Štev.lol. Leto I. ŠPITAL FA DRAVI Torek 24.decembra 1946 Čudno svečan vtis napravi branje še bolj pa petje božičnega evangelija pri polnočnici.Ves prevzet od veličine in pomembnosti te blagovesti poslušam:"TISTE DNI JE IZŠLO POVELJE OD CESARJA AVGUSTA,DA MAJ SE POPIŠE VES SVET...” Kratek je evangelist Luk?, a v kratkih potezah zna pod vodstvom Svetega Duha čudovito nazorno slikati največje in najdalje segajoče dogodke,ki so se v človeški zgodovini zgodili. Ves svet,to je ves tedaj poznani svet je bil v oblasti rimskega cesarja.In na ta svet je šlo povelje cesarjevo, da se mora vsak vpisati v sezname državljanov, in sicer vsak v tistem mestu, tisti občini,od koder je pred sto in stoletji izhajal prvi praded njegovega rodu.Sv.Luka pripomni:"IN HODILI SO VSI SE POPI SOV AT, V':: AX V' SVOJE MESTO." Vse cesarstvo se je zganilo. Začela se je splošna boja po vseh deželah razsežne rimske države.Hodili so možje in žene,mladi in stari,vsak v svoj kraj; mnogi so morali opraviti dolga in utrudljiva potovanja. Kakor da se je polastil ljudi čuden nemir, je bilo vse človeštvo rimskega imperija razgibano na potu v tistem času,ko je prihajal ODREŠENIK na svet. Tednnji nemir v ljudeh zaradi popisovanja je simbol, znamenje notranjega nemira,ki kliče človeka k JEZUSU. Noben človek ni in ne more biti brezbrižen in povsem miren do tega DETETA,ki se je rodilo ob prvem popisovanju vsega sveta. Nemir vleče srca človeška k jaslicam,k tabernaklju,kjer Jezus danes prebiva. Eni v tem nemiru zagore v ljubezni in navdušenju za ODREŠENIKA; drugi ga e J sovražijo,češ, zakaj jih vznemirja, ko vendar nočejo z njim nič opraviti imeti; tretji pa bi radi ostali nevtralni, sc zanj kr alko in malo nič ne zmenili, pa ne gre, nemirno je srce vsakega človeka,dokler se v ljubezni ne sklonit pred betlehemskim DETETOM. ' V dno duše pa ne pretresejo vsako leto besede v evangeliju:11 ZANJU "/Vi, -«yi , HI BILO PROSTORA V PRENO- ";l" Ij/ h /1 v v x . . - "jl/j OIŠOU^/Luk 2,7/.Kakor Me no mrzel piš me obleti, da kar vzdrgetam.Za ODREŠENIKA, ki je prihajal na svet,ni bilo prostora v prenočišču;bil je v mrzli noči puščen na cesti.Pomisli te vendar! Največ ji POTOMEv DAVIDOV se rodi v mestu svojega pradeda, pa vso mesto nima zanj toliko prostora#da bi ga mati v sobi povila in na človeško ležišče položila! Napovedan prihaja, Vsak dorasel član izvoljenega naroda ve iz svetih pisem,da bo ODREŠENIK tedaj pri-šel,ko bo , „hiši Jakobovi odvzeto žesjlo", to se pravi tedaj,ko ne bo imelo več ne svobodnega kraljestva ne svojih kraljev in vladarjev, ko bo brez neodvisnosti"pod oblastjo tujcev.In tedaj so bili Judje v takem položaju in so vsi vedeli, zdaj'zdaj mora ■ napovedani ODREŠENIK priti. Bolj ko so tsžko prenašali tujo vlado poganskih Rimljanov, bolj so pričakovali MESIJO, tisočletja zaželenega. A ko pride, zanj in za njegovo Mater ni .prostora; v svoji domovini je brezdomec! „V SVOJO LASTNINO JE PRIŠEL, IN N JE Gr 0 VI G-A NISO SPREJELI." /Jan. 1,11/. Vsak božič so me ob poslušanju evangelija take in podobne misli globoko pretreslo, a nikdar, jih nisem doumel tako globoko kakor v svojem sedanjem položaju. Nikdar prej nisem tako občutil,koliko bolečine vsebuje kratki stavek:Zanju ni bilo prostora v prenočišču. Pa se vprašuj cm:Zakaj neki je SIN BOŽJI hotel no ta način priti na svet in biti rojen nič bolje kakor begunec, -ki ni nikjer doma? Zakaj? Zato kor je smoter njegovega prihoda na svet,da postano spravna žrtev za vse grehe vseh ljudi. Zn neprcglo&no množico in hud c "bi j o grehov je mo ml 3 biti Krtov veliko, in hud::,da Jo odtehtala na. tehnici božjo pravičnosti vso ogromno težo mili jenkrat namnožonih in tisoč— in ticočlotjr. vsako uro vodno znova ponavljanih grehov, SIN BOŽJI se je•rodil, da postane zr nas žrtev.