajo s topovi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dupaj, 9. junija. Uradno: Pri Soči nobenih posebnih dogodkov, Nr. visoki planoti »Sedmih občin« se nadaljuje boj s topovi z menjajočo močjo. Pri ZeMo je sovražnik razstreli''. udrtino, katero so naše čete v boju z ročnimi granatami držale proti italijanskim napadom.
Durajj, 10. junija. Uradno: Pri soški armadi nič novega. — V Suganski dolini na visoki planoti »Sedmih občin« se je unel včeraj popoldne besen topniški boj, ki se od danes zjutraj z večjo močjo nadaljuje. Sovražnik se živahno kreta.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko uradno poročilo. 8. junija. Na veliki bojni črti so se borili včeraj kakor ponavadi. Pri Tolminu je namerilo naše topništvo osredotočeni ogenj na kolodvor sv. Lucije in je razkropilo sovražne transporte. Takoj smo preprečili sovražni naska-kovalni poizkus na Vodice v noči na 7. t. m., katerega je bil uvedel močan uničevalen ogenj. Močne sovražne naskakovalne patrulje, podpiral jih je besni topniški bobneči ogenj, so poizkušale, da se približajo naši črti južno Kostanjevice; s protinapadom smo jih razkropili; prepustili so nam nekaj ujetnikov.
Cerkev in armada.
Z Vipavskega, 7. junija. Hrabra je soška armada, pravijo; silno je delo, ki je izvršuje ta bojna črta... A en vzrok, da je soška armada kos laški premoči, je gotovo ta: p o-veljniki soške armade so po-b o ž n i. To je pokazala tudi procesija sv. R. T. v nekem kraju na Vipavskem. Vojaška godba je svirala cerkvene himne, vojaštvo je pozdravljalo Najsvetejše, za nebom pa je stopal — v hudi vročini — korni poveljnik sredi visokih častnikov, pri vsakem blagoslovu ponižno klečeč in moleč na prašni in razbeljeni cesti... Bog blagoslovi naše poveljnike in daj jim srečen zaključek te strašne morije ob Soči!
I STE K.
Kako so sodili Ifolfionf v kraljeslvu o Avstriji.
Bilo je v zimi leta 1905., ko sem bil opravkoma v Benečiji. Opravki so par-krat tako nanesli, da sem moral prenočiti v neki vasi nedaleč od Čedada. Ta vas, dokler je spadala Benečija pod Avstrijo, je bila še skozinskozi slovenska. Dandanes žalibog je pa že nad polovico poitalijanče-na. Laška vlada si je namreč naložila važno nalogo, raznaroditi tisti slovenski kot dežele ter čimprej izbrisati zadnji sled slovenstva iz te pokrajine. To se ji je po skoro 501etnem prizadevanju deloma posrečilo. Mnogo, mnogo sinov matere Slave ji je bilo na ta način odvzetih ter so utonili v morju tujinstva. Ali ta uspeh se kaže le v nižinah ter v ob glavnih cesiah ležečih krajih, dočim v po hribih in gorah raztresenih vaseh in selih še do danes ni videti nobene vredne spremembe.
Vas leži ob glavni cesti v dolini ob reki Nadiži. Izmed par vaških krčem se je po ličnosti in okusni zunanjosti odlikovala ena, koje lastnik je bil domačin-Slovenec, Ker sem se že prej nekajkrat tu ustavil, sva si bila z gostilničarjem dobra znanca. Mož
je bil naokrog znan kot imovit človek. Bil je pravi tip gostilničarja; gostobeseden, pretkan ter ne pretenke vesti, je znal svoj svoj plašč izvrstno po vetru obračati. Splošno je bil izobražen mož, ker je svoj čas dovršil nekaj razredov srednjih šol. Razen slovenskega in laškega je govoril še nemški ter nekaj češki. Služil je avstrijskega cesarja ter bil celo v bitki pri Kraljevem Gradcu. Slovenec je bil ie še po imenu, dasi slovenščine ni mrzil. Z menoj je govoril sicer le slovenski, toda le tedaj, ko je bil gotov, da ga nihče ne sliši. Žalibog, tu je pač tako, se je opravičeval, ko sem mu očital preziranje svoje ljube materinščine — človek tu ne sme niti misliti prosto po svoji lastni volji, kaj šele ravnati! — Da to govori le z besedo in kar nič s srcem, sem bil več kot prepričan. Tudi do svoje nekdanje domovine Avstrije je tupatam imel še nekaj simpatije. Ali vse drugače je pa ljubil svojo Italijo. Tako mre in gine naš narod v deželi, katere vlada se od same prostosti in svobode kar topi.
Po večerji, za katero je moral zajec bogve kje na kaki planini darovati svoje burno življenje, sem bil namenjen se odpeljati v Čedad ter tam, ker sem imel naslednjega dne tudi opravka — prenočiti. V ta namen je že stal na dvorišču pripravljen gostilničarjev pokrit voz. Zunaj je nastajala tftda noč. Sedel sem sam v sebi. na-
Kako je bilo na Goriškem ob zadnii itali- | janski ofenzivi.
Iz Komna se je zvedelo, da pri zadnjem italijanskem napadu ni vas posebno trpela. Do 19. maja ni padla nob?na granata v vas samo. Spredaj in zadaj so padale neprenehoma granate. V vas je priletelo par šrapnelov, ki pa riso povzročili nikake škode. Govorice, da je cerkev zadeta, so dosedaj še neresnične. Bolj je trpel radi sovražnega ognja spodnji konec v Svetem, Preserje in Zagrajc. Druge vasi občine Komen so io do zdaj še srečno odnesle. — Č^povan je dobil prve laške pozdrave v obliki granat 15. maja. Čez 100 granat in 12 bomb je napravilo nekaj škode, veliko strahu in beganja. Hvala Bogu, da ni bilo človeških žrtev! Zraven župnišča jc padlo šest izstrelkov, ki so porušili dve hiši. Namesto mirnih procesij križevega tedna je bilo nemirno beganje ponoči in podnevu. — V Ajdovščini je zbudilo prebivalce ob 1. uri zjutraj močno streljanje iz obrambnih topov. Kmalu smo zaslišali brnenje dveh italijanskih zrakoplovov, ki sta od Krasa sem prihajala k nam. Ne dolgo in že je rezko zašumelo po zraku in začulo se je gromenje padajočih bomb. V bližini Šturij so padle tri bombe, od katerih ena ni eksplodirala; vse so padle na prosto polje in niso napravile nobene škode. Na Ajdovščino so padle štiri bombe; dve na prosto, ena na neko hišo, kjer je obtičala v kuhinjskih tleh, ne da bi bila eksplodirala; tik kuhinje je spalo 14 oseb, ki so vse ostale nepoškodovane. Ena bomba je udarila tik nekega hleva v kameniti steber in se razletela. V hlevu so bili vojaški konji in vojaki. Nekateri vojaki so iz radovednosti hiteli na prosto, kar so trije plačali s smrtjo, dva sta bila ranjena; tudi dva konja sta bila ranjena in so morali enega takoj pobiti, Podnevi se italijanski zrakoplovci ne prikažejo več tolikokrat, ker se boje naših obrambnih topov,
Boroevič češkemu svazu.
Predsednik »Češkega svaza« Sta-nek je prejel na brzojavno čestitko »svaza« od Boroeviča sledeč brzojavni odgovor: »Za izražene čestitke najsrčnejša hvala. Veseli me, da Vam morem poročati, da so se češki polki kol drugi polki bojevali kakor levi. — Boroevič, gen. polk.
Italijanski glasovi o zadnji bojih.
»Nuovo Giornale« je pisal 28. m. m.: Avstrijska obramba in njena sredstva so strašna. Italijane čakajo šc težki boji; 20.000 ognjenih žrel jim sloji nasproti. »L' Avvenire d' Italia« jc pa
menjeni za belite go-te. če sem spadal pa tudi :al m«-d take, bo to naiholjSe vede! gostilničar sam. Po večerji je prišel k moji mizi tudi gostilničar, privlekši s seboj kar poin bokal domačega, v katerem je plavalo par pečenih jabolk. Mož ga je, kakor sem videl, rad vlekel; zlasti zvečer, ko je bil že prost dnevnih opravkov. Jcl me je prositi, naj bi svoj odliocl odložil, ker on ne bi rad nocoj, v tej grdi noči, izročal svojega mladega, iskrega konja v roke nerodnega hlapca. Ker je zunaj divjala res grda noč z burjo in metežem, sem se udal in ostal. Vsa družina se je bila že odpravila, in ker je šlo čez enajsto, sva bila namenjena podati se tudi sama, ko nekdo močno na okno potrka. Gostilničar je skoro uganil, kdo bi mogel biti, ter gre odpirat. V poltcmni veži se pojavi več zasneženih vojaških uniform ter med temi tudi civilna oseba. Vstopili so v najino sobo. Bilo jih je šest. Gostilničar me je predstavil kot svojega sorodnika. Enako so se mi predstavili tudi oni vsi, nakar eo posedli okrog dveh novodošlih bokalov, Tudi jaz, dasi nerad, sem moral ostati tu ter zopet zasesti staro mesto.
Prvi, ki se mi je predstavil, je bil poveljnik ondotnega oddelka finančne straže, človek prikupljive zunanjosti, okrog 45 let. Izobražen in zgovoren, je nosil, kakor mi jc bilo povedano, žc nad eno leto seme- i niško kuto. Bil ie sin nekega uradnika še i
29. m. m. pod nadpisom: »Velika bitka« primerjal boje pri Soči z boji na Fran« coskem. Izvajal je: Na Goriškem soi Avstrijci prisiljeni, ker leži Trst blizu, da drže trdo obrambno črto. V Franciji so se lahko Nemci izognili velikemu navalu zaveznikov, tako, da so svoja črte umaknili, ker so odločilni smotri bolj oddaljeni. Stegemann je pisal M »Bundu«: Na italijanskem bojišču imajo besedo zdaj Avstrijci, ki so pri-, čeli na južnem krilu s protinapadom iq dosegli pri Jamljah lep uspeh.
Italijanska ofenziva se umaknila naši. \
Lugano, 9. junija. Vojni poročevalec! »Corriere della scra< poroča z italijanske! bojne črte, Italijanska ofenziva se ja' umaknila avstrijski. Avstrijci so se naji boljše žc dolgo časa pripravljali na svojcJ ofenzivo, a naša ofenziva jo je zadržala, če jo tudi ni uničila. Dopisnik opisuje nato nečuveno besnost bojev. »Nihče ne bo mogel nikdar povedati in popisati, kar se godi, ker za to ni besedi.« Kljub strašnim napadom avstrijski uspeh ni velik. Tri če-i trtine ozemlja, ki so ga bili osvojili Italijani s svojo ofenzivo, še drže tretji dan avstrijske ofenzive. Avstrijska ofenziva meri na vse; Italija mora nastopati z vsemi silami, da se brani.
Italijani priznavajo naš uspeh pri Jamljah',
Lugano, 8. junija. (Kor, ur.) Časopisi v svojih poročilih z bojne črte polagoma; priznavajo, da so avstrijski protinastopl glede na obseg in v njih sili popolnoma enaki italijanski ofenzivi. Priznavajo gran-t dioznost avstrijskega topništva in pehote.. Zelo nevoljni so, ker so Avstrijci izvedli protinapad šele potem, ko so že Italijani v novih postojankah nakopičili veliko voj-< nega blaga in so izvedli že obsežna del« tako za obrambo kakor tudi za nove na< pade.
V Italiji preklicali vse dopuste.
Lugano, 8. junija. Italijansko vojna ministrstvo je preklicalo vse dopuste časti nikov in vojakov in jih pozvalo brzojavno pod orožje.
Oblegovalno stanje v Apuliji in v Kala< brij«.
Karlsruhe, 9. junija, S švicarske mejef se poroča: V Apuliji in v Kalabriji se ja razglasilo oblegovalno stanje.
Tajne seje italijanskega senata.
Lugano, 8. junija. Več senatorjev namerava predlagati, naj senat priredi več tajnih sej.
Spominjajte se ooriiiii fiegnscev!
papeževe države. Iz semenišča odpuščen, je moral k vojakom, tu je prišel slednjič k finančni straži. Tako je poslal iz teologa finančni stražnik. Naslov teolog mu je pa ostal za vedno.
Drugi, in sicer najglasnejši vse družbe je bil mlad karabinier, jako oduren in anti-patičen mladenič, tudi izprijen študent, do-, ma iz Livorna. Bil je nocoj s še enim lova« rišem v službi. Ker je prijetnejše v gorki sobi pri polnem kozarcu, kot zunaj patru-Ijirati, sta s tovarišem izvolila pivo. Dasi šolan ter od neke boljše družine, jc bil precej robat in nedostojnega vedenja. Koti izredno fanatičen Lah kar ni mogel ali ni hotel prikrivati svojega sovraštva in mrž-nje do naše države. Vprašal me je zbadljivo, če sloveči avstrijski general Haynau šc živi, kojega spomin v Italiji ostane ne-venljiv. Primerjal ga je s Hanibalom ia Atilo. Z1 asti mesto Livorno ,moje rojstno mesto, je rekel, mu ostaja dolžno izredne hvaležnosti. Tržaške Italijane ter v Trstu se nahajajoče regnicole je imenoval kar. pijonirje, Oberdankovega čina, kot organ javnega reda in varnosti, sicer ni odobraval; a tembolj navdušen pristaš jc bil Macchiavellievih nazorov. Se danes — tako jc poudarjal strastni Lah — se neki kraji Italije niso še opomogli od groznega pritiska avstrijske pesti.
