;t./№ i
Januar/Gennaio 2001
letnik/anno XI
Ko je po Portorožu še vozil tramvaj in je bilo avtomobilov le za vzorec...
Križišče v Portorožu je bilo tistega letošnjega januarskega dne - ko je lilo, kot bi se naravi zmešalo - takole pod vodo, da so se avtomobili malodane spremenili v čolne. Menda tudi odtoki meteorne kanalizacije niso požirali vso to vodo, kot bi morali... In kdo skrbi, da bi bili odtoki zmeraj očiščeni (menda v nekem občinskem odloku celo piše, da so za to zadolžene krajevne skupnosti, ki pa o tem nič ne vedo, še manj pa imajo v ta namen kaj denarja). Na enem od sestankov na občini so na vprašanje kdo je dolžan skrbeti za meteorno kanalizacijo, zelo duhovito odgovorili: "Bog" (I).
IZ VSEBINE:
шг Naš obraz je dr. Darko Opara, ki je
lani praznoval 60 let; fcg3 Dijaki novinarskega krožka Srednje pomorske šole so se pogovarjali s svojim ravnateljem Francem Uljanom;
igt-1960-2000: Lani je bilo 40 let Fakultete za pomorstvo in promet Portorož;
Vsak si uredi lokal po svojem okusu;
car Belokriški SV oddajnik ali kako se uresničuje film Erin Brokovich; Civilno novinarstvo kot izziv; igt Po sledeh ljudskega zdravilstva;
NAJVIŠJA VREDNOTA JE BITI DOBER ČLOVEK
Rojen je bil leta 1940 v Trebnjem na Dolenjskem. Svojega otroštva se rad spominja. Obdobje po koncu vojne je resda bilo težko, a ljudje so bili polni zagnanosti in optimizma. »Takrat motiva ni nikomur manjkalo«, pravi dr. Opara, »Imeli nismo ničesar,a vedeli smo, da bomo z delom prišli do lepšega živl-
Rodil se je kot tretji in zadnji otrok v delavski družini. Že kot otrok je bil živahen. Bil je povsod, kjer se je kaj dogajalo. Tudi mladostne lumparije seveda. Sam pravi, da je imel smolo, ker je bila njihova hiša tik ob osnovni šoli. Zato je bil prikrajšan za mnogo stvari, ki so jih drugi otroci doživljali na poti v šolo.
Živo pa se spominja zanj usodnega dogajanja. To je bilo tedaj, ko je morala pasti odločitev, ali bo šel v nižjo gimnazijo in nadaljeval šolanje, ali pa bo končal osnovno šolo in šel nato v uk za poklic. Starša sta ugotovila - a pri tem mora povedati, da sta bila tako oče kot še zlasti mati čudovita starša in človeka - da pač ne bo denarja, da bi se še on šolal. Podrl se mu je svet. Tri dni je naskrivaj jokal. To so opazili tudi učitelji v šoli in povprašali mater, kaj da je z Darkom, da je ves polomljen. Čuteča mati je s tesnobo v srcu povedala, da je plača očeta premajhna in teh stroškov ne bi zmogli. Reakcija šole oziroma učiteljev je bila takojšnja in odločna. Zavzeli so se zanj in uredili štipendijo, saj so bili prepričani, da je za enega najboljših učencev šole pravi greh, če ne bi nadaljeval šolanja.
In tako se je na njegovo srečo tudi zgodilo. Ko se dr. Opara danes tega spominja, pravi, da je to danes najbrž težko razumeti. A motiv nekaj postati je bil izjemno močan. Seveda ga ni bilo treba ne tedaj ne kadarkoli kasneje opozarjati na učenje. Odločitev, da bi postal učitelj, je bila precej nezavedna a kot danes pravi, pravilna. Nadaljevanje je potekalo nekako logično, čeprav je bilo tudi v njegovem življenju veliko stvari povsem naključnih.
Na učiteljišču v Novem mestu je kmalu postal predsednik mladinske organizacije in bil aktiven na mnogih področjih. Tako kot veliko mladih se je tudi dr. Opara med počitnicami udeleževal mladinskih delovnih brigad. Ob eni takšnih prilik - komaj je dopolnil 18 let - ga je poklical k sebi šef partijske organizacije v Novem mestu in mu dejal: «Ti si iz delavske družine, si odličen dijak in delaven. Takšne sprejemamo v partijo.« In tako se je tudi zgodilo. Sam pravi, da je bil sprejem svečan in počutil se je počaščenega.
V	Novem mestu je bila tudi posebna šola in tu je nastala ideja, da bi nadaljeval šolanje na tedanji Pedagoški akademiji v Ljubljani, na oddelku za specialno pedagogiko.V letih življenja in dela v Novem mestu je bil dr. Opara s svojo energijo povsod zraven. Ukvarjal se je s športom, bil aktivist sindikata, sekretar partijske celice v Novem mestu in še in še bi lahko naštevali. Vedoželjen in vedno pripravljen iti naprej se je odločil za izredni študij na Defektološki fakulteti v Zagrebu.
Potem pa nenaden preobrat.
V	časopisu je prebral, da Posebna šola Valdoltra razpisuje mesto ravnatelja. Malo za šalo, malo zares, ali kot bi sam dejal, "vedno moraš iskati nove izzive", je poslal vlogo in že čez par dni dobil odgovor in vljudno povabilo na
razgovor. Bilo je, se danes živo spominja, koncem julija 1967, ko je pravkar dopolnil 27 let. Bilo je zelo vroče, a v Novem mestu, blizu parka Marof, kjer je stanoval, je bilo kljub temu bujno zelenje in trava »kot solata«. Sedel je v svojega fička in jo mahnil proti Valdoltri. Ko se je spuščal po črnoklaskem klancu, ga je šokirala narava - nikjer zelenja. Trava ožgana. Pomislil je, da bi se kar obrnil nazaj. A preblizu je bil cilju, zato je nadaljeval pot.
Tu pa ga je čakalo drugačna Primorska. Zelo lep sprejem, obisk Zavoda za prosvetno pedagoško službo in dogovor, da bi postal njegov sodelavec, svetovalec za posebno šolstvo. Obisk občine Koper. »Tu bo poslej teklo moje življenje«, je bila odločitev dr. Opare kratka in odločna.
Od tu dalje je šlo vse še hitreje in intenzivneje. Skoraj nemogoče je popisati vse, kar se je z njim dogajalo. Leta 1968 je »zaradi širših družbenih interesov« postal ravnatelj tedanjega Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec v Strunjanu. Končal je študij na Defektološki fakulteti v Zagrebu. Postal sodelavec, predavatelj na oddelku za specialno pedagogiko Pedagoške akademije v Ljubljani. Prevzemal je mnoge zelo odgovorne naloge na svojem strokovnem področju v Sloveniji. En mandat je bil tudi predsednik Zveze društev defektologov Jugoslavije.
Kljub veliki angažiranosti je bil zanj vedno največji izziv v strokovnem napredovanju.
V Pragi je pričel s podiplomskim študijem a ga zaradi nejasnosti pri nostri-fikaciji nadaljeval na Defektološki fakulteti v Beogradu.Tu je leta 1987 obranil doktorsko disertacijo. Že naslednje leto pa je bil na ljubljanski univerzi habilitiran za docenta na Pedagoški fakulteti za predmet specialna pedagogika. Od tedaj dalje združuje skoraj nezdružljivo. Uspešno vodi Center za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu,ki je pod njegovim vodstvom postal ugledna institucija, znana tudi izven državnih meja. Z velikim veseljem se posveča svojim študentom na Pedagoški fakulteti, vodi številne strokovne organe, inovacije in projekte v svoji stroki. Objavil je okoli 50 strokovno znanstvenih prispevkov. Končajmo, saj vsega ni mogoče povedati. Za svoje delo je prejel najvišje državno odlikovanje na področju vzgoje in izobraževanja ter odlikovanje predsednika republike.
Kaj pa politika?
Skoraj naglas se zasmeji. «Temu se nisem nikoli kaj dosti posvetil. Vključeval sem se v politiko zgolj zato, ker se kot človek odzivam na vse okrog sebe. Sicer pa o politiki in še zlasti o politikih nimam ravno blestečega mnenja. Na nek način je angažiranje v politiki nezdružljivo z mojo življenjsko filozofijo in mojimi vrednotami. Zame so humanost, medsebojno spoštovanje in upoštevanje najvišje vrednote. Najvišja vrednota je biti dober človek. Dober človek pa si tedaj, ko čutiš zadovoljstvo in srečo, ko nekomu pomagaš. V politiki pa žal ni tega. Politika prej zastruplja medčloveške odnose,« razpreda naš sogovornik svoja razmišljanja.
Ker je razpet med delom v Strunjanu in na Obali ter zadolžitvami v Ljubljani, ga pobaramo, kako doživlja Obalo in ali je kdaj razmišljal, da bi odšel v Ljubljano. »Nikoli. Ljubljana je res dinamično intelektualno, kulturno in siceršnje središče, toda življenje v Ljubljani je povsem drugačno kot pri nas na Obali. V Ljubljani ljudje še v oštarije hodijo z aktovkami in delajo. Pri nas pa se v oštarijah sproščamo in zabavno. Ne, ne. To ni primerljivo. Na Obali je vse bolj prijetno, toplo, mehko, neposredno. Tu se drugače diha. Morje je sok narave. Tu je obzorje široko, brez omejenega horizonta. Tu se diha s polnimi pljuči, široko, svobodno. In tu želim dihati in čutiti to brezmejnost«, zaključi dr. Opara.
Rudi Mraz in Livija Sikur Zorman
Ml MED SEBOJ
čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo
V Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu so učenci, skupaj s tamkajšnjimi zaposlenimi, 19. decembra pripravili novoletno srečanje za krajane in upokojence, ki so bili prej delavci Centra. Srečanje je bilo prisrčno, kar pa je težko opisati z besedami, temveč ga je bilo treba doživeti! Učenci so za povabljene pripravili nastop in darilo: ročni izdelek, voščilnico in bilten. Še posebej so učenci v svojem biltenu udeležencem srečanja v novem letu zaželeli zdravja, sreče, dolgo življenje, dober zaslužek, pa da se ne bi prepirali, ampak da bi bili med sabo prijatelji. Vsem prisrčna hvala za prijeten dan, ki smo ga preživeli v vaši družbi - Sonja Devic.
Pod vodstvom Ivanke Ploj in Ane Jakič je krajevni odbor RK Piran lani decembra pripravil družabno srečanje članov in prijateljev Rdečega križa. V kulturnem programu sta sodelovala vrtec Mornarček iz Pirana in italijanski vrtec La coccinella iz Lucije ter Glasbena šola Piran. Dr. medicine Danica Radulovič je spregovorila o osteoporozi. Krajevni odbor RK Piran se vsem sodelujočim iskreno zahvaljuje. Posebna zahvala velja Italijanski skupnosti G. Tartini Piran za prostore, ki nam jih je dala na razpolago.
Silvani TRENTO iz Parecaga, ki je zaposlena v DROGI Portorož, najlepše iskrene čestitke in izpolnitev tudi še tako skrite želje, pa tudi zelo dobro počutje v novi tovarni DROGA v Izoli, voščijo sodelavke in sodelavci - prijatelji drogovci.
^ 17. januarja je praznoval okroglih 70 let naš dragi Giovani - Ivan SIKUR z Regentove ulice na Moštri nad Piranom. Iz vsega srca mu čestitamo in mu nazdravljamo z »Kol'kor kapljic, tol'ko let« - od vseh, ki ga imamo radi. ^ A Majda BRAGHIERI di Portorose gli auguri effetuosi di buon compleanno (23/2) da parte di tutta la numerosa famiglia, dagli amici ed amiche ed un abbraccio speciale dal nipotino Kristjan!
Bogdan KLEMŠE z Belega Križa slavi svoj rojstni dan 7. februarja. Vse najboljše od vseh domačih in prijateljev!
Prostovoljke in prostovoljci Rdečega križa Piran želijo veliko uspehov jn zdravja Emiliji VUK, ki slavi svoj rojstni dan 30. 1., Mariji BUBIČ, ki praznuje 7.2. ib podpredsedniku RK Piran Jožetu GANTAR-ju, ki slavi 6.2. % II Gruppo filodrammatico »G. Tartini« di Pirano augura tanta salute, suc-cesso e serenita' ad Emilia VUK di Pirano. Specialissimi anche gli auguri del gruppo delle »giovani« speranze!
^ž. Sonja KNEZ iz Vilfanove poti ima rojstni dan 12. februarja. Vse najboljše k rojstnemu dnevu ji iz srca nazdravljajo prijatelji in sosedje. % V družini BARRILE bodo imeli februarja dvakratno veselo praznovanje: Anja bo praznovala 12.2, novo Vincenzo pa bo nazdravil 24.2. Obema najiskrenejše čestitke od vseh njunih domačih. % Na Belem Križu bo praznoval 10. februarja Renato ŠRAML. Vse najboljše, veliko sreče in zdravja od prijateljic in prijateljev. % Tanti auguri per il compleanno a Romano KLOBAS (6/2), Nevia DEBERNARDI (7/2), Angela FLEGO (15/2) da parte di tutti gli altri com-ponenti del coro »G. Tartini« di Pirano.