Žrtev jo bi^a Mati I/yari;ja, v njeni uri na cesto pognan'.. Žrtev je bilo božjo D3T3, roj ono v živinski v: tlini in položeno’v jasli. Z njegovim rojstvom se je žrtev začel'-, j' neprene homa trajala in rasla do vrhunca dotlej,do so njegovo razbičano in s sulico prebodeno truplo položili v skalni grob., 1 Ta življenjsko žrtev ODREŠENI KOVA daje naš in dur. am nadnaravno življenj.: in gr: vzdržuje.Ali ni značilno,da loži novorojeni 0DRBt3E\’TK v jaslih,iz katerih živina pobira hrano? ICr.kor da je s t-.m hotel namigniti, da jo On hr.'no. našim duš-.m* Ko primerjam ob jaslicah svoj sedanji položaj z JEZUSOVIM in Tnrijinim,spoznam,kako majhne so moje žrtve,ki jih moram v sedanjosti nositi.In kar teplo mi postane pri srcu in duša sc mi•vzradujo, da morem in smem svoje sedanje žrtve položiti v jaslice božjemu DETETU v dar.Dokler moremo to storiti,jo vkljub mnogim bridkostim in skrbem še nekaj lepega v našem življenju, za kar je vredno živeti. Kdor noče ali no zna svoje žrtve združevati z neizrekljivo težko žrtvijo ODREŠENIKOV0 in jo z novorojenim £;,TM!OM v jaslicah po materinih rokah Marijinih Bogu darovati, zanj življenje, kadar postane težko,kot je zdaj noše, res nima več lepote. Pastirji so se med seboj vzpodbujali:»POJDIMO• TOREJ V BETLEHEM IN POGLEJMO...11 in pohiteli so tja. Še sam se jim hočem pridružiti in z njimi hiteti,da najdem MARIJO,JOŽEFA in DETE in mu darujem vse sedanje in pnrihodnje žrtve. Trdno upam,da ne bo odklonil moje male žrtve. Dal mi bo miren in varen prostor na zemlji, v domovini, končno pa v večni domovini, kamor vsi potujemo in kjer bomo z blaženimi očmi strme zagledali JEZUSA in ■v»' 6» a wta r/: Tiho svetn noe prihaja, mi ali vabi v domovino... Jezus k nam hiti iz raja, lajšal nam bo bolečino. Tudi leto g vse domove pokadimo,pokropimo, tudi zapuščene krove Bogu v varstvo izročimo. Jaslice si naredimo: hlevček,ovčke in pastirje; v* hlevček Jezuščka dehimo poleg Jožefa,Mari je. Z angeli potem zapojmo sveto noč veseli,srečni. Dni prihodnjih se ne bojmo, varoval nas Kralj bo večni. HP1A M/MI ZVffiveška, vztrajati v grehu pa. satansko. Gl e v .k, ki jo tako globoko podel, d.- ne želi več vstati, jo v veliki nevarno-sti,da se bo pogubil. Mari ja, ni pa želimo vstati. Pomagaj nam,da. se bomo spokorili in k Jrzusu vrnili. Pomagaj nam,da sc bone spokorili in k Jezusu vrnili. V naših dušah gori veliko hrepenenje po izgubljene r-ju,i.o izgubljeni milosti in čistosti. Marija, tebi se izročim;.Ti n -n bodi vodnica do vstajenja. 7si veno,da je■ samo v vrnitvi k Bogu naša rešitev. TI, KI SI SVOJEGA STV ARNIKA ČUDEŽITO RODILA.Mari ja, roža skrivnostna si.Iz tebe je izšl.. Sonce pravi c e, Kri st us, naš Bog. Nevesta si v Svet ega Duho.Po Svetem Duhu se je učlovečil v tebi Jezus, božji Sin.oudožno si rodila ti edina svojega Stvarnika.Z atc ni blagoslovljena ned ženami,najlepša med vsemi stvarmi. Vsaka zemeljska mati ob spočetju novega, človeškega bitja izgubi davištvo,v tebi pa sta. sc ob spočetju božjega Sina združila dva cvetova:devištvo in božje materinstvo.Postala si božja mati in ostala devica.Zato pravimo o TebiiTI DEVIOA.PREJ IH SLEJ,ko so iz Gabrijelovih ust prejelo oznanjenje.Ker si mati•in devica obenem,si na j lepši vzor vseh žon in deklet, čud ::ž božjo vsemogočnosti in ljubezrJ Kolikor bolj premišljujemo t ob c.kari j a,t oliko bolj so zavedamo,da smo "ročniki.O sebi ne moremo drugega povedati lc-kor to, d-, smo veliko grešili. Z-to s prošnjo:USMILI SE GREŠiTIKOV! končamo to molitev.Marijo,naše upanje, pomagaj nam,usmili se nas, reši nas! Jezus se rodil nam je pridite,molimo; tudi v srcih jaslice Njemu naredimo! Lučko božje milosti, v dušah vsi prižgimo, "biserov ponižnosti vanje natrosimo! Božje Dete Jezusa v duše povabimo, svoja srca žalostna Njemu v dar nesimo! Angeli naznanjajo: "JEZTJS JE MED VAMI!" V BOŽJE DETE UPAJMO, KI LEZI MA SLAMI! ib)) Dan Kristusovega 'rojstva se ne da natančno ugotoviti»Praznovali so ga ponekod že v 3•stoletju,in sicer 6. januarja, a ne kot samostojen praznik. Rimska Cerkev je začela . že pred sredo 4.stoletja obhajati Gospodovo rojstvo 25.decembra, najbrž zato, da je poganski praznik tega dne,praznik-rojstva nezmagljivega sonca,pokristjanila.Prehod h krščanskemu pomenu praznika je bil kaj naraven,saj je Kristus, sonee pravičnosti in ob njegovem rojstva je ljudstvo,ki je hodilo v temi,zagledalo veliko luč /Iz 9,2/. Rimsko praznovanje se je razširilo po vsej Cerkvi,na vzhodu počenši od konca 4.stoletja* Že za Gregorija Velikega /umrl- 6o4«1•/ so izpričane na božični dan tri cvete maše:polnočnica kot sklep vigilije,zorna in velika maša. Božič je velik in vesel praznik,saj spominja na rojstvo Kneza miru /Iz. 2,6/,ki se po njem resnica in zvestoba srečujeta,pravica in mir poljubljata /Ps 84*11/. Življenju novorojenega Deteta je napovedal vsebino in cilj sam angel iz nebes:Slava Bogu na višavah ih na zemlji mir ljudem,ki so blage volje /Lk 2,14/. Božična liturgija se začenja z jutranjicami: Kristus se nam je rodil,pridite,molimo! Bratje,storimo to! Zakaj razodela se je milost božja,ki prinaša zveličanje vsem ljudem /Tit 2,11/. /iz molitvenika"Kristus kraljuj!