Oni civilist, tajnik občine istega kraja, je bil šele dve leti v tej službi. Z«lq
Vojni minister - duhovščin!.
(S Tolminskega,)
Znano je že našemu občinstvu, da si je novi vojni minister ekscelenca Stoger-Steiner kot korni poveljnik našega okraja pridobil za čas« svojega bivanja med nami velikih zaslug za naše prebivalstvo ter skušal s svojim vplivom, z besedo in dejanjem lajšati nesrečo našega, po vojski tako težko prizadetega ljudstva. Hvaležnost ljudstva ni izostala, kajti vse občine v ba-ški in idrijski dolini so ga imenovale svojim častnim občanom, Priznanju zaslug Nj. Ekscelnce se je pridružila tudi duhovščina tolminske dekanije, ki je na dekanijski konferenci v Hudajužni dne 10. m. m. enoglasno sklenila: 1. naj se Nj. Prevzvišeno-sti častita prilikom Njega imenovanja vojnim ministrom ter prilikom novejšega Najvišjega odlikovanja, 2. naj duhovščina izrazi Nj, Prevzvišenosti najsrčnejšo zahvalo za naklonjenost, katero je vedno kazal domači duhovščini v vseh zadevah obče koristi ljudstva in 3. naj se Nj. Ekscelenca naprosi naj ostane še dalje v prihodnjosti naklonjen našemu ljudstvu in naj bode goreč zagovornik naših teženj na merodajnih mestih.
Na vdanostno pismo je prejel vič. g. dekan Ivan Roječ naslednje pismo Nj. F.ks-celence z dne 22. maja 1917.
Častiti gospod dekan!
Soglasni sklep duhovščine, zbrane pri dekanijski konferenci v Hudajužni, o katerem ste mi sporočili v cenjenem pismu l dne 12. t. m. me je jako razveselil in prosim Vas, častiti gospod, da blagovolite sprejeti mojo najsrčnejšo zahvalo za izražene mi častitke prilikom mojega imenovanja vojnim ministrom kakor tudi prilikom mojega Najvišjega odlikovanja ter to sporočiti vsem čč,. gg. ki so se one konference udeležili.
Častita duhovščina je docela spoznala moje stremljenje, da se žrtve prebivalstva od vojske tako prizadetih krajev kolikor mogoče olajšajo ter me v tem uspešno podpirala. Lep zgled in patrijotično mišljenje duhovščine so vplivali, da so padle njene besede na rodovitna tla ter so prebivalstvo navduševale in utrjevale, da je krepko prenašalo neizogibljive vojne težkoče.
Hvaležno vpoštevaje te za domovino pridobljene zasluge želim in sem prepričan, da bo častita duhovščina izvršujoč svoj visoki poklic tudi po vojski nadaljevala vcepljati in gojiti v svojih župljanih pravo domoljubje, ljubezen in zvestobo do naše visoke vladarske hiše in naklonjenost do naše vrle, junaške armade, ki je bramba in ponos naše domovine,
Z najboljšimi veščih za prospeh, raz-cvit in blagostanje Vašega, meni tako priljubljenega okraja, prosim Vas, častiti gospod, sprejmite izraz mojega najcdličnejše-ga spoštovanja s katerim bilježim preudani Stoger-Steiner, general infant.
Slovenska duhovščina in slovensko ljudstvo nista bila vajena slišati takega priznanja iz tako visokih krogov zato bodo Nj. Ekscelenci vedno hvaležni.
Ozemlje pri jomiisn.
Kraški svet, na katerem so se sedaj vršili boji, leži med Vipavo in morjem kakor školjka, katere robove tvori severno proti Vipavi hribovje z višinami Fajtov hrib, Trijesnek, Stol in Trstelj, ki so visoki 432 do 643 metrov, dočim stoji 323 m visoka Grmada, dalje proti vzhodu pa višina Št. Polaj,
priden in zmožen uradnik. Rojen je bil v Belunu kot sin nekega učitelja, sedaj v pokoju, ki je še živel. Preživel je, kakor je pravil, 9 let v Avstriji kot uradnik neke tvrdke. Noben tu navzočih gospodov — tako je pričel ta Belunec s tankim glasom in skozi nos govoreč — ne pozna bolje Avstrije in tam vladajočih razmer, nego jaz. Nihče ni skusil in pretrpel v tej deželi toliko krutosti in krivice, kakor jaz, in te dežele nisem videl, kakor marsikdo, le povodom kakega izleta ali zabavnega potovanja, ampak sem tam prebil celih devet let, in sicer od 18. do 27. leta svoje starosti. Bil sem namreč uslužben kot uradnik pri neki stavbno-podjetniški tvrdki ter s to prebredel v sedmih letih pol Avstrije. Slednjič sem prišel v Trst ter tu vstopil kot komptorist v službo pri nekem trgovcu z južnim sadjem. V tej službi sem ostal dve leti, ki sta mi minuli kakor dva dneva. V Trstu sem se počutil popolnoma domačega. Sklenil sem bil tam ostati vse svoje življenje. Ali nemila usoda mi je vse moje lepe načrte prekrižala in prevrnila. Nesreča je pač tako hotela.
Nekega večera, bilo je zadnje dni pusta, sem sedel v kavarni z še dvema prijateljema. V prijetni družbi nam je čas naglo minul. Krog one popolnoči se odpravimo vsi skupaj proti domu. Noč je bila mrzla, a krasna. Židane volje vsi trije, sta potoma ona dva glasno žvižgala neko koračnico, »'očim sem iu jaz polglasno Spremljal no
Bitahonja in Sv. Lenart. Te višine, ki so v zračni črti 7 km oddaljene druga od druge, se dvigajo iznad pokrajino, ki ima proti morju samo okroglo 30 metrov nadmorske višine, tako da gledajo njihovi vrhovi visoko in na široko preko Krasa, mogočne in močne zapora, ki varujejo pot v Trst. Kdor ima te gore vojaško v rokah, ta gospoduje tudi nad cestami proti vzhodu. Zato je bil očividni načrt Italijanov v deseti soški bitki, priti na oba robova kraške planote: na hribovje, ki se vleče od Fajtega hriba proti vzhodu, in na Grmado, odkoder bi bili mogli potem streti našo postojanko na kraški planoti.
Dočim sovražnik ob Fajtovem hribu oziroma višinah 464 in 376 sploh ni prišel naprej, se mu je posrečilo, da je napadajoč s 16 brigadami na desetih kilometrih širine in po pripravi z ognjem, ki se mora primerjati le z ono zadnjih bitk na severnem Francoskem, ob vznožju Grmade pridobil nekoliko prostora. Naše črte so potekale tu večinoma še po natančno tistih tleh, ki jih je bila zavzela naša bramba ob izbruhu italijanske vojne; premaknile se niso bile niti za korak. Vijejo se med Tržičem in Jamljami preko vrste kraških gričev, ki skupaj z jamljan-sko udrtino tvorijo takorekoč prso-bran mogočne Grmade. Na tem prso-branu so se potisnili Italijani na približno 5 km široki fronti 1—2 km naprej, in ta mali uspeh prvega dne kraške bitke je zapeljal Cadorno, da je spravil na nogo celo Italijo z zmagoslavnim poročilom o »predoru pri Jam-ljah«; vojaška kritika v Italiji je že mislila, da je Grmada, »največji branik Trsta«, osvojena. V resnici pa ni bil še noben italijanski vojak stopil na Grmado in kar se je bilo italijanskemu vojnemu vodstvu posrečilo, je bilo edino le to, da se je približalo temu stolpu avstroogrske brambe. Sedaj je Italijane velikopotezno zasnovani pro-tisunek naših čet vrgel skoraj povsodi tudi iz grmadskega glasija in od celega »predora« ne ostane italijanskemu vojnemu vodstvu drugega, nego spomin na krasne divizije, najlepše, kar jih je premogla italijanska armada, ki so bile pri Jamijah razsekane.
Ozemlje v tem prostoru je danes ena sama gričasta puščava razdrobljenega skalovja, zbitega grmovja, rdeče kraške zemlje, ki se sveti v luči zahajajočega solnca kakor razlita kri; vmes tod in tam žoltosivi madeži prahu in nizkega zidovja, zadnje priče, da je tu nekdaj stala naselbina, v kateri so prebivali ljudje. Kraško skalovje je tu dobesedno preorano in posejano * železom in to strašno oračevo del ) je goli svet tako pre brazdalo, da je potloimn astronorničnim £likam meseca; čir,to tako mrtev je in razcefedran. Vojna v temozemlju, ki se vročina in pomanjkanje vode pridružujeta sovražniku, zahteva največji napor in zmaga, pri-borjena tu proti sovražniku, ki je pehotno in artiljeristično še vedno v premoči — je najkrasnejši vojni čin.
Spor italijanski ministrov rodi »nije.
Italijanski ministrski svet.
Lugano, 10. junija. (K. u.) V Rimu je zboroval včeraj ministrski svet, ki se je pečal z velevažnimi političnimi zadevami; a nanj niso hoteli priti Bis-solatti ln Bononi od reformistične
ŠVoje. Jedva smo napravili po veselem taktu 50 korakov, ko se izza prvega ogla pojavita dva svetla polmesca ter pograbita nas vse tri. Čeprav smo hoteli podati stražnikoma tu svoje natančne »generali-je«, sta nas tirala, kakor nevarne vlomilce, na policijo, za kar sem jaz energično protestiral. Na policiji so nas gonili od Pon-cija do Pilata in narobe ter slednjič, ko se se je že svetlikalo novo jutro, smo bili pripeljani pred nervoznega uradnika. Obdol-ženi smo bili prestopka motenja nočnega miru z razgrajanjem in petjem v Avstriji prepovedanih pesmi. Prijatelja sta izkupila vsak po 48 ur zapora. Meni pa, ker sem bil prišel že leto prej pri nekih demonstracijah v navskriž s policijo ter zaradi upiranja povodom sinočne aretacije, so mi naprtili celih 14 dni. Moral sem takoj v kletko. Po odsedenih dolgih dnevih, kar je bilo še najhujše, so me poslali čez mejo. Moja eskistenca je bila s tem uničena.
Dobri kruhek v Trstu me je pa le mikal in to tembolj, ko mi je moj principal odgovoril na moje pismo, da mesto zame ostane prosto — dasi vsled obilega dela prav težko — do konca tekočega meseca. Torej še tri tedne časa sem imel — več pa radi preobilega dela, kar sem sam priznal, ni bilo mogoče. Čez teden dni sem bil že na poti v moj ljubi Trst. Z zadnjim vlakom sem nekega deževnega dne zvečer dospel tja ter izstopil na južnem kolodvoru. Toda, komaj sem stopil na peron, bližajoč
strank« in repnbličan Commandlnl.
Oficiozno se razglaša, da se je spor ministrov poravnal. Po ministrskem svetu se je peljal ministrski predsednik Boselli h kraljevemu namestniku.
Bern, 8. junija. Francoze je popolnoma presenetila italijanska proglasitev neodvisnosti Albanije.
Lugano, 8. junjia. Iz Rima: Ministrski svet, ki je bil sklican na sredo, se je brzojavno zadnjo uro odpovedal. Ministri so se resno sprli, ker se je neodvisnost Albanije proglasila baje le na Soninovo povelje.
Ostri nastopi proti Sonninu.
Basel, 9. junija. Iz Milana poročajo > Baseler Nachrichten«: Radi albanske zadeve se pripravlja splošen napad na Son-nina. Intervencionistične stranke izjavljajo v svojem časopisju, da zavisi Sonnino še preveč od starih konceptov trozvezne
{jolitik«. Cenzura posega ostro v to po-itiko.
Curih, 9. junija. »Giornale d' Italia« pravi, da je Sonnino glede na neodvisnost Albanije samolastno nastopil, ker sodi, da se bo vojska kmalu končala in da kot italijanski državnik zastopa le italijanske koristi.
Lugano, 9. junija. Vsi ministri, izvzemši v Ameriki se nahajajočega transportnega ministra, so prišli v Rim. Živahno se posvetujejo med seboj. Dvomljivo je, če bo parlament sklican 14. junija ali pozneje.
Pred ministrsko krizo v Italiji.
Bern, 10. junija. (Kor. ur.) »Neue Zii-richer Ztg.« javlja z italijanske meje: Vedno bolj se pojavljajo znaki, da se bliža ministrska kriza, Potrpljenje intervencioni-stov s Sonninovimi posebnostmi se je izčrpalo. Dasi o Sonninovi poštenosti in sposobnosti nihče ne dvomi, mu očita re-formistično glasilo »Popolo d' Italia«, s katerim je Bissolati v zvezi, da je zasledoval usodno vojno politiko. Politični krogi so zelo radovedni, kako da se bo končala kriza. Razven ministra Arlotta, ki se nahaja v Ameriki, so zbrani v Rimu vsi ministri. Neprestano se posvetujejo, .Posebno so pozorni, ker sta se Sonnino in Bisso-latti dolgo časa posvetovala. Posvete bo zaključil ministrski svet, ki bo zboroval v nedeljo, mogoče pa tudi šele v ponedeljek. Tudi na Monte Cittorio (tako nazivajo Italijani navadno svoj državni zbor. Op. ur.) postaja živahnejše. Socialisti, ki so se nameravali zbrati na sejo frakcije, se bodo zbrali že jutri. Jutri se bo tudi najbrže izvedelo, če bodo otvoritev parlamenta odgodili.