Na Regentovi ulici nad Piranom slavi svoj 14. rojstni dan Marko KLOBAS (26/1). Veliko sreče in uspehov v šoli mu prisrčno želijo domači in prijatelji.
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
Portorožan se zahvaljuje
Ob deseti obletnici Portorožana, ki je bila v prejšnjem letu, je treba izpostaviti, da imajo zasluge za to, da tako dolgo izhaja (in da je še zmeraj brezplačenl) mnogi, ki ga finančno podpirajo: od podjetij do posameznikov.
Naj se ob tej priložnosti poimensko javno zahvalimo zgolj najzvestejšim podpornikom, kajti za vse, ob vsej dobri volji, ni prostora: na prvem mestu Drogi Portorož (tudi zato, ker žal odhaja), Casinoju Portorož, Splošni plovbi Portorož, Javnemu podjetju Okolje Piran, Turističnemu podjetju Portorož, Hotelom Palace Portorož, Metropol Group Portorož, Hotelom Morje Portorož, pa še Mercator Degro Portorož, Banki Koper, podjetju Belco Portorož, Občini Piran in na koncu a ne nazadnje, Krajevni skupnosti Portorož.
•	Zahvaljujemo se tudi vsem prostovoljnim raznašalcem časopisa, ki ste vsa ta leta pridno skrbeli za njegovo distribucijo, posebej pa še Mitji Jančarju, Vidi in Milanu Timiču, Veroniki Fuks, Albinu Miklavcu, Nadi Pukšič, Silvi Križnik, Sandru Sambiju, Cesarini Smrekar in Majdi Braghieri, Kiri Zorman, Ivanu Sikurju, Ani Jontez Mihevc, družini Orlic, Sonji Devic,... Če pa smo koga pozabili, naj nam, širokega srca kot smo prepričani, da je, odpusti...
•	Prav posebna zahvala pa gre vsem sodelavcem/prostovoljcem, ki pišete, fotografirate itd. za Portorožana. Brez vas bi Portoržana ne bilo! Mnogo se vas je vsa ta leta zvrstilo, a naj izpostavimo najzvestejše: urednika Marka Zormana, urejevalko Livijo Sikur Zorman, Branko Kropič, Mitjo Jančarja, Rudija Mraza, Marjana in Milico Maslo, Valentino in Leona Klemšeta, družino Jovanović, Nado in Jasmino Kozina, Cesarino Smrekar, Dragico Mekiš, Andreja Žnidarčiča, Natalijo Planine, Slavka Gaberca, Andrejo Humar Fatorič, Lidijo Dodig, Sonjo Požar, Sandra Sambija, Borisa Kočevarja..., lahko bi še naštevali, pa bi za objavo vseh morali izdati posebno številko Portorožana!
Če želite prejemati Portorožana po Pošti na vaš dom, ga lahko naročite po telefonu (674-09-47, 674-09-48), po pošti, po e-mailu ks.portoroz@amis.net. Prispevali boste stroške poštnine.
Portorožan za svojih 10 let
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
PORTOROŽANOV POGOVOR
Uvajanje programa prometni tehnik
Pred vsakoletnim informativnim dnevom so dijaki Novinarskega krožka Srednje pomorske šole v Portorožu pripravili intervju z ravnateljem šole, gospodom Francem Uljanom, ki je natrosil kopico zanimivega o informativnem dnevu in seveda o šoli, kar utegne zanimati tudi naše bralce, predvsem še mlajše in njihove starše.
- Kot vsako leto, bo na Srednji pomorski šoli tudi letos potekal informativni dan, ki bo 9. februarja. Kaj je pravzaprav osnovni namen informativnega dne?
Če smo natančnejši, bo letošnji informativni dan potekal v petek, 9., in soboto, 10. februarja. Osnovni namen informativnega dne je osnovnošolcem prikazati in predstaviti vzgojno-izobraževalne programe in pa celotno pedagoško delo šole. Šola namreč omogoča dijakom sistematično pridobivanje in preverjanje znanja, pa razvoj njihovih psihofizičnih sposobnosti. Učno-vzgoj-ni proces omogoča ustvarjalno sodelovanje dijakov, učiteljev in sodelavcev. Pouk posodablja z uvajanjem aktivnejših oblik in metod dela. Dijake seznanijo tudi o vsebini posameznih programov, materialnih pogojih ter organizaciji dela, ki obsegajo: teoretični in praktični pouk ter laboratorijske vaje, delovno prakso za program Plovbni tehnik in Ladijski strojni tehnik, dejavnosti v okviru izbirnih vsebin ter raznovrstne oblike pomoči pri samoi-zobraževanju,...
Bodočim učencem vse to predstavimo tudi na video kasetah, s pomočjo računalnika, z ogledom
specializiranih učilnic. Sodelujejo pa tudi dijaki in profesorji. Učenci, ki jih zanima šolanje na Srednji pomorski šoli spoznajo predvsem moderno računalniško opremo, ki je na naši šoli ne manjka, saj imamo navtični in telekomunikacijski simulator, simulator ladijske strojnice,... Na šoli imamo tudi posebno učilnico za izvajanje laboratorijskih vaj v programu Elektrotehnik-elektronik. Seveda na informativnem dnevu učencem pokažemo in predstavimo tudi bogato knjižnico, telovadnico, organizirano šolsko prehrano in šolsko zobno ambulanto.
-	Kako se je šola pripravila na informativni dan?
Priprave potekajo že dalj časa: pripravili smo posebno publikacijo in zgibanko. Že oktobra smo začeli s promocijo naših izobraževalnih programov v nekaterih regijah v notranjosti Slovenije - Murski Soboti, Novem mestu. V zadnjem času smo naše programe predstavljali na več osnovnih šolah. 9. in 10. februarja bo pač še sklepna predstavitev, pogovori z osnovnošolci in njihovimi starši ter ogled specializiranih učilnic in laboratorijev.
-	Boste učencem ponudili kakšne novosti?
Seveda! Pri letošnjem vpisu se bodo interesenti, ob že znanih programih, lahko odločali še za program Prometni tehnik, ki prav tako traja štiri leta. Prometni tehniki bodo lahko poiskali delo
na področju cestnega, železniškega, pomorskega in celo zračnega prometa ali pa bodo nadaljevali študij na višjih in visokih strokovnih šolah. Za ta novi program smo namenili dva oddelka, seveda, če bo dovolj interesa. Več o novi smeri oziroma o novem programu bomo povedali na samem informativnem dnevu.
- Kaj lahko torej pričakujejo bodoči "pomor* ci"?
Glede na ustrezno opremo in primerno usposobljene kadre na šoli lahko bodoči "pomorci" (in "elektroniki" ter "prometniki") pričakujejo sodoben pouk, ki naj bi jim ponudil dovolj trdne temelje za prakso in morebitni nadaljnji študij ter bogate izvenšolske aktivnosti. Dijaki se bodo srečali tudi z resničnim delom in življenjem po zaključku tretjega letnika, ko bodo izvajali delovno prakso na ladjah trgovske mornarice.
Matej Velušček,
Novinarski krožek Srednje pomorske šole
fr-

is<,-t


m: <:1
Д0
4** ^ . sac e %
-tf.
vjjifefks
фШт: f :r> zW^teг rr'
-^умоезсгсгг-
jraazsizredri §TLöii v ULCMari ^ШгШе ■ta ii promet irštitu"
Ml
rtMapows
informativni dnevi na Visoki šoli za management v Kopru
V petek 9. februarja (ob 10. in 15. uri) in v soboto 10. februarja (ob 10. uri) bodo na Visoki šoli za management v Kopru informativni dnevi za vpis na redni in izredni študij v študijskem letu 2001/2002. Predstavniki šole bodo dijake in druge udeležence seznanili s študijskim programom Management, študenti pa bodo predstavili obštudijs-ke dejavnosti, ki jih na šoli organizira društvo študentov šole - ŠTORM. Dodatni informativni dnevi za izredni študij bodo v aprilu in septembru na sedežu šole in na vseh enotah izrednega študija (Nova Gorica, Škofja Loka. Celje). Točni datumi bodo objavljeni v dnevnem časopisju.
Izvolitev članov senata in dekana visoke šole za management
Akademski zbor Visoke šole za management, ki ga sestavljajo vsi visokošolski učitelji in sodelavci šole, je na ustanovitveni seji ob koncu lanskega decembra izvolil člane senata, v katerem sta (skladno z Zakonom o visokem šolstvu) tudi dva predstavnika študentov šole. Senat je, prav tako na svoji konstitutivni seji, izvolil dekana šole, ki bo naslednji dve leti doc.dr. Cene Bavec.
40 LET FAKULTETE ZA POMORSTVO IN PROMET
Slovenci smo pomorski narod: vsaj delček nas je vedno živelo ob morju. Med Slovenci najdemo tudi dobre pomorščake: že davno so krmarili po morjih, vzdrževali stroje, ki so poganjali ladje in skrbeli za tovor, ki so ga prevažale... Mnogi so se za takšno delo usposobili prav pri nas, v Portorožu, na šoli za pomorstvo in promet, ki se dandanes upravičeno ponaša z nazivom fakulteta. V letu 2000 je šola praznovala častitljivih štirideset let od svoje ustanovitve.
Prvi magisteriji, podeljeni v Slovenski Istri
Tako je bila torej leta 1960 ustanovljena Višja pomorska šola v Piranu, kar se danes šteje za uradni začetek visokega šolstva na Primorskem, kakor tudi začetek današnje Fakultete za pomorstvo in promet. Šola se je leta 1962, ko je bila zgrajena nova šolska stavba, iz Pirana preselila na sedanjo lokacijo v Portorožu. Mejnik za šolo je bilo leto 1975, z njeno vključitvijo med polnopravne članice Univerze v Ljubljani. Leta 1986 se je šola preimenovala v Višjo pomorsko in prometno šolo, leta 1992 pa po zakonu postane Visoka pomorska in prometna šola, dokler se leta 1995 ne preoblikuje v Fakulteto za pomorstvo in promet, z dvema dislociranima centroma za izredni študij v Ljubljani in Celju. V okviru fakultete delujejo še Inštitut za pomorstvo in promet, Inštitut za pogonsko in
Kdo ie kdo
na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu:
Dekan je dr. Stojan Petelin, prodekan za študijske zadeve je dr. Jurij Kolenc, dr. Robert Vodopivec je prodekan za znanstveno raziskovalno delo, prodekan za gospodarsko dejavnost pa je dr. Ivan Smerdu. Predstojnik Oddelka za pomorstvo je mag. Andrej Novak, oddelka za tehnologijo prometa pa dr. Igor Tupac. Predstojniki posameznih kateder so: za pomorstvo mag. Andrej Novak, za tehnologijo prometa dr. Jurij Kolenc, za ekonomsko teorijo, ekonomiko in organizacijo v prometu dr. Milojka Počuča, katedri za informatiko, operacijske raziskave in statistiko je predstojnik dr. Marija Bogataj, za matematične metode, teorijo sistemov in mehaniko v prometu dr. Janez Usenik, katedro za ladijsko in energetsko strojništvo vodi dr. Miran Zgonik, na čelu katedre za ladijsko elektrotehniko in avtomatiko je dr. Mario Valič, predstojnik katedre za zaščito materialov in varstvo okolja je dr. Jadran Faganeli, dr. Marko Pavliha je na čelu katedre za pomorsko in prometno pravo, katedro za tuje jezike pa vodi mag. Dušan Fabe.
Inštitut za pomorstvo in promet vodi dr. Jurij Kolenc, predstojnik Instituta za pogonsko in transportno inženirstvo je dr. Mario Valič, dr. Marija Bogataj pa je predstojnica Centra za raziskavo rizičnih sistemov.
Dr. Stojan Petelin, dekan fakultete
transportno inženirstvo ter Center za raziskave rizičnih sistemov. V jubilejnem leti, letu 2000 so na Fakulteti dobili tudi prve magistre prometnih ved. To so nasploh prvi magisteriji pridobljeni v Slovenski Istri. Svečana podelitev magisterija prometnih ved je bila letos 26. januarja v Hotelu Metropol v Portorožu.
Fakulteta se bo širila...
V Sloveniji, kot deklarirano pomorski državi, ter svetu so potrebe po strokovnjakih s področja pomorstva in prometa precejšnje. Slovenija premore le nekaj doktorjev znanosti s področja prometa, nobenega pa na področju pomorstva.
Prav na področju pomorstva se odpirajo nove možnosti usposabljanja njenih študentov. Na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet so vedno tudi podpirali zamisel o ustanovitvi tretje slovenske univerze. Preden pa jo ustanovimo, je treba zagotovo vedeti, ali bo dovolj močna, da se bo lahko razvijala v okolju nove, združene Evrope in se v njej tudi obdržala. Sicer pa pri nas zanimanje za študij pomorstva in prometa narašča, zato je šola vse bolj prostorsko utesnjena. Fakulteta se že pripravlja na gradnjo nove stavbe, kamor se bo preselil Oddelek za pomorstvo in promet.
