Leto LXXm., št. 1)8 a LJubljana, sreda 19. fnnifa 1940 T HA 1 HA Izhaja vsak don popoJdne izvzemsi nedelj bi praznike. // tnserati do 80 petit vrst a Din Z do 100 vrst a Din 2J0, od 100 do 300 vrst o Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej v Jugoslaviji Dm 12.—, za inozemstvo Dm /I „Slovenski Narod" velja mesečno 25.— // Rokopisi se ne vračajo. MARIBOR, Grajski Ira št. 7 H NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, 1 5». 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; žnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 ff JESENICE: Ob kolodvoru 101 tt * Slomškov trg S // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351« Podružnice telefon podružn SLOVENJ GRADEC, Nemški letalski napad na vzhodno Anglijo eškf bombu ki nad Hemčilo in Italllc V pretekli noči so izvedli nemški bombniki doslej največji napad na angleško ozemlje — Več civilistov nbitih in ranjenih, več hiš pa je bilo zadetih — Anglija v pričakovanju množestvenih nemških napadov London, 19. jun. s. (Reuter). Nemška letala so izvedla preteklo noč v širokem obsegu bombne napade na vzhodno anjrlf*ško obalo. Sodem nem>kih letal jr* bilo v teku t^h napadov sestreljenih po protiletalski obrambi. I*o dosedanjih podatkih jc* bilo ubitih skupno 11 eivilistov. ranjenih pa 14. O napadih je izdalo davi ob 7. komunike letalsko ministrstvo. Poleg" omenjenih podatkov navaja ministrstvo, da je bil dan v vzhodni Angliji ponoči letalski alarm, ki je trajal štiri ure. Proti nemškim letalom so stopili v akcijo protiletalski topovi in an ploska lovska letala. Nemška letala so metala bombo v vee okrožjih B o r d e a u x, 19. jun. s. (Reuter). Do jutra ni še nobenega uradnega sporočila, če so bili francoski vladi že dostavljeni nemšta»-italijanski mirovni pogoji ali ne. Vsekakor ni francoska vlada doslej ničesar o takih pogojih objavila. Xe\v Vork. 19 jun. AA. Ameriški radio poroča iz Bordeuxa, da ne smatrajo, da bi nemški odgovor na Petainov korak mogel prispeti pred sredo zvečer. Kim, 19. jun. p. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da bo po sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem prišlo do neposredne izmenjave misli med predstavniki francoske vlado in predstavniki osi Rim Berlin. Niti Italija, niti Nemčija nočeta, da i»i ostala v Evropi samo se uničena in oslabljena Francija. V italijanskih krogrih poudarjajo, da se Italija zaveda pomena francoskih zahtev o častnem miru. toda kljub temu se morajo vršiti pogajanja s Francijo kot z državo, ki je bila v vojni premagana. Dosedanje francoske vlade se v italiajnskem tisku obdolžujejo. da so pognale francoski narod v vojno in mora zaradi tega francoski narod trpeti strašne posledice, v Rimu so prepričani, da vojna ne bo več dolgo trajala, ter da bo zaključena še pred jesenjo. Kako se bo to zgodilo, o tem v italijanskih političnih krogih ne govorijo. Rini, 19. jun. s. (United Press). Čeravno nemško - Italijanski mirovni pogoji Berlin, 19. jun. AA. (DNB). Nemški listi posvečajo največjo pozornost včerajšnjemu sestanku med ducejem in fiihrer-jem v Monako vem. S tem v zvezi ponovno nasrl&šejo velike uspeh? oborožene sile. Nemški Beti nag-Iašajo. da se operacije v Franciji nadaljujejo, ker dosVj ni bilo sklenjeno niti kapituliranje niti premirje. -Deutsche Allsremeine Zeitungv ugotavlja, da je francoska vojska popolnoma zlomljena. ^ Beri ine r Bor sen Zeitung« pravi, da Nemčija ni ničesar pozabila in da ne bo pozabila, kar se je delalo proti Nemčiji in neonski časti. Nemčija ne more pczabiti ponižanja, ki ga je moral pretrpeti nemški narod. Proti nemškemu narodu niso pokazali nobene milosti oni. ki sedaj apelirajo na milost in velikodušnost. List piše na kraju o napačni politiki Francije. Francozi snloh ne bi bili rmeli sodelovati pri ustvarjanju nove Evrope, ker niso vodili korislriiktivne politike in ker ?o 86 dali zapeljati od politikov, ki so pripeljali do zloma Francije. London, 19. jun. e. (Reuter). Vojaški strokovnjak francoskega radia je dal sno-či naslednji pregled o položaju: Po borbah na dolnji Seini se je francoska vojska umaknila na Oevreux in Chartres in se sedaj borbe vršijo pri Avranchesu. Druga francoska armada na črti Tour Chartres na Loiri-Oiieans je zavzela trden vzhodne Anglije, grofij«• I-»ncoln in Vork-shire. Večina žrtev, ki so jih zahtevali napadi, se je primerila v nekem mestu, kjer so bombe zadale več hiš. Vojaški objekti pri napadih niso bili resno poškodovani. Dodatno h komunikeju javljajo zasebna poročila, da so bili nemški napadi preteklo noč vsekakor najhujši, kar jih je doslej Anglija doživela. Raztezali so se preko ozemlja od grofije Lincoln na severu do ustja Temze na jugu. letalski alarm je bil dan v osmih ali devetih grofijah, štiri izmed 7 nemških letal, ki so bila sestreljena, so padla v grofijah Essex, Norfolk in Cambridge. London, 19. jun. s. (Reuters. Angleški še niso znani, zagotavljajo v italijanskih merodajnin krogih, da sta Nemčija in Italija predvsem zahtevali brezpogojno kapitulacijo Francije. O teritorialnih zahtevah Nemčije in Italije napram Franciji krožijo razne govorice. Med drugim imenujejo že. znane italijanske zahteve po Tunisu, Džlbutiju, itd. Nemci pa bodo baje zahtevali izročitev industrijskega ozemlja pri Lilleu. Nevv Vork, 19. jun. e. Ameriški tisk obširno komentira položaj v Evropi. Predvsem zanima ameriško javnost nadaljnja usoda francoskega brodovja. V zvezi s tem vprašanjem poudarja tisk, da bi imela usoda francoskega brodovja odločilen vpliv ne samo na potek vojne v Evropi, temveč tudi na položaj Amerike, ker bi nastala resna nevarnost za Ameriko, če bi francosko brodovje dobili sovražniki zaveznikov. Washington, 19. junija. AA. (Reuter). Rooseveltov tajnik Harli je demanti-ral vse vesti, da bi bil Roosevelt prevzel posredovanje med Nemčijo in Italijo na eni ter Francijo na drugi strani. Kim, 19. jun. s. (Tas). Po rnerodajnih italijanskih informacijah se bodo nemške in italijanske vojaške operacije proti Franciji nadaljevale v polnem obsegu, dokler francoska vlada ne sprejme mirovnih pogojev, ki so ji bili sporočeni. Rim, 19. junija. AA. (Štefani). Vsi italijanski listi posvečajo prve strani včerajšnjemu sestanku duceja in fuhrerja. Mes-sa^gero« objav'ja članek pod naslovom •Zmaga ideje«., v katerem pravi, da se lahko trdi, da je prva faza vojne končana in to z veliko zmago sil osi nad silami, ki so hotele vojno in ki so izvršile vse priprave, da bi prišlo do te vojne, ki se pa ne bo končala tako, kakor sta si to zamišljali Anglija in Francija. Francija se je vdala ter zahteva premirje, ki bo sprejeto takrat, ko bo Francija sprejela vse ene pogoje, ki sta jih določila fuhrer in duce v Monako-vem. Brez dvoma je, da gremo nasproti novi Evropi, ki bo osvobojena nemira. Ta nova Evropa v trajnem miru bo imela popolno politično, gospodarsko in moralno ravnotežje ter bo ustvarjeno sodelovanje vseh evropskih narodov. Evropa bo nazadnje imela svoje edinstvo, brez katerega ni zapadne civilizacije. Danes se vidi ogromen pomen idej nacionalne revolucije v Italiji in Nemčiji. položaj ter zadaja sovražniku v borbah težke izgube, ko poizkusa prestopiti Loiro. Nato prihaja ogromen prodor, ki je nastal po izgubi Chatres-Therrvja in Tardenota. Tu prodirajo na novo nemške čete, ki so dosegle Nevers, od koder napredujejo proti Autinu, ki je že v nemških rokah. Kem-ški pritisk je zelo moćan tudi pri Dijonu. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. letalski maršal Jubert je imel snoči govor po radiu, v katerem je enako, kakor nekaj časa preje ministrski predsednik Churchill opozoril prebivalstvo, da je v kratkem pričakovati množestvenih nemških letalskih napadov na Anglijo. Nemci bodo rabili nekaj dni. da reorg-jnizlrajo svoje letalstvo v Franciji, potem pa bodo vse letalske sile poslali nad Anglijo. Angleško prebivalstvo bo izpostavljeno s tem veliki moralni in fizični preizkušnji. Spočetka bodo letalski napadi gotovo zahtevali velike žrtve, ko pa bo protiletalska obramba prizadela na-padajočim letalom dovolj izgub, bo to vplivalo, da bodo letalski napadi izgubili na silovitosti. Angleži pa se bodo vsekakor Sovražne kolone prodirajo v dveh smereh in sicer po dolini reke Saone do Chalon na Saoni in v smeri proti Švici. V tem področju je še nemogoče ugotoviti skrajne točke napredovanja. Tretja francoska armada, ki drži Magi-notovo črto od Montmedvja ^o Basla in ki je zuatno oslabljena, je izvršila veliko pre-grupacijo in je v gibanju, toda o tem gibanju ni mogoče javno govoriti, da ne bi sovražnik tega izkoristil. Bok francoske četrte armade je bil odprt zaradi prodora na Sommi in poveljni-štvo je odredilo vse potrebno, da se ta vojska izogne največji nevarnosti. London, 19. jun. e. Po nekih poročilih iz Basla se je posrečilo okoli pol milijona francoskih vojakov evakuirati iz Magino-tove črte. Posrečila se jim je pridružitev francoski vojski na jugu Francije. Bern, 19. junija. AA. (Štefani). Begunci iz Francije stalno prihajajo. Večinoma so to žene in otroci. Kar se tiče vojakov, računajo, da jih je v Švico prišlo dosedaj okrog 2000. Med njimi je tudi nekaj motoriziranih oddelkov. Mejo je prestopil tudi neki francoski general. Bern, 19. jun. s. (United Press). Včeraj je v Juri prestopilo švicarsko mejo več tisoč francoskih vojakov, švicarske oblasti so jih takoj razorožile in internirale. Berlin, 1° juniji s. (DNB) Močan oddelek francoske vojske se je včeraj skuhal v Alzaciji prebiti skoz1 nemške postojanke za Maginotovo linijo. Prišlo je do večjega boja pri Vesonlu. Francozi so imeli velike izgube. Ujetih je bilo 20 0tX> tranco-:kih vojakov. Berlin, 19. junija s (Tas) Davi so izjavljali na rnerodajnih mescih, da se operacije na bojišču v Franciji povsod nadaljujejo. Sincčnje francosko vojno poročilo London. 19. junija AA. (Reuter) Francosko vojno poročilo, ki ic biio izdano snoči, sc glasi: Sovražniku sc je z močno ak- kljub vsemu borili naprej s prepričanjem v končno zmago. London, 19. jun. s. (Reuter>. Letalsko ministrstvo javlja podrobnosti o velikih letalskih napadih, ki so jih izvedli angleški bombniki v noči od ponedeljka na torek. Napadi so veljali predvsem bencinskim zalogam. Zlasti pri Hamburgu je bilo zadeto bencinsko skladišče, kar je povzročilo ogromen požar. Ostali napadi so se raztezali na široko ozemlje od Hamma do Aa-chena ter od Duisburga do Koblenza. Po neuradnih poročilih so angleški bombniki zopet bombardirali tudi več vojaških in industrijskih objektov v Severni Italiji, -/lasti v Lombardiji. cijo proti našim četam, ki dajejo odpor, posrečilo prodreti globoko v Normandijo in Bretanijo Ogledniški oddelki so prispeli do Cherhourga in Rcnnesa Bile so ostre borbe Na srednji I.oiri je sovražnik utrdil več mostišč med Orlcansom in Ne-verjem. Med Loiro m Vogezi sovražne množice napredujejo proti jugu. V Loreni in Alzaciji se vrše še vedno borbe ter se naše čete ogorčeno upiraio sovražniku. Angleški oddelki zapuščajo Francijo London, 19. junija AA (Reuter) Veliko vojakov britanskega ekspedici jskega zbora, ki so ponoči iz Francije prispcP v neko pristanišče v zapadni Angliji, se je pripeljalo z majhnimi ladjami in tud: ribiškimi ladjami. Britanski vojaki, ki so prišli v zapadno Anglijo, so se borili jugozapadno od Pariza Nemško poročilo o položaju Berlin. 10. junija AA. (DNB) Ni znano, kaj sta sklenila vrdja Nemčije in duce na sestanku v Motddcovem Francoska vlada je, ! akor jc znano, izjavila, da bo v prime«o, da bi bili pogoji pretežki, Francija nadaljevala vojno. Toda Francija nima več možnosti, boriti se. Maršal Pctain »e bil o tem popolnoma prepričan v trenutku, ko jc objavil, da bo Francija položila orožje. Vojni poležaj Francije je vedno slabši. Nemške armade obstojajo iz treh močnih enot. ki medsebojno sodelujejo Prva prodira skozi Normandijo v Bretanijo, druga je ob Loiri. tretja pa je pripravljena, da čez Burgundijo in Juro doseže sodelovanje z italijansko armado v Alpah. V primeru da bi Francozi nadaljevali z odpoTom, bi se nemške čete usmerile proti Bordeauxu ter bi ogrozile s hrbta francosko armado v Alpah, ki bi bila na ta način obkoljena od nemških sil in italijanske vojske. Maginotova črta je sedaj obkoljena. Število ujetnikov je vedno večje. Kar se tiče vojnega plena, smatrajo nemški poučeni krogi, da je nemška vojska zaplenila že polovico skupnega vojnega materiala Francije, četrtina tega materiala pa jc bila uničena v borbah v severni Franci- ji "* Vsak Francoz naj ostane na svojem mestu Francoska mesta proglašena za odprta kot zatočišča proti bombnim napadom — Šest milijonov beguncev Bordeaux, 1° junija b. Francoski notranji minister je imel snoči ob 22.30 po radiu kratek nagovor na francoski narod. Med drugim jc izjavil, da jc imela francoska vlada včeraj sejo. na kateri so bili sprejeti važni sklepi glede prehrane prebivalstva in preskrbe beguncev Nato je minister izdal vsemu francoskemu narodu na-ročflo: Vs«k Francoe, moški, ženska in otrok, naj ostane na svojem mestu, nc glede na razvoj vojnih dogodkov Obvestil je francoski narod, da so od včeraj naprej vsa francoska mesta z več ko 20.000 prebivalci proglašena za nezaščitena mesta. Francoski narod naj ohrani mirno kri in disciplino in naj vzdržuje popoln red. ki je zlasti v sedanjih težkih časih, v katerih živi Francija. osnova vsega njenega življenja. Ko vam govorim, jc zaključil svoj govor, se na^a hrabra vojska Še bori. Francija živi in bo živela! Bordeaux. 1Q. junija s. (Reuter) Po uradnih cenitvah jc doslej iz severno vzhod ne Francije pribežalo v srednjo in zapadno Francijo že 6 milijonov beguncev. Njihova nastanitev in prehrana povzroča vladi največje težave. Dnevno povelje generala Wavella Kairo. 19. junija s. (Reuter) Vrhovni poveljnik angleške vojske na Bližnjem vzhodu general Wavel jc izdal na svoje vojake dnevno povelje, v katere mpravi: Naš vrli francoski zaveznik jc bil po junaškem naporu prisiljen, da prosi za mirovne pogoje. Anglija pa se bo borila dalje do zmage. O tem ne more biti nobenega dvoma. Borili sc bomo, da rešimo svet " — .