Kal so dosegli lillani v deseli soški
M.
»Fremdenblatt« piše: Deseta soška bitka je končana. Zaključila jo je slavna zmaga avstrijskih čet 4. in 5. junija. Italija je prelila kri skoraj 200.000 svojih sinov; priborila je pa le košček gole gore, ki leži poleg tega še na strani operacijskega ozemlja. Borba je pa nam dokazala, da številno močnejše Lahe zelo prekašamo, kar je v prvi vrsti povzročilo, da smo zmagali.
Notranja politika.
Tržaški škof dr, Andrej Karlin v gosposki zbornici.
Edini Slovenec v gosposki zbornici, ki pa je na podlagi svojega dosto-
se izhodu, ko stopi predme človek, pazno motreč me od nog do glave. Znal sem takoj, pri čem da sem. Vsi udje so mi ta hip odreveneli. Po preteku dveh ur sem že vdrugič »ložiral« brezplačno v slovečem hotelu — Tigor ter čez par dni ravnotako vdrugič bil vržen čez mejo.
Nisem hotel več ponavljati poizkusov, priti v Trst. Zadnji poizkus mi je dodobra vzel vse veselje in pogum. Kar nič več me ni mikalo to burno velemesto. Začutil "sem celo neko mržnjo do njega. Vsi moji tam napravljeni načrti o lepi bodočnosti so padli v vodo ter odplavali bogvekam. Ves potrt in obupan sem se celih sedem mesecev brezposelno sprehajal po ulicah domačega mesta, živeč pri očetu od njegove pičle pokojnine. Šele po sedemmesečnem čakanju se mi konečno posreči, iztakniti borno privatno službo v domovini v pisarni nekega upravitelja hiš v Bolonji. Dela je bilo malo in ravnotako mala je bila plača. Trpel sem pomanjkanje. Spomin na Trst in moje tamošnje razkošno življenje me je delalo še nestrpnejšega. Proklinjal sem sam sebe in ves svet. Posebno sem proklinjal Avstrijo ter nje zistem. Zarotil sem se, nikdar več stopiti na njena tla. Želel sem ji le smrti in pogina. — Tu mu seže v besedo ex-teolog, kakor so ga nocoj vsi zvali.
Vsak pravi sin naše matere Italije — tako je pričel ta ex-teolog — se mora res le z bridkim srcem spominjati, kaj in ko-
janstva član (psposke zbornice kot knezonadškof goriški, knesoškof ljubljanski, mariborski — dr. Andrej Karlin, se je udeležil zadnjih sej nldf°Ske zb01'nice" Prt81,0?11 Je k des-, Zbornica.
Dunaj, 9. junija. Predsedniki parlamentarnih klubov, posebno nemških, so pozvali svoje člane, naj se udeleže polno, številno plenarnih sej zbornice v prihodnjem tednu, ker bodo razprave izredne politične važnosti in dalekosežnosti. V, ponedeljek ob 5. uri popoldne se vrši seja načelnikov klubov, da sestavi program za prihodnji teden. Če bo popoldne potrdila gosposka zbornica sklep poslanske zbornice, bo ta sklep neposredno po tem sank-cijoniran od cesarja, tako da bo v toreK stopil že novi poslovnik v veljavo. Če n« bo zadeva poslovnika še rešena, bo raz--pravljala zbornica o nujnih predlogih Das« zynskega in svobodnega združenja duhov-* nikov, da manifestira za mir. Na dnevnem redu bodo tudi nujni predlogi o raznih gospodarskih vprašanjih.
Šele potem bi prišlo prvo branje proračunskega provizorija v poštev. Kdaj bo podal ministrski predsednik izjavo vlade na državnopravne pridržke slovanskih' strank, ni še določeno. Na vsak način s« bo to zgodilo še pred rešitvijo spornih' vprašanj, ki so v zvezi s poslovnikom.
Poljsko kolo.
»Glos Narodu« poroča: Poslanec vse-poljske stranke grof Skarbek (Gtora-binskijeva skupina), ki je prebival za časa vojne v Švici, se je vrnil na Dunaj in s« že udeležuje posvetovanj narodno-demo-kratične frakcije v Poljskem kolu.
Lvov, 8. junija. Poslanec dr. Giom-binski je sklical za v nedeljo zborovanje za povabljene goste v mestni kazino, da jim poroča o majniških sklepih poljskega kola. Sklicujoč se na izjemno stanje, j« policijsko ravnateljstvo shod prepovedalo^
Dunaj, 9. junija. Predsedništvo Poljskega kola bo nadaljevalo svoje razgovore z ministrskim predsednikom v ponedeljek. Ker se ne dotikajo znani majniški sklepi Poljskega kola samo notranje-političnega položaja, ampak tudi splošnega zunanjepolitičnega poljskega vprašanja, se bod« vršila posvetovanja Poljakov tudi t grofom Czerninom. Včeraj so bili pri zunanjem ministru načelnik Poljskega kola dr. La-zarski in drugi poljski voditelji v zadevi poljskih legij.
Poslanci-duhovniki v avstrijski zbornici M mir.
»Svobodno združenje poslancev-duhovnikov« je sklenilo staviti v zbornici sledeči nujni predlog za mir:
Kot zastopniki krščanske vere, vere ljubezni in miru, smatramo za svojo dolžnost, staviti v smislu intencij sv. očeta Benedikta XV. in cesarja Karla L sledeči predlog:
»Visoka zbornica naj sklene: C. in kr* vlada se poziva, naj napravi vse potrebne korake, da dosežemo čimprej sklep čast* nega miru.«
Protokoliranje nenemških govorov ln gosposka zbornica.
Dana), 9. junija. Nemški nacionalni krogi so pričeli v gosposki zbornici akcijo, naj bi gosposka zbornica zavrnila sklep poslanske zbornice glede protokoliranje nenemških govorov. Vendar se zdi, da bo zmagala razsodnost in da no bodo trezni elementi hoteli izzvati konflikta s poslansko zbornico in tako že v kali ogroziti mlado ustavno živ-
liko je bilo tu pretrpeti v dolgi dobi avstrijskega suženjstva. Na svojih rodnih tleh je bil ubogi italijanski narod, želeč si le pravice do življenja, z železno pestjo tlačen in dušen. Ali vse to je že davno minulo« Osvobojena Italija si je znala za vse pre-stano sama zadostiti. Velikodušno je nato podala svojo roko bivši zatiralki in sovražnici v spravo ter pozabila, kar je bilo. Tudi Avstrija sama, zavedajoč se storjenih krivic, si že davno prizadeva na vse načine, prizadejano škodo in krivice kolikor mogoče poravnati ter odškodovati. Tako živite torej ti dve sosedi dandanes v tesni zvezi in prisrčnem razmerju med seboj druga poleg druge. Naša največja sovražnica Avstrija je postala nam v zadnjem času najboljša prijateljica in dobrotnica* Avstrija velja za nas neke vrste kolonijo. Italija ima od Avstrije le dobro ter dokler ta kot taka obstoja, se nam ni bati nikdar slabega. Vse te razmere dobro poznavajoči pravični Italijan mora naši sosedi in zaveznici voščiti le dobrega in pa dolgega življenja. Ali žalibog — ravno tega ne bo. Prekomplicirana je njena sestava. Avstro-Ogrska je hiša-kolos z ogromnim zidovjem, zgrajenim na močvirju brez lepila in vezih Vzdržuje se sicer pokonci, a vsak najmanjši sunek jo zruši. Meječi sosedje pa se polaste njenih ruševin ter razširijo preko teh svoje meje. Da se jaz nisem motil, nam bo pričala bližnja prihodnost, — S temi besedami je preroški Lah za-
Ijenje. Vso strankino skupine so imelo tozadevna posvetovanja.
Bitna:', 9. junija. Ob i. Tiri popoldne se je sestala pod predsedstvom grofa Goluchowskega posebna komisija gosposke zbornice. Seji so prisostvovali tudi ministrski predsednik grof Clam-Martinic in ministri dr. Bacrn-reither, baron pl. Forster, baron Hu,n-del, dr. pl. Spitzmuller in podpredsednik gosposke zbornice . knez Fiirsten-berg. Razprava o sklepu poslanske zbornice je trajala tri ure, debata je bila zelo živahna.
Dr. pl. Grabmayer jo stavil v teku debate predlog, naj se vpelje nemščina kot občovalni jezik parlamenta. Predlog je bil odklonjen. Za predlog so glasovali trije člani ustavne stranke v komisiji in sicer dr. pl. Grabmayr, baron dr. Schey in dr. Sieghart.
Nato je sprejel odsek poslovnik, kot ga je sklenila poslanska zbornica, v celoti.	\
S petimi glasovi proti trem glasovom desnice je sprejela komisija resolucijo, ki izraža, da sklepa poslanska zbornica sicer avtonomno o svojem poslovniku, toda gosposka zbornica izraža bojazen, da bo vsled sprejema predloga Frante glede protokoliranja nc-nemškik govorov jezikovna zmešnjava pri vodstvu parlamentarnih zadev vplivala na parlamentarne zadeve in na celo javno življenje. Vlada se poživlja, da uredi jezikovne razmere tako, da vpelje zakonitim potom enoten raz-pravni jezik.
O poslovniku bo poročal plenumu gosposke zbornice knez Friderik Lob-kovic.
Novo Hlnisirsivi ia Ogrskem.
Groi Esterhazy.
Novoitnenovani ministrski predsednik grof M o r i c Esterhazy, kateremu je cesar poveril sestavo novega kabineta, je dosedaj najmlajši ogrski ministrski predsednik. Star je kpmaj 36 let. Juridične študije je dovršil v Budimpešti in Oks-fordu. Za poslanca je bil izvoljen že leta 1906. Takrat je pripadal ustavni stranki. Ko se je ta razbila, se ni priklopil nobeni frakciji. Esterhazy je pristaš nagodbe iz 1. 1867. V zbornici ni imel do sedaj še nobene posebne vodilne vloge. Lansko leto je postal tajni svetnik.
Novi ministrski predsednik grof Ester-hazy je odločen katoličan. Med drugim je tudi častni podpredsednik katoliške deželne zveze.
Program novega ministrskega predsednika.
Budimpešta, 9. junija. Iz krogov ustavne stranke poročajo, da je odobril monarh Esterhazyjev volilnoreformni program. V smislu nove volilne reforme fco vsak vojni udeleženec dobil volilno pravico. Toda volilna pravica bo tudi drugače zelo razširjena, tako da se bo skoraj popolnoma krila z načrtom one demokratične volilne reforme, katero je sklenila opozicija. Dvomijo, če bosta grof Julij Andrassy in grof Adalbert Apponyi vstopila v kabinet. Pač pa je verjetno, da postane grof Aladar Zichy član vlade.
Dr. Viljem Vazony, o katerem se
ključil svoje prerokovanje, s kojim je le nekoliko prikrito izražal svojo mržnjo do naše države. Ost dednega sovraštva do Avstrije je vtaknil v šopek duhtečih cvetlic. Ves čas sem demonstrativno trdo molčal, S prezirljivim molkom sem jim kazal, da jih pomilujem ter jim voščim veselje. Dal sem jim tudi razumeti, da se ne strinjamo. Ko je pa slednji končal, sem se oglasil sam za besedo.
Kakor vidim — tako sem pričel — si gospodje predstavljajo položaj moje domovine Avstro-Ogrske skrajno pesimistično. Zlasti gospod, ki je zadnji govoril, moram reči, je o tem položaju napačno poučen. Meni so znane razmere cele naše monarhije kakor žep lastne suknje. Avstro-Ogr-ska je sicer država narodov, ki žive tesno drug poleg drugega. Nobeden teh r»rodov si pa ne želi druge vlade, kot avstro-ogr-ske. Nikdar še ni eden teh narodov splošno želel pod drugo tujo krono. Čeprav avstrijska vlada do danes ni utegnila kakemu svojih narodov podeliti še popolnoma vsega, kar mu gre in kar želi, mu to kar nič ne jemlje prirojene ljubezni do svoje mile domovine: avstro-ogrske monarhije. Vsi neznatni pojavi nevolje se že istočasno tope pod žarki vroče ljubezni do domovine. Ko pa bodo vsi narodi avstro-ogrske monarhije prijeli, kar jim gre — in to bodo dosegli, ker morajo doseči — se bodo čutili najsrečnejše, Z dosego tega se bo skupina, obstoječa iz raznih narodov, spojila, strdila v eno celoto, katere ne zmore več nobena sila. Avstrija bo s tem zadobila silnejo življensko moč, bo cvetela in rodila blagostanja v najobilnejši meri. Njen obstoj bo na veke neomajan, ker v njem bodo združeni vsi pogoji življenja. V tem blagostanju in izobilju pa ne bo odtegnila pri
glasi, da jc dobil ponudbo za justičnega ministra, je izjavil, da bodo blok za volilno reformo in demokrati brezpogojno podpirali novega ministrskega predsednika, ker je pristaš demokratične volilne reforme. Med grofom Esterhazy in dr. Va-zonyjem so se vršila danes daljša posvetovanja. Dr. V/ekerle piše v »Pesti Na-plo«: V vprašanju nagodbe so nastr.lc v zadnjem trenutku težkoče, tako da ne morem jaz sodelovati pri tej izpremembi. Tudi drugi vzroki govorijo za to, posebno rezerviranost onih oseb, o katerih se je najmanj pričakovalo.