Nova stavba pa še zdaleč ne bo zadostila vsem prostorskim potrebam šole. V prihodnje načrtujejo, da bo Fakulteta za pomorstvo in promet prevzela celotno stavbo, torej tudi tisti del, v katerem danes še domuje Srednja pomorska šola (najkasneje do leta 2002, ko naj bi zgradili novo srednješolsko stavbo). Fakulteta potrebuje še nove laboratorije in predavalnice, na sami obali pod šolo pa je predvidena izgradnja objekta za pomorske laboratorije in čolnarno.
Livija Sikur Zorman
26. januarja 2001 je Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož v Hotelu Metropol svečano podelila diplome diplomantom univerzitetnega programa tehnologije promet, visokošolskega strokovnega programa prometa, pomorstva, navti-ke, ladijskega strojništva in prometno energetske tehnike ter prve magisterije, pridobljene v Slovenski Istri.
Naš mesec december - december v občini Piran je bil bogat s prireditvami, posvečenimi prehodu v novo leto in tisočletje, tokrat zares, ki so se zaključile v jutranjih urah 1. januarja 2001. Potekale so vsakodnevno od četrtka 21. decembra v veliko veselje otrok in odraslih. Seveda pa je bil najbolj pričakovan Silvestrski večer. Pričelo se je že popoldan ob 16.h, ko sta se skupaj v avtu pripeljala Božiček, Dedek Mraz in njuno spremstvo (glej sliko). Ob animiranem programu, darilih, bonbonih so se otroci zabavali skupaj z Zoro Mužinič, ki je vodila program. Ob pečenih jabolkih, krompirju in »kroštolami« je čas, posvečen najmlajšim hitro potekel. Sedaj so bili na vrti »ta glavni«. Ob petju Jana Plestenjaka (v prejšnjo številki je bil gost Potrorožanovih strani -op.ured.) in spremljavi skupine Heaven X smo se zavrteli, vrteli, plesali in noreli v norih ritmih do prve prekinitve - t.j. do polnoči, ko je uradno nastopilo novo leto. Pavza namenjena prijetnim »formalnostim«: seveda so ta svečani trenutek nekateri temeljito vadili že mnogo prej - ob stojnicah s pijačo in hrano. Saj veste, vaja dela mojstra in ne bi se spodobilo,da ne veš, da je treba ob polnoči, ko te nagovori sama Županja Pirana ga. Vojka Štular, nazdraviti! S svojim glasom je preglasila pokanje petard in steklenic penečega vina in številnim obiskovalcem mesta, ki so se odločili prav v njem pričakati leto 2001 zaželela vse naj, naj - pa da se bi se v Piranu imeli lepo.
In so se res imeli lepo. Več tisočglava množica (iz vse Slovenije!), ki jo je povezovala želja po zabavi, dobre misli in želje po ljubezni in bogatejši prihodnosti (duševni in materialni) je izžarevala toliko pozitivne energije, da je bilo tudi Tartiniju prevroče, ko je neka lepotica zaplesala striptease ob glasbi Joe Cockera »You can leave your hat on« . Škoda, ker je pozabila na klobuček, sicer bi šla do konca! In
Nastopajoči: Jan Pfestenjak ob spremljavi skupine Heaven X (desni s kitaro je Patrik Vlačič, tudi predsednik KS Lucija), program pa je vodila Zora Mužinič.
tako se je nadaljevalo do uradnega zaključka zabavne prireditve. Uradno bi se naj zabava končala ob 2.00 zjutraj, neuradno pa se je nadaljevala tja do zore in še nekaj dni, tako na trgu, kot po domovih in bližnjih loka-
fk
Pripeljala sta se Božiček (za volanom) in Dedek Mraz s svojim spremstvom...
Žurerji se prisrčno zahvaljujemo: Društvu prijateljev mladih Piran (Mojci Dolšak, Darku Ipavec, Darinki Panger, Tatjani Celarc, Dragici Krasna, Turističnem društvu Piran (Jani Bolčič, Zori Mužinič, Občini Piran, hotelu Tartini, Casinoju Portorož in vsem drugim in dolce in fundo - toplo se priporočamo za naslednje leto! Pa še to
Psihologi so opozarjali na predpraznični sindrom, ki negativno vpliva na počutje in čustva posameznikov. Glas ljudstva je iz govoric razbral, da je bilo na Silvestrovo na Tartinijevem trgu tudi nekaj takih oseb, ki so se zelo nelagodno počutile. Da bi se temu izognili, so se krajani odločili, da se za naslednje silvestrovanje samoor-ganizirajo in osebam, ki se bodo nelagodno počutile, ponudijo strokovno pomoč, tako da bodo lahko z vsemi delile veselje ob veselem dogodku.
Marjan Maslo
VSAK UREDI LOKAL PO SVOJI GLAVI
Letos 10. januarja je bila v Krajevni skupnosti Portorož javna obravnava odloka Zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin v Portorožu, ki jo je vodila članica krajevnega sveta, gospa Jožica ČERNIČ.
Pobudniki spremembe so Hoteli Bernardin, ker so ugotovili, da so - na podlagi zdaj veljavnih dokumentov - mogoče spremembe namembnosti
poslovnih prostorov, ne da bi pri tem Hoteli Bernardin imeli kaj besede. Tako se pestrost ponudbe trgovskih lokalov v bernardinskem kompleksu vse bolj zmanjšuje, saj se vse več poslovnih prostorov spreminja v gostinske lokale (tendenca pa je, da bi jih bilo še več), ki pa jih je na tem območju že dovolj. Da bi uskladili ponudbo poslovnih prostorov s ponudbo hotelskega kompleksa, so predlagali, da bi Hoteli Bernardin po odloku postali obvezni soglasodajalec k spremembi namembnosti dejavnosti v poslovnih prostorih. Večina poslovnih prostorov v turističnem kompleksu Bernardin je bilo namreč prodanih, ker je hotelsko podjetje rabilo denar za naložbe v poso-
dobitev svojih zmogljivosti. Ob tem pa ni bilo postavljenih nobenih konkretnih omejitev za spreminjanje namembnosti poslovnih prostorov.
Sergej GREGORIČ je menil, da bi bilo v interesu kraja, da bi o tem odločala širša skupina ljudi, sicer se lahko zgodi degradacija prostora.
Kar se na primer v Portorožu že dogaja: na primer ureditev gostinskih lokalov v nemediter-anskem slogu (masivne, lesene klopi, ipd...). Ni pomembna le funkcionalnost, ampak tudi izgled! To ni nepomemben detajl! Zdaj se videz pušča v nemar. V centru Portoroža so postavljeni razni »začasni« objekti (npr. tende), ki postajajo stalni. Kar se s poslovnimi prostori dogaja v
kompleksu Bernardina, se dogaja tudi v portoroškem centru. Investira se le v profitne dejavnosti, nič pa v estetiko kraja! Tako je na primer na Bernardinu nedokončano stopnišče, s katerega deževje na promenado prinaša blato... Trendi v turizmu se hitro spreminjajo. To je pač zelo občutljiva panoga, za katero je
treba imeti posluh. Morali bi imeti neke vrste »supervizorja«, ki bi imel vpogled v dogajanje in bi lahko ugotavljal, katere in koliko posameznih trgovskih in gostinskih lokalov kraj sploh potrebuje: pizerij, zlatarn, filigranov... Zdaj pač lahko »plačaš« spremembo v katerokoli namembnost. Ob bernardinskem stopnišču so na primer poslovni prostor spremenili celo v bivalnega. Ureditev gostišča Pristan ob mand-raču je cenena, lesena konstrukcija (vetrolov) ob kompleksu »Stari Jadran« v centru Portoroža
je neprimerna za mediteran... Kdo odloča o videzu? Gospa Nataša UMEK je pojasnila, da je to povsem prepuščeno investitorju. Inštruktorji nimajo pristojnosti, da bi odločali o izgledu, temveč le o formalnostih...
Sergej GREGORIČ je pripomnil, da je bilo včasih je bilo pomembno celo, kakšne stole bodo imeli v lokalu...
Olga LIPUŠČEK se je strinjala, da je sedanja ponudba v poslovnih prostorih na Bernardinu neprimerna. Po njenem nihče tam ne rabi na primer štirih zlatarn... S spremembi, ki jo predlagajo Hoteli Bernardin, ni nobenega zagotovila, da se bo ponudba izboljšala. Da je takšna, so v Hotelih Bernardin pripomogli tudi sami... Povedati bi bilo treba, kaj oz. katere trgovine in dejavnosti so v kompleksu Bernardin potrebne! Gospa Jožica Čer-nič je menila, da bi bilo nujno določiti vrste dejavnosti, ki bi delovale znotraj bernardinskega kom-
pleksa.
Obstoječa namembnost poslovnih prostorov v Turističnem kompleksu Bernardin je neprimerna;
Sprememba 8. člena veljavnega odloka zazidalnega načrta, ki ureja turistični kompleks Bernardin pa ne zagotavlja, da se bo stanje izboljšalo. Zato se predlagano spremembo ne sprejme.
Pobudnikom spremembe dela ZN - Hotelom Bernardin - se predlaga, naj pripravijo seznam dejavnosti, ki bi potekale v poslovnih prostorih znotraj Bernardina (namembnost posameznih poslovnih prostorov), kar naj bo osnova za ponovno javno obravnavo. Predlaga se, naj se o tem ponovno razpravlja v okviru javne obravnave spremembe dela odloka, ki bo urejal gradnjo Morskega parka na Bernardinu (javna razgrnitev bo potekala od 12.1. do 12.2. 2001) in je predvidena 7.2.2001.
Livija Sikur Zorman
BELOKRIŠKA CESTA JE OD OBLASTI IN BOGA POZABUENA
0 Belokriški cesti, že zelo stari prometnici, ki poteka po slemenu belokriškega hriba, v našem časopisu pišemo pogosto: o tem kako neurejena in od oblasti pozabljena je, kako nevarna je predvsem za pešce, brez javne razsvetljave, a hkrati prav privlačna s svojim pogledom na zaliv, od koder se ob primernem vremenu razločno vidi Trst in zasnežene gore v ozadju. Marsikaterega turista, ki vzame pot pod noge, pogled z Belokriške ceste naravnost očara. Enako očarljiva je cesta tudi na svojem spodnjem delu, kjer se razširi pogled na Savudrijo, pa na portoroško marino, do Seče in še čez...
Edina, ki je nedojemljiva za njene čare pa je občinska oblast, ki zanjo ne najde in ne najde denarja. Niti za kakšno malo boljše krpanje ne, kaj šele za kaj več. In seveda zmeraj znova zelo učeno govoriči o tem, da bi bilo portoroški center prometno razbremeniti in vsaj tranzitni promet za Piran speljati po Belokriški cesti. Takšna, kot je, takšne obremenitve ne bi vzdržala (že tako vsa »cveti« od lukenj in vdolbin)! Še najbolj resna se je naša občinska oblast zdela pred kakšnimi petimi leti, ko je celo pripravila resne projekte za prvo fazo rekonstrukcije ceste. Od projektov pa se ni udejanjilo čisto nič, sicer resnici na ljubo, ker je bilo precej pravnih zapletov, ker bi bilo treba odkupiti nekatera zemljišča tik ob cesti, da bi jo lahko nekoliko razširili. Potem pa so vsaka prizadevanja na občini popolnoma zamrla. Pomislite: oblastniki so prenehali celo obljubljati, da bodo Belokriško cesto obnovili, ne v eni, ne v desetih fazah.
In vendar to ni kakšna zakotna vaška pot! Po
INOVATIVNOSTJE MOGOČA PRI VSAKEM DELU
Ni naključje, da je portoroška Droga tako uspešno podjetje, saj se vsa leta trudi hoditi v korak s časom. Tako so v podjetju tudi spoznali, kako pomembna je zanje nenehna inovativnost zaposlenih. Tako so pred letom in pol uvedli »ino-vativno dejavnost«, s katero vzpodbujajo ustvarjalnost med zaposlenimi. Inovativnost je seveda tudi nagrajena. Za drobnejše, koristne predloge prejme delavec 2.000 tolarjev, za pomembnejše pa do skoraj 500.000 tolarjev.
V poldrugem letu so v Drogi od svojih zaposlenih dobili več kot dvesto predlogov za inovacije.
Veliko koristi so inovacije prinesle tudi delovnim pogojem in varovanju okolja. Z uvedbo novih zamisli pa podjetje prihranilo kar 24 milijonov tolarjev, kar - glede na stroške realizacije predlogov (3,5 milijona SOT) - dokazuje tudi ekonomsko upravičenost inovativne dejavnosti. Za leto 2000 so v Drogi konec lanskega leta prvič inovatorjem podelili tudi priznanja. Za najkoristnejši predlog -sprememba v načinu pakiranja čaja v Začimbi - je priznanje prejel Valter Mamilovič. Najizvirnejši predlog je dal Renato Križman, za največje število predlogov (40) pa je priznanje prejel Rado Kocjančič. Drogina najinovativnejša enota je Zlato polje iz Gradišča pri Materiji (med 70 zaposlenimi je rodilo več kot 100 koristnih zamisli).
njej vsak dan hodijo otroci v šolo, po njej se pride na največje pokopališče v občini Piran, po njej se spuščamo v Fieso in nenazadnje tudi v Piran... Morda bo tudi Portorožanom enkrat prekipelo... Za začetek so županji naše občine poslali svoje »Opozorilo na pretečo nevarnost prometa motornih vozil in zahtevek za rešitev tega problema na Belokriški cesti«. In čisto prav imajo. Oblast rekon-
strukcije Belokriške poti namreč še v svoje - sicer papirnate programe - že nekaj let ne uvršča več... Svet Krajevne skupnosti Portorož, ki ima obnovo Belokriške ceste vsako leto znova v svojih programih na prvem mestu, pa je z vse manjšim obsegom pristojnosti, ki jih občina prepušča svojim krajevnim skupnostim, popolnoma nemočen.