/ C? O C7 @ibo(?© Kmetija ^fler je visoko v hribu >od hišo so tra-polja, nad njo smrekov gozd. Visoko nad gozdom skal«« vniki in ta gora, Prekvat,Vorencu se zdi skoraj kakor v krnici.Daleč je v dolino, to je res, posebno sedaj pozimi, toda poleti je todle kakor v planini. Diši po smrekovem vetru in po gorskih grapah,ki so Se mokre od talečega se snega. Kavno to je zaneslo Vorenca semle gori. Saj bi ne šel v samoto samo zavoljo dela,kaj §e!Toda ko je iz doline gledal,kako je jutranje sonce pozlatilo okna košatih tirolskih hiš,ga je kar nekaj zgrabilo. Udinjal se je.Gospodar pri jazen,še v letih; tudi ženski ni kaj reči.Le njena nedeljska peča s trakovi se zdi Vorencu tako čudna. Kof 1 er ima dva otroka.Sina in hčer.Toni je z.neden. Tak se je rodil.Za sam križ.Veroni je pa zala in pripravna. Vorencu je skoraj všeč.Ni kakor druge.Kit nima navitih okrog glave.Prosto ji vise čez prsi kot dvoje črnih vrvi. In za pogovor je živahna.Prav po gorenjsko ga kliče. "Vorencjkomm* mit*" Ti zlodej ti,Vorenc Že kRr česna po nemško. Največ zavoljo Veroni.S kom naj se pa meni na tej strmini,če ne z dekličem? Zvečer,ko sede za mizo,se pogovor prav prijotl:o odvija. Veroni ge najde kaj,da se vsi sme je jo .Vorenc nr.jjLolj. Ko ima Veroni tako lepe zobe.Majhne kakor miška pa bele,da se kar svetijo. Eklemanski dekliči * Vorenc doma še ni imel nič izbranega.Kaj bi hlapec? Delo od jutra do večera, v nedeljo po nauku kozarec vine„Pa je bila nedelja v kraju.Ne reče,da ni Šel kdaj na vas. Tudi zapel je s fanti.Ugledanega pa Še ni imel nič. Z Žebutovo ^inčo je nekam rad govoril,pa je bila Štimana.Je Kodranov *ronc gledal za njo.Svojo bajto je imel.Vorenc pa nič. Eh,marsikaj pride na misel Vorencu v teh zimskih večerih.Okoli hise je tišina, v srcu pa nekaj kakor domotožje. Veroni ga gleda z otožnimi očmi. "Langv/eilig?" Vorenc ne ve odgovoriti.Saj mu ni dolgčas.Sam ne ve, kaj mu je. Kadar ni Koflerja blizu,se Veroni nasmehne in prime Vorenca za roko. ”Vorenc,Liebe?" Vorenc samo strmi predse.3e dober on pa tu tako neizrečeno sam.Vsak dan isti teden je do obrazi,ista božiča, puščoba. r/>l O “ nekaj pri srcu,?. mehko Vorenc je kakor bolan,Tišči roko ga boža in tepe hkrati. Tudi Veroni postaja otožna.kakor da se boji za V0renoa, "Vorenc,waram bist du so t.raurig?" "Warum?" Saj ne ve zakaj.Talco je v srcu,kakor da je kamen z gore padel nanj. Dnevi se kar vlečejo.Zjutraj je v dolini megla,gosta in bela kakor spenjeno mleko.dotlej pride sonce,obsveti sneg in Vorenc vidi ljudi na cesti.Hodijo»hodijo.On pa nikamor ne more.Kakor da se je prirasel v ta breg. Preklemansko $ Doma je ob takemle Času najlepše.Ženske pospravljajo, moški pa sitnarijo in modrujejo.Drugega dela nimajo. Na,pa je sveti večer.Kako je res drug kakor doma« Kakor po grenkem brinju diši po hili. *' Vorenc je nesrečen. Veroni se svetijo oči; še Kpfler je mehak kakor zamešeno testo. M za je polna, toda Vorenc nima teka,Ne more jesti,Čeprav ga Veroni sili. "Jej,Frone.in pij!” Kako bi jedel in pil,če je pa srce velika rana?udprta in zgnojena kakor otiska. K polnočnici bodo zapeli zvonovi v ^ristachu in Lienzu; eno samo veselje bo šinilo od Matraja do Lavanta. Vorenc bo sam tu v bregu.Saj bo morda Šel k polnočnici v Nussdorf,morda cclo v Lienz,toda srce bo doma pred farnim oltarjem; na koru bo Kaconov Matevž zaigral na orgle.Počasi,tiho,kot da angelci pojo,bodo dihnile piščali.V vse kote bo sla pesem, v vse klopi, v vsa srca. Sveta noč,bia«ena noč ... Vorencu se kar nekaj nabira v grlu. Prekvamansko,da so mokre oči.Kofler,gospodinja,Veroni in Toni sede za mizo.Toplo je v hiši. Veroni poje. Stille Nacht,heili&e Nacht ... Vorenca vsaka« beseda udarja po srcu.Saj 'Veroni lepo poje.toda tuje»Doma pa pojo po domače.Fantje stoje pod korom; košati kakor macesni. Spredaj so svetle rutejdekleta. Ko Matevž zaigra božično,se kar vzdigne po cerkvi. Vse* poje, še Potokarjev ata,ki gredo v sedemdeseto leto. Zlomek! Vorencu je tako hudo,da bi najlage jokal. Potlej Veroni vpraša,če misli iti k polnočnici.Vorenc odmaje z glavo.Le kaj naj počne? Zdaj tudi Veroni ne pojde.Pa je mislila iti,Če bi šel tudi Vorenc.Tako rada gre sama z njim. "Vorcnc,bist du krank?"vprašuje Kofler,ko vidi Žalostne Veronine oči. V Vorencu je grenko,da še povedati ne more kako.Potlej ležejo spat.Ko gre Vorenc čez Vego.pride Veroni za njim. "Vorenc,sei' lustig.lch Eiues so traurig sein,wenn du šo..