Grof Esterhasy napoveduje, da se bo cenzura omilila. ,
Budimpešta, 9. junija. (Kor. ur.) Listi poročajo: Designirani ministrski predsednik grof Esterhazy je izjavil z ozirom na cenzuro časopisov, da je s klopi opozicije zahteval, naj se omili v političnem oziru vojna cenzura. Napovedal je, da se bo cenzura glecle na presojo političnih vesti izpremenila in omilila.
Budimpešta, 9. junija. Grof Esterhazy namerava odpraviti politično cenzuro za časopisje. Dalje je njegov namen pomnožiti število ministrstev, in sicer ustanoviti ministrstvo za pošto, promet, železnice in narodno oskrbo. Grof Esterhazy je izjavil danes poročevalcu »Az Esta«, da bo izpeljal kraljevo lastnoročno pismo glede volilne reforme pošteno in odkritosrčno. V vojski smo se veliko naučili in iz tega bomo izvajali posledice. Nimam nobenega vzroka, da opustim svoje dosedanje stališče glede socialnih vprašanj. Smatram za svojo dolžnost, da prej ko mogoče sestavim kabinet. Med vojsko bom skušal manj ko mogoče posegati v politiko. Skušal bom pridobiti za kabinet talente in ljudi, ki kaj razumejo. Demokratična Ogrska mora biti edino le čista Ogrska. V najbližnjih dneh bom razpravljal s člani avstrijske vlade.
Kabinet Esterhazy.
Budimpešta, 9. junija. Pod jako ugodnimi znamenji, iz katerih je pričakovati brzo in ugodno rešitev vseh državnih in vojnih^ potreb v ogrski zbornici, nadaljuje grof Esterhazy priprave za sestavo kabineta. Po dosedanjih pogajanjih je soditi, da sc sestane ogrska zbornica že dne 20. t. m. Vse stranke so obljubile ministrskemu predsedniku, da bodo brzo rešile proračunski provizorij. Soditi je, da bo že v bodočem tednu predložil grof Esterhazy cesarju seznam novih ministrov v odobritev.
Kakor poročajo iz krogov novega ministrskega predsednika, bi bil nov kabinet sledeče sestavljen:
Predsedništvo grof Esterhazy; notranje zadeve Ludovik pl. Navay ali Gabijel Ugron; pravosodje senatni predsednik kraljeve kurije dr. Gercsak; honvedni minister fml. Szurmay in državni tajnik v honvednem ministrstvu Franc pl. Bolgar; trgovina grof Bela Serenyi; poljedelstvo tajni svetnik pl. Tothj finance guverner dr, Aleksander pl. Popovics; uk in bogo-časfje grof Ivan Zichy, princ Ludovik Win-dischgriitz ali grof Jožef Hunyadi. Ustanovljena bodo tri nova ministrstva. Port-felj za socialne zadeve je ponudil grof Esterhazy poslancu dr. Vasonyju, ki bi za-
delenju kruha svoje radodarne roke potrebnim tujcem, ki se v potrebi clo nje napote, Kakor dandanes, tako bo tudi zana-prej vedno izkazovala svoje blago srce napram vsem potrebnim, ki si iščejo košček kruha na njenih tleh in to v toliko večji meri pa sinom svoje zaveznice Italije.
Jedva to izgovorim, se skozi tulečo burjo zasliši glas prvega petelina, naznanjajoč in voščeč nam dobro jutro, Ozrši se na stensko uro, vidim, da kaže že tri in pol. Nemudoma vstanem, se mrzlo poslovim ter odidem v prej mi že odkazano spalnico. Kmalu nato se jc tudi ostala družba razšla. Metež je nekoliko ponehal, nebo se je tupatam že malo svetlikalo, burja je pa nadaljevala svojo bučečo godbo.
Tako je torej italijansko ljudstvo sodilo in modrovalo o Avstriji v sosednem kraljestvu. Kako napačno je pa sodilo, govore dejstva današnjih dni. Moje z nekim užaljenim ponosom istega večera izrečene besede se do malega uresničujejo. Svetovni dogodki zadnjih treh let ne le cla niso omajali temelja naše domovine, kakor je naš posebno lačni sosed komaj pričakoval, ampak so ga šele utrdili. Kar zgodovina pomni, še nikdar niso sinovi Avstrije tako srdito, liki levom hrabro branili svoje domovine. Ni videti narodnega, ne stanovskega, niti starostnega razločka, vse je strnjeno v en enoten ogromen zid, ob katerega buta sovražnik zaman.
Kje so in kaj govore danes preroki istega večera, sem radoveden. Prav gotovo je, da eden ali drugi istih že davno trohni — ne pod razvalinami razpadle, porušene Avstrije, kakor so ti prerokovali, ampak pod gradivom za njeno utrjevanje. Človek obrača, Bog pa obrne. Avstrija stoji in bo trdno stala do konca dni, E. T.
stopal v odsotnosti ministrskega predsednika kabinet v parlamentu kot govorniški minister. Dr. Vasony si je pridržal čas za premislek, da stopi v slik s člani volilno reformne skupine in doseže njihovo odobritev.
V svrho obnovitve poškodovanih krajev Sedmograške bo ustanovil Esterhazy poseono ministrstvo z grofom Štefanom pl. Bethlen na čelu. Končno misli Esterhazy razdeliti trgovinsko ministrstvo v dva oddelka. Na čelo novega železniškega ministrstva bi bil poklican podpredsednik Karoiyjeve stranke grof Teodor Batthva-nyi. Organ Karolyjeve stranke poroča, da je ponudii ministrski predsednik portfelj tudi grofu Karolyi. Tozadevna pogajanja se vršijo. Član ljudske stranke poslanec Smreczanyi postane državni tajnik.
Groi Tisza in Te?eszky pojdeta na bojišče.
Budimpešta, 9. junija. Iz krogov bivše vladne stranke poročajo, da namerava grof Stcf. Tisza, ki je major pri honvednih huzarjih, oditi v prihodnjih dneh na bojišče. Njegov vzgled bo posnemal tudi bivši finančni minister Te-leszky, ki je poročnik v honvednem polku št. 1.
Lugano, 10. junija. Rimsko časopisje odkritosrčnejše priznava italijanski poraz kakor milansko. »Giornale d' Italia« napada Ruse, češ da njih nedelavnost omo-gočuje Avstrijcem, uporabljati čete iz Galicije.
M velikimi aniieškimi napadi m
M
Dunajski vojni strokovnjaki presojajo položaj o bitki na zahodnem bojišču dne 9. junija sledeče:
Bitka na Flanderskem nekaj dni ponehava. Angleški prebijalni poizkus je, kakor njegovi predniki, zopet obtičal. Angleži so si očividno veliko obetali, a ker je to izostalo, nimajo najbrže več moči, da bi prvemu silovitemu sunku sledili ravno tako siloviti udarci eden za drugim; le delne napade morejo v večernih urah še izvajati. V odseku od La Bassee do potoka Sensec se je borba poostrila. Tam so na nekaterih točkah napadale deloma zelo močne sile, najbrže v demonstracijske namene, Francozi so še vedno primeroma mirni; le na Chemin des Dames so njih čete naskočile.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. junija. Veliki glavni
stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Ob Ysexi so le na posameznih mestih streljali s topovi. Proti našim postojankam vzhodno Wytschaete in Messines je nameril sovražnik od opoldne dalje močan uničevalni ogenj. Večje napade je ponovil sovražnik pod vtisom največjih izgub, ki so jih imelo napadalno divizije, 10 jih je bilo, kar zatrjujejo ujetniki. Podnevi se ni nič zgodilo; le avstralske čete je poslal sovražnik na brezuspešen sunek vzhodno Messinesa v ogenj. Zvečer so se razvili novi hoji ob prekopu Ypern-Com-mines in na nižini Douve; sovražnik ni prihodi nobenega uspeha.
Tudi ob prekopu La Bassee do potoka Sensee so se zvečer močnejše bojevali. OdbiJi smo ponoči napade severovzhodno Vermelles, južno Laosa in vzhodno in južno Lensa. Hcsenski in šleski polki so tam s krepkimi proti-sunki v besnem boju ponoči na obeh bregovih potoka Souchez, kakor tndi na potih, ki vodijo iz Givenchy v Arion in iv. Vimy proli Mericourt, vrgli sovražnika, M je bil udri mestoma v naše jarke. Postojanke popolnoma držimo.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Po močni pripravi z ognjem so naskočile ponoči francoske naskakovalne čete ob Chemin des Bames, pri Braye in Cerny; a smo jih odbili. V drugih odsekih bojišč Aisne in Cham-pagne so zvečer močno streljali, a opolnoči je ogenj ponehaval.
Bojna skupina vojvoda
Alberta Virtemberžana.
Položaj se ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. junija. Veliki glavni
stan:
Vojna skupina kraljeviča
Rupreta Bavarskega.
V bojnem odseku meti Vnernom in gozdom Plocgstrcet je bilo " dopoldne mirno; šele proti večeru Je postni boj »osebno na krilih Iiut. Ponoči ie na-
padlo več angleških stotnij naše črte, a smo jih povsod odbili.
Na ostali bojni črti se je slabo videlo in so se skoraj povsod ie mnlo borili. Naše naskakovalne čete so udrle v sovražne jarke in se vrnile z ujetniki iz njih pri Alaincour* tu ob Oise, južno Beiue v zahodni Champagni, na severnovzhodni bojni črti pri Verdunu in v gozdu Apremont, Pri obrambi nekega sovražnega poizvedovalnega sunka pri Flirey smo ujeli več Francozov.
Na Flanderskem je izgubil sovraž' nik predvčerajšnjim 10, včeraj 6 letal v zračnih bojih in vsled obrambnega ognja. Pred dnevi je namestni nared* nik Muller sestrelil svoje 14. letalo.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 10. junija zvečer. (K. u.) Veliki glavni stan: Na vseh bojiščih, tudi v ovinku Wytschaeie, je bilo podnevi primeroma mirno.
Angleško poročilo.	7;
7,	junija. Južno Yperna smo svoja podjetja nadaljevali po načrtu. Popolnoma smo uspeli. Greben pri Messines — Wy-tschaete, ki je nad poldrugo leto nad-vladoval naše postojanke pri Ypernu, smo danes vzeli z naskokom; s tem navalom smo vzeli vasi Messines in Wylschaete in sovražne obrambne naprave z mnogimi močno utrjenimi gozdi in utrjene točke na bojni črti nad 9 milj od južno potoka Dou-< ve do severno gore Sorcl. Pozneje so na*.' še črte zopet načrtoma napredovale in vzele Oostaverte in sovražne zadaj ležeče utrdbe vzhodno vasi na bojni črti nad 5 milj. Med tem prodiranjem se je popolnoma zrušil protinapadalni poizkus na južni1 del naših novih postojank v ognju naših1 topov. Izgube sovražnika v dvadnevnem boju so bile zelo težke. Poleg drugih izguK smo našteli do 4. ure 40 minut 5000 nem-! ških ujetnikov, druge bodo še privedli. Zaplenili smo tudi več topov, veliko jarknih možnarjev in strojnih pušk, katerih še nismo prešteli.
8.	junija zvečer. Podnevi smo utrjevali našo novo črto južno Yperna in jo zavarovali. Naša pehota je jugovzhodno in se* verovzhodno Costaverne in vzhodno Mes-sinesa odbila ali pa zrušila z našim topovskim ognjem protinapade Nemcev. Nad 6000 ujetnikov, med njimi 132 častnikov, jc dozdaj korakalo skozi zbirališče; dozdaj smo privedli nad 20 lopov.
Nemško podrobno poročilo o bojih na zahodu.
Berlin, 9. junija. Wolff javlja: V lolai Wytschaete se angleški napad 8. junija ni nadaljeval, kakor se je pričakovalo, Angleži so morali izčrpanim in decimiranim desetim divizijam, s katerimi so nastopila v loku Wytschaete, dovoliti odmor; le dve avstralski stotniji so poslali vzhodno Mes-sinesa naprej. V smotrenem nemškem obrambnem ognju so se zrušili napadi. Čez odprto polje brez kritij so morali bežati naskakovalni valovi.
Tudi južno Lille so se boji poostrili. Od La Bassee do Mericourta so Angleži poizkusili večkrat napasti. Ovinek pri Lensu z njegovimi baterijami na krilih so nameravali brezpogojno vtisniti. A napadi, ki so jih izvajali od 9. zvečer večkrat z močnimi silami enega za drugim, so se zrušili večinoma v nemškem ognju topništva in strojnih pušk. Kjer so Angleži na nekaterih točkah udrli v najsprednejše jarke, smo jih vrgli v boju moža z možem ali s protisunkom.
Francosko uradno poročilo. .
7. junija ob 11. ponoči. Podnevi precej besen topovski boj na Chemin des Da« mes, posebno južno Filaina. Povsod drugod topovski ogenj z odmori.
Angleži bi radi zavzeli Zeebriigge.