• Diktature so že ponovno izginile, angleški imperij pa ni izginil šc nikdar. Solidarnost Južne Afrike Johannesburg, 19. junija AA. (Reuter) Snoči je predsednik vlade južnoafriške zveze general Smuts imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Južna Afrika ne bo oklevala s podvojitvijo svojih vojnih naporov. Od svoje armade bo zahtevala največje napore ter se bo bojevala do konca. Južna Afrika se bo pridružila ostalim dominionom in bo podpirala Veliko Britanijo. Listi v Parizu Pariz, 19. junija, p. V Pariz je prispela včeraj skupina nemških upravnih strokovnjakov, ki bo vzpostavila in koordinirala delovanje francoske civilne uprave in nemških vojaških oblasti. Mnogo Parižanov, ki so prve dni zapustili Pariz, se je spet vrnilo v mesto. V Parizu sta spet pričela izhajati ^Ma-tin« m >Journal nes Debats:. V tiskarni »Tempsa« bo v bodoče * iskan nemški vojaški list :>Die Westfront«. Rumunifa za mi* na Balkanu Bukarešta, 19. junija s. Na včerajšnji seji ministrskega sveta jc predsednik Tatare-scu poročal o položaju najnovejših dogodkov v svetu. Tatarescu jc preciziral stališče Rumimije. poudarjajoč, da zunanja politika Rumunije v zadnjem času ni imela drugega cilja kot ohranitev miru v jugovzhodni Evropi in obrambo nacionalnih interesov Rumunije. Očrta! je etape za bodoče delo in reforme. Na koncu je Tatarescu izjavil, da bo prihodnja seja ministrskega sveta sklicana v Černovicah, kjer bo istočasno tudi vei;k nacionalni zbor. rzdan jc bil komunike o seji, po katerem tukajšnji politični krogi sklepajo, da vse dosedanje vesti o spremembi vlade vsaj za sedaj ne ustrezaj« stvarnosti. Bukarešta, 19. junija s. (United Preas) Po informacijah rz balkanskih diplomatskm krogov je pričakovati v kratkem odstopa mmunskega ministrskega predsednika Ta-taresca. Novi mmistrski predsednik naj bi postal sedanji zunanji minister Gigurtu. ki je znan po svojih dobrih zvezah z Nemčijo Mislijo, da bo odstop Tatarcsca m->-rala povzročiti sprememba položaja v Fran cij;. Znano je, da je bila zunanja politik* Tatatesca orientirana popolnoma v francoski smeri. Japonci zahtevajo Francosko Indokino Tokio, 19. jun. s. (United Press). Vladna stranka je predložila včeraj vladi spomenico, v kateri zahteva, da Japonska zasede francosko Indokino. Spomenica utemeljuje upravičenost te zahteve z dejstvom, da dobiva Kitajska iz Francoske Indokine is vedno orožje. Vojaški položaj v Franciji po poročilu francoskega vojaškega strokovnjaka Poziv francoskega generala Ena najmočnejših osebnosti v Reynaudovi vladi, general Degolle, ki je dospel v Londttm, poziva francoske vojake in strokovne delavce na angleških tleh, naj se prijavijo pod njegovo poveljstvo London, 19. junija e. (Reuter) Francoski general Degolle, ki je bil šef vojnega kabineta bivše Revnaudove vlade in eden najsposobnejših francoskih vojaških strokovnjakov, je govoril snoči preko angleških radijskih postaj Dejal je, da so francoski generali, ki so celo vrsto let vodili francosko armado, sestavili novo vlado. Ta vlada je pričela pogajanja zA premirje s sovražnikom. Zares smo bili m smo še prepla\.jeni s sovražnikovimi silami na suhem in v zraku. Nemška voina oklopna vozila in leta'a ter tanki so boli povzročili naš umik kot število tega orožja Toda aLi jc bila izrečena zadnja beseda? Ali je izgubljeno zadnje upanje. Kot poznavalec položaja lahko izjavim, da Francija ni izgubljena. Iste metede, ki so povzročile naš poraz, nas morejo nekega dne voditi c!q zmage, kajt: Frsncija ni eram ljena ter ima za seboj imperij, ki se mora zediniti z angle-kim imperijem in nadaljevati borbo. Francija mora popolnoma, izkoristiti velika sredstva svojega imperija kakor Anglija. Sedanja vojna ni omejena na nesrečno francosko ozemlje v Evropi in nikakor ni odločujoča bitka v Franciji. Imamo v svetu dovolj sredstev, da nekega dne premagamo »sovražnika. Danes so nas premagale sovražne mehanizirane sile, v bodočnosti pa bomo mi lahko zmagali z rnočnejštmi mehaniziranimi silami Pozivam vse -francoske oficirje in v©jake, ki so na angleških tleh a-li ki bi mogli priti na angleška tla. ter tudi vse strokovnjake iz oboroževalne industrije, ki lahko pridejo v Anglijo, naj stopijo z menoj v stik. Naj se zgodi karkoli, plamen francoskega odpora ne sme uga«miti in ne bo ugasnil. Mirovni pogoji za Francijo se niso znani Po ameriških vesteh zahtevata Nemčija in Italija brezpogojno kapitulacijo Francije — Odločilen vpliv usode francoske vojne mornarice na potek vojne v Evropi in na položaj Amerike Doslej ni bila sklenjena niti kapitulacija niti premirje Nemški in italijanski Usti o včerajšnjem sestanku v M onako vem Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 19. junija 1940. Sfer. 138 V Italiji računajo z vstopom Egipta v vojno Italija bo prisiljena nastopiti proti angleifcitn oporiščem na egiptsketn ozemlju — Turčija bo ostala za sedaj nevojujoča se država Rim, 19. junija, e. Na diplomatskem po. dročju vlada velijo zanimanje v glavnem za Egipt, Turčijo in Rusijo. Glede Egipta vlada prepričanje, da more vsak trenutek stopiti v vojno, čeprav je službeno egiptska vlada izjavila, da ne bo intervenirala, dokler ne bo njeno Ozemlje napadeno. Dejstvo je, da so na egiptskem ozemlju angleška oporišča, odkoder Anglija la-hKo vodi vojne operacije proti Italiji, zato bo Italija prisiljena, da ukrene vse potrebno proti tem oporiščem, ter bo Egipt zaradi tega smatral, da je izvršen napad na egiptsko ozemlje. Glede Turčije «e smatra, da za sedaj ne bo stopila v vojno, temveč bo ostala nev°-jnjoča se država. Turčiji je do rega, da se ohrani mir na Balkanskem polotoku in ob Črnem morju. Civilne žrtve na Malti London, 19. jun. s. (Reuterj. Po uradnih podatkih so dosedanji italijanski letalski napadi na Malto zahtevali med civilnim prebivalstvom skupno 37 smrtnih žrtev. Med njimi je 10 žensk in 9 otrok v starosti izpod 16 let. Angleži ujeli italijanskega generala Kairo, 19. jun. s. (Reuter). Med višjimi italijanskimi oficirji, ki so bili ujeti predvčerajšnjem ob priliki italijanskega napada na Sollum v Egiptu, je tudi poveljujoči general nekega Lnženjerskega oddelka. Bombniki nad Abesinijo Nairob>, 19. jun. s. (Reuter). Južnoafriški bombniki so zopet napadli tri italijanske postojanke v Južni Abesiniji. Vržene so bile bombe na letališča. Poškodovan'h je bilo osem itaJijanskin letal, zadeta pa je bila tudi neka radijska postaja. Povzročeni so bili požari v hangerjih. Abesinski prostovoljci London, 19. jun. s. (Reuter) Bivši abesinski vojni minister Ras Bidu je bil imenovan za vrhovnega poveljnika abesinskih prostovoljcev, ki so se javili, da se bore ob strani Anglije v Afriki. Ras Bidu se nahaja sedaj že v svojem glavnem stanu nekje v angleških kolonijah v Afriki. Na njegovo prošnj«-. mu bodo dajali navodila pri vojaških operacijah proti Abesiniji angleški vojaški strokovnjaki. Rim v vojni Zunanji izgled italijanske prestolnice med vojno Ba*»ei, 19. junija, z. Rimski poročevalec lista »Basler Nachrichten« navaja nekaj podrobnosti c zunanjem izgledu Rima v vojni in piše med drugim: Rim je že v poslednjih tednih, ko Italija uradno še ni stopila v vojno, a je dejansko vendar že bila v njej udeležena, napravljal zelo vojni vtis. Sedaj pa, ko je vstop Italije v vojno tudi formalno tu, se to dejstvo v zunanji sliki mesta odraža v tisočerih maiir in velikih potezah. Najbolj že na prvi pogled padajo v oči nešteti politični plakati na zidovih hiš, ki v sliki razlagajo italijanskemu narodu, zakaj se Italija bori. Na dan italijanskega vstopa v vojno se je na primer pojavil na rimskih ulicah plakat, ki kaže vojaka, ki s svojimi krepkimi pestmi trže verigo. Spodaj je napis: »Iialija trže verigo, ki jo duši v njenem rrorju.