*" Veroni joka, Vorenc ji ne more reči besede. Zunaj je noč.Veter se je zbudil ,smrekovi gmajni.Vorenc ga sliši.Toda jasno je in nebo je zvezdnato', V Gorjah gredo zdaj od polnočnice.Poštojnarjev Fronc, Špehonov Jurij,Grmačev Jože,Frčejev Ivan.V parih gredo,da beseda teče.V gazeh je dekliški smeh. Sneg škriplje.Po hišah so še luci.Stari so ostali doma in molili roSenkrance. Fantje še malo povasujejo.Saj bi domov grede zaukali, pa se ne spodobi za sveto noč. Vorenc dolgo ne zaspi.Nikogar nima tam daleč,toda srce je tam.Ve,da bi mu Kofler dal Veroni in kmetijo,toda Vorenc je to noČ čez ljubezen naredil križ.Saj bi ne mogel živeti todle. Vsako leto ob praznikih bi bil bolan,Tudi če bi imela Veroni zlate kite,bi ga ne mogla privezati semle. Božic. Akramentj> Ver oni je zala, da Vorenc ne more umakniti oči od nje.Kakor da je noč obrisala grenkobo od srca. Prva mu vošči.Vorenc' jo dolgo drži za roko. r" Ebenf ali s, Veroni ,ebenfalls. ” ^daj se Vorencu zdi,da se norčuje iz samega sebe. Doma so si drugače voščevali. Toda danes hoče biti Vorenc vesel. Veroni je tako lepa. Štefanovo.Akrabolt,Vorenc gre ž Veroni v Lienz.Zaki j bi no zaplesala? Pa res,ko sta oba mlada.Kofler od praga gleda za njima. Polka! Je ena, še ena. Vorenc pribija s peto ob tla. Veroni mu kar legi na rokah. Vorenc je kar domač s fanti. "Walzer,Vorenc„" Veroni je kar vroča. Pa se noči in v breg je daleč,Vorenc je dobre volje. Včeraj se je unesel c.Sa j ne more! nikamor .Kdor ima dekleta doma, ta je res revež .Vorenc ja pa sam«, "Vorenc f,ich hab’ dich so gern ..." Veroni je ko ob parneto Kofler sedi za mizo in se smehlja, "Vorenc,Karte far DichV I r.i*.':........................ m Vorenc bledi«, Sede na stol in strmi v črke. "Šegnan božič in srečno novo leto£,li jo kar po domače r ež emo 6 Ško da, da E e ni.," Pctlej.se Vorencu črke megle.Na koncu vidi samo Še ime Ivan. Obrne razgledni.co.Bogkov kot in pod njim jaslice. Vorenc šele sedaj sliši Veroni„ - "Vorencfw?i3 ist rs mit Dir?" " Ni c ht sni oht s " . V Vorenca se zbirajo vsi glasovi in pesmi,zemlja pod Storičjem,gmajna na Obočnici,polj a v Srpeh, ceste,kolovozi in 'ir -lo- * in pota, klici vozarjev in pastirj ev, Šumenje Židanih, rut'in modra beseda Potokarjevega ata:Je tako,da si najraje doma. <3e pri vojakih nisem bil rad,pa so me gospod havptman radi imeli« Borna vse drugače diši. Veroni vso dolgo noč joka. Ve, da Vorenc ne bo nikoli njen. Nikoli! In Vorenc ve? če bi bil ves breg zlat, neko jutro bi povezal culo in peo odšel domov. Zavoljo Bogkovega kota in jaslic; zavoljo zemlje in pesmi. V postelji sedi Vorenc in ne more spati. Sto Veron ga ne obdrži, kadar bo čas prišel. Ga ne obdrži. Prekvat da ne J Skrivnosten mrak... Tihota sveta objela dolge vrnete je barak. Prisluhnem v noč: vse taborišče spi in v sanjah spleta brezkončne niti v davne, srečne dni ... Začutil sem utripe tisoč src in ostrmel in zaihtel; Saj v tisoč srcih kljuje noč in dan klic zemljice,ki ljubi in trpi ter srka kri .„. Nas bo Se kdaj sprejela v svojo dlan? Hinko 0 BOG, KI SI STORIL, DA JE BILA TA SVETA NOG SVETLA PO SVETLOBI PRAVE LUGI: DAJ, PROSIMO, KI SMO SKRIVNOSTI JEZUSOVE LUČI SPOZNALI NA ZEMLJI, DA BOMO UŽIVALI TUDI NJEGOVE RADOSTI V NEBESIH. (Prošnja iz tizn^llake mase-polnočnice), DAJ NAM,PROSIMO,VSEMOGOČNI BOG,DA,KI NAS PRE5INJA NOVA LUG TVOJE UČLOVEČENE BESEDE,TO ODSEVA V NA^EM DEJANJU,KAR SE ZUiiŠCK PO VERI V DUŠI. (Prošnja iz zorne-pastirske mage). Štev.lol.,leto I 24 .decembra 1946 Zvonovi in sadoneli Zvonovi tiho pesem so zapeli tiho v svetonooni mir . Glasovi preko tujih streh izgubljaj o se v zasneženi les. Kraguljčki zvonko na saneh v odmev šepečejo polnočno zgodbe. Skrivnosten je božični spev ... Zamaknjen ves poslušam božjo godbo -------- Brezdometg stopam v noč - v božično noč .