Haag, 9. junija. Vsa angleška poročila o novi ofenzivi odkrito priznavajo, da so se pričeli boji, ki bodo dolgo trajali, da se dosežejo odločilni uspehi, »Morningpost« odkrito priznava, da gre za velike strate-gične smotre. Ne gre^ za to, da bi razbili nemško bojno črto, marveč da potisnejo Nemce z belgijske obali in da vzamejo Zeebriigge, opirališče podmorskih čolnov in brodovij torpedovk. Boje so uvedli Angleži s tem, da so razstrelili na 10 milj dol-1 gi črti 30 min, ki so jih izdelavah celo leto; Za razstrelbe so porabili 600,000 kg raz-« strelil. Vsa angleška poročila izvajajo, da kljub pričakovanju petdnevni bobneči ogenj ni še dosegel takega uspeha, da b( se moglo kaj napovedovati,	i
Na napad pri Ypemu so se pripravljali Angleži celo leto,
Rotterdam. 8, junija. (K. u.) V »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča vojni poročevalec Gibbs iz angleškega glavnega stana: Nc da bi pretiravali, lahko trdimo, da so se pričeli na ofenzivo pri Ypernu pripravljali že pred enim letom. Takrat so pričeli minerji pod višinskim pobočjem Wytschaete in Messines vrtati rove za podkope. General Plumer je s svojim štabom celo leto izdelaval načrte za napad*
Med tem ko so se druge armade vojskovale pri Somme, je bila druga armada mirna in sc jc le branila; čakala je, kdaj napoči trenutek njene ofenzive.
4. Angleži izgubili nad 500.000 mož. '
Amsterdam. Ashemad Bartlet piše v »Sunday Times«. Anglija Je izgubila nad 500.000 mož za nekaj hektarjev opustošene francoske zemlje. Noben materielni dobiček ne more narodu teh Izgub nadomestiti.
Odločilna bitka svetovne vojske se pričela.
u Rotterdam, 8. junija. »Daily Telegraph« poroča iz Francije: Odločilna bitka svetovne vojske se je pričela. Glede na število mož se nahaja Četverozveza nasproti osrednjim velesilam v razmerju 2 :1.
Prvih 9000 ameriških vojakov se pripeljalo f	v Francijo.
Geni, 9. junija. V Francijo se je pripeljalo več ameriških bojnih ladij, ki so izkrcale 9000 mož. Ameriške čete, poveljuje jim general Pershing, bodo kmalu vkorakale v Pariz.
Japonske čete v Evropi.
»Rječ« javlja, da pride v kratkem v Evropo japonska armada. Japonski eks-pedicijski zbor je močan 25.000 mož ter se je že za pot v Evropo ukrcal v San Francisko. Japonci nastopijo na zahodnem bojišču.
£ Tudi Angleži zahtevajo kruha.
Curih, 8. junija. Švicarski listi poročajo o izgredih v več angleških mestih, ker ljudje stradajo. Posebno v Leedsu so ljudje hudo razgrajali.
■"I:, Angleži in naša vojna poročila.
Milan, 10. junija. (K. u.) Neki londonski dopisnik piše v »Secolu«: Avstrijska vojna poročila na Angleškem globoko učinkujejo.

Odstop Španske vlade.
Madrid, 9. junija. (K. u.) Reuter:
Garcia Prieto je ponudil odstop vlade. Padec španske vlade zunanje politike ne bo izpremenil.
Lugano. »Giornale d' Italia« javlja, da padec španske vlade najbrže zunanje politike ne bo izpremenil.
„ Napetost med Špansko in Francijo.
»Pester Lloyd« je 8. t. m. poročal iz Genia: Položaj med Špansko in Francijo je napet. Člani francoske vlade izjavljajo, da jim vlada Garcia Prieto ni prijazna. Diplomatski krogi znajo, da je Francija v svoji zadnji noti Španski glede na podmorske čolne Španski zagrozila, naj Španska nadzoruje morsko obal, ker jo bo sicer sporazum zastražil. Položaj je napet.
No vzhoda io iuoii.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. junija. Uradno:
V gozdnih Karpatih in v vzhodni Galiciji mestoma živahnejše praske. Sicer topovski ogenj. * Dunaj, 10. junija. Uradno:
Rusi so se v vzhodni Galiciji na več mestih živahnejše borili.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. junija. Veliki glavni stan:
Z vzhodnega bojišča in z macedon-ske bojne črte se izvzemši običajnih borb ni nič posebnega poročalo. -
Prvi generalni kvartirni mojster ph Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 8. junija. (Kor. ur.) Uradno: Na severni Sereški planoti v smeri na Ba-rakli Džumaja proti večeru ljut topniški ogenj.
Soiija, 8. junija. (Kor. ur.) Pri Tulci so streljali s puškami.
Ruske ofenzive ne bo.
Rotterdam, 8. junija. »Daily Chro-nicle« poroča iz Petrograda: Začasno so preklicali ukrepe začasne vlade z ozirom na rusko oefnzivo.
Curih, 8. junija. »Secolo« javlja: Tudi iz solunske bojne črte so iz neznanih razlogov umaknili ruske čete in zdaj stoje v zaledju.
Boj med Rusi ln Leti.
J> Stockholm, 8. junija. Pri Rigi so se nedavno spopadle ruske čete in leški legionaši. Izgube so bile na obeh straneh težke. Leške legije se niso pokorile več ruskim poveljnikom.
^ General Gurko ponižan.
Petrograd, 8. junija. (K. u.) Agentura: General Gurko, vrhovni poveljnik zahodne bojne črte, je odstopil.
Petrograd, 8. junija. (K. u.) Agentura: Vojni minister Keronskij je izdal 18. majnika dnevno povelje, ki prepoveduje poveljnikom in častnikom vsako prošnjo za odstop, Ker jo general
Gurko, vrhovni poveljnik zahVdne bojne črte, kljub temu prosil za odstop, je vojni minister^ zapovedal, naj so Gurko kot vrhovni poveljnik odstavi in imenuje za divizijskega poveljnika.
Kako sodi Masaryk o ruski armadi.
Kodanj, 8. junija. Profesor Masa-ryk, ki je postal predsednik narodnega odbora čeških dežela v Parizu, se je pripeljal v Petrograd, da uvede pogajanja glede na češko-slovaško vprašanje. »Times« objavljajo Masarykovo brzojavko: ki se konča: Zavezniki naj se pripravijo na najhujše. Računajo k večjem na to, da bo držala ruska armada del svojih postojank in da bo za-posljevala del sovražnih vojev. Z največjo silo se morajo vojskovati na francoskem, italijanskem in na balkanskem bojišču, kjer sc i o vojska odločila. Na vzhodu se ne bo. %
Resni nemiri v Petrogradu.
Stockholm, 8. junija. »Aftonbladet« poroča iz Haparande: V Petrogradu so zopet izbruhinli veliki nemiri. V mestu vlada popolna anarhija. Inteligenca ga zapušča.
Klanje na Kavkazu.
Stockholm, 9. junija. Ruski vojaki so na Kavkazu strašno klali. Mohame-danci so za to strašno razljučeni.
Ruski finančni minister o položaju.
Stockholm, 9, junija. (K. u.) »Svenska Dagbladet« javlja: Finančni minister Šin-garev je minulo nedeljo na kongresu v Moskvi glede na prehrano izjavil: Slabi položaj prehrane ni osamljena prikazen, ker se nahaja v ravno tako nevarnem stanju celo državno življenje v Rusiji. Dežela je na robu razsula. Državna blagajna je prazna, narod noče plačati nobenih davkov.
Car in njegovi ministri v ujetništvu.
Amsterdam, 9. junija. »Times« so poročale iz Petrograda: Ker obiskuje veliko poletnih gostov Carsko Selo, so ukrenili ostrejše ukrepe, da stražijo Nikolaja.II. Vsaki dan se sme le dve uri zjutraj in zvečer izprehajati; sledi mu vselej v razdalji največ 25 korakov vojaška straža. Carjevi otroci smejo biti le vsaki za se na prostem. Bivši car in carica se morata vsaki dan dvakrat pokazati pri oknu, da ju častnik, ki poveljuje straži, lahko vidi. Palačo obkoljuje trikratni vojaški kordon. Bivši ministri so zaprti v Peter Pavlovi trdnjavi. Nosijo navadno obelko jetnikov. S svojci smejo vsaki teden govoriti le 10 minut vsaki teden smejo pisati in sprejeti le po eno pismo. Ministri so zaprti vsaki zase.	>
Carja in njegovo rodbino prepeljejo v Kronstadt.
Berlin, 10. junija. »Tageblattu« poročajo iz Rotterdama: Delovni oddelek delavskega in vojaškega sveta je sklenil, naj se car z rodbino prepelje v Kronstadt.
Proti vojaškim beguncem v Rusiji.
Petrograd, 8. junija. (K. u.) Agentura: Začasna vlada je potrdila zakonski načrt proti begu od zastave. Poleg druge kazni bo izgubil obsojeni tudi pravico voliti v ustavodajalno zbornico, ki bo tudi odločevala, če bodo begunci pri agrarni pre-osnovi imeli pravico do zemljišč.
London, 9. junija. (K. u.) Reuter javlja iz Petrograda: Štirje polki 7. armadnega zbora so se uprli. Kolovodje se bodo zagovarjali pred vojaškim sodiščem.
i-v s-: XXX
Ruskega vojnega posojila »svobode« so dozdaj podpisali 847,640.000 rubljev,
'"vi	• • •
j Francosko balkansko poročilo.
7. junija. Sovražno topništvo je močno streljalo na desni breg Vardarja. Angleška letala so obstreljevala Furko, francoska pa Volk in Pogradec.
Sarrallovo armado bodo nadomestili z zamorci, Anamiti, s kolonialnimi vojaki.
Genf, 8. junija. Posl. Pottevin je v zbornici predlagal, naj takoj sestavijo čete zamorcev, Anamitov in bivših kolonialnih vojakov, da bodo nadomestili Sarrailove čete, ki vsled podnebja in mrzlico veliko trpe. Podtajnik Go-dard se je o predlogu posvetoval s Člani medincinskc fakultete, ki so predlog priporočili.
Kako so pripravljeni Angleži v Atenah.
Lugano, 8. junija. V Atenah so zaprli 3 polkovnike, 5 majorjev in 2 stotnika. Dolže jih, da so se zarotili umoriti angleške častnike. Angleško poslaništvo v Atenah izjavlja, da je položaj resen, ker so posledice nepregledne.
Pobitost v Rumuniji.
Bern. (K. u.) »Neue Ztirlcher Zeitung« javlja iz Jasa: Ker se položaj v Rusiji še ni pojasnil, so tudi v Rumu-
niji pobiti. Petrograjska vlada se skriva, da se bo za Rumunijo zanimala le v okviru lastnega vojaškega in političnega skupnega položaja. Vznemirja jih tudi odločno stališče, ki ga zavzema ruski delavski in vojaški svet in sploh ruska demokracija glede na vprašanje miru.
* * *
&
I Izmišljotine »Timesa«.
Amsterdam, 9. junija. (K. u.) Reuter javlja, da so poročale »Times« iz Petrograda: Odposlanstvo avstrijske armade: dva generala, dva polkovnika, 20 drugih častnikov in 15 vojakov je prišlo v Petrograd. Ruske čete na bojišču so jim izdale popotne liste, da lahko naznanijo ruski vladi ali svetu zastopnikov mirovne pogoje. Petrograjski listi javljajo, da, ko se je pripeljalo poslanstvo v Kišinev, so ga tam prijeli in ga odpeljali v Petrograd. C. kr, brzojavni urad je z merodajne strani pooblaščen izjaviti, da to poročilo »Timesa« ne odgovarja v nikakem oziru dejstvu. Poročilo, da bi bilo odposlanstvo avstrijske armade prekoračilo rusko bojno črto, je enostavno izmišljeno.
Ukradene državne pogodUe Rusije s spominom.
Stockholm, 9. junija. Dozdaj še niso dognali, kje da se nahajajo zvezne pogodbe Rusije s sporazumom. Čere-teli je na častno besedo izjavil, da ko je prevzel oblast, niso mogli najti vseh angleških - francoskih - ruskih pogodb zadnjih dveh let pred vojsko in spisov, ki so jih sestavili neposredno pred vojsko. Socialisti zelo odločno sumijo, da je Miljukov papirje, ki so velikanske važnosti, izročil Angliji. Nekateri socialisti so že zahtevali, naj se proti Mi-ljukovu kazensko postopa. Ko se je pričelo o njem sumiti, je z več Angliji prijaznimi politiki zapustil Rusijo in se preselil v Anglijo. Izginila je tudi z Rumunijo sklenjena pogodba.
Zakaj je Anglija« ukazala ukrasti pogodbe Rusije s sporazumom.
Kodanj, 9. junija. »Pravda« piše, da se v Petrogradu vedno odločnejše zahteva, naj odpokličejo angleškega veleposlanika Buchanana, o katerem se je dognalo, da je pustil ukrasti pogodbe, ki jih je sklenila Rusija z zahodnimi velesilami. Za bogato nagrado jih je ukradel neki visoki uradnik. Ukradene so bile pogodbe, ker se med njimi nahaja tudi zapisnik, da sme Rusija v slučaju revolucije skleniti poseben mir. »Pravda« zahteva, naj se uvede stroga preiskava. i ; x
Nova Poljska.
%'' Seja poljskega državnega sveta.