« Opaziti pa je še druge vojne znake. Povsod so na primer nalepljeni vladni dekreti, ki vsebujejo ukrepe za varstvo pred napadi iz zraka, določajo vojne pasove ali pozivajo po< orožje. Izložbe mnogih trgovin s;» ckra'ene z italijanskimi trobojni-cami, povsod pa je opaziti tudi slike italijanskega kralja, Mussolinija in Hitlerja. Nadalje opaziš povsod naprave, ki so po- spremenilo. Pred kavarnami sede še vedno gostje, ki pijejo svoj priljubljeni »ekspres«, čitajo liste in se živahno pogovarjajo. Navzlic tem neznatnim zunanjim spremembam pa je vojna prinesla mnogo globlje spremembe v življenje italijanskega naroda. V normalnih razmerah je bil sedanji čas čas kopališkega življenja. Ostia pa je sedaj kakor izumrla., kajti vsa ti-renska obala je bila proglašena za vojni pas. Razen tega sedaj tudi nihče na to ne misli. Ljudje z napetostjo pričakujejo radijskih poročil, posebno pa dnevno objavo službenega vojnega komunikeja. Povsem spremenjen je Rim zlasti ponoči, ko je zatemnitev skoraj popolna. Kar velja za Rim, velja tudi za Vatikansko mesto. V tej svoji popolni zatemnitvi pa nudi Rim doslej nepoznano panoramo, kakršne zna-biti nikdar ni poznal, kajti nikdar ni bil Rim v popolni temi, kakor je sedaj. V svetovni vo^Tn je bil na primer Vatikan popolnoma razsvetljen, a tudi Rim le delno zatemnjen. Rim, 10. junija, z. Francosko kapitulacijo so Široke italijanske množice tolmačile že kot konec vojne. Zaradi tega opo-zarjajo vsi italijanski listi, da se ni treba u da jati prevelikemu optimizmu in da je trebne za nočne zatemnitve. Avtomobilski potrebna največja disciplina, ker nevar-promet je zelo omejen, kar pogreza mesto , nost letalsKin napadov se ni minila, kar v neobičajni mir. Neprimerno več pa vidiš je dokazala tudi pretekla noč. Po vsej Italiji ostane v veljavi stroga zatemnitev in graditev zaklonišč se nadaljuje z vso naglico. pešcev, ki hodijo kar po sredi ulic, ker se ne boje več avtomobilskih nezgod. V javnih lokajih pa se življenje ni bistveno Kdaj bi stopila Amerika v vojno Samo v obrambi Monroejeve doktrine —■ Državni podtajnik Stimson o pomenu angleške vojne mornarice TVashington, 19. jun. AA. (Reuter). Predstavniški dom je izglasoval s 382 proti 8 glasovom deklaracijo, v kateri pravi, da bodo eZdinjene države vstopile v vojno samo zaradi Monroejeve doktrine. Washington, 19. jun. AA. (Reuter). Državni podtajnik Stimson je v svojem govoru po radiu naglasil pomen angleške mornarice za zaščito Anglije. Stimson je dejal, da bo predlagal, naj se ukine zakon o nevtralnosti in naj se dovoli angleškim in francoskim vojnim ladjam pristop v ameriška pristanišča In doke, da jih bodo tam lahko popravili in da se bodo lahko preskrbele z gorivom in živežem. Stimson je dalje izjavil, da bo zahteval, da se lahko pošiljajo angleške ladje v Anglijo, kamor bi rozile blago. Amerika naj sprejme za časa vojne otroke in starce iz Anglije. Stimson je dejal, da bo zahteval uvedbo splošnega vojaškega pouka za vse ameriške mladeniče. Kanadska vojska na Islandu Ottava, 19. junija. A A. (Reuter) Na včerajšnji seji parlamenta je predsednik vlade Mackenzie King izjavil, da se je prvi kanadski ekspedicijski zbor izkrcal na Islandu in da Kanada razširja vojaške in obrambne ukrepe tudi na francoska posestva na zapadni polobli. Kanadski predsednik vlade je dalje izjavil, da bo parlamentu predložen zakonski načrt o mobilizaciji vseh sposobnih mož m o potrebnih gmotnih sredstvih za vojno. Obvezna vojaška služba bo veljala samo na ozemlju Kanade, rekrutiranje za potrebe izven Kanade pa se bo izvajalo po sistemu prostovoljcev. Ojačenje ameriške vojne mornarice Washington, 19. junija. AA. (Reuter) feef pomorskih operacij admiral Stark, je nenadoma priporočil kongresu, naj sprejme program za povečanje vojne mornarice in sicer kredit štirih milijard dolarjev. Po tem sprejetju bodo imele Zedinjene države največjo mornarico v svoji zgodovini. Washmgtofi. 19. junija. AA. (Reuter) Pomorski odbor predstavniškega doma je imel tajno sejo, na kateri je animiral Stark podal poročilo in razložil program za gradnjo novih vojnih ladij. Po seji je admiral izjavil, da določa program gradnjo okrog 200 vojnih ladij in za 125.000 ton vojnih enot, medtem ko znaša skupna tonaža teh enot sedaj 170.000 ton. Odgovarjajoč na vprašanje predsednika pomorskega odbora je admiral Stark rekel, da je ojačenje vojne mornarice bistvenega pomena za Zedinjene države in njihova posestva na otokih, kakor tudi za obrambo Monroeje-vega načela. S predlogom admirala Starka se predvideva gradnja osem oklopnih kri-žark po 48.000 ton. Računajoč tudi tonažo vojnih ladij, ki se sedaj grade, bi se tonaža vojne mornarice povečala na 3,670 tisoč ton. Poleg tega bo ameriška stalna vojska ojačena še z 2 motoriziranima enotama- Obvezna delovna služba v Ameriki Washington, 19. junija s. (Reuter) Predsednik Roosevelt je spr^očil snoči. da bo v teku prihodnjega meseca predložil kongresu predlog za uvedbo obvezne delovne službe za vse moške in ženske v Zedinje-mh državah. Ta delovna služba bo imela z vojaškimi vežbami samo v širšem smislu zveze. Predvideno pa je vsekakor vežba-nje za vojsko v okviru tega načrta. Nada- lje bo predpisano po potrebi dello v mu-nicijskih tovarnah in v gotovih industrijskih podjetjih, ki izdelujejo važen vojaški material. Obvezna delovna služba bo trajala najbrže eno leto. lYTashino,ton, 19. junija AA. (Reuter) V svoji izjavi predstavnikom tiska je Roosevelt naglasil, da služba, ki bo uvedena za mladeniče, ne bc. vojaška služba v strogem smislu te besede, toda ta služba bo obvezna za vse mladeniče ne glede na družabni sloj, ki mu pripadajo. Roosevelt je nadaljeval: Ko sem nedavno hvalil uvodnik nekega lista, ki je priporočal splošno vojaško dolžnost, sem govoril to prenagleno Misli! sem stvarno na vojaški pouk v širšem smislu in to na pouk ljudi, ki bi rc borili na bojišču, v tovarnah in splošno koristnih prometnih ustanovah. Pozneje se mora uvesti neka vrsta službe, ki bi zahtevala od mladeničev gotovo stopnjo discipline. Roosevelt je dodal, da sedaj proučuje to vprašanje in da ga bo. če bo kongres še zasedal, poslal zakonodajnemu telesu. To poslanico bi poslal v roku