„. Sneženi meteg poje mi spomine na sveto noč v naročju domovine. In lučka drobna v srcu zagori, zavseti v noč mi zvezdlca^na pot: Iz jaslic JEZUS me - blagoslovi Otrok; Mamica, čuj! Danes šem sanjal o hiS.ici nnHi; kozo in 'krave imel sem na paši tam za sosedovo gmajno. Ko pa sem zbudil se.bil sem v tujini Mamica mo ja* jo j r, to hudo! - Kdaj bomo srečni ge spet v domovini ptičke poslušali peti lepo? Mamica: Ne izprašuj I Da po tujini vse polno nas roma, Bogec je hotel:On s toplega'doma v Birni poslal nas je š^et; eoo Kadar molitve bo zvrhana mera, konec begunstva bo Žalostnih dni: hvalnice v srcih zapela bo vera, s pe L;jem na ustih domov bomo sli „ Hinko (Razlaga katekizma) ve gledamo v zgodovino krŠčanstva,najdemo v njej polno dokazov o božji Previdnosti,ki obrne zlo v dobro.Tristo let so morali prvi kristjani trpeti strahovito preganjanje. Malovernim se je zdelo čudno,kako je to mogočega trpe ravno otroci božji toliko.Pa to trpljenje prve cerkve je bilo potrebnega se je utrdila v krvi in muc eni *š t vu. ki je bilo seme novih kristjanov,,Če bi ne bilo preganjanja?bi se bili kristjani med poganskim svetom udajali uživanju, krščanstvo bi postajalo vedno bolj plitvo.kakor je bilo na pr.plitvo krseanstvo moder-nega meščanstva^ki je zaplavalo v tok materializma in posvetnosti brez prave religioznosti.Tako krščanstvo je gnilo in nesposobno, da prekvasa svet.ee bi ne bilo toliko trpljenja v prvi dobi kresčans^va,bi svet nikdar ne postal krščanski. Čemu zlo, od kod zlo na zemlji? To so težka vprašanja,nerešljiva za tistega9ki ne veruje v božjo Previdnost.dni pa,ki nosijo v svoji duši živo vero/verujejo,da Bog zlo pač pripusti,da pa,, tistim,ki Boga ljubijo,vse pripomore k dobremu". (Rimij 6,28).v Cemu Bog dopusti trpijenje,bolezen,vojsko,lakoto in drugo gorje? Brez božje volje to ne pride.Je to lahko kazen za grehe posameznika ali celih narodov«,Ni pa vedno vse trpljenje kazen za greh. Pravični Job, prvi kristjani pač niso trpeli za kazen, ampak v očiščenje,v poskušnjo in tudi v poveličanje, a tudi za to>da sc se združili s Kristusom in - trp'l'§!t za druge in drugim zaslužili odpuščanje in zveličanje. Ce hočemo nekoliko razumeti ogromno trpljenje,ki so ga povzročile moderne svetov.vojne,moramo priznati,da je vse to trpljenje prišlo predvsem zato,ker je svet pozabil na Boga in so narodi odvrgli od sebe jarem božjih zapovedi.Pa zakaj ravno dobri v teh razmerah pogosto največ trpe? Tudi tako ‘■ imenovani„dobri” niso povsem nedolžni na odpadu sveta od Boga. Ce so hudobni toliko delalifda je rastla hudobija med svetom, so tako imenovani dobri - preveč spali.Ko bi bi2x vsak kristjan apostol Kristusovega evangelija v človeški družbiyko bi bili dobri toliko storili za božjo čast in krščansko življenje med narodi,kolikor sc storili hudobni zoper to,ne bi bil svet zašel tako daleč,To je ravno pogosto krivda vernih»da lih prekose hudobni v vnemi za zlo, da sc hudobni večji apostoli za Antikrista, kakor so verni za -juristu s a. Tako so tudi verni vecf ali manj odgovorni,, da -j e hudobija pr'-.kvasila ves svet r in tako morajo tudi oni trpeti - kazen. Toda vernim bo trpljenje v očiščenje, pa tudi zadoščenje za grehe hudobnih; tako s svojim trpljenjem zmanjšujejo kazen,ki jo je zaslužil svet, krajšajo dneve gorja in sebi služijo •- plačilo.Ko bi bilo v Sodomi in Gomori le deset pravičnih*bi bil Bog tema mestoma prizanesel,kakor je rekel Abrahamu,/Pravični odvračajo pravično kr. zen od svojih s o dr ž avl j an ov in someščanov,S svojim trpljenjem pa tudi zmanjšujejo, kazen,ki jo zasluži svet» Prihodnjič konec Pes laja,ko začuti,zavoha nekaj,kar se mu zdi,da ni v redu. Kura kokod".jsa,ko znese jajce; 'mlin ropoče,kadar melje, klopotec,kadar vleče veter. Ulovek pa lahko klepeta brez vode in vetra in tudi kadar je vse v redu in preden je še kdo kaj znesel. Pripovedovanje novic je nekaterim potreba,Če so resnične ali ne.In de jih ni,si jih tak Človek izsesa izza nohtov.Tiste, ki jih sliši pripovedovati,predela po svoje,jih razširi,sfr jz ira, o soli, opopra, zabeli, pristno dl, prikroji itd,Navadno ima pa vedno kdo neko škodo od tega. Kako koristno so duhovne vaje in misiji ni ge zaradi teg-3,ker nas uče in silijo molčati! V samostanih, v redovnih družbah, v vzgojnih zavodih imajo vsak dan določen neki Čas,ko je dovoljeno govoriti, vos drugi čas pa je zapovedan molk, ker brez njega ni mogoča zbranost, ni mogoč duhovni napredek. 