Varšava, 10. junija. (K. u.) Včeraj je bila pod predsedstvom kronskega maršala seja začasnega državnega sveta. Na tej seji sta odgovorila grof Lerchenfeld za nemško cesarsko vlado in baron pl, Konopka v imenu c. kr, vlade na spomenico, katero je bil vložil začasni državni svet 1. majnika okupacijskima velesilama. Izjavi sta dobesedno enaki, Izvajati, da odgovarja želja, naj se imenuje regent poljski državi, popolnoma namenom osrednjih velesil in da se ji bo ugodilo, Osrednji velesili smatrati že zdaj začasni državni svet za zastopnika ustvarjajoče se poljske države in pričakujeta, da bo državni svet kolikor mogoče hitro izvršil svoja pripravljalna dela z ustavo in za organizacijo uprave kraljevine Poljske. Istočasno pozivata osrednji velesili državni svet, naj izdela posebne predloge, kako naj se posamezni deli uprave poverijo poljskim osrednjim oblastim (ministrstvom) in kako naj bi se pokrili stroški uprave. Osrednji velesili dalje pričakujeta, da bo državni svet predlagal osebnost, ki naj, dokler ne bo vrne-ščen vladar, prevzame vrhovno vodstvo poljski državi poverjenih upravnih reči. Avstrijski komisar je izjavil v soglasju z nemškim vladnim komisarjem, da mora imeti narod priliko sodelovati v vprašanju glede na prehrano prebivalstva.
Amerika.
Italijani se norčujejo Iz mobilizacije Združenih držav.
Bom, 10. junija. (Kor. ur.) Newyor-ški poročevalec »Corriere della sera« piše: Dasi se Amerika že več tednov vojskuje, se na zunaj vidijo takorekoč le gledališki znaki: Kongres koraka dalje po svoji poti kakor da ima noge iz svinca in se še vedno prereka, ali naj zberejo en milijon vojakov s prostovoljci ali naj uvedejo brambno dolžnost. Ker sc je v treh tednih prijavilo šele 20,000 prostovoljcev, bi se jih priglasilo en milijon v treh letih, a do takrat se bo menda lc že vojska končala.
Nemčija — Brazilija. *
, Berlin, 9. junija. (K. u.) Wolff javlja: Cesarska vlada je s posredovanjem nizozemskega poslanika protestirala pri brazilski vladi, ker je rekvirirala nemške ladje.
Vojne priprave Brazilije.
Baselj, 8. junija. »Havas« javlja: Brazilski senat je dovolil 370 milijonov za voj-: sko. Brazilija more nastopiti v vojski s 600.000 vojaki.
Posojilo Združenih držav Angliji in SrbiJL
Washington, 9. junija. (K. u.) Za-t kladni urad je izplačal Angliji posojilo 75 milijonov, Srbiji pa 3 milijone do-, larjev.	,
Obramba New Yorka proti zračnim na+ padom.
Genf. Wilson je zapovedal, da je na-, padlo navidezno 20 letal New York, da sc) preizkusili obrambo New Yorka,
Novo mehikansko ministrstvo.
»Agence Havas«: Mehikansko po^ slanstvo javlja: Predsednik Carranzai je sestavil novo ministrstvo: Zunanje stvari je prevzel Garzia Perez. Kongres je odpravil pravosodno in naučno ministrstvo, katerih posle sta prevzela! generalni državni pravdnik in visoko-* šolski oddelek.
Amerika ne izroči Italiji 200.000 njenih dezerterjev.
Lugano, 9. junija. Ameriška vlada je odklonila prošnjo Italije, da bi ji izročila 200.000 v Ameriki živečih italijanskih de« zerterjev.
Na morju.
Zopet 21.500 ton potopljenih.
Berlin, 9. junija. (K. u.) Uradno: V) Angleškem Kanalu in v Biskajskem zalivu so naši podmorski čolni potopili 21.500 ton.
Načelnik' admiralnega štaba mornarice.
Organizacija proti podmorskim čolnom.
Bern, 8. junija. (K. u.) Lyonski listi po-; ročajo iz Pariza: V včerajšnji seji zbornice je izjavil mornariški minister Lacaze, da je vedno posvečaval podmorskim čolnom; glavno pozornost. Obramba Severnega; morja in Kanala je poverjena trem bro-t dovjem hitrih ladij, ki sodelujejo skupno 3 letali. Na Atlantskem oceanu se nahajajoj tri divizije; eno brodovje varuje plovbo); eno straži zbiralilča podmorskih čolnov, Na Sredozemskem morju se je izpeljala organizacija s pomočjo Angležev, Italija-t nov in Japoncev, Francosko visoko-t morsko brodovje se nahaja na Krfu, da za-> brani avstrijski mornarici izvoz. Dokler bo on minister, bo to brodovje tudi ostalo tam. Posl. Tissier je rekel: Z oziromj na uspehe podmorskih čolnov, ki so potopili 1,023.000 ton, mora admiraliteti očitati, da je postopala lahkomišljeno. Graditi bi bili morali podmorske čolne, mesto) da so premog in ljudi zapravljali za bojne ladje in za oklopnice. Bousenot je rekel, da ne trdi, da bi bila odgovorna španska vlada, a velikokrat se je zgodilo, da sol mnogo nemških podmorskih čolnov pre« skrbeli s tem, kar so potrebovali, v špan< skih pristaniščih, posebno v Bilbao. Bou<< senot je pozval ministrskega predsednika Ribota, naj si izpoluje pri španski vladi zagotovilo, da se taki dogodki, s kakršnimi se gotovo krši nevtralnost, ne bodo več ponavljali. Končno so sklenili, da se bo vodil boj proti podmorskim čolnom z večjo odločnostjo.	' ■;•'• '.i. ' ! . ,.
' i Važni dogodki na morju.
Rotterdam, 9. junija. Angleška in francoska pristanišča so že nekaj dni nevtralnemu obratu zaprta. Londonski listi napovedujejo zelo važne dogodke na morju.
Pomanjkanje ladjinega prostora.
Curih, 9. junija. »Tagesanzeiger« javlja: Veliko naglico, s katero dela sporazum na novo generalno ofenzivo, povzroča, ker vedno bolj primanjkuje ladjinega prostora. Potrebno je zato, da se vsa stvar hitro odloči.
Odstop hrvatske vlade. ■ f
Skupno z banom baronom Sker-leczom so odstopili tudi vsi sekčni načelniki: A. pl. Fodroczy, M. Broschan dr. S. Tropsch in Zvonimir Zepič.
Prekinjeno zasedanje hrvatskega sabora.
Zagreb, 9. junija. Iz krogov poslancev ae poroča, da bo odgodilo saborsko predsedstvo seje do rešitve banske krize.
Grof Kulmer v Budimpešti.
Budimpešta, 9. junija. Tajni svetnik grof Kulmer je prišel v Budimpešto v privatnih zadevah
Baron Skerleoz — minister za Hrvat« sko?
Iz Budimpešte poročajo, da je verjetno, da postane baron dr. Skerlccz minister za Hrvatsko.
Dnevne novice,
—	Odlikovanja. V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči nadporoč. 53. pp. Viktor Kralj,
—	Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: poročnik 17. pp. Ivan Svoboda, poročnik 6. težkega polj. top. p. Franc Perhavec in nadporočnik 97. pp. Marij Pavlin. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovoj. oskrb. akcesist dr. phil. Josip Rožman v Bohinjski Bistrici. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poddes. 3. pion. baona Omeržu Fr., pešca 47. pp. Gornik Ivan in Jarc Fr.
—	,V tretjič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo poddesetnik 17. pp. Smole Josip. — V drugič jc dobil bronasto hrabrostno svetinjo častniški sluga 17. pp. Walter Franc. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik 17. pp. Prišel Anton; topničarji 4. trd. top, p. Zgaga Pavel, Hren Anton, in Brajnik Anton; enol. prost. tit. četovodja Cimperman Ludvik, desetnik Žitnik Anton, poddes. Vidmar Franc in pešec ,Wolf Alojzij, vsi pri 17. pp.; predmoj-ster Stanovnik Ivan in topničar Ferleš Boštjan, oba pri 28. polj. top. p. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil fregatni kapitan Anton Dolenc. — Železni križ 2. vrste je dobil korvetni kapitan Adolf Potočnik. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 2, gorskega strel. p. Matija Pel-ko. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči je dobil črnovoj. inženir Vladi Stare, poveljnik črnovoj. delavskega oddelka št. 38/1. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik 23. črnovoj. pp. Ivan Kocijančič. — Srebrni zaklužni križec na traku hrabrostne svetinjo sta dobila stražmojstra 12. dež. orož. pov. Josip Nebergoj in Pavel Vovko. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste četovodja 27. črnovoj. pp. Simen-čič Valentin. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila četovodja 27. črnovoj. pp. Ravnikar Franc in praporščak* prost. strel, baona št. VI. Per-dan Franc. — ,V drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste tit. narednik Marinč Josip in praporščak dr. Kandare Franc, oba pri 27. črnovoj. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnika Elstner Fr. in Lavrenčič Jakob, poddeset. Zidarič Jakob in Šifrer Ivan, vsi pri 27. črnovoj. pp.; poddeset. Dorič Ivan, pešec Medarič Anton, narednik Gruden Fr., desetnika Razpotnik Ivan in Krivec Ivan, poddeset. Jamnik Franc in Str-nad Vencel, vsi pri 27. črnovoj. pp.; poveljnik voda Cerar Alojzij, desetnika Kovačič Alojzij in Pečauer Ivan, vsi pri prost, strel. p. št. VI.; praporščak 27. črnovoj. pp. Bele Franc. — Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila pred-mojster Drenik Franc in topničar Ska-berne Karel, oba pri c. kr. polj. havb. p. št. 22. — Srebrno hrabrostno svetinjo
1.	vrste so dobili: narednika Klemen-čič Jurij in MareŠ Ivan, četovodja Po-gorelec Josip in poddeseet. Fuchs Peter, vsi pri 27. Črnovoj. pp. — V drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo
2.	vrste praporščak Martinelli Peter in pešec Škulj Ivan, oba, pri 27. črnovoj. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Koban Viktor in Kravina Luka, enol. prost, četovodja dr. Goljevšček Josip, vsi pri 27. črnovoj. pp.; desethika Besednjak Alojzij in Tavčer Avgust in pešec Vrh Franc, vsi pri 5. črnovoj. pp.; četovodja Drobnič Ivan in Skubic Franc, desetr nik Domnel Ivan, poddeset. Žnfderšič Anton, Hutter Marion in Zaliger An-iton, pešci Korbar Anton, Šuštar Ivan, Jakič Josip in Perkon Peter, vsi pri 27. črnovoj. pp.; desetnika Kostanjevec Josip in Mohorič Izidor, poddeset. Ši-šek Karel, strelci Ferlinc Franc, Klad-nik Karel in Senekovič Franc, vsi pri prost, strel, baonu št. IV.; strelec 27. črnovoj. pp. Primožič Izidor.
—	V obrambi domovine je umrl častne smrti blagi mladenič Franc Pečar podomače Orešanov iz Studenca pri D. M. v Polju. Bil je dne 12. maja zadet v trebuh od nesrečne granate, dne 31. maja pa je v vojaški bolnici v Podmelcu pri Tolminu podlegel težki rani in bil ravnotam pokopan na vojaškem pokopališču grob št. 89. Bil je podpora svoji že priletni materi in Še mladoletnim bratom in sestram. Njegov brat Leopold se tudi nahaja že dolgo časa na italijanskem bojišču. Časten sp.omin za domovino padlemu junaku l
—	PadU častniki. Poročnik Kuhar Franc, kadet Novak Rajmund, poročnik Pavšič Ivan, poročnik Šinkovec Josip in praporščak Spazapan Franc, vsi od 27. črnovoj. pp.
—	Za vojnega kurata je imenovan kapucin Krištof Kobal, dom. nad. okr. pov. Celje.
—• Huda ura v Belokrajinl. Iz Črnomlja poročajo: V petek 8. junija popoldne okrog 4. ure je bil pri nas hud naliv. Med dežjem je padala tudi toča; po nekaterih luajih je naredila občutno škodo. Med tem nalivom je strela udarila v hlev g. Malešič; živino so rešili, drugače je vse zgorelo. Ravno tako je strela udarila v hlev g. Stonič iz Do-blič pri Črnomlju. Živino so rešili; konja, ki sta bi»a v hlevu, sta bila vsled strele omotena pa sta bila zopet kmam dobra.
Reško delavstvo za splošno volilno pravico. V znak solidarnosti z delavstvom v Budimpešti, ki je 8, junija demonstriralo za splošno in enako volilno pravico, je tega dne popoldne tudi delavstvo na Rekj zapustilo delo.