Livija Sikur Zorman
Zadeva: Opozorilo na pretečo nevarnost prometa motornih vozil in zahtevek za rešitev tega problema na Belokriški cesti
Prebivalci, ki imamo svoje domove na priključku Belokriške ceste v Portorožu, smo čedalje bolj zaskrbljeni zaradi nevarnosti, ki jo dnevno doživljamo, pri vožnji z motornimi vozili ob dovozu na glavno Belokriško cesto v Portorožu. Prav posebna nevarnost preti zelo povečan promet motornih vozil vsakomur, ki na tem kraju mora peš prečkati to glavno cesto ali pa ob njej pešačiti, saj na tem delu ceste ni za varnost prav nič urejenega.
Ob tej priliki želimo posebno poudariti, da na našem območju živi tudi nekaj stalno in začasno nastanjenih otrok, ki vsak delovni dan hodijo v šolo in vrtec. Zato je naša skrb za rešitev tega problema še toliko bolj opravičena.
V	zadnjem času tudi opažamo vedno hitrejše vožnje, ki kažejo na že pravcato divjanje nekaterih voznikov, ne samo z osebnimi, temveč tudi s tovornimi vozili po Belokriški cesti. Prav zaradi tega je prišlo že večkrat do prometnih nesreč.
Z ozirom na kratko opisano stanje naprošamo zgornji naslov, da v svoji pristojnosti čimprej organizira in nato opravi komisijski ogled tega kraja z namenom, da bi se, po vprašanju varnosti motornega prometa in ljudi le nekaj uredilo.
S tem namenom komisijo že v naprej predlagamo nekaj manjših, vsaj začasno možnih rešitev (glej priloženo situacijo), ki bi se jih v kratkem lahko napravilo in sicer:
-	ustrezno signalizacijo za omejitev hitrosti motornih vozil,
-	označitev prehoda za pešce,
-	ureditev vsaj skromnega pločnika pešcem izza zavarovalne ograje,
-	pogostejša policijska kontrola in meritev hitrosti vozil.
V	upanju, da boste obravnavani problem čimprej rešili, se vam zahvaljujemo in vas pozdravljamo. v
Krajani
VAJE KOMUNIKACIJE, REŠEVANJA IN PREŽIVETJA
Najbrž se je marsikdo v predbožičnem času, lanskega 20.decembra zgodaj popoldan vprašal, kaj se dogaja v Portoroškem zalivu. Srednja pomorska šola je namreč organizirala vaje pomorske komunikacije v stiski ter vaje reševanja in preživetja na morju. Vajo, ki je del rednega praktičnega izobraževanja, je vodil kape-tan in učitelj pomorskih predmetov Rok Sorta, sodelovali pa so še kapetan Marijan Tončič ter osem dijakov. Okoli devetdeset dijakov s študenti - pomorščaki na izobraževanju - si je skupaj s pomorsko policijo in upravo za pomorstvo (kapetanijo) vajo ogledalo na plovilih. Bili so uspešni pri vaji reševanja ljudi iz morja s pomočjo novega hitrega reševalnega čolna ter posebne mreže za reševanje ponesrečencev. S posebno okolju neškodljivo barvo so označili mesto nesreče, da bi bilo vidno tudi iz zraka: sprožili so plavajoče dimne signale oranžne barve, ročne bakle rdeče barve ter rakete s padalom rdeče barve. Ta komunikacijska sredstva uporabljajo le za opozarjanje na nesrečo na morju in so del obvezne ladijske opreme. Na koncu so preizkusili tudi raketni metalec vrvi, ki ga uporabljajo za povezavo med plovili v stiski ali za vleko. Seveda si je bilo za vajo potrebno pridobiti tudi dovoljenje Uprave za pomorstvo, ki je o tem obvestila še druge uporabnike morja.
Čeprav so različne vaje na morju dokaj pogoste, pa je bila tokratna največja vaja iz pirotehnike, ki jo je kdaj pripravila srednja pomorska šola. Za naslednje šolsko leto pa že razmišljajo o podobni nočni vaji.
R.S.
Vodja izlova cipljev je Zlatko Novogradec
PIRAN PIRANU
RIBIČI ŽE NA PREŽI ZA CIPUI
Tudi ob letošnjem izlovu cipljev v portoroškem ribolovnem rezervatu ni šlo brez pretresov. Zapletlo se je na sestanku v portoroški krajevni skupnosti -sklical ga je Zlatko Novogradec, vodja letošnjega izlova -, ko so ribiči podpisovali individualne dogovore o skupnem izlovu.
Dogovor je podpisalo okrog 50 ribičev, medtem ko 20 ribičev, zbranih okrog Iva Žiga, tega ni storilo. Ti namreč trdijo, da z mrežo plavarico, ki jo bo uporabila izbrana skupina, rib ni mogoče loviti na krajevno značilen način. Zaradi določenih značilnosti same mreže ter pri stiskanju in vleki mreže bi naj v morju nastajala velika in dolgoročna škoda. Zato zatrjujejo, da edina mreža trata edina ustreza razpisnim zahtevam. Državo so odbodolžili, da s tem, ko je dovolila izlov z mrežo plavarico, krši zakonodajo. Sestanka se je udeležil tudi svetovalec vlade dr.Franc Potočnik, ki jezagotovil, da je ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gospodarstvo letošnji natečaj za izlov cipljev razpisalo po podrobni preučitvi zakonodaje, in sicer s pomočjo pravne službe in drugih strokovnjakov. Na očitke glede mreže, se je oglasil tudi Novogradec, ki je dejal, da tudi mreža Žigove skupine ni trata, kot sami zatrjujejo. Pri izlovu z njo so namreč potrebni potapljači, ki v morju mrežo združujejo, česar razpis nikoli ni dovoljeval. Žigova skupina je napovedala pritožbo na upravno
Novogradec je medtem uspel organizirati svojo skupino. Ribiči so ciplje že opazili, vendar se zaradi še vedno previsoke temperature morja ne združujejo v še večje jate. Idealna temperatura morja je 7-8 stopinj Celzija. Izlov traja do 1.marca, v tem obdobju je dovoljen trikratni izlov cipljev ter dodatno še dvakratni izlov spremljajočih rib.
Andrej Žnidarčič
Parkirnina
Z novim sklepom je decembra lani županja naše občine odločila tudi nove cene parkiranja, ki veljajo od začetka decembra dalje. Na velikem parkirišču pred Piranom je treba zdaj za uro parkiranja odšteti 130 tolarjev (prej 110 SIT). Parkiranje nad 11 ur se šteje kot celodnevno, stane pa 1400 tolarjev (pred 1200). Prebivalci s stalnim bivališčem v občini Piran in zaposleni v mestu Piran lahko še naprej parkirajo po stari ceni -za 300 tolarjev na mesec, tisti, ki so lastniki nepremičnin v mestu pa morajo na mesec odšteti 8.000 SIT (prej 7.500 SIT). Tudi cena parkiranja v ožjem delu mesta ostaja za njegove stalne prebivalce nespremenjena (2.000 SIT). Povišala pa se je za pravne osebe in samostojne podjetnike s sedežem oziroma z dejavnostjo v mestnem jedru: v zimskem obdobju je zdaj parkiranje 6.500, v poletnem pa 13.000 tolarjev. Cena za invalide s prebivališčem v naši občini (80% ali vsaj 60% okvaro spodnjih okončin) ostaja 1.000 tolarjev mesečno. Zvišala se je tudi vrednost točke za določitev parkirnine na Tartinijevem trgu (od 120 na 150 SIT), za dostavo blaga po 9. uri pa je treba na uro odšteti kar 1.000 tolarjev.
Cene v Portorožu pa so naslednje: ura parkiranja (največ 10 ur) stane obiskovalca 50 tolarjev, dnevno parkiranje (več kot 10 ur) 500 SIT, če boste vozilo parkirali sredi Portoroža teden dni vas bo stalo 2.000 tolarjev, mesečni pavšal za parkiranje pa je 4.000 tolarjev. Glede na to da v obdobju izven turistične sezone ni hudega pritiska na parkirišča v portoroškem centru, se marsikdo sprašuje o smiselnosti pobiranja parkirnine.
ČE MOJE PISANJE JEZI OBČINSKE POLITIKE, TAKO KOT NJIHOVE ODLOČITVE O USODI PIRANA JEZE MENE, JIM ODPUŠČAM.
Cvetje, naj bo še tako lepo, ne prežene sivih misli človeka, ki ga zapušča mladost in pred zaprtimi vrati trgovine z belo tehniko »SOČA«, bere obvestilo o tem, da se je trgovina preselila v Lucijo.
Avta nima, noge so polne bolečin in do trgovine je daleč. Kako do žarnice
Porečete, da se danes žarnice dobe v vsaki trafiki. Da. Toda ne vse in potrebe so različne. Tudi ribe, pa naj bodo še tako zalite z vinom, ne vrnejo že davno izgubljenega nasmeha. Tudi trgovina »SOČA« na glavnem piranskem trgu je že davno zaprla vrata. Spodnje perilo pa se v trafiki ne dobi. Smrtniki smo tako ostali tudi brez...
Bonboni so ostali v grlu.
Garažna hiša je postala pravljica o JARI KAČI in STEKLENEM POLŽU.
Koliko papirnato zastekljenih izložb je zrlo na novoletni večer v sprehajalce, ki so po petardno ozvočenem Piranu hoteli zaznati utrip novega tisočletja?!
Pripravlja se nov papirnati dekor za izložbe trgovin našega mesta, ki se bodo zaprle. Največ se govori o lekarni, o banki..., ki bodo naslednje zapustile staro mesto.
Bodočnost?
Tisti someščani, ki so že v penziji, bodo morali počasi zaživeti takole: Vstajanje ob šestih. Zajtrk in odhod do taksija, ki jih bo odpeljal do Lucije, kjer bodo kupili vse potrebno, obiskali zdravnika, pa banko...
Lucija, bodoči Trst za meščane Pirana, kajti v Piranu se boš lahko samo še napil, kupil petarde in, ko boš vse popokal, odšel k župniku in se spovedal.
Najbolj turistična občina.
Dajte no!
Najbolj avanturistična občina.
Občina, ki ji krajani niso mar, vsaj piranski in liminjanski (pa še kateri) ne.
Nekaj jih je še, ki verjamejo v pravljice a tudi te bomo kmalu prešteli na prste.
Oni dan sem se vračal s sprehoda po ulicah našega mesta in naletel na znanca, ki ga poznam kot umirjenega človeka. Ob pozdravu, kako kaj sosed, je dobesedno izbruhnil. Vrag pocitraj občino, pasje kakce... Zdel se mi je kot potoček čiste studenčnice, ki ne najde poti.
Začuden sem za hip postal, potem sem se pridušal tudi sam. Kdaj bo konec te igre z nami.
Bo občina prisluhnila prebivalcem PIRANA?
Za tiste, ki mislite enako - Rudi Mraz
2001 - mednarodno leto prostovojstva:
Učimo se prostovoljstva
Leto 2001 je posvečeno prostovoljnemu delu in prostovoljcem in je torej razglašeno za Mednarodno leto prostovoljstva. Tudi pri nas, v naši občini postaja vse močnejša potreba po ozaveščanju in razvijanju prostovoljnega dela na najrazličnejših področjih. Mnogi posamezniki, društva in organizacije že delujejo v tej smeri.
Da bi pridobili nova znanja s področja prostovoljstva, izmenjali izkušnje in obogatili prizadevanja, so v vrtcu Mornarček Piran januarja letos pričeli s študijskim krožkom z naslovom »Kako postati prostovoljec«, ki poteka kot neformalna oblika izobraževanja odraslih v okviru Andragoškega centra Slovenije. Prvega srečanja, na katerega so bile vabljene vse institucije in posamezniki, ki se že ukvarjajo s kakršnokoli obliko prostovoljstva, se je udeležilo dvanajst tistih, ki jih prostovoljstvo zanima. Vabilu so se odzvali predstavniki Društva prijateljev mladine Piran, OŠ Cirila Kosmača Piran, Rdečega križa Piran, Društva invalidov, Gimnazije Piran, Hortikulturnega in Planinskega društva, Občine Piran, Centra za socialno delo, Vrtca Mornarček Piran, piranskega Studia galerija Gasspar in krajanka iz Lucije. Prvo srečanje je bilo povod za seznanitev z načinom učenja in dela študijskih krožkov, oblikovali pa so tudi okvirni program delovanja. Bilo je izpostavljenih več dilem, o katerih bo že na naslednjem srečanju pomagal udeležencem krožka razmišljati strokovnjak Slovenske filantropije. Izobraževalni cilji, ki so ji oblikovali zbrani v študijskem krožku Kako postati prostovoljec, se nanašajo na spoznavanje in pomen družbeno organiziranega prostovoljstva: oblike, načini, področja in možnosti prostovoljnega delovanja, vloga mentorja, pridobivanje finančnih sredstev, novih prostovoljcev, kako uspešno delovati kot prostovoljec, izmenjava izkušenj (tako dobrih kot slabih), vrednotenje prostovoljnega dela in kako ostati uspešen prostovoljec.