0 Mariji pravi evangelijOhranila je te besede v svojem srcu in jih premišljevala," Sv.Jožef pa je sploh molčal, saj nikjer ni zapisana niti ena beseda,ki bi jo bil on izgovoril. Pa ni bil mutast in ne trmasti Vredno ja pomisliti tole $ Sv«Jožef ni niti najmanj slutilt.ko pride nngel z naročilom; Vstani, vzemi Dete in Njegovo Mater in pojdi v Egipt! MarijA je angelapki je prišel do rije z veselim sporočilom, vprašala; Kako se bo to zgodilo? Jožef pa je b.rG-z besede vstal in izpolnil naročilo .Nas je tukaj okoli i.ooo. Rad bi vedel«, koliko jih je brez besede sprejelo naročilo:»Pripravite se* Šli boste od tod drugam.w Večinoma bo ta zadeva dala priliko za govorjenje vsaj za dva meseca. In vse to govorjenje bo brez potrebe, brez koristi« Ko je zasliševal Pilat Jezusa,je Jezus nekaj odgovarjal. Pred Herodom je pa kar molčal. Onemu je pripisoval se nekaj postenja in dobre vol je,temu pa nič. Danagnji dan je na svetu malo molka,tišine.Kadar se ne dero otroci,ne klepetajo Ženske,se dere radio.Težko je zbrati človeku misli,težko je misliti s svojimi možgani. Od vseh strani: iz časopis j a, iz radia nas’,obdeluje propaganda,nas vleče zdaj sem zdaj tja?nam vceplja tuje misli,tuje nazore. Na ta način se goji br e zroi s e 1 n c s tp c zunan j e no s t,br e značelnos t, pohajkovanje,moti resno, vr. trajno delo,zbranost duha,notranje, duhovno Bivijenje.Vedno več truda in boja je treba za zbira-nest,značajnost,resnost pojmovanja Življenjskih nujnosti.Vse nas poplitvuje,vse hromi osebnost.Vsi naj postanemo enaki,brez odpora,voljni prepustiti se vsakemu vetru„vsakemu gospodarju, vsaki modi,sposobni izneveriti se vsakemu načelu,prepričanju, Vsem nagim izroči lom »Pri tem igra molk vaj-no vlogo.Iz samote, iz molka,iz dolgotrajne dobe priprave v zbranosti,so prišli med ljudstvo vsi veliki preroditelji»Drugače biti ne-mere. Sv.Tomag Kempoan pravi Kolikorkrat sem Žel med ljudi,vedno sem se slabeti, vrnil!"Vse dobro * plemeni to,vzvišeno se rodi, spečenja,goji,raste*zori v samoti,v molku,v zbranosti»Kdor torej želi napredovati v duhovni popolnosti#v značajnesti, v krSoan.čednostih,naj ljubi molk in ga goji o Prihodnjič dalje Hotel jim je stopiti par korakov, naproti,pa se mu je zdelo,da ne "bi bilo pametno?ker "bi ga drugi gotovo čudno gledali,da gre po taki strmini navzdol,potem pa spet nazaj navkreber. Dva,tri^korake je naredil,pa je epet obstal in čakal »Zastrmel se je v AnSkOcKakcr vila se mu je zdeia9kot bi plavala po zraku.ne pa hodila v hrib,, se mu je zdela njena hoja. In vse,kar je oblekla, je le Se povečevalo njeno lepoto in ljubkost. Kar odtrgati ni mogel ooi od njesIe bolj in bolj nestrpno je čakal,da bi ge skoro zaslišal tudi njen glas,ki mu je tako sladko zvenel v ušesih,kadar koli je nanjo pomislil. Ko je začelo tri četrt pr_i.tr kavati pri sv.iviohor ju, sc prišli do njega,Z glasnim"Bog daj Vso se pozdravili»Rok hribovec nima navade dajati,to je mestna in ravenska navada, in zunanjost,ki tolikokrat rada prikriva le hinavščino in zahrbtnost v .srcu«, Rckč ti ponuja kot najbolj Si prijateljev srcu pa razmišlja, kako bi te ukanil in ti spodkopal tlayda bi prej ko mogoče spravil s pota«. 08 Ančka mu ni dala roke,ki bi jo vendar tako rad stisnil. Pri kjej vendar ni bila to hinavŠčina0Samo to ga je neprijetno dirnilo,da nobenega"od njegovih ni bilo\ sicer je bil zadovoljen in srečen popolnoma, Takoj je stopil k njej in ob njeni strani počasi stopni proti cerkvic "Ali si že dolgo tukaj, Andrej?" mu je prijetno zazvonil njen glas. Tako vsakdanje vprašanje,pa toliko toplote v njem* Pa za dolge pogovore niti časa ni bilo, Le to so se ge zmenili,da bodo po maši vsi skupaj stopili Se malo k Mooe-radniku,da malo povasujejo, pa je že zazvonil veliki zvon in naznanil« da se je v cerkvi £e začelo« Stopili so v cerkev„ Ančka se je skusala preriniti bolj v ospredje,oče in Andrej pa sta Sla na