enega ali poldrugega meseca. Roosevelt je dejal, da bi pouk lahko trajal eno leto. Ameriške vojne ladje za zaveznike Washington, 19 junija s. (Reuter) Ameriška admirahteta je izdala dovoljenja, da lahko kupijo zavezniki 10 ameriških tor-pedovk in 10 posebnih ladij za borbo proti podmornicam, ki so bile šele pravkar dovršene na podlagi najnovejših izumov. Ad-miraliteta bo med tem izdala ladjedelnicam nova naročila, s katerimi bo te odstopljene edinice nadomestila. London, 19. junija s (Reuter) Minister za letalsko proizvodnjo Icrd Beaverbrook je sporočil snoči, da je angleška vlada podpisala s Fordovimi tvornicami v Zedinje-nih državah pogodbo za dobavo 6000 letalskih motorjev tipa Rolls-Rovcč Dobava se bo pričela v začetku prihodnjega leta. Istočasno poročajo iz \Vashingtona, da je odobril vojaški odbor senata naročilo za 3000 enakih motorjev pri Fordu za ameriško vojsko. Ruske čete na Letonsketn Riga, 19. junija AA. (DNB) Zasedba Ri-ge po novih sovjetskih četah je bila izvršena brez incidenta. Razen tega so sovjetske čete zasedle še Diinaburg. Mitau (Jel-gava), Goldingen (Kuldiga), Tucku. Talsen in Lutsen (Ludze). Letonska vlada je imenovala poseben štab, ki bo skrbel za ureditev odnošajev med sovjetskimi in leton-skimi četami. Na čelu tega štaba za zvezo je prejšnji šef gene-alnega štaba general Hatmanis. Riga, 19. junija AA. (DNB) Namestnik predsednika ljudskih komisarjev Višinski je prispel snoči v Rigo. Potopitev angleškega Sydney, 19. junija s. (Reuter) V Tasmfin skem morju se je danes zaradi eksplozije iz še neugotovljenega vzroka potopil 13.000 tonski angleški potniški parnik »Niagara«, ki je bil na poti iz Kanade v Novi Zeland. Potnike je rešila neka tovorna ladja. Rešeni angleški mornarji London. 19. junija s. (Reuter) Admirali-teta javlja, da se je 36 častnikov in mornarjev z matične (ladje »Glorious« in rušil-ca »Acassa«, ki sta bila potopljena v začetku meseca v Severnem morju, sedaj izkrcalo v Angliji. Naša trgovina z Bolgarijo in Rusijo Sofija, 19. junija, e, S snočnjim brzim vlakom je odpotoval iz Sofije direktor deviznega oddelka jugoslovenske Narodne banke Kosta Ljubisavljevič. Mudil se je v Sofiji tri dni in imel daljše razgovore s predstavniki bolgarskega gospodarstva o gospodarskih odnošajih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Razgovarjal se je z guvernerjem bolgarske Narodne banke Gunevom in s podguvernerjem Kosevom. Sprejel ga je tudi bolgarski trgovinski minister Zagorov in finančni minister Bažilov. Kakor se izve, so se razgovori tikali plačilne in trgovinske izmenjave med našim in bolgarskim gospodarstvom. Dosežena je bila zadovoljiva rešitev vseh vprašanj. Razpravljalo se je tudi o ureditvi nekaterih obveznosti, ki jih ima Bolgarija do Jugoslavije in o olajšanju plačilnega prometa v zvezi z izmenjavo proizvodov. Ker doslej še ni prišel do ureditve plačilnega prometa med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo, je bil dosežen sporazum, da se do nadaljnjega vodijo trgovinski odno-šaji med Jugoslavijo in Rusijo s pomočjo jugoslovensko bolgarskega kliringa. Iz škofje Loke — Smrt uglednega obrtnika. Na Spodnjem trgu štev. 19 je v ponedeljek popoldne umrl čevljarski mojster g. Ivan šober. Novica o njegovi smrti je razžalostila vso škofjeloško narodno javnost, ki je imela v pokojniku svojega iskrenega in najzve-stejšega pobornika in sodelavca. Umrl je mož, kakršnih je med nami čim dalje manj. Mnogoterim bi lahko služil za zgled značajnosti, pridnosti in vsestranske pripravljenosti, kadar je šlo za narodne koristi. Pokojnik je bil rojen pred 64 leti v Rakitm pri Ribnici, šolal pa se je v Ribnici, že leta 1899 je prispel v Škof;jo Loko, kjer je ostal do svoje smrti. Kot pomočnik je delal dobro leto pri pokojnem Blazniku v Nunski ulici, kmalu pa se je osamosvojil ter je imel svojo delavnico na Mestnem trgu v Drakslerjevi hiši. Njegova delavnica je dobila sloves izredno solidne postrežbe. Zvesto mu je stala ob strani ga. Marica, ki jo je bil popeljal pred oltar tri leta potem, ko je prispel med nas. Mnogo je delal v Rokodelskem društvu in kot načelnik in organizator Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov. Hkrati je nudil svoje sposobnosti Narodni čitalnici, kjer je nastopal z uspehom na odru. Med gasilci je bil nad 40 let. Odločen narodnjak tudi ni mogel mimo Sokola. Vedno je s ponosom nosil tako kroj kakor znak in ni zamudil nobene sokolske prireditve. Bil je nekaj časa občinski odbornik in član ubožnega odseka, do razrešitve celokupnega občinskega odbora po novem režimu. Za svoje zasluge je prejel red sv. Save. Bil je dober človek, ki je vsakomur rad pomagal. Pogreb bo danes ob 17. Ohranili mu bomo trajen in časten spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! Iz Metlike — Osebne vesti. Pri sreskem cestnem odboru v Metliki je nastopil službo banovinski tehnik Milan Košnik. ki je bil semkaj premeščen iz Litije. Preglednik finančne kontrole v Metliki Bogomir Cvar je po potrebi službe premeščen k fin. kontroli na prelaz Radi pri Marenbergu, z Jezerskega je v Metliko premeščen r>od preglednik Josip Mamcelj, dočim je za starešino odd. fin. kontrole v Metliki imenovan dosedanji tukaj, preglednik g. Janez Špiletič. — Tujskoprometne zveze. Metlika je priznano letovišče, za čigar povzdigo so tuj-skoprometno društvo in posamezniki žrtvovali že mnogo truda in denarja, toda v delu za razvoj tujskega prometa nikakor ne bi smelo biti ovir. Predvsem se tiče to gostiln in prenočišč. Poudarjene naj bo, da prihaja zadnji osebni vlak v Metliko okoli 23. in ima običajno še zamudo, kar ima za posledico, da so tujci ob prihodu v Metliko v nočnih urah izpostavljeni neprili-kam, ker so v tem času gostilne in prenočišča že zaprta in si morajo s klicanjem lastnikov izprositi vstop. Ker tc letovišču gotovo ne koristi, bi bilo želeti, da se prizna podaljšanje policijske ure vsaj do 24. Po Churchillovein govoru Odobravan]« londonskega tiska — V Berlinu pravijo, da je bilo le pripovedovanje vojaškega — Globok vtis v London, 18. jun. AA. (Reuter). Londonski tisk zelo toplo komentira včerajšnji Churchillov govor, pomemben po svoji stvarnosti. Anglija je odločena nadaljevati borbo in CUiurchillov govor jo je samo opomnil na dolžnosti, ki jo čakajo. >Daily Telegraph« komentira Churchillov govor ter pravi: Churchillovo mirno poročanje o položaju vliva narodni zaupanje ter mu omogoča odločno se upreti preizkušnjam, ki ga čakajo. Brez dvoma bo borba za premoč v zraku prevladovala v te ku vse vojne. Vsa angleška ministrstva so skrbela za to, da je bil dosežen viden napredek angleške moči v zraku. Najprej bo dosežena enakost, nato pa premoč in končno popolna zmagu. »Dailv Expre&3 pravi: Duh naroda bo poleg svojega velikega voditelja. Vrgel bo rokavico pied sovražnika, naj pride in naj sprejme borbo z Angleži. >Daily Mail« pravi, da mora vsak posameznik vedeti, kje je njegovo mesto. >Daily Herald« in >Ne\vs Chronicle« se pridružujeta ostalim listom