Akcijski cilj prizadevanj in učenja študijskega krožka o prostovoljstvu pa je želja povezati in združiti moči vseh, ki na kakršenkoli način podarjajo vsaj delček svojega časa, energije in sposobnosti za dobrobit drugih, s čemer želijo prispevati h kakovosti vsakodnevnega življenja na osnovi solidarnosti. Vodja študijskega krožka, ki je steklo na začetku tega leta, posvečenega prostovoljstvu, je Natalija Planine.
z odhodom Droge se selijo tudi številni krvodajalci
Ni naključje, da je veliko dežel zbiranje krvi v zdravstvene namene uredilo tako, da so z javnim pooblastilom, zakonom ali pogodbo - krvodajalsko dejavnost prepustile nacionalnim društvom Rdečega križa. Odločitev, da človek sočloveku pomaga z darovanjem dela samega sebe, je največje človekoljubno dejanje. Krvodajalstvo pa je največje solidarnostno gibanje. Za mnoge, ki jih prizadenejo različne bolezni, nesreče in poškodbe predstavlja kri edino rešitev, česar se po svetu zavedajo milijoni krvodajalcev, ki se udeležujejo krvodajalskih akcij ali se posamično odzivajo v primeru povečanih potreb. Vsi ti krvodajalci so lahko ponosni, da sodelujejo v največjem humanitarnem projektu, ki ga premore človeštvo in ki ga vodijo plemenita načela: prostovoljnost, brezplačnost,
humanost in anonimnost.
Seznam krvodajalcev, zaposlenih v podjetju Droga Portorož (v oklepaju je navedeno število darovanj krvi): Karmen Altin (8), Danica Barborič (6), Leopold Batič (18), Joško Batista
(13),	Jožica Bernetič (18), Marijan Blaško (15), Silvana Bonin (11), Majda Božič (8), Ksenija Božič (3), Roket Cafuta (10), Smiljana Cerič (7), Irena Cerkvenik (17), Stjepan Ciceli (12), Nevijo Cimerman (2), Ljubica Činkl (18), Peter Čurič (42), Nataša Debernardi (5), Drago Dušic (7), Darko Ekselenski (19), Nikolaj Faganel (69), Fiorela Fajt (14), Darja Fonda (21), Rikardo Gei (25), Ondina Gei (9), Marjan Gorela (19), Marija Gorela (22), Klavdij Gorela (17), Marinela Gorela (17), Edvard Grgurevič (5), Silvo Grižon (12), Alan Horvat (5), Tomaž Hribar (10), Ivan Hrvatin (16), Marija Jakac (17), Doris Klabot (5), Nada Kobal (24), Patricija Koljevina (14), Valentin Končan (12), Ingrid Košir (14), Gregor Kovačič (11), Vesna Kozlovič (15), Alenka Kublk (14), Sandra Lah
(14),	Mateja Lazič (15), Robert Lipovšek (55), Iztok Luznik (22), Jadranka Magazin (6), Sonja Makorič (14), Sadro Markovič (1), Branko Marušič (6), Marija Mekiš (42), Miki Milovanovič (3), Sead Mulalič (8), Janko Novak (113), Ivan Pavlovič (23), Maruša Pečnik (13), Katja Pevc (15), Marija Prodan (6), Vesna Radovac (29), Lorelej Reja (32), Jadran Rusjan (9), Berto Ruzzier (44), Klavdij Schiulaz (16), Barbara Stepančič (6), Silva Suban (16), Marcela Ukovič (34), Bogdan Valenčič (1), Rasim Vilic (10), Slavka Vincelj (23), Severina Vogrič (20), Urška Vojvoda (6), Peter Vuk (16), Marija Vuk (16), Eržika Zelič (6), Nada Zetto (20), Rozana Zimerman (19), Fiorella Zudič (17), Nevia Zudič (17), Vlasta Žetko (6).
In zakaj tak uvod? Da boste, spoštovane bralke in bralci, razumeli, zakaj tokrat, ko pišemo o krvodajalstvu, posebej izpostavljamo portoroško podjetje Droga, sodobno, moderno, uspešno družbo z nadpovprečno dobrimi poslovnimi rezultati, kjer pa niso pozabili na človekoljubje. Dokaz so številni krvodajalci, zaposleni prav v Drogi! Naj za ilustracijo le povemo, da so Drogini krvodajalci na rednih in izrednih krvodajalskih akcijah zbrali od 71 do 76 litrov krvi na leto. In če bi vse te litre darovane krvi pomnožili z mnogim številom let ali celo z več desetletji, vse odkar krvodajalci iz Droge dajejo svojo kri, bi dobili zares vzpodbudne številke! In vse to kaže na kontinuiteto in celo rast števila krvodajalcev med zaposlenimi v uspešnem portoroškem podjetju. Najbrž se bo marsikatera bralka ali bralec spraševal, zakaj navajamo vse te podatke. Seveda ne naključno: s preselitvijo Droge v sosednjo občino Izola ne bo naša občina izgubila le gospodarsko močnega podjetja, temveč tudi Drogine krvodajalce - 81 jih je ki jih bodo odslej vodili v evidencah izolske občine oziroma njenega Rdečega križa, ki jih bo tudi pozival k krvodajalskim akcijam, jih odlikoval (razen tiste, ki se bodo izrecno opredelili, da ostanejo pod okriljem piranskega Rdečega križa, kar pa bodo vsakokrat ob darovanju krvi povedali na Oddelku za transfuziologi-jo pri Splošni bolnišnici v Izoli).
Zdaj, ko se krvodajalci, zaposleni v Drogi, selite iz naše občine, je priložnost za javno zahvalo, ker ste vsa ta leta znali prisluhniti potrebam soljudi v stiski, ker ste gojili človečnost in rahločutnost in niste dopustili, da bi potrošnl materializem ali vaše osebne materialne stiske otopele vašo plemenitost.
Valentina Klemše
Na šoli v Piranu seminar o prostovoljstvu in solidarnosti
Še pred iztekom preteklega leta so imeli na osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu seminar za mentorje in koordinatorje UNESCO ASP net šol (kamor je seveda vključena tudi piranska šola, ki je organizirala nacionalna koordinatorica Alenka Aškerc Mikeln (tudi ravnateljica OŠ v Piranu), na katerem so obravnavali mednarodno leto prostovoljstva in solidarnosti. Tej nalogi bodo vse članice UNESCO posvetile v tem letu večino svojih aktivnosti. Predsednica društva Slovenska filantropija dr. Anica Mikuš Kos je v svojem predavanju udeležence seminarja seznanila z delovanjem nevladnih organizacij med katere sodi tudi Slovenska filantropija. Posebej je predstavila osnovne oblike - družinska, sosedska in državna - solidarnosti in opozorila na pomen družbeno organiziranega prostovoljstva. Podrobno je opredelila kaj vse sodi v prostovoljno delo, na kakšne načine se lahko prostovoljci aktivno vključujejo in na katerih področjih lahk0 delujejo	Na|a|jja p|aninc
Januar 20011
i- l(1fr vtrtrtrefflVrfffld^^Mtftfft"
UTRINKI S SREDNJE POMORSKE ŠOLE
V Srednji pomorski šoli v Portorožu so, kot je ob koncu leta navada naredili
*	Začetek je bil kar uspešen s prireditvijo tradicionalnega Neptunovega krsta, ki je privabila precej turistov, staršev in drugih radovednežev na prizorišča v Portorožu in Piranu.
*	Potem je kmalu zavladal običajni šolski ritem: zgodnje jutranje vstajanje, bolj ali manj dolge, zanimive ali dolgočasne, prijetne ali zoprne učne ure, težko pričakovanje odzvonjenja zadnje ure, pa potem doma naloge, učenje... in tako iz dneva v dan.
*	Da pa ne bi sedeli samo v učilnicah, so učitelji svoje dijake popeljali na ekskurzije. "Elektroniki" so si ogledali ljubljanski sejem elektronike in poleg tega še kulturnozgodovinske znamenitosti našega glavnega mesta. "Pomorščaki" pa so si izbrali Pulj, njegove lepote, predvsem pa ladjedelnico Uljanik.
*	Narave in svežega zraka so se kar dodobra naužili na športnem dnevu, ko so "grizli" in se potili na pohodu na Slavnik.
*	Komur ni dovolj športni dan, jutranje tekanje za avtobusom zaradi poznega zapuščanja tople postelje, rokoborbe s sošolci in kar je še podobnih športnih veščin, si lahko da duška v nogometnem, košarkaškem in rokometnem krožku, najboljši pa tekmujejo v srednješolski ligi (žal ne preveč uspešno).
Bolj umirjeni so dejavni v šahovskem krožku, kar precej "elektronikov" pa najbolj zanima delo v računalniškem krožku.
Težko bi si predstavljali pomorsko šolo brez veslanja. Ta dejavnost je tesno povezana z naravo pomorskega poklica. Izbranci, ekipa močnih in vztrajnih veslačev, marljivo trenirajo in nastopajo na tekmovanjih z drugimi pomorskimi šolami. Letos je ekipa precej pomlajena, a so kljub temu uspešno nastopili v Trstu, Portorožu in nemškem Bremnu.
* Brez kulture ne gre in tudi ta dejavnost je na pomorski šoli kar pestra. V Avditoriju so si ogledali ameriški film Vihar vseh viharjev. Posamezni dijaki so nastopili na proslavah, npr. ob obletnici prekomorskih brigad v Portorožu, na komemoraciji ZB v Luciji; pripravili so krajši kulturni program ob otvoritvi kabineta za fitnes, pred božično - novoletnimi prazniki pa zabavno prireditev. Ob 200- letnici rojstva Franceta Prešerna so po vseh razredih pripravili različne dejavnosti (pogovori, govorni nastopi, referati, naloge, razstave, ogled video filma ipd.). Pohvaliti je treba ekipo dijakov, ki je na kvizu o poznavanju življenja in dela našega največjega pesnika, ki ga je za vse primorske srednje šole organiziral Radio Koper, dosegla drugo mesto.
In kaj pa je (še) novega na šoli? Vsako leto je nekaj novosti. Lahko se pohvalimo z novim kabinetom za fitnes, kar je popestrilo pouk telesne vzgoje. Bodoči pomorščaki pa so se razveselili novega motornega čolna, ki bo obogatil pouk strokovnih predmetov.
Še nekaj. Za novo šolsko leto (2001/2002) se bodo novinci lahko vpiso-
Dean Delgiusto, dijak 2 letnika, kot odličen glasbenik pogosto nastopa na šolskih proslavah. Posnetek je s kviza Radia Koper.
manjšo inventuro za dogajanje na šoli v prvi polovici šolskega leta.
vali v novi učni program -prometni tehnik -, ki jim bo odprl pot do zaposlitve v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prometu.
Tako, to je nekaj utrinkov iz pomorske šole. Kmalu se bomo spet oglasili na straneh Portorožana, ki izhaja v kraju našega šolanja, saj si želimo, da bi bili krajani Portoroža čim bolje seznanjeni z življenjem in delom šole. Ob koncu -upamo, da ni prepozno -vsem	bralcem
Portorožana želimo veliko srečnih dni v letu 2001.
Za člane novinarskega in literarnega krožka je zapisal: Aljoša Vidmar
Ekipa dijakov Srednje pomorske šole na kvizu Radia Koper ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna.

Januar 2001
S PORTOROŽANOM V TRETJE TISOČLETJE
CIVILNO NOVINARSTVO KOT IZZIV
Politiki (VLADA) in novinarji (MEDIJI) imajo veliko skupnega. Delujejo v javnosti in medsebojno tekmujejo za privrženost prebivalstva (za ene smo vollief jn davkoplačevalci, za druge pa uporabniki njihovih storitev). Medtem, ko VLADA z oblikovanjem in sprejemom zakonodaje, predpisov, itd. skozi sistem državne in lokalne uprave uokvirja pogoje za naše delovanje in življenje, pa MEDIJI s svojim delom preverjajo verodostojnost dela VLADE, predvsem v smislu zaščite demokratičnih pridobitev družbe.
Pomen verodostojnosti za VLADO in za MEDIJE
Brez verodostojnosti VLADA v demokratični družbi ne more delovati v smislu avtoritete, ki izhaja »od ljudi, z ljudmi in za ljudi«. Tako tudi MEDIJI, ki nimajo verodostojnosti pri uporabnikih, ne morejo izvajati svojega poslanstva v odnosu do VLADE.
f
Stanje na področju MEDIJEV
Raziskave v tujini (žal nimamo podatkov za Slovenijo) so ugotovile, da MEDIJI izgubljajo svoje uporabnike na vseh medijskih področjih. Predvsem pa je pomembna ugotovitev, da MEDIJI izgubljajo verodostojnost pri uporabnikih.