—	O določitvi najvišjih cen za nekatere vrste divjačine določa deželna vlada, da ne smejo lovski upravičenci preseči naslednjih najvišjih cen: za jelene in košute za 1 kg 2 K 40 v, za divje kozle za 1 kg
2	K 20 v, za srnjad za 1 kg: a) od komadov pod 10 kg 3 K, b) od komadov nad 10 kg
3	K 50 v, za zajce za komad: a) do teže 3 kg 3 K 50 v, b) nad težo 3 kg 4 K 50 v, za fazane za komad 4 K 50 v, za jerebice za komad: a) od 16. avgusta do 30. septembra 1 K 40 v, b) mlade, od 1. oktobra do 30. novembra (oziroma 14. decembra) 1 K 80 v. — Cene se umevajo za divjačino nerazdevano s kožo vred, za jelene, košute, divje kozle ter srnjad iztrebljene, brez rogovja, od pošte ali železniške postaje lovišča, od lovišča le tedaj, če bi bilo pošiljanje s pošto ali z železnico izključeno ali negospodarsko. Transportne stroške od lovišča do pošte ali železniške postaje plača kupec le tedaj, in niso torej všteti v gorenji ceni, če je lovišče oddaljeno dokazano najmanj 10 kilometrov od najbližje pošte ali železniške postaje.
Dodatnih kart za prejemanje sladkorja, ki je potreben za vkuhovanje sadja v domačem gospodinjstvu, letos ne bodo izdajali. Urad za prehrano bo pa skrbel za to, da se bo sadje konserviraLo in da se bo izdelovalo kar mogoče marmelad.
—	Začasna opustitev davčnih ura« dov. Na podlagi tozadevne pooblastitve finančnega ministrstva je finančno ravnateljstvo za Kranjsko, odredilo, da se davčni uradi v Kranjski gori, Radečah in Senožečah s 31. julijem 1917 začasno opustijo ter s 1. avgustom t. 1. združijo z davčnimi uradi v Radovljici, oz. Krškem in Postojni.
—	Umrl je dne 9. t. m. v Sodražici g. Matej Gruden, posestnik in trgovec. Pokopan bo danes ob 6. uri pop. na on-dotnem pokopališču.
—	Zaradi 15 kron ubil mater. 261etni enoletni prostovoljec Ludovik Wohinz iz Gradca je prišel dne 7. t. m. k materi, ki si služi kruh kot prodajalka v neki graški trgovini. Mati ga je vse popoldne gostila, ko je pa zvečer ob slovesu zahteval o4 nje vsaj 15 kron in pa dovoljenje, da se sme takoj poročiti z nevesto Hedviko Hanuš, zasebno uradnico, je mati to odločno odklonila. Začela sta se prepirati; sin je v jezi zgrabil za kladivo in udaril mater s tako silo po glavi, da se je takoj mrtva zgrudila. Nato ji je vzel iz žepa 2 K — več ni imela pri sebi — šel v kavarno, nato pa na policijo, kjer je naznanil, da se je izvršil nad njegovo materjo roparski umor. Kmalu je pa priznal svoj zločin in ga opisal na gornji način, Wohinza izroče vojaškemu sodišču.
Smrt v boju z orožniki. V Sv. Petru pri Kunspergu na Štajerskem in v okoliških vaseh se je izvršilo sredi maja več vlomov. Ponekod so vlomilce pregnali s streli iz revolverjev, na par mestih so pa odnesli obleke, perila in drugih stvari v vrednosti do 2000 K. Dne 18. maja so prebivalci opazili v kunsperškem gozdu neznanega moškega, ki je pekel perutnino. Poklicali so orožnike, ki so neznancu napovedali aretacijo. Ta pa je zgrabil za dvo-cevko, streljal, ne da bi bil koga zadel, nato pa zbežal proti hrvaški strani. Orožniki so streljali za njim in ga do smrti zadeli. Kdo je bil ustreljeni, doslej še niso mogli dognati. Sumi pa se, da je kak hrvatski dezerter. Pri njem so našli 110 kron denarja.
Primorske novice.
Železni zaslužni križec s krono na
traku hrabrostne svetinje je prejel desetnik Ernst Volarič.
Smrtna kosa. Umrla je na binkošt-no nedeljo v Lokavcu pri Ajdovščini 321etna Karolina Frančeškin, begunka iz Bilj. Zapustila je dva nedorasla otroka; o možu-voiaku se že ves čas vojne nič ne ve. Njeni sorodniki so vsi ali begunci ali pa v vojski. Kdor bi ho-
tel kaj natančnejšega zvedeti o njej, naj sc obrne na moj naslov: Franc Frančeškin, Minenewerfer-Batt. 2/1, vojna pošta 646. — V Brucku ob Litvi jc umrl begunec Sorč Jožef iz Bovca, Dvor št. 3. Bil je edini sin matere vdove. Star je bil 18 let. — Umrl jc v Novem mestu invalid Jožef Sifligoj, doma iz Fojane pri Gorici. — Umrl je 17. maja t. 1. Ivan Simčič, roj 1. 1892, pristojen v Ivojsko pri Gorici. Sedaj je služboval kot desetnik, pri Geb. Sch. Reg. Nr. 2. Pokopan je bil 21. maja 1917. — Umrla je hčerka nadrevidenta c. kr. državnih železnic v Trstu, sedaj v Ljubljani, gdčna Pia Arck, stara 17 let.
Odlikovanja na državni želcznici v področju tržaškega ravnateljstva. Prejeli so; Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izvrstnega službovanja v vojnem prometu nadrevident Feliks Benedek, c. kr. državno ravnateljstvo, oddel. V.; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči v priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom: kurjač Anton Mikolavčič, Smrt odpeljane v Italiji. Gospod Ivan Simčič, blagajnik goriške hranilnico točasno v Kranju nam poroča: De-benjak France, po domače Cerko, posestnik, trgovec in gostilničar v Koza-ni in njegova soproga Karolina, rojena Mavrič sta ob zasedanju krasnih Brci bila odpeljana v Italijo in sicer v Pic-dimonte di Alife-Caserta, kjer je blaga Karolina po dolgi in mučni bolezni previdena s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala, zapustivši vzor moža, dva sinova, ki se nahajata v vojni in več pridnih hčera. Pokojnica je bila pobožna, usmiljena, skromna, j)olrj)ež-ljiva, vljudna in gostoljubna žena. kakršnih nam naj Nebo mnogo podeli. Toliko na znanje sorodnikom, prijateljem in znancem, za ostalim pa naše iskreno sožalje.
Ljubljanske novice.
K oddaji masti na rdeče Izkaznice,
katero razdeljuje, kakor že objavljeno, tekoči teden mestna aprovizacija, naj prinese vsaka stranka s seboj posodo, ker so masti v papir ne zavija.
lj Oddaja prekajenega mesa na rumene izkaznice skupine A in B po znižani ceni. V torek, dne 12. junija popoldne bo oddajala mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice skupin A in B prekajeno meso po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: Vse rumene izkaznice s črko A dobe meso od V22—2 ure, rumene izkaznice s črko B dobe meso ocl 2—3 ure št. 1 do 250, od 3—4 ure št. 251 do 500, od 4—5 ure št. 501—750, od 5—6 ure št. 751 do 1000, od 6—y27 ure št. od 1001 do konca. Vsaka stranka mora poleg rumene izkaznice prinesti s seboj tudi nakaznico za meso. Brez nakaznice za meso ne dobi nihče mesa. Pripraviti je tudi drobiž.
lj Prodaja polenovke v vojni prodajalni. Mestna aprovizacija ljubljanska prodaja v svoji prodajalni v Gosposki ulici namočeno polenovko po 1 K 80 vin. kg. Polenovko dobi lahko vsakdo in je k nakupu prinesti rodbinsko izkaznico.
lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v torek, dne 12. junija ob 9. uri v mestni posvetovalnici. Ostanek moke jo napovedati takoj.
lj Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Letošnji redni občni zbor se vrši v torek, dne 12. junija ob 6. uri zvečer v biblijotečni dvorani c. kr. deželne vlade z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo odbora in sicer a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Poročilo generalnega tajnika o stanju predpriprav za ustanovitev oskrboval-nice za tuberkulozne v Ljubljani in za gradbo zdravilišča na Golniku. 5. Samostojni predlogi članov.
lj Oddaja masti na rdeče izkaznice po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v cerkvi sv. Jožefa (vhod pri glavnih vratih) na rdeče izkaznice, to je za stare pripadnike ubožne prehrane, mast po znižani ceni, in sicer 1 kg po 2 K. V t o r c k dne 12. junija pridejo na vrsto rdeče izkaznice od 8. do 9. ure št. 271—315, od 9. do 10. ure št. 316—360, od 10. do 11. ure št. 361—405; popoldne od 3. do 4. ure št. 406—450, od 4. do 5. ure št. 451 do 495, od 5. do 6. uro št. 496—540.
Umrli so v Ljubljani: Marjeta Mar-kič, hiralka, 69 let. — Jakob Frakelj, dninar, hiralec, 72 let. — Apolonija Vi-demšek, pekova žena, 36 let. — Ivana Rihteršič, čipkarica, 28 let. — Fran Kmet, mestni ubogi, 76 let.
lj Izgubil je nekdo na Sv. Res. Tel. dan popoldne na poti na Golovec od Westrove vile do Anžiča neko malo 1 nemško knjižico o knjigovodstvu. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v uredništvu »Slovenca«.
Razna poročilo.
Sporazum se je glede na Avstrijo uračunal.
Bern, 9. junija. (Kor. ur.) List »Le Genevoi« opozarja na veliko zmoto z ozirom na Avstrijo. Pravi: Podonavska monarhija, katero so smatrali za najslabejšo državo v Evropi in so o njej mislili, da se bo zrušila ob prvem sunku, ni le kljubovala viharju, marveč je dokazala presenetljivo napadalno moč. Uresničita sc ni niti nada, da bodo tej deželi prvi opešale moči. Zdaj odpušča celo zadnja dva letnika, nc da bi svoje odporne sile slabila*
Zadnja generalna ofenziva.
Genf, 8. junija. »Petit Parisien«, »Petit Journal« in »Figaro« pišejo, da se bliža zadnja generalna ofenziva sporazuma.
Sleckiiolmska konierenca.
Češki narodni socialcl odpošljejo zastopnike v Stockholm.
Iz Prage poročajo, da jo sklenil klub čeških narodnosoclalnih državnih poslancev in izvršilni odbor stranke, da odpošljejo zastopnike na socialistični kongres v Stockholm.	)
Nemški socialni demokrati na stock« bolniškem posvetu.
Berlin, 9. junija. (K. u.) O pogaja«
njih nemške delegacije v Stockholmu poroča »Vorwfirts«: Scheictomann jo poročal o politiki socialnoclcmokratič-ne stranko v Nemčiji med vojsko. Rekel jo: Potom, ko je izbruhnila vojska, smo dovolili sredstva, ki so bila potrebna za obrambo. Neprestano smo pa delali na mir. Vplivali smo na lastno vlado in delali, cla so naslonimo na inter-nacionalo. Nemška vlacla je večkrat pokazala, cla jc pripravljena na mir. Zal, da niso uspeli vsi poizkusi, da bi! se bila hitro združila socialistična internacionala. IloČcmo mir, nočemo pa, cla sc razbije naša dežela. Branili? jo bomo, dokler nočejo sovražniki miru temeljem sporazuma.
Posvat strokovnih društev v Švici.
Stockhrlm, 8. junija. Danes so tu otvorili mednarodni jjosvot strokovnih društev. Sklonili so, cla povabijo strokovno organizirano delavce vseh dežela na nov posvet v Švici mcsca septembra 1917.
Poročila o miru.
Angleži prvič pišejo, da bo mogoče Rusija iz sporazuma izstopila.
Rotterdam, 9. junija. Angleški listi »Daily Mail«, »Morningpost« in »Times« so 5. junija prvič odkrito pisali: »Mogoče je, da bo Rusija iz sporazuma popolnoma izstopila.«
Evropa ne ve, kaj se v Angliji gedl.
Stockholm, 9. junija. (Kor. ur.) Ruski revolucijski kapitan Cyan, ki jc med potjo iz Londona v Petrograd prišel v Bergen, jc izjavil sotrudniku lista »Arbetecd«: Po ruski revoluciji so je mnenje angleških delavskih množic popolnoma izpremenilo. V celi deželi so navdušeno na stopali povodom manifestacij za mir in mirovnih predavanj; kar bi bila še prod par meseci za vojsko fanatizirana množica zabranila. Cyan zagotavlja, da Evropa ne vo, kaj da se zadnje čase v Angliji godi.
Rusija se ne bo vojskovala do konca.
Bern, 8. junija. »Basoler National-zeitung« piše: Ribotov govor v senatu dokazuje, da v Franciji ne čutijo in nočejo čutiti hrepenenja ruske revolucije, marveč da se ne nameravajo ozirati na njo. Jasno je, cla v Rusiji Ribotove-ga načrta o vojski do konca ne bodo več izvedli.
Odločen poziv na poseben mir Rusije.
Berlin, 8. junija. »Lokalanzeiger« javlja: Znani ruski pisatelj Leonid Andrejev jc objavil oklic, v katerem izvaja, da se bliža Rusija smrti. Armada bo morebiti že v onem tednu popustila strelske jarke in se vrnila domov. Prod vsem naj se sklene z Nemčijo poseben mir. Rusija nc sme ostati sužnja Nemčije.
Mesto strojnih pušk zavzemajo tiskarski stroji.
Stockholm, 9. junija. (K. u.) »Novoje Vremja« javlja: Zdi se, da je na bojišču zavzel mesto strojnih pušk tiskarski stroj. Na bojni črti pri Rigi izhaja časopis »Resnice iz strelskih jarkov«, ki odklanja nadaljnje prelivanje krvi za koristi francoskih in angleških kapitalistov, ker »Resnica iz strelskih jarkov« ne pozna nobenih zaveznikov.