kor. . ' Po ma5l so se pridružili številni Močeradnikovi dru- žini«, Vabil jih je tudi Brnik,pa so se izgovorili,da ima Andrej bliže od kočerddnika nazajc Brlogarju pa je bil le glavni vzrok, da ne bi rad sel k Brnika,neprijetni spomin na tisto nedeljo,ko sta od Brnika grede pri Sla s Potočarjem na:r.kri£, čeprav jih Moceraduica ni pričakovala.vendar ni bila prav v nobeni zadregi»Saj je bilo nakuhanega in nadrtega dovolj, V hribih vedno dovolj pripravijo za take dni,da lahko sprejmejo in pogosti vsakega,ki pride vi,semen^’10 Prav prijetno in domače je bilo v veliki Močeradni-kovi hi Si,Gospodar ,;le sedel v kot pod kri?;* gostje poleg njega« IHa.jši otroci .pa so se kar okrog pedi in še na peči razvrstili, kolikor jih ni sonoe spravilo pred hišo»Otrok kmalu napase svojo radovednost med tujimi ljudmi in se naveliča. Po kosiluyje Močeradnik postavil z najboljšim mostomppa .še žganja je pridesel, če bi ga kdo ravno zaželel j seveda pokusiti ga je moral však* Moceradnlci pa je bilo tudi v§ed,ko so hvalili njen lepi”bob” in 'Še druge njene kuhinjske dobrote« "Saj mi že starejga dekle kar Sole. veliko cdleže,čeprav ;je zorna o iz vsega sama naredila, “Mo. marsikaj pametnega se Loki nauoe,”je pohvalil Brlogar, ”vendarle mati dekl ■ se je malo branila,da ni tudi pri nunah v doma največ nauči -Vid. ima pauidt na pravem konim.-eza bo dobra gospodinj a, če £e sedaj taleč, pridno pomaga. ,$tev»lol»,letoI •............................- ••24.d,eceml>ra 1946....... Dosti sta se imela pogovoriti Brlogar in Močeradnik. Tudi Andrej je moral odgovarjati na vse kraje,da se je mogel z Ančko le bolj malo ra zgovar jati.No,pa je zadovoljen ge s tem,da • sta skupaj sedela, saj je videl, da drugače sko.ro ne more bi til Le prehitro mu je čas mineval,Mislil je in tuhtal,kaj bi ukrenil, ko ga je Brlogar vabil za^zadnjo košnjo v planinah,pa ni mogel priti do pametnega zaključka,Da bo Še premislil in mu v nedeljo povedalPČe se mu bo zdelo pametno in mogoče9sta se dogovorila na* koncu.Sam pa je skoro vnaprej vedel,da to ne bo mogoče,čeprav ne bi nobene stvari rajši kot te eOd jutra "do večera bi kosil tam gori v hribih,čeprav bi bil do smrti zdelanPko bi le tako strašno težko ne bilo zaradi domačih»Ančka bi mu nosila jesti,on bi kosil in ulival ob pogledu nanjo in na domače hribe«Pa mu je vse to veselje za letos spet odvzeto »Tam gori bodn kosci vriskali,on bo pa na postaji poslušni piske lokomotiv in kletve veznikov in ropot avtomobilov»Tak peklenski hrušč,tam gori pa tak blažen mir in lepotac Kdaj le se bo spet zanj prav obrnilo.Vsa ta njegova pot k sv»Bohorju se mu je zdela kot sanje,iz katerih se je predramil Šele pri križu na Pustoti,Tam je postal in se razgledati .Njegova druž ba je stala pred Brnikovo hišo 3ker so jih vabilis pa je bilo videti^da zastonj,ker so po kratkem obstanku šli naprej in izginili,da jih ni videl več« Razmišljal je,ali bi jo udaril kar po bližnjici ali naj bi sel prod mestu«, Končno jo je mahnil po poti proti mestu,vendar se je vasi in mestu izognil na samotno stezo čez Sten in na Hribec doli,pa na suski most nazaj proti Trati.Samotna je bila pot,pa mu je hitro pretekla, saj mu je 'tila glava polna misli,^ekam otožen je postajal, ko je gledal naprej„pa še vedno ni videl srečnega izhoda,Kakšen sosed £>o očetu,če se ta ne bo dal omečiti? Tisto poletje je bilo Čudno„Bila so jutra,ki"so bila nenavadno hladna,pa spet dnevi neznosne soparne vročine* Hrastnica se je v strugi tako posušila,da so mlini in Žage po dolini obstali in delali kvečjemu po par ur,ko se je nabralo za jezovi nekaj več vod6.,Pri Brlogarju pa je kljub temu bilo veselja kot že davno ne« v Tudi Potočar je imel v grapi pod gruntom svoj mlince prav čedno zgornjo hišico si je tam uredil $ nekaj zato, da bi imel na stara leta kam iti.,če bi se z mladimi ne razumel,Če bi bilo pomanjkanje vod6,da je bil eden ali drugi lahko nekaj dni kar v mlinu in čakalda se je nabralo toliko vod e, da je zfrdel kak mernik žita,saj je bilo dostikrat tako,da je bilo zaradi tega \ tudi ponoči treba mleti »Tudi to leto je bilo tako.Prvo žjfcto je spravil Že pred šmarnom v mlinda bi bil vsaj za"#egnanie"bob že iz nov j. ne oPotocarica sama je prišla to leto doli's Tlnčetom in petletno