Ugotovili so:
•	zabrisana je ločnica med komentarji in novico,
•	zabrisana je ločnica med družabnim dogodkom in novico, pomembno za javnost,
•	novice vsebujejo veliko netočnih informacij in slovničnih napak,
•	MEDIJI nimajo stika z uporabniki,
•	novinarji so motivirani predvsem s komercialnimi interesi, kar se odraža v obliki senzacij, ki to niso. in še:
•	da MEDIJI zlorabljajo svoje pravice (porast za 15 % glede na leto 1997),
•	da MEDIJI ne ščitijo demokracije (padec za 9 % glede na leto 1985),
itd...
Vloga in načini dela novinarjev
Novinarjem je priznana vloga pri oblikovanju
javnega mnenja. Posledično to pomeni, da če novinarji svojo vlogo slabo opravljajo, tudi mi državljani slabo opravljamo svojo državljansko vlogo. Stile pisanja novinarjev v prispodobi primerjajo z lastnostmi psov. Predvidevam da zato, ker je pes najboljši človekov prijatelj.
Tako jih po stilu pisanja razvrščajo v:
•	naročeni pes (lap dog), ki se z dobrikanjem na levo in desno poteguje za oglasni denar,
•	napadalni pes (attack dog), ki zagrize v žrtev, nepremišljeno izpljune krvavo zgodbo v medijih in se dela zelo, zelo neumnega, ko ugotovi, da je zmrcvaril nedolžno osebo,
•	pes čuvaj (watchdog), ki je edini poklican, da kritizira javne osebnosti in ugotavlja njihovo moral-no-politično verodostojnost in primernost,
•	pes vodnik (guide dog), ki ne piše samo o dogodkih, temveč se zavzema, da z informacijami pomaga prebivalcem pri njihovem delu in vlogi v lokalni skupnosti. Izziva prebivalce k aktivnemu sodelovanju pri reševanju problemov lokalne skupnosti. Člane lokalne skupnosti ne obravnava kot gledalce-opazovalce, temveč kot sodelujoče pri reševanju problemov v lokalni skupnosti,
•	vlečni pes (sled dog), ki ne idealizira vloge prebivalcev, temveč jih poziva na resno delo v lokalni skupnosti,
•	mrtev pes (dead dog), ki se loteva zelo zahtevnih projektov, porabi veliko časa in denarja, za raziskave. Ko pa zaključi s svojim delom, ugotovi, da je problem, ki ga je želel rešiti, neaktualen in za javnost nezanimiv.
Civilno novinarstvo
Cilj civilnega novinarstva je objava novic, ki podučujejo o pomembnih vprašanjih in o tekočih dogodkih, pomembnih za lokalno skupnost, spodbujajo skupnost k dialogu in povezujejo skupnost pri aktivnostih, za skupnost pomembnih. Pomemben je tudi dejavnik osveščanja skupnosti za prevzemanje odgovornosti za razvoj demokratičnih odnosov v družbi.
Poslanstvo civilnega novinarstva je tako oblikovanje novic, ki motivira skupnost k premišljenim skupnim akcijam, ki prispevajo k razvoju lokalne skupnosti.
Kako je predstavljena novica v civilnem novinarstvu?
Novinarji definirajo novico kot konflikt med dvemi različnimi interesi.
Novica v civilnem novinarstvu mora biti pripravljena tako, da omogoča vrednotenje novice same. Kaj je dobro, kaj je slabo, v čem je bistvo
spora, v čem je bistvo sporazuma, kaj je bilo narejenega dobrega, kje in kako neko zadevo uspešneje vodimo, itd.
Temu sledi:
•	preoblikovanje sporočil tako, da je povezano z lokalnim okoljem,
•	uravnovešeno poročanje o dogodku, vsak sodelujoči ima možnost predstaviti svoj pogled na dogodke,
•	omogočiti prebivalcem aktivnejše sodelovanje pri oblikovanju novic,
•	razvijati nove oblike sodelovanja med
novinarji in krajani,
Prednosti civilnega novinarstva:
Prednosti za lokalno skupnost:
•	aktivno vključevanje krajanov v reševanje težav v lokalni skupnosti,
•	izobraževanje krajanov o njihovih pravicah in dolžnostih prispeva k učinkovitejšemu dialogu z lokalno oblastjo,
•	veča se interes krajanov do vključevanja v različne oblike sodelovanja med krajani samimi, itd.
Januar 200lj
.. .... , . ..птитг, - ■"*J1
Kdo žonglira z javnostjo? Novinarji ali politiki?
Prednosti za novinarje (lokalne MEDIJE):
•	pristnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo,
•	objektivnejše poročanje o lokalnih zadevah,
•	vpeljava inovacij pri zbiranju informacij in posredovanju novic v MEDIJIH,
•	oblikovanje okolja, ki podpira obstoj lokalnega medija, itd.
Civilno novinarstvo je pristop, ki žanje velike uspehe v tujini na
področju lokalnih MEDIJEV.
Vsekakor je to zahteven pristop za novinarja, toda izkušnje v tujini kažejo, da je to način, ki vrača medijem ugled v javnosti in ima zelo pomembno vlogo pri razvoju in utrjevanju demokratičnih odnosov v družbi.
P.S.
Civilno novinarstvo je vsekakor eden od pristopov, ki bi bil primeren za Portorožana. Dopisniki Portorožana nismo profesionalni novinarji. Lahko pa bi bili inovatorji na področju lokalnih medijev.
Lep pozdrav,
Marjan Maslo
"Priden krokodilček, ne griži novinarja!"
ERIN BROKOVICH SE PREDSTAVI (BELOKRIŠKA PRAVDA SE NADALJUJE)
Potem ko je Okrožno sodišče v Kopru 22.11.ZOOOsodni postopek za odstranitev srednjevalovnega oddajnika, zaključilo z dokazovanjem ter zaključilo glavno obravnavo, smo krajani v pričakovanju sodne odločitve, izvedeli, da so pravni zastopniki nepričakovano dobili vabilo na ponovni narok za glavno obravnavo.
Za osvežitev spomina naj navedemo, da je na zadnji obravnavi izvedenka potrdila, da elektromagnetno sevanje na Belem Križu presega dovoljene meje.
Razlog ponovnega odprtja glavne obravnave je bil v tem, ker je tožena stranka - RTV Slovenija -že po končani obravnavi ponovno sama opravila meritve (kot že nekajkrat prej), ter s svojimi ugotovitvami »seznanila« omenjenega izvedenca sodni zadevi, to je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ), da so njihove meritve napačne. Prepričevanje RTV Slovenija je bilo, kot kaže, tako učinkovito, da je izvedenski inštitut, da je SIQ sodišče pismeno seznanil, da aparati, s katerimi so merili sevanje, niso primerni. Ne ustrezajo pa zato, kot so dobesedno zapisali, »zaradi sevanja srednjevalovnega oddajnika« (!?!). Ob tem jih ni motilo dejstvo, da je izvedenka na obravnavi dne 22.11.2000 na posebno vprašanje o ustreznosti merilnega aparata, izrecno zatrdila, da je navedeni aparat primeren za tovrstne meritve, kakor tudi, da je bil pred meritvami kalibriran.
Ob tem je še zanimivo dejstvo, da SIQ, kljub izrecni zahtevi, ni hotel posredovati na vpogled certifikata skladnosti za merilni inštrument (gre za merilni aparat znamke Hewlet Packard - HP), ki dokazuje primernost ali neprimernost aparata.
Nadaljnje zanimivo je tudi, da je pooblaščeni predstavnik znamke HP, družba Avektis d.o.o., potrdila, da aparati, s katerimi so bile opravljene meritve, ustrezajo za merjenje elektromagnetnega sevanja. Zaključek bi verjetno
lahko bil, da so opravljene meritve, vsaj kar se tiče aparata, vendarle lahko verodostojne!
Iz navedenih dejstev sledi vrsto vprašanj in domnev. Domneva je, da je RTV Slovenija grobo zlorabila pravice iz sodnega postopka, ker je po končani sodni obravnavi nedopustno vplivala na izvedensko organizacijo.
Očitno je tudi, da je SIQ s svojo naknadno izjavo zavajal oziroma goljufal sodišče o opravljenih meritvah, posebej še s trditvijo, da aparat ni ustrezen, čeprav s tovrstnimi aparati opravljajo meritve sevanja po celi Sloveniji, v glavnem po naročilu MOBITELA. Na žalost sodišče takšno ravnanje izvedenske organizacije in RTV Slovenija ni kaznovalo, s čemer je s tem porušeno zaupanje v poštenost in nepristranskost sodnega postopka.
SIQ je ena najpomembnejših znanstvenih avtoritet na področju znanosti v Sloveniji, saj gre za javni zavod Republike Slovenije, ki ima javna pooblastila ter med drugimi podeljuje certifikate ISO 9001. Ob tem se nehote postavi še eno vprašanje: koliko bodo morebitne nadaljnje meritve nekih tretjih inštitutov lahko zares nepristranske in objektivne, če pa je možno tako brezobzirno, neprikrito in nekaznovano vplivati na izide rezultatov.
Dejstvo je, da ob takem ravnanju ni porušeno le zaupanje v verodostojnost znanstvenih ustanov, pač pa je, kar je dosti huje, porušeno tudi zaupan-
je v neodvisnost sodnih ustanov.
Livija Sikur Zorman
Misel iz zgodovinske ropotarnice:
Nesmiselno bi se bilo namesto bodočih generacij ukvarjati z vprašanji, ki jih bo treba v prihodnje reševati. Zagotovo bodo to one same bolje naredile, kot lahko mi danes naredimo namesto njih.
Edvard Kardelj v referatu na VII. kongresu ZKJ.
KONFERENCA ZA EVROPSKO LETO JEZIKOV NA BERNARDINU
Svet Evrope ki skupaj z Evropsko unijo leto 2001 proglasil za Evropsko leto jezikov. Evropa prihodnosti bo tako kot zdaj in v preteklosti Evropa jezikovne raznolikosti. Prav v tem se skriva velika moč Evrope.
V Evropi bi morali vsakomur omogočiti, da se uči jezike za vse življenje. Vsak si zasluži priložnost, da izrabi kulturne in gospodarske prednosti, ki jih ponujajo jezikovne spretnosti. Učenje jezikov pomaga tudi razvijati strpnost in razumevati ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij.
Evropsko leto jezikov je tudi odlična priložnost za promocijo slovenskega jezika na mednarodni ravni.
Temeljni poudarki tega leta bodo: pospeševati in uveljavljati evropsko jezikovno raznolikost in bogastvo kulturne dediščine posameznih jezikovnih okolij, spodbujati vseživljenjsko učenje jezikov, s pomočjo znanja jezikov uveljavljati skupne elemente evropskega državljanstva in ustvariti možnosti za učenje več jezikov za vse državljane Evrope.
Uvodna konferenca Evropsko leto jezikov 2001 je bila 24. januarja letos v hotelu Emona Bernardin v Portorožu .

Računalnik za podružnično osnovno šolo v Strunjanu
Družba Mobitel je 17. januarja v okviru akcije 8netK podarila podružnični šoli iz Strunjana tri popolnoma nove računalnike, ki jih je za šolo podarilo ljubljansko podjetje Siemens in s tem seveda razveselilo osemnajst učencev, pa tudi njihovo razredničarko Lejlo Bevc. »Veseli smo, da smo lahko osrečili gručico otrok, saj je zelo pomembno, da pridejo na vrsto tudi manjše podružnične šole in ne le centralne, ki imajo tako ali tako prednost pri večjih projektih,« meni Rok Habjan iz Siemensa. Osnovna šola iz Strunjana je tako osemnajsta šola po vrsti, katero je družba Mobitel obdarila z računalniki. Akcija poteka še naprej in pri Mobitelu upajo, da se bo nabralo še veliko računalniške opreme ali denarnih sredstev za slovenske osnovne šole. Pozivajo vse Slovence, da darujejo novo ali staro računalniško opremo oziroma denarna sredstva na ŽR Rdečega križa Slovenije, št. 50101-678-51579, skli-cevaje na št. 7012 s pripisom: Sklad Ivana Krambergerja za akcijo Osemnetka.
Restavracija v Portorožu tel.: 674-50-74
&
Pizzerija v Luciji tel.: 770-204
se priporočata
Bliža se februar in z njim PUSTOVANJE
Pravi čas je, da pobrskamo po omarah in predalih, med navidezno neuporabnimi predmeti in oblačili, s katerimi si lahko domiselno nadenemo nov, navihan videz, prikličemo razposajenost in dobro voljo, ker:
DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA, TO SI PIŠI ZA UHO...
Privoščimo si to razkošje, smeh in humor in ju brez obotavljanja posejmo okoli sebe... Bi se pridružili kateri od karnevalskih skupin?
Ustvarjali pustne kostume?
Imate v mislih kakšno idejo, kako in kakšni
pustovati?
V Turističnem društvu Piran pripravljamo program letošnjega Pustovanja in Vas vabimo...