Stališče ruskega ministrskega predsednika kneza Ljvova omajano.
Lugano, 9. junija. Poročevalec »Corriere dela sera« v Petrogradu javlja: Položaj v Petrogradu jc vsaki dan
t
slabši. Kaže že nevarne oblike. Kupčija propada. V ruski revoluciji se bo kmalu zopet pojavila kriza. Stališče ministrskega predsednika kneza Ljvova je omajano. Tudi Tereščenko bo moral kmalu odstopiti. Socialisti nastopajo vedno, odločnejše proti Korenskemu.
Pokret proti vojski v Rusiji.
Stockholm. Z uvedbo šesturnega delavnika v vseh municijskih tvornicah so zmagali vojni nasprotujoči agitatorji, ki bodo najbrže dobili kmalu večino v delavskem in v vojaškem svetu. Vojni minister Kercnski je veliko storil, da bi bil ojačil navdušenje za vojsko, a kar je dosegel, zopet ponehava. Stališče Kerenskega je omajano; pripravlja se nova kriza; vojni nasprotujoče struje se nameravajo polastiti vse moči.
Resno prerekanje med Rusijo in Francijo.
Bern, 10. junija. (K. u.) ->Berner Tagblatt« poroča iz Lausanne: Francija in Rusija se resno prerekati. Gre za dogovore med »šc« zaveznikoma povodom izbruha vojske. Na Rusijo se v Londonu, še manj pa v Parizu zelo malo zanašajo, ker bi se sicer ne prerekali.
Prepovedani ruski listi na Francoskem.
Bern, 7. junija. (K. u.) »Journal de peuple« poroča: V Franciji so prepovedali socialnodemokratične liste »Izve-stije«, »Pravda« in »Nova Jajozni«.
Hindenburg za mir brez aneksij in vojnih odškodnin.
Kodanj, 9. junija. Poročevalec »Daily Expressa« iz Petrograda brzo-j avl j a. Potrjuje se vest, da je izrazil Hindenburg v na delavski in vojaški sve.t naslovljeni brezžični brzojavki svoje simpatije miru brez aneksije in vojne odškodnine in da je Nemčija pripravljena skleniti mir.
Ruski vojaki razstreljujejo topove.
Kodanj, 9. junija. Iz Petrogradaj V Kišinevu so razstrelili revoiucijski vojaki topove, namenjene za bojno črto. Veliko municijsko skladišče se je le ohranilo, ker je delavski svet zelo odločno nastopil. V Jekaterinoslavu so dva vlaka, ki sta vozila angleške topove, vrgli s tirov; posamezne železniške vozove so pa razstrelili.
Rusi obsojajo Ribotov govor.
Stockholm, 9. junija. Ribotov govor obsojajo v celi Rusiji. Gorki piše v svojem listu: Rusija mora nasproti Ri-botovemu govoru odločno ugovarjati. Če se ne bo sklenil mir z Ribotom, se bo proti njemu.
Krapotkin o alzaškem vprašanju.
Kristianija. 9. junija. (K. u.) Ruski
revolucionar knez Krapotkin, ki potuje v Petrograd, je pisal francoskemu listu »Batoulle«, da se mora Nemčija prisiliti, da bo zopet odstopila zasedena ozemlja in da imajo Alzačani-Lore-čani pravico odločiti, ali naj pripadejo Nemčiji ali Franciji.
Mir se bo diktiral.
Berlin, 8. junija. Wolff javlja: Cesar Viljem je med vajo nagovoril neki brani-borski pešpolk. Rekel je: Sovražnik išče odločbe. Zaupajoč v Boga, ki nas je dozdaj tako milostno čuval, čakamo odločbe. Sovražnik bo moral toliko časa nadomeščati ljudi, dokler jih ne bo več imel, dokler ne bo utrujen uklonil orožja. Da se to zgodi, morate Vi skrbeti! Kdaj se bo to zgodilo, ve le On nad nami. Kadar bo napočil ta trenutek, boste priborili nemškemu narodu tisto stališče, katero mu gre. Mir boste Vi narekovali in predpisali.
Mm nesrečo h30 milj dolsc vse
mesl uničil opieit a i polres.
San Jnan del Sar (Nicaragua, 8. junija. (Kor. urad.) Reuter: Iz San Miguela (San Salvador) se javlja: Glavno mesto Saiva-dor, ki šteje 60.000 prebivalcev, je popolnoma zrušeno. Uničil ga je, o tem se ne more dvomiti, potres zli pa izbruh kakega ognjenika. Dalje se je brzojavilo iz Tsgu-c&alpe, da je bilo uničenih tudi šest drugih mest. Zadn;a brzojavka, ki je prišla še iz razvalin, javlja, da je v obsegu 30 milj vse uničeno. Prebivalci v San Salvadorju taborijo na cestah in v parkih. Sodijo, da je povzročil nesrečo ognjenik, r.a katerega vznožju leži mesto.
XXX
Republika San Salvador leži ob obali Tihega morja, Država je sicer najmanjša, a najobljudenejša in najizobraženejša Iju-dovlada osred. Amerike. Meri 21.000 km2 in šteje nekaj nad en milijon prebivalcev. Glavno mesto San Salvador leži 600 metrov nad morjem v lepi dolini, kakih 5 km od 1950 metrov visokega ognjenika San Salvador., Z železnico je mesto zvezano s pristaniščem La Libertad; šteje 60,000
prebivalcev. V mestu je velika kate-dralka, vseučilišče, narodna knjižnica in več bolnišnic. Mesto je potres skoraj popolnoma uničil že dvakrat: 16. aprila 1854 in 19. marca 1872; a tudi 1. 1879. je veliko vsled petresa trpelo.
Po svelu.
Pisatelj Jan Lier umrl. Kakor poročajo češki listi, je umrl v Pragi priznani češki pisatelj Jan Lier.
Poslednja volja plemenitega moža.
»Narodni Politika« poroča: Na Kraljevih Vinogradih je umrl meseca maja t. 1. krznarski mojster Emanuel Vokurka. Zadela ga je kap na njegovem stanovanju, kjer je tiho in skromno živel poslednje dni svojega življenja. Umrl je, da ni nihče vedel, šele čez nekaj dni se je zvedelo za njegovo smrt. Ko se je njegova ostalina pregledovala, se je pokazalo, da je bil preprosti, tiho živeči mož bivši praški obrtnik, širši javnosti skoraj neznana oseba, človek dobrega plemenitega srca. V svoji poslednji volji, napisani pred letom dni, je volil vse svoje skoraj pristradane prihranke v znesku 25.000 K Zavodu slepih deklic na Kampi. — Kako lep, neminljiv pomnik si je postavil plemeniti mož v srcih češkega naroda!
Otroci in vojska. Dunajski časopis »Abend« piše: Niti misliti si ne moremo, kako stradajo v današnjih dneh otroci siromašnih staršev. Očetje ginejo polagoma na bojnih poljanah ali pa se vračajo k svojcem kot bolniki in pohabljenci. Zdaj je vse na materinih ramah; delati morajo po 12 ur na dan pri poulični železnici, v tvornici ali pa šivajo pri šiviljah po zatohlih izbah, da si zaslužijo za troho kave, sladkorja in zelenjave. Staršev torej ni doma. Otroci pa rastejo in stradajo. Prosto se potikajo po ulicah in parkih in kradejo, kjer najdejo kaj za pod zob. Kakor tropa lačnih volkov se klatijo po mestu in izmikajo, kar dosežejo. Dva dečka sta ukradla branjevki tri četrti kg moke, pa sta si sama skuhala večerjo. Štirinajstletna deklica, še otrok, ki že hodi v tvor-nico, je iztrgala detetu kos kruha — lačna sem bila, je rekla. Dečki kradejo po pro-dajalnicah marmelado, konserve, in ko bi kvišku pogledal, ti izginejo izpred oči. Drugi zopet kradejo vreče in perilo, kradejo svojim delodajalcem dele pohištva, da pridejo do drobiža, za katerega si kupijo kaj za prazen želodec. Ko bomo premišljevali in presojali ta tako resen pojav: otroci so ljudje. Te drobne deklice in ti mali dečki, ki kradejo danes iz prirojene telesne potrebe, bodo zrastli v nekaj letih v može in žene in ne bodo opustili svoje tatinske navade, v katero so bili prisiljeni kakor drobna, nedolžna deca.
Nevarnosti v tvornicah za strelivo. Eksplozija v municijski tvornici v Bo-levcu je dala povod k jako aktualnemu članku dr. Adolfa Kosterja, vojnega poročevalca nemških listov, v katerih je opisan obisk v frankobrodski tvornici za naboje. Dr. Koster razumeva dobro na človeško življenje prežeče smrtne nevarnosti. »Delo v tvornicah za strelivo ni težko. A kljub temu je to delo delo na življenje in smrt. Nele za mlado dekle, ki siplje smodnik v naboje, temveč za vse, ki sedijo v tej dvorani. Saj je pa to tudi poslednje delo, preden zapusti dovršen naboj tvornico. Njegovi kanalčki se napolnjujejo z razstrelivno snovjo — jako trdno in užigalo se zapre z medenim obročem. To delo je smrtnonevarno. Zato sedi dekletce včasih proč od drugih. S svojo pinceto manipulira povsem sigurno in mirno. A je vendar njeno življenje stalno v smrtni nevarnosti. Videl sem tvornice za naboje — piše avtor — kjer moški ali ženske sedijo za visokimi železnimi deskami in pri tem v oklepnih stolpih, da bi pri nezgodi ne prišlo z njih življenjem še drugih življenje v nevarnost. Seveda se je naredilo vse, kar je v človeški moči, da bi se na minimum zmanjšala nevarnost. Izdelovanje nabojev se je preneslo iz mest na deželo. Izdale so se najostrejše odredbe. Ali eksplozij ni mogoče onemogočiti. In poleg lahkomiselnosti pro-vzroči eksplozijo tudi nesrečen slučaj na fronti in v zaledju. Evo vam deklice, ki tamlc sama sedi, glejte oni rumeni prah na laseh, na licu in obleki, dekle staro komaj 20 let, plavolaso, slabotno, v rdeči jopi. Glejte, kako samozavestno tlači v naboj rumenozeleni prah. Morda že leži na njeni mizi zrn-ce, ki zdajzdaj požene vso tvornico v zrak. Ali dekle dela mirno dalje...«
izučena kuharica, iSče službe v župntšču na deželi. Razume so prav dobro na vse gospodinjstvo. — frijazne ponudbe prosi pod šifro »Poštenost« 14P2 na upravo »Slovenca«.
Fran Marolt, Ljubljana,	800
lovmske vojaške narodne pesmi
za K150 ali K1-80 30 še dobo. Po pošti 20 v več.	Najlepše darilo I
Plemenske prašičke
čistokrvne nemške žlahtne pasmo 2 do 6 mesecev stare, in
plemenske bike
pinegavske pasme ima na prodaj graščina Križ pri Kamniku.
v večjo trgovino na deželi, zmožna slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme. Vajene strojepisja imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Prodajalka 1429« sprejema uprava Slovenca.	1429
Proda se nov
Ogleda se lahko: Ulica Stare pravde 1
Mlado in pošteno
za vsa domača dela, ki mora biti zmožna tudi nemškega jezika, se takoj sprejme. — Vpraša se med 10.—11. uro dopoldne v trgovini K. Čamcrnik & Ko., Dunajska cesta št. 12.
Naprodaj je
krava s^telgtom
dobra mlekarica, sposobna tudi za vožnjo in oranje. Več se poizve •• Selo 47, pošta Moste pri Ljubljani.
Sprejme sa zdrava, skušena in marljiva
event. učiteljica k dvema dečkoma v starosti 5 in 6 let, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru ln podučevanju, z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe so prosi na upravo Slovenca pod šifro »Na deželo« 1404 z navedbo plače, referenc in vposlati propiso spričeval.
Sladki (s j znamka
je najbolj zdrava in tudi najcenejša
mr hrana za dojenšker
Dobi se pri lekarnarju Trnkoczy]n v Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schdnbrun-nerstrasse 109, JoselstSdterstrasF.o 25, Rade-ckyplatz 4; v Gradcu: Sackstrasse i. 37
poštenih starišev, krepko in zdravo sprejme takoj trgovina »JOSIP KRANJC« Loka pri Zidanem mostu.	1414
Vam plačam, nkoVa-ših kurjih očes, bradavic in trde ltože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi (Jena ločku z jam-stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4-50, (1 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnie in priznalnie. Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Odrsko. 1042
ozir. knjigovodja, tudi invalid, se sprejme v stavbnem podjetju v Ljubljani. Samostojne moči naj pošljejo ponudbe z navedbo plače in dneva vstopa pod »Stavbno podjetje« 1418 na upravništvo tega lista,
To nam omogoča, da do preklica sprejemamo tudi še nadalje vojno-zavarovanja.
Naj nihče ne zamudi te prilike in naj stori dolžnost proti sebi in svojim ; t tudi nasproti domovini.
Pojasnila daje:
1 i
utavno zas
v Gradcu, Rauberg. 20,
v Ljubljani: Prisojna ulica 1 in vsa druga mesta in agenture.
llij.1 m? - ,ilu0l:.'o jjjj.mrinfr 1t11» iaj_______
.....r, 'rmTii^mVf^.v^iff^ftj^ffjifiniMiMiiii||[| ||| in iguuiagiM^Hi