Tončko,da bi ji ne bilo dolgčas,da bi ji kakšno malo stvar pomagala,pa ge zato,da bi ju doma ne bilo treba na vsak korak varovati»Vse sta obredla in preiskala„I?a bregu mlinafki je bil proti Sv.Barbari,sta pobirala in lovila jabolka 14 hru-škepki so padale z drevja,brala lesnike,na drugi strani,ki se je prav tako ali še bolj strmo dvigala v breg proti gruntu pod degale,pa sta se podila v gozdu za gobami«Tudi z mlinom sta imela svoje vesel je»Po oele ure sta presedela pred velikim kolesom in gledala mavrične barve r Po t o čari ca pa je stregla kamnom in stopam.Doma pd je gospodaril Potočar z drugimi otroki sam. (Prihodnjič dalje) ' rt Redki so med nami,ki ne bi vedeli sa moravskega kneza Rasti slava9tistega,ki je poslal 1.862,svoje poslance do bizantinskega .cesarja v Carigrad,naj mu pošlje misijonarjev,ki bi bili veoči slovanskega jezika*Vemo,da je bizantinski cesar Rastislavovi prošnji ustregel,tako da mu je poslal brata Cirila in Metodi ja oznanjat tamošnjim Slovanom krščansko vero. Na drugi strani so pa spet redki"med nami,ki bi vedeli, da je letos ravno lloo let,kar je ta veliki slovanski knez zavladal nad Moravsko. Vsaj ob koncu tega letošnjega jubileja se hočemo kratko spomniti Rastislava in njegovega vlada-nja9zlasti Se, v kolikor zadeva to na S a slovanska, apostola. leta 846» je kralj ludovik„ki je od 843 do 876 vladal v vzhodnem delu nekdanje velike frankovske, države,katera je po smrti cesarja Karla Velikega (814) razpadla,*'odstavil premogovnega moravskega kneza Mojmira in postavil kneza Rastislava (846"87o) za njegovega naslednika, 1Notranji boji v razcepljeni frankovski državi so namreč dajali Slovanom v srednji Evropi priložnost,da so sev uspešno borili za neodvisnost»Tako so se deloma osvobodili Cehi (knez Borivcjrpokristjanjen okoli 83o),Še močnejša je bila Morava. Nemci so se z vsemi močni borili,da bi obdržali vlado nad slovanskimi knezi .Eno iz ed sredstev za to, je bila tudi Lu-dcvikova odstavitev kneza .'io jnira.Toda tudi nov op ost avl jeni knez Rastislav je izkoriščal notranje bcje nemške države,da je utrjeval svojo državo,ki je obsegala sedanjo Moravsko in del NiSje Avstrije do Donave in velik del Slovaške (Nitra).V Mitri je v zvezi z Rastislavom vladal njegov nečak Svetopolk (849-894),poznejši mogočni knez Velike loravske. Mimogrede naj samo omenj m o,da je Slovensko Panonijo vladal v tem Času knez Kocelj (3ol-'-874) »ki je bil sicer podložen Nemcem,a zato jako samostojen v mišljenju kakor tudi v ravnanju. Eden izmed velikih smotrovoki jih. je Rastislav zasledoval,je bila tudi cerkvena neodvisnost»In ti njegovi načrti so se srečali z apostolsko gorečnostjo in s slovanskim književnim načrtom sv.Cirila in Metodija»Bizantinskega cesarja pa je k zvezi z Moravani razen drugih razlogov nagibalo tudi dejstvo, da so se Nemci takrat povezali z Bolgari,nevarnimi bizantinskimi nasprotniki.Bolgarija je namreč takrat segala do Save in do nem. meje v Panoniji. L,863.sta sv.brata prišla na Moravsko,S seboj sta prinesla svetinje sv,Klementa in Slovan»prevod nedeljskih evan-gelijevPreprosti Moravani pač niso mogli pravilno ooeniti veli* čine novih apostolov in niso slutili,da se je s prihodom sv,bratov pričela nova doba krščan,prosvetnega delovanja,ki bo preobrazila E 2? £ u 2 -5 £ E ® z. - - ' io^Po tako imenovani verdun.pogodbi je bila razdeljena v 3 dele; sred»del z Italijo je dobil' riia.cesar Lpt.ar(84o-855) ;njegov sin Ludovik II. je obdržal cesar .krono, a vl^Lal je samo v I'taliji(855-875) 8vsih.del je vladal kralj Ludovik Nq;h^l( 843~376) * za njim pa Karel J-isbeli( 876-887 im. cesar 681-887 ) ;to je nem »del franEgv. državeftiemčlja„ Prihodnjič dalje Štev«101«fLeto I, - 17 - ’ Torek 24.decembra 1946. /”THB TIMES", London 4«dec.l946./ Iz Buenos Airesa poročajo, da bo te dni odpotoval v Evropo izredni poslanik s položajem pooblaščenega ministra skupno s štabom strokovnjakov v svrho nabiranja novih naseljencev za Argentino iz raznih- evropskih držav. Svoj glavni stari bo ta argentinska misija imela v Rimu, Kamen argentinske vlade je, da sprejme 4*000.000 novih naseljencev iz Evrope. Naseljevanje bi se naj zadelo takoj. Vsak mesec bi se naj selilo v Argentino 3>0.000- ljudi. Vlada je v to svrho poslala v i