MAHNIMO JO SKUPAJ PO CESTAH, ULICAH, NA PLES PO NAGRADE, VSE SKUPAJ ZAČINJENO Z VELIKO ZABAVE...
Pokličite nas na tel.številko 67325 515 (Zoki) & 673 02 20 (Jana).
Gina Prinčič s.p. Obala 114 l.ucija, Portorož
RAZPRODAJA ŽENSKE IN MOŠKE OBUTVE
Slavko Gaberc
KRAJEVNO IMENOSLOVJE SEVEROZAHODNE ISTRE
Julij Titi: Toponimi Koprskega primorja in njegovega zaledja.. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno raziskovalno središče RS, 2000. . (Knjižnica Annales; 23)
Načrtno preučevanje ledinskih imen je možno šele tedaj, ko je zbran in urejen celotni imenski fond nekega območja. To je bil razlog, da je dr. Julij Titi pričel z veliko raziskovalno vnemo že od leta 1988 dalje zbirati na območju severozahodne Istre obstoječa geografska imena iz ohranjenih zemljiških knjig, ustrezne domače in tuje literature ter pri prebivalcih (informatorjih) na terenu. Kot najpomembnejši vir za ta imena so mu služile zemljiške knjige, ki jih vodijo posamezna okrajna sodišča. V njih je našel izvirna parcelna imena, ki so bila vpisana v zemljiške knjige pred več kot 120 leti. Večina je pisana v slovenščini, nekaj pa v italijanskem in nemškem jeziku. Zanimivo je dejstvo, da so v popačeni obliki pisana nekatera ledinska imena, ki jih najdemo v obmorskem delu severozahodne Istre. V zemljiške knjige vpisana ledinska imena pa se toliko pomembnejša, ker so v njih ohranjena še vsa tista izvirna imena, ki jih je iz kolektivnega spomina sedanjih prebivalcev skoraj povsem izbrisala pospešena urbanizacija, različne komasacije zemljišč ter ne nazadnje povojna depopulacija istrskega podeželja. Poleg tega je v Titlovi toponimiki severozahodne Istre pregledno in sistematično začrtana podoba njene nekdanje kakor tudi današnje podobe kulturne pokrajine. V njenih nosilnih prvinah in sestavinah je rekonstruiran vsakokraten človekov odnos do okolja, ki večplastno odraža njegove posredne in neposredne posege v vsakdanji življenjski prostor. Avtor s pričujočim delom ponuja in spodbuja vpogled, razmislek in znanstveno-raziskovalno presojo ter v nadaljnjo obravnavo namenjen korpus okrog 8.500 toponimov z območja severozahodne Istre. Na območju t.i. Koprskega primorja (Slovenske Istre) je tako zbral 4430 toponimov, v pokrajini med Dragonjo in Mirno 2900 in na Buzetskem 1210 zemljepisnih imen. V zemljiških knjigah iz druge polovice 19. stoletja, objavljenih delih, arhivskih virih ter v neposrednem stiku z ljudmi na terenu je zbral in sistematično uredil po mikroregijah in katastrskih občinah več kot 7360 ledinskih in vodnih imen ter blizu 1180 krajevnih-naselbinskih imen. Avtor je vsebinsko delo razdelil na štiri razdelke (Toponimi Koprskega primorja, Toponimi med Dragonjo in Mirno, Toponimi na Buzetskem, Razširjenost toponimov v posameznih območjih) ter mu dodal slovarček nekaterih najpogostejših in najbolj tipičnih imen. Najmanj ohranjenih ledinskih imen je avtor zabeležil na celotnem obalnem in priobalnem območju t.i. Koprskega primorja, kjer je nekoč prevladovala veleposest in paolanska posest. V to območje spadajo katastrske občine Ankaran, Bertoki, Cetore, Hribi, Jernej, Korte, Malija, Portorož, Sečovlje, Semedela in Sv. Peter. Podobno je tudi na območju med Dragonjo in Mirno najmanj ledinskih imen v obalnih in priobalnih katastrskih občinah Brtonigla, Buje, Donja Mirna, Karšete, Materada, Novigrad, Petrovija, Savudrija in Umag. Na Buzetskem pa je najmanj ter imen v kraških katastrskih občinah Brgudac, Dane, Jelovice, Trstenik in Vodice ter na vzhodnem robu Buzetske kotline v Humu in Roču. Po drugi strani pa število ledinskih imen postopoma narašča v smeri od morja proti notranjosti, tako da imajo največ teh imen v Slovenski Istri katastrske občine, ki ležijo v zaledju, npr. Boršt, Koštabona, Marezige in Truške. Med Dragonjo in Mirno izkazujejo največjo gostoto ledinskih imen katastrske občine Grožnjan, Šterna in Zrenj, medtem ko jih je na Buzetskem največ v katastrski občini Sovinjak. Največ krajevnih imen v Slovenski Istri imajo katastrske občine Bertoki, Semedela, Portorož in Sv. Anton, najmanj pa Črnotiče, Gabrovica, Hrastovlje, Osp, Podpeč in Socerb, ki ležijo večinoma na kraškem teritoriju oziroma na njegovem obrobju. Pri tem velja omeniti naslednjo zanimivost: večina teh katastrskih občin ima le po eno naselje in so brez zaselkov. Povsem drugačna je toponomastična podoba na območju med Dragonjo in Mirno, kjer ima večina katastrskih občin visoko število krajevnih imen, največ Umag (47) ter Grožnjan (43). Največje število krajevnih imen na celotnem obravnavanem območju pa je avtor zabeležil na Buzetskem, kjer ima katastrska občina Roč kar 58 krajevnih imen, Buzet 50 in Hum 34. Vendar so tudi na Buzetskem vse kraške katastrske občine brez zaselkov. Sicer je prikaz toponimov v hrvaškem delu Istre nepopoln, ker avtor ni imel na razpolago dovolj statističnih in drugih podatkov. Ne nazadnje pa velja omeniti, da zbrani in urejeni toponimi niso zgolj osnovno študijsko gradivo za proučevanje kolonizacije, trebljenja in krčenja gozdov, nekdanje gospodarske rabe in pridelovalne usmerjenosti obravnavanih območij, temveč bodo nedvomno vzpodbudili k temeljitejšemu strokovnemu in znanstvenemu delu tudi mlajše raziskovalce, zlasti agrarne zgodovinarje, etnologe, jezikoslovce in strokovnjake drugih področij.
Razstave
•	Studio Galerija Gasspar Piran, Savudrijska 5
od 19. januarja do 21. februarja: samostojna razstava akademskega slikarja Jožeta Meglica, ki danes živi v Šmart-nem pri Litiji, kjer ustvarja v edinstvenem, ambientu gradu Bogenšperk.
•	Atelje Duka Piran, Partizanska 2
od 20. januarja do 28. februarja: prva letošnja razstava, na kateri se z oljnimi slikami predstavlja arhitekt Janez Drinovec, ki že trideset let živi na Obali. Po diplomi leta 1970 pri prof. E. Ravnikarju, je Janez Drinovec deloval kot arhitekt na različnih področjih (v Investbiroju Koper, Medobčinskem zavodu za spomeniško varstvo Piran, Splošni plovbi,...), zadnja tri leta pa se posveča slikanju. Drinovčeva oljna platna so zapolnjena s figurami in pogosto so prisotni ženski liki: čeprav njihovo obličje pritegne pogled, pa je bistvo njegove intimne izpovedi v optično nevidnem, onkraj vidnega zunanjega snovnega videza.
•	Galerija Krka - Zdravilišče Strunjan
od 24. januarja do 28. februarja: razstava najnovejših del akademske slikarke Fulvie Zudič iz Parecaga. Zudičeva pripada mlajši generaciji primorskih likovnikov: rojena je leta 1961 v Kopru in je diplomirala iz slikarstva na beneški akademiji. Aktivno soustvarja likovni utrip na Obali, zlati pa v Piranu kot ustvarjalka in kot organizatorka kulturnih prireditev pri Skupnosti Italijanov Piran. Imela je veliko osebnih razstav in sodelovala
m
na mnogih skupinskih razstavah doma, v Italiji in na Hrvaškem ter za svoje ustvarjanje dobila dvajset nagrad. Uveljavljena je kot slikarka in ilust-ratorka, ustvarja še v keramiki, na področju modnega oblikovanja in kostumografiji. Do sredine februarja bodo v strunjans-kem Krkinem razstavišču na ogled slike iz cikla PIRANSKE DAME.
Fulvia Zudič, Krstilnica, 2001, mešana tehnika
Januar 2001
Podjetje za gradbene storitve in inženiring
_Obala 55 - Portorož
ЧмијИДВИИДЈВВШИ
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-911 718-142 05/674-62-30 05/677-04-26
k A
Obala 55, PORTOROŽ
Slavko Gaberc
PO SLEDEH LJUDSKEGA ZDRAVILSTVA:
DRAGO FONDA (1881 -1975)
Ljudska medicina že od nekdaj uporablja nekatere rastline kot notranje in zunanje zdravilno sredstvo. Nauki Hipokrata, Dioskurida, Galena, Avicenne in drugih so na naših tleh preživeli skoraj nespremenjeni do današnjih dni. Veliko zdravilnih rastlin, ki so jih poznali že naši predniki, se tudi danes uspešno uporablja pri fitoterapiji (zdravljenje z rastlinskimi zdravili). Na Slovenskem
poznamo več kot 500 zdravilnih rastlin, kar je v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi narodi prav gotovo izjemno število. Znameniti Hipokrat je denimo v vseh svojih delih opisal okoli 200 zdravilnih
rastlin. Dioskuridovo delo »De Materia Medica«, ki je bilo vodilo farmakologije polnih šestnajst stoletij, pa opisuje lastnosti približno 600 rastlin. In zakaj pri nas poznamo toliko zdravilnih rastlin? Še najmanj zato, kot bi lahko kdo morda tudi nehote pomislil, da smo potomci hipohondrov. Prek našega ozemlja so se namreč od nekdaj križale številne poti in popotniki so vedno nekaj svojega znanja ter izkušenj posredovali domačinom. Poleg tega je narava na tem koščku sveta izjemno raznolika, kar omogoča rast različnih zeli, od mediteranskih do gorskih.	Vinko
Moderndorfer v knjigi »Ljudska medicina pri Slovencih« (1964) navaja, da naša ljudska medicina , uporablja 47 odstotkov H rastlin za notranjo in 43 -odstotkov za zunanjo uporabo oziroma 5 odstotkov
Fondov doprsni kip no piranskem pokopališču.
za notranjo in zunanjo uporabo ter 5 odstotkov rastlin v »čarodejne« namene. V slovenskem ljudskem zdravilstvu se v različnih receptih najpogosteje pojavljajo navadni brin (Juniperus communis), pravi pelin (Artemisia absinthium), vrste trpotca (Plantago), česen (Allium sativum) itd. V tradicijo, ki nam je lahko v ponos pa sodi tudi poimenovanje rastlin s številnimi imeni. Za 485 domačih zdravilnih rastlin Slovenci uporabljamo kar 5.180 različnih imen in tako v nomenklaturi znatno prekašamo številne druge narode, saj na primer Francozi dosežejo komaj 17 odstotkov naših poimenovanj, Italijani in Srbi slabih 15, Angleži 11 odstotkov. V zgodovino naše ljudske medicine se je poleg drugih z zlatimi črkami zapisal tudi danes že skoraj povsem pozabljeni В2Г
jL^Iiuj.IV'Amm J» (i
LITERARNA NAGRADNA UGANKA
V prejšnjem božično-novoletnem Portorožanu smo pri zastavljanju naših literarnih ugank naredili premor. Zdaj pa je februar tu, 8. februar, naš dan kulture, pred vrati in zato je čas, da tudi naši reševalci literarnih orehov spet preizkusijo svoje poznavanje tega področja.
In zdaj k našemu tokratnemu vprašanju, ki so Vam ga zastavili v lucijski knjigarni KrizaŽanra:
Bil je mladinski sodnik in odvetnik. Njegove izkušnje v službi so ga verjetno navdihnile, da je začel pisati kratkočasne zgodbice iz sodniškega življenja. Poleg humoristične proze je napisal tudi nekaj pravljic in dramskih del. Veliko je objavljal v časopisih in revijah, satirične črtice o političnih dogajanjih v glavnem pod psevdonimom, nekaj njegovih del pa je v knjižni obliki izšlo šele po njegovi smrti. Tudi eden od njegovih štirih otrok je bil literat; pa tudi igralec, scenarist in šansonjer. Pisal je humoreske, igrice za otroke in pesmi. Veliko je nastopal, tako v živo kot tudi na radiu in več kot tri desetletja spravljal v smeh svoje številno občinstvo.
Kdo sta bila ta dva umetnika, oče in sin? Navedite vsaj po eno literarno delo vsakega od njiju!
Med tistimi, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanja, bomo izžrebali nagrajenca. Nagrado, knjižico s pesmimi mlajšega avtorja, bo prispevala knjigarna KrizaŽanra iz Lucije.
Rok za vaše odgovore je 15. februar 20G1 Odgovore pošljite na uredništvo Portorožana, Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož.
v SPOMIN
Naš sokrajan, Portorožan STIPE STRIŽIČ, ki je s svojim fotoaparatom ovekovečil mnogo veselih in žalostnih trenutkov v naših družinah, je odšel.