ter hvalita včerajšnji Churchillov govor. Berlin, 19. junija. AA. (dnb). Včerajšnja izjava predsednika angleške vlade Churchilla v sjpodi.jem domu se smatra v tukajšnjih političnih krogih za poizkus ustvariti gotov optimizem, toda dejansko ni ničesar drugega kot pripovedovanje vojaškega laika. Kako daleč je šel Churchill, se vidi iz tega, da je vojaški zlom Francije m dejstvo, da so bile angleške čete pognane s kontinenta, skušal orisati kot koristno za zaščito angleških otokov. Kar se tiče Cfaurchillovega pričakovanja, da se bo angleški narod pokazal kot sposoben zdržati zračna bombardiranja, se s tem kože samo brezsrčnost onih, ki so velik del Evrope spravili v vojno, ne da bi sploh imeli pojma, o tem, kaj vojna pomeni. Isti krogi pa-avi jo dalje, da so se francoske armade borile v službi Anglije. Churchill je na svojstven način očital Francozom, da so oni odgovorni za poi-aze o priliki borb v Belgiji. Da Churchill sedaj po strahotnem porazu Francozov in Angležev v zadnjih tednih še vedno upa v uspešnost angleške blokade, ko so Angleži že somi pred meseci spoznali, da Nemčije ni mogoče gospodarsko uničiti. Ankara 19. jun. AA. (Reuter). Včerajšnji Churchillov govor je napravil z'a počitniški dom kraljice Marije na Pohorju odide prva skupina otrok aa letovanje za 30 dni od 1. do 30. Ako se bo v roku do 15. julija prijavilo zadostno število otrok za drugo skupino, bo druga skupina letovala od 2. avgusta do 31. avgusta t. L Skupina v mesecu juniju je odpadla, ker letuje deca v šmarskem srezu. Prijave sprejema Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine, Strossma-jerjeva ulica 30. — lx Narodne strokovne zveze. Uradne ure mariborske podružnice Narodne strokovne zveze so se sedaj spremenile. Tajništvo v Sodni ulici 9 posluje od 9. do 12. in od 15. do 19. — Staroupokojenci ne bodo več posamezno vlagali prošenj zaradi ureditve pokojnin. Obračali se bodo na bivšega predsednika društva staroupokojencev južne železnice g. Karla Koresa y Pipuševi ulici 11, kjer bodo dobili potrebna pojasnila. — O tem in onem. Stavka delavcev v Vindiševem valjčnem mlinu je že končana. Delavstvu so bile zvišane mezde v skladu z naraščajočo draginjo.. — 50-letnico rojstva praznuje te dni gostilničarka gospa /.na Birtičeva. — Mariborske tekstilne tvornice so zašle zaradi pomanjkanja surovin v težak položaj. Ponekod so morali c brat omejiti, oziroma produkcijo zmanjšati. — Domačije gorijo. V Bošnji vasi pri Sv. Janžu na Dravskem polju je zajel ogenj domačijo posestnika Lovrenca Peska, ki je popolnoma zgorela. Ogenj je prešel tudi na domačijo soseda Franca Dob-nika. ki je tudi pogorela. Skupna škoda je okoli 40.000 din. — Avtoburna proga Maribor—Radenci —Murska Sobota obratuje nemoteno naprej. Bila je sicer ukinjena neka avtobusna proga Maribor—Radenci. To pa ne zadeva mestnega avtobusnega podjetja, ampak neko drugo avtobusno podjetje, ki je doslej obratovalo na progi Maribor—Radenci. — Fantovske zadevščine, V Rošnji vasi sta se soopadla posestniška sina Ivan Kelc in Leopold šarman. Pri spopadu je potegnil Šarman nož in je ranil Ivana Kelca, ki SO ga morali prepeljati v bolnico. —Motooiklistična nesreča. Pri Turnišču je zavozil mehanik Josip Steker v kup gramoza. Obležal je na cesti z občutnimi poškodbami. Z njim se je vozila tudi zasebnica Terezija Roškar, ki je tudi priletela na tla in se pri tem onesvestila. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici. _ Vse kradejo. Ključavničarskemu mojstru Karlu Hitzlu so se neznani tatovi odnesli iz neke nove stavbe 1000 din vredno kovaško nakovalo. — Ekonomu Janku Vrabiču je izginilo kolo znamke iBrenna-bor« z evtd. štev. 2—17867«. Koio so Ukradli tudi šivilji Matildi Obrecbtovi z Aleksandrove ceste 55. Kolo. Id je VTednO 1400 din je znamke »Turnir«. Iz neke gostilne V Vetrinjski ulici je izginilo krojaškemu pomočniku Francu Jugu 80O din vreden plašč- — N.i Vodnikovem trgu je žepar izmaknil železničarjevi ženi Mariji Fabiančičevi denarnico, v kateri je bilo 35 din gotovine. Za zlikovci poizveduje policija. — Flobertka ni igrača. V Novi vasi se je 20letni Rudolf šunko igral s flobertko. Pri tem je tako nespretno ravnal z orožjem, da se je puška sprožila in je izstrelek zadel šunka v levico, šunko se je zatekel "v bolnico. _ Kazne vesti. Na Aleksandrovi cesti je padel S Kolesa I71etni Stanko Hergot. ki se je tako nevarno obtolkel na giavi. da so ga morali mariborski reševalci odprem iti v bolnico. — V Košakih je prišel 231etni vinicar Rudolf Stanič z desnico v Slamoreznico ki mu je odrezala tri prste Tudi Stanič se zdravi v mariborski bolnici. — V stanovanje posestnika Alojzija Standekerja v Meta vi so se vtihotapili drzni zlikovci ter obnesli iz snrambe meso. klobase, mast in druge življenjske potrebščine. — V Betnavski ulici je neki kolesar podrl 51etnega delavčevega sina Ruperta Degna, ki je obležal s poškodbami na nogah in glavi. — Pri spravljanju sena je neki delavec po nesrečnem naključju z železnimi vilami poškodoval 25Ietnega posestniškega sina Ivana Legvarta iz do- gOŠ. — Na Glavnem trgu sta trčila kolesar in neki mesarski voz. Pri karambolu je bilo kolo tkalca Alfreda Zupančiča razbito: dočim je Zupančič sam k sreči dobil le manjše poškodbe. — šahovska tekma,. Snoči je bilo zaključeno tretje kolo šahovskega prvenstvenega tekmovanja, ki ga je priredil šahovski klub J>Vidmar«. Rezultati so: Kukovec ' Lukež st. 1:0. Kuster : Sene-kovič 1:0. Skralovnik : Lukež mL remis. čersolič proti Marvinu 1:0. Sonen : Ketiš 1:0. Reinsberger : Hvalic i:0, Geržeij ; Feče 1:0. Po tretjem ko!u je na prvem mestu Geržeij s 3 točkami, na dru grom pa Kuster z 2 točkama in 1 remisom. s?3 Drevi ob 20 bo v restavracij Narodni občni zbor zadruge »Sokolska planinska koča«. C *3 (Tfc iS f V nedeljo 23. junija bo na stadioiu na Tržaški cesti prva linama tekma za prvenstvo Slovenska nogometne zveze. Srečala se besta ISSK Maribor tn SK ij^i^z-n:"::i:. Glede na Uno uspehe cbeh mo*tev v letošnjem prvenstvenem BOffOmetnSnl tekmovanju, se pričakuje ned°';:r':a t kma v mariborskih roortnin kroiili z iz-edno velikim zar.-ma."-jem. —c Sr-lističon koncert slovenske u-rt 'i.io peSmi priredi operni te-:.o. ist g. Angel Jarc iz Ifcrinora v četrtek 2.0. t. m. ob 20. v m U dvorani CeIj.Jkegu doma pcj č,:r. ...n GlasU.iv Matice v Celju. G. Angel J-rc, ki je n&3topal &e v raznih fciilturail] ceiitxlh Evrope; je pred kratkim kc.ic riiral z velikim u.p..-:io..ii v Mriiooru in jc Oc'jansm znan ziast' kot Vašek iz »Prodane r.e.e- . I.ciicsrt bo nudil lep ametniškj u -tek. zato priporočan.o občinstvu., da sc ga v čim večjem številu udeleži. —c SK Mar* : SK Celje, V nedeljo 23. t. m. ob 17. se bo pričela na celjsk: Giaziji prijateljska nogometna tekma med prvakom ljubljanskega prvega razreda SK Marsom in SK Celjem. Moštva Marsa je v dobri formi in sestoji iz samih mladih igralcev, ki jih vodi znani bivši Iiiiijan Dober let V nedeljo se torej obeta dober nogomet in lep športni užitek. —c Dve nesreči. Te dni je padel zidar Mihael fcošec iz Smiklavža pri škofii vasi pri delu s stavbe in si z-iomil desno roko nad zapestjem. — Ko se je 12Ietna delavčeva hčerka iMarija čretnikova z Malega vrha pri šmartnem oh Paki vračala v nedeljo okrog 13. domov, je na cesti padla in si zlomila desno reko v členku. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Umrla je v ponedeljek v Zavodni 34 pri Celju občinska reva Marija Jeričeva. —c Smrten skok iz drugega nadstropja. V torek okrog 14.30. se je pojavila na stopnišču niže na Cankarjevi cesta 9 ne- znana, 50 do 60 let stara, kmečko oblečena • ženska. Ko je prišla do drugega nadstropja, se je povzpela na okno stopnišča in se pognala v globino. Treščila je z glavo na dvoriSČe. Pri padcu si je zdrobila lobanjo in zlomila tilnik. Na dvorišče je takoj pri-hitel zdravnik ar. Mušič, ki stanuje v isti hiši, ugotovil pa je. da je bila neznanka že mrtva. Kmalu je prispela uradna komisija z zdravnikom dr. Potokarjem na čelu, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Danes so samomorilko identificirali. Gre za 74 let staro zasebnico Ivano Svetlićić iz Zavodne pri Celju. Nesrečniqa je bila živčno bolna. Hotela si je že pred dnevi končati življenje in trpljenje s skokom v Vogla j no. pa jo je neki delavec rešil iz valov, s skokom iz drugega nadstropja pa se ji je namera posrečila. Pokopali jo bodo v četrtek ob 17. na mestnem pokopališču. Zgodovina celjskega Sokola Sokolsko društvo Celje-matica je izdalo v prikupni obliki knjigo o svoji zgodovini. ISTa 180 straneh je opisal ugledni zgodovinar gimn. profesor brat Janko Orožen vso dobo poćenši z 1. 1S55, ko opisuje takratno celjsko družbo. V posebnem poglavju omenja ustanovitev savinjskega Sokola v Mozirju, ki ji je kasneje sledilo rojstvo celjskega Sokola. Razvrščena so nato poglavja po razdobjih poeuinih starost, ki so vodili društvo do danes. V knjigi so navedeni vsi javni nastopi, izleti, tekme in tečaji, razvoj telovadbe, družabne in telovadne prireditve, prosvetno delo in gospodarsko Stanje. Vmes so prepletena zanimiva poglavja, kakor ustanovna sla v- nost L 1S90. v Žalcu, blagoslovitev sokolske zastave in otvoritev Narodnega doma V Celju 1897., blagoslovitev zastave Celjskega pevskega društva 1. 189S. češki študentje v Celju 1. 1899, otvoritev Sokolske-ga doma v Gaberju in z njo spojeni celjski izlet 1. 1910, v vojni senci I9ii—I9is. delo pa zaključuje poglavje »V jubilejno leto 1940«. V drobnem tisku so vmes navedene vse društvene uprave in vaditeij-ski zbori od postanka do danes. V knjigi je nanizana kopica dogodkov, ki je v tesni zvezi ne le z društvi v celjski sokolski župi, temveč tudi z društvi v naši banovini Kdorkoli se zanima za narodno delo v preteklosti in sedanjosti, bo našel v knjigi mnogo poučnega. Na zadnji strani je grafikon o gibanju pripadnikov v dobi od 1. 1890 do 1940. Knjiga, ki jo krasi 60 slik, stane v platno vezana 50 din. Poštnina se Zaračuna posebej. Zunanjo opremo je dal knjigi akad. slikar br. ^Miroslav Modie. Bratje in sestre, ki so knjigo Že ob piVOm razpisu sami pismeno ali po kom drugem naroČili, jO bodo dobili prve dni prinodnje-ga tedna. Društvo vabi bratske edinice. da si to sokolsko zgodovinsko delo nabavijo za svoje kniižnice in ga tudi pripro-čijo drugim bratom in sestram. Prav posebno bo zanimala knjiga one brate in sestre, ki so bili včlanjeni v Celjskem Sokolu ali so se v njem celo udejstvovali. Mirno lahko trdimo, da je knjiga po svoji bogati vsebini takšna, da bi jo moral imeti vsak Sokol in Sokolića. ISTaročila sprejema Sokolsko društvo Celje-matica. ki bo pošiljki priložil tudi čekovno položnico. Iz Trbovelj — Letošnji nabori. Letos bodo vojaški nabori v Trbovljah 26., 27. in 28. junija, vsak dan od 7. do 12. Dne 26. junija bodo pregledani mladeniči, rojeni leta 1920 do tekoče številke 125, in obvezniki operativne in iczervne vojske, prijavljeni za pregled; 27. junija mladeniči, rojeni leta 1920 od tekoče številke 125 dalje, in začasno nesposobni, rojeni v letih 1919. 191 S. 1917, 1916. 1915. 1914, 1913 in 1909; 28. junija ix>do nabori za nabornike občine Hrastmk- E>ol. Istega dne ob 10. dopoldne bo prisega ti.stih obveznikov, ki še niso prisegli zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Vsak naborni obveznik je dolžan prinesti s seboj poziv in Obvestilo ter vse potrebne javne 'istine kakor vojaško ispravo, očetovo. Kdor bi se pozivu ne odzval, bo občutil vse posledice vojaških predpisov. — Športne vesti. SK Amater ; SK Ljubljana 0:5. V nedeljo sta se spoprijela v prijateljski tekmi imenovana kluba, v kateri je odločno zmagalo ljubljansko moštvo SK Ljubljana sicer ni nastopila v kompletni sestavi, vendar je predstavljala povezano enajstorico. Skupnost igre velja zlasti za ljubljanske napadalce Prcsinger-ja, Smoleta, Kroupa, čebobina in Erberja. Med drugimi se je odlikoval zlasti srednji krilec šercer. Domačini so pod silo razmer morah nastopiti brez vratarja in ga je zamenjal dolgoletni vratar Gracar, ki pa svo-nalogi ni bU kos ter se mu je poznalo, da že precej časa ni bil na igrišču. Amater je imel pri igri prec-j smole ter bi igra morala biti po mnenju domačinov neodločena. Sodil je g. Puntar precej ležerno. Tekma je bila dobro obiskana. — Krsti, poroke in umiranja. Krščeni so bili: Pap Breda, Bkrbeo Janez, Mrak Ivana, Sclko Janez, Rupnlk Mirko. Poročili so se: Krzen Janez, rudar, in Peško Elza. šivilja; čeperlin Jožef, rudar, in Pungaršek Matilda, delavka V steklarni; Vuk Leopold, vrtnar, in Jaklič Angela, zasebnica; Jager Edvard, trgovec v Radovljici, in Pešl Hilda, trgovska sotrudnica; Starih Jožef, rudar, in Jerman Ana. hči posestnika. Bilo srečno! — Novi giobovi: Opresnik Ana, roj. Novak, žena upok. rudarja, 71 let; 2ibret Alojzij, rudar. 35 let; Urh Ignacij, nočni čuvaj, kot žrtev roparskega umora, 53 let. Nase sožalje! Iz Sfovensk Vil sorse — Svinjaka rdečica sc razširja v vedno večjem obsegu. Zadnji čas je bilo ugotovljeno, da je zavzela velik razmah v občinah Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Sv. Jurij v Slovanskih goricah. Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Sv. Ana v Slovenskih goricah, kjer je poginilo že mnogo prašičev. Glede na nevarnost te kuge je potrebna veterinarska pomoč, ki bi jo naj organizirala naša oblaatva, da se zaščiti naša svlnjercja. — rstrt !.i udarila v gospodarsko poslopje. V ponedeljek 17. junija je okrog 12. razsajalo po Slovenskih goricah hudo neurje s ploho, ki je po nekaj trenutkih napolnila z vodo vse potoke. Med neurjem je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Konrada na Dravanji. občina Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. V hipu so zajeli ognjeni zublji vse poslopje in uničili skedenj ter ostrešje. Orodje, stroje in živino so rešili z. vso požrtvovalnostjo 1 ■>i:>-nji sosedi, škode je okrog 15.000 din. medtem ko je bil posestnik zavarovan le za 4000 din. Podražitev čevljarskih izdelkov Ljub jana. 10. juni.ia Združenje čevljarjev je te dni sklicalo sestanek vseh čcvijar-km mojstrov ;z Ljubljane in okolice pri Lloyil-j na Sv. Petra, cesti, na katerem so bili sprejeti sklopi gleda po\ri5anja cen izdelkov. Za sestanek je bilo veliko zanimanje in je bila dvorana L»loydove restavracije nabito polna. Sestanek je vcdil predsednik zdi-uženja g. Jernej Perdan. Razpravljali so najprej o kolektivni pogodbi in o vprašanju točnega plačevanja pomočniške tarifne mezde S loodetotniml clcklaciami. Cule so se mnoge pritožbe in so mnopi mojstri priznali, da nekateri njihovi tovaiiši izrabljajo položaj in se ne drže obveznosti napram določilom in S tem napram pomočnikom. Mnogi pomočniki so biii zavoljo tega prisiljeni iskati pravice pri obrtnem sodisću. kjer je bilo vloženih več tožb. Sklenjeno je bilo. naj se mojstri odslej pogodb točno drže. Izredno živahna debata je bila o vprašanju enotnih cen čevljarskih izdelkov. Po daljšem razpravljanju je bila sprejeta naslednja taiifa za & vljarsko delo in siceT zaradi povišanja cen usnju: moški tem- pianci šivani in peto 60 <_lin, moški tem-olanci. zbiti in pete o0 t lin, mO&ke p^tft (sumi) 14 do 18 din. ženski teniplanci. Šivani in pele 40 do 45, ženske pete 6 do 8 din. oUOČki templanci in pete 21» do 30 din. Krpe na podplatih od 4 din naprej in krpe na zgrornjih. delih od 2 din naprej. Rdeči križ nujno prosi: skoraj ▼ Vsaki hiM in rodbini je nekaj odveč posteljnine in perila, morda tudi obvezilnega materiala. Vse to potrebuje Rdeči križ za svoje zdravstvene ustanove. Denarnih sredstev ima malo in je zato navezan na podporo vsega prebivalstva dravske banovine. Dajte, preglejte svoje zalogo in darujte odveč stvari Rdečemu Križu! Prosimo! rodo trdi. v^niar ne nečastni44 ftfmsfco slttsacrSjsko poročilo — Italijanska mesta v za- stavah — Podrobnosti z nsonakovskega sestanka — Nev« traltt&St jUgovzfcOfed — Pred napadam saa Anglijo Kim, 18. jun. (Dr. O. A.) Ves okrašen „ Italijanskimi in nemškimi zastavami proslavlja Kim skupno zmago, ki naj UStvarl novo Evropo. Vsi komentarji u-si.ov se sučejo okrog monakovskega sestanka, li^i-^.jiski dopisniki potrjujejo, da '.rl^i poboji trdi, vendar ne nečastni. \a-pa bo vsekakor vplivala tudi angleška ....; da bo britanski imperij nadalje- \ &j [jO. L o. Vojr.ii se medtem nadaljuje na vseh bo-J V ,i. Nemško vrhovno poveljstvo je od-.Josallo frant'c-.ko ponudbo, da bi se boji ..iir:;M. V Rimu zato pričakujejo, da u v dO Nsmci zavzeli vso Francijo do Pire-nejev. Potrjuje se, da sta Hitler in Musso-lini dala n^.lc>^, naj se zavzamejo položaji na enotni strategični črti Atlantik—Sredozemsko morje ter se vse pripravi za Končni naLtop v Franciji. Ce bodo odklonjeni mirovni pogoji — pravijo v Rimu — bedo diktirani zmagovalni pogoji. V rimskih merodajnih krogi j tudi naglasa jo, da ne gre za formuliranje predlogov, marveč za določitev pogojev. Nocoj je prispela iz Monakovega vest, da sta se Hitler in Mussolini sestala najprej sama ob 15. Razpravljala sta za zaprtimi vrati do 17.30. Dogovorila sta se v glavnih potezah o pogojih, ki bodo stavljeni Franciji: Po zaključku te intimne konference so bili pritegpjeni še grof dano, Ribbentrop, general Keitel in general Ratto. Določili so nato podrobnosti glede pogojev Franciji. Hitler in Mussolini sta s svojimi spremstvi že nocoj zapustila Mo-nakovo. Verjetno bods nemško-italijanski pogoji objavljeni šele tedaj, ko bo že pri- spel odgovor Francije. Kakor se pričakuje, se bc to zgodilo še tekom jutrišnjega dne. Sedaj je stvarno zaključena kontinentalna vojna, piše Gayda v nocojšnjem >Giornalu d'Italia«. Preostaje samo še britanski otok in imperialni teritorij. Lahko se zgodi, da bo Amerika napela vse sile, da reši Anglijo. Toda tudi ta odpor je obsojen na kapitulacijo. V zadnjem trenutku je Anglija predlagala Franciji realno unijo. Neznana je še usoda mogočne francoske vojne mornarice, ki so jo hoteli Angleži kupiti, kar pa je francoska vlada v Bordcauxu odklonila. Generalni napad na Anglijo se pričakuje v Kima še v juniju. Španija je bila pozvana, naj sodeluje pri določitvi pogojev, ki bodo »tovljeni Franciji, zlasti trlc-dc bodoče usode Maroka, ki naj bi se razdelil med Nemčijo in Španijo. Demantirajo pa se vesti >Corrie-ra della Sera«, da bi bila Anglija prosila Koosevelta, naj posreduje za mir. Iz balkanskih prestolnic prihajajo medtem samo pomirljive vesti. Beograjski dopisnik ^Giornala d'Italia'i ;v: tvoji trcltvi, se zapletete v veliko ne-varnost Premislite to dobro; Brillesiane. — Eo :! vam je zania"i:i usta. ta ničvrednež, — je vzkliimil Pavert. — To se mi je -elo dozdevati, — je dejal kemik-izvedenec. — Toda delal seni se še naprej neumnega. Počakajte, mi je dejal sodnik. Ker trdovratno vztrajate pri svojom nesmislu, hočem vprašati višjega (težavnega to>ilca. Bcmo videli, ali mi bo dovolil jemati resno tako fantazijo. In takoj je odšel ves razburjen na državno tožilstvo. Nisem več verjel, da sc bo še istega dne vrnil, tako dolgo je bil odsoten. Slednjič je pa le prihitel nazaj. Ni bil več bled in ves iz sebe kakor prej in ni nastopil več s tolažilnimi frazami: ubegi moj Baillegiane, prijatelj moj in podobno, temveč je bil nekam ošaben in samozavesten kakor policijski detektiv, čujte, mi je dejal, v vašem interesu vam svetujem, da opustite svojo tezo. Izpodbijajo jo, in z vso odločnostjo, vsi rezultati preiskave. Nekdo se moti. In če niste to vi, morate dopustiti, da so to vse priče, Rossalezova banka, pariške oblasti, tisti, ki so podali v Parizu svoje izjave potom preiskovalne komisije. Poleg tega pa Še trije izvedenci, vasi tovariši. Izbirajte torej, Baillegiane: bodisi da znova in bolje proučite ta dokument, in v tem primeru vam bomo hvaležni za vašo dobro voljo___ — Lopovi, — je vzkliknil Pavert. ... ali pa se odrečete tega, da bi še nadalje računali z vašimi dognanji, ki bi jih morali oni smatrati za sumljiva. — Kaj ste odgovorili ? — je vprašal poslanec. — Da sem proučil listino po svoji najboljši vesti in znanju in da je odve? pričakovati od mene drugačno izjavo, kajti v dokumentu ne morem videti nič drugega, nego to, kar sem videl. — Imenitno, gospod Baillegiane. A potem? — Potem sem pa pomislil, da bi utegnila ta zgodba zanimati markiza de Valcora, in prišel sem povedat mu jo. — Upam, da ne obžalujete tega, — je vzkliknil Pavert in se glasno zasmejal. — Človek ne sme nikoli obžalovati, če posluša svojo vest, — je odgovoril kemik s smešnim dostojanstvom, ki se mu je smejal celo sam markiz de Valcor. — To torej, moj vrli Baillegiane, — je dejal markiz, — ker je bila vest alfa vašega govora, priznajte za dobro, da bo še njegova ornega. Saj bolje sploh ne morete zaključiti svojega pripovedovanja. Hvala vam, da ste to zadevo tako lepo pojasnili. Zdaj pa na svidenje! Govoriti moram še z gospodom Pa-vertom. Videč, da ga hoče odsloviti, je izvedenec stisnil svojo aktovko pod pazduho« UrefUfO Josip Zupančič H Za „Narodno tiskarno* fran J oran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Chrtstot // Vsi v ljubl|flnl