Člani Zveze borcev Portorož, se ga bomo spominjali kot našega dolgoletnega člana.
NOV OBČINSKI SVETNIK
Če še ne veste, je bivšega občinskega svetnika mag. Josipa Ruglja (od funkcije je odstopil proti koncu prejšnjega leta zaradi nestrinjanja z občinsko politiko glede posega v mandrač na Bernardinu) v občinskem svetu občine Piran v občinskem svetu Občine Piran zamenjal Bojan Veber, rojen 10.7.1956 doma iz Pirana. Želimo mu uspešno delo!
Društvo Obzorje vabi na meditativni tek ali sprehod za izboljšanje duševnega zdravja. Dobimo se vsak petek	pred	Tartinijevim
spomenikom ob 16.00 v Piranu. S seboj prinesite športno opremo in veselje do sproščenega gibanja v naravi!!!
ЛРЛГУГИН Ф011ЛА
С^ piranski rojak, o katerem mi je mr.ph. Janez Kromar ljubeznivo posredoval nekaj izjemno zanimivih biografskih podatkov. Drago (Dragutin) Fonda se je rodil v Trstu leta 1881 kot sin Pirančana, maturiral na pazinski gimnaziji ter nato študiral na Visoki šoli za ekonomske vede v Trstu. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko. Poslali so ga na rusko fronto, v Galiciji pa je izkusil rusko ujetništvo. Po razpadu ruske vojske se je napotil v Solun in se pridružil borcem za svobodno Jugoslavijo. Nekaj časa se je mudil tudi na Koroškem, med borci prostovoljci za našo severno mejo. Po končanih bojih je bil nekaj časa sodelavec jugoslovanskega konzula Iva Andriča v Trstu, nato pa se je s trebuhom za kruhom Г)Шрдл |Mt ~ odpravil v Beograd. Tam se je zaposlil kot strokovni sodelavec za droge na Zavodu za zunanjo trgovino ter kasneje ustanovil svojo trgovino z zdravilnimi zelišči. Drugo svetovno vojno je preživel v Sarajevu, potem pa se je znova vrnil v Beograd, kjer je leta 1975 sklenil svojo življenjsko pot. Ker pa si je želel, da bi svoje zadnje počivališče našel v Piranu, so ga tam tudi pokopali, na grob pa postavili zgovoren epitaf:
ДОМАВЕ JIEKOBHTO
»Poznat nam je bio način lečenja ljudi. To nismo čuvali za sebe, nego smo sve izložili i drugima u punoj meri.« Janez Kromar je slikovito opisal nekaj trenutkov iz njegovega zanimivega življenja, rekoč: »Fonda je bil že od malih nog navdušen ljubitelj narave in se posebej zanimal za zdravilne rastline. Zlasti dobro je poznal rastline domače dežele - Istre in Slavnika. Bil pa je tudi posebnež svoje vrste. Po rasti je bil visok, zravnan in se mu je poznalo, da je živel dolgo zunaj svoje ožje domovine, čeprav je dosti časa preživel tudi v Piranu, kjer je imel hišo. Govoril je z značilnim primorskim naglasom, poleg tega pa je kot poliglot tekoče obvladal tudi italijanščino, nemščino, ruščino, francoščino, srbohrvaščino in latinščino.« Bogata je tudi njegova publicistična bera. O zdravilnih rastlinah je napisal šest knjig (v cirilici). Ena izmed njih, »Lekovito bilje i život«, je izšla leta 1957 v Piranu. Ta knjiga je gotovo najpomembnejša, saj predstavlja nekakšno enciklopedijo o zdravilnih rastlinah in zdravljenju. Opisu in uporabi zdravilnih rastlin so dodani tudi opisi
БИЉЕ
nekaterih bolezni in zdravljenje z domačimi zdravili. V knjigi je še vrsta poglavij, ki naj pomagajo pri zdravljenju: učinek zraka, svetlobe, toplote in vode na zdravje, kopeli, dieta itd. Dolgoletno strokovno delo z drogami in široka razgledanost sta dala Dragu Fondi dovolj osnov za temeljito poglabljanje v ljudsko zdravilstvo,. O vsaki domači zdravilni rastlini in o nekaterih boleznih je zbral obilico uporabnih receptov, ki so pripravljeni oziroma namenjeni za domačo rabo. Pri tem pa je seveda s pridom uporabil bogate izkušnje iz domačega zdravljenja. Ne nazadnje pa se kar samo zastavlja vprašanje zakaj Fondovega dela skoraj nismo poznali. Verjetno drži Kromarjeva ugotovitev, da tiči vzrok v tem, ker je pisal in objavljal pretežno v cirilici ter so prišle njegove knjige v roke le ozko specializiranim strokovnjakom. To pa je tudi svojevrsten absurd, saj je znameniti (pozabljeni) Pirančan pisal predvsem za domačo rabo, za čim boljše poznavanja rastlin v domačem zdravljenju.
i a e i x. b
levrttno w6e / , SpoltoWÄl tOTÄtt*
"•'"ДдЦ-
3rnfftttln ТодЛа
... У t f ft .
Trg BY«K0i* 5

ЛШЗГЛ	----------- »rJt^ea n;»Kt>vo primröno aeJrmlo
a* WJUaiTl knji^id o t» an jo »oajUll \n iUi poeomdetl^l nt« Jo ca t» lerami.Jtrrui» КагЛаДј Ynn Uli u«p«m v ш.»
Тт»)жit» ttrmnnfc» fowtrnw
of l»biiut*i rr.intcn Vretofla
	FAROS PIRAN- Univerza za tretje življenjsko obdobje:	
	URNIKI KROŽKOV ZA MESEC FEBRUAR	
KROŽEK	SKUPINA	DATUMI
ANGLEŠČINA	začetni tečaj	6.,13. in 27. ob 16. uri
	nadaljevalni tečaj	7.,14., in 28. ob 9. uri
ITALIJANŠČINA	začetni tečaj	7.,14., in 28. ob 11.35 uri
LIKOVNI		1. in 15. ob 10. uri
OBLIKOVANJE GLINE		5. in 12. ob 15.30 uri
	1. začetna - sreda	7.,14. in 28. ob 16.30
	2. začetna - sreda	7.,14. in 28. ob 15. uri
RAČUNALNIŠTVO	3. začetna - četrtek	1. in 15. ob 9. uri
	1. nadalj.- ponedeljek 5.12. in 26. ob 9. uri	
	2. nadalj. - petek	2. in 16. ob 9. uri
RAČUNALNIŠTVO	nova skupina	16. februar ob 11. uri
UMETNOSTNA ZGODOVINA	torek, 27.2. ob 9. uri izpred OŠ v Luciji v Oglej, po Rilkejevi poti, v Devin, k izlivu Soče ter ogled opazovalni	
	ce ptičev. Prijave: Mirjam Mihaič, tel. 6771277 do 15. februarja	
SPREH0DNIŠTV0	dobimo se vsak torek ob 9. uri pred kegljiščem v Luciji, se dogovorimo za 1 do 2-urni sprehod v okolici	
KROŽEK	DATUMI	VSEBINA
	10. februar	Krožna pot »Pot za srce in dušo «Vanganel, Marezige, ogled, slapa, skupaj 3 do 4 ure
		prijetne, nenaporne hoje
P0H0DNIŠTV0	24. februar	Po kraškem robu od Zjata do Jamperšnika, 3 do 4 ure prijetne, nenaporne hoje
		Zbirališče vedno ob 9. uri pred kegljiščem v Luciji - bodite točni
PREDAVANJE 0 ZDRAVEM	6. in 13.februar	mgr. Iztok Ostan »Ko odpovedo zdravila«
ŽIVLJENJU	ob 10. uri v učilnici	»Italijanščin II« desno od vhoda v OŠ Lucija

VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.P.,
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
INŠTRUKCIJE
Profesor matematike Inštruktor z večletnimi izkušnjami
•Matematika za srednje in visoke šole® •Poslovna matematika*
• Fizika • •Stohastika, optimiranje*
Inštrukcije potekajo individualno ali v manjših skupinah
GSM: 041/356-950
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA PORTOROŽ
POMAGATI POMOČI POTREBNIM
Članice Krajevnega odbora rdečega križa Portorož, katerega predsednica je gospa dr. Milojka Kopilovič, so se sestale zadnje dni novembra lani z dokaj zahtevno nalogo: podeliti deset darilnih paketov živil tistim med našimi občani, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Strinjali se boste, da je naloga zahtevna z več vidikov: darilnih paketov je manj kot bi jih potrebovali, in vedeti, resnično poznati razmere, kdo pomoč najbolj potrebuje, je tako rekoč nemogoče. Ravno zaradi tega so se članice odbora dogovorile, da vas, naše krajane, pozovejo - sporočite jim, kdo med krajani potrebuje pomoč, bodisi v hrani, denarju, ali v kateri drugi obliki. Ob tej priliki vas Krajevna organizacija Rdečega križa Portorož poziva, da jim sporočite še imena krajanov oz. krajank, ki so ali bodo v kratkem dočakali častitljivo starost 90 ali več let, ker bi jim radi izrazili skromno pozornost.
Vaša sporočila pričakujejo v nabiralniku RDEČEGA KRIŽA, ki se nahaja ob vhodu v stavbo Krajevne skupnosti v Portorožu.
Na istem sestanku so članice Rdečega križa opravile tudi "bilanco" denarja, ki ga krajani radodarno dajejo v takoimenovane MARSOVČKE. V Portorožu je marsovček postavljen v marketu v centru (pri avtobusni postaji v bližini stavbe Splošne plovbe). V lanskem letu so večino denarja namenile družini, v kateri so se borili s težko boleznijo enega od družinskih članov. KRAJEVNI RDEČI KRIŽ PORTOROŽ SE ZAHVALJUJE VSEM, Kl V MARSOVČEK NAVRŽETE KAKŠEN BANKOVEC. TUDI TO JE OBLIKA HUMANE POMOČI VSEM, KI SO JE NAJBOLJ POTREBNI.
Dragica MEKIŠ
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana so tokrat darovali: Anica KOČEVAR 2.000 tolarjev, Karla LIKAR 1.000 tolarjev, Marija MERCINA 1.000 tolarjev, Inge in Miro iz Lucije 5.000 tolarjev, Stanislav ZULE 2.000 sit, llonka HAJNAL 2.000 tolarjev, gospa iz Portoroža, ki ne želi biti imenovana 1.500 tolarjev, Breda KOŽAR 1.500 sit, Barbara MURGEC 1.000 sit, Biserka ZABUKOVEC 3.000 sit, Dino BELAC 10.000 sit, Dragutina JELOVAC 20.000 tolarjev, Branka CAFUTA 3.000 sit in Miča PLANINA 3.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«.
Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
Še obvestilo!
Občni zbor Društva invalidov Piran bo predvidoma 10. marca letos, povezan s praznovanjem dneva žena. Natančno obvestilo o vsem bo na plakatih na običajnih mestih.
Društvo organizira tudi delavnico ročnih del. Prva se začne 31.1.2001 ob 14. uri v prostorih društva (na Stari cesti 4 v Portorožu): priprava pogrinjkov in okrasitev mize za svečane prilike. Priglasite se lahko v društveni pisarni osebno ali po telefonu: 6744-166.
Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen. • Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov
borzno posredniške družbe
llnterfin
Primorski Finančni Cenler Inlerfin
PFC
v Kopru, Pristaniška 8, tel.: 05/639-71-00
PRIJETNO SLOVO 00 STAREGA LETA
»Kdor se zabavati ne zna, naj ostane kar doma!« Tako so člani Društva invalidov občine Piran napisali na svoje plakate, ki so vabili na prednovoletno srečanje vseh članov društva. Pa seveda niso mislili docela resno, saj vedo, da številni invalidi vselej, iz razumljivih razlogov, ostanejo doma, čeprav se znajo tudi ti zabavati. Zanje je z voščili in obdaritvijo poskrbela že pred praznovanjem skupina pridnih in predanih žensk za socialno delo pod vodstvom Vere Močnik.
Praznovanje je bilo v Izoli v hotelu Delfin. Udeležilo se ga je veliko članov. Ker je bila predsednica, gospa Hilda Vuga odsotna, je vse udeležence srečanja pozdravila njena namestnica, ki je z besedami Valentina Vodnika, objavljenimi pred 200 leti v njegovi Pratiki, šegavo voščila. Ker pa je slovenski jezik do dandanes prehodil dolgo pot, je sledilo še šegavo voščilo za sodobno rabo: »Naj bo novo leto mirno, obzirno, šegavo in zdravo, zdaj dolgo, zdaj kratko, po želji še sladko...!«
Po obilni in okusni večerji so se ob zvokih glasbe zavrteli in kot doslej na kateremkoli srečanju, uživali v prepevanju slovenskih narodnih pesmi. Občutek vseh je bil, da so enaki in enotni. Da bi le bilo tako še naprej! Člani društva menijo, da so tako tisto, kar je za nami, kot kar je pred nami, nepomembnosti v primerjavi s tistim, kar je v nas samih!
UNID d.o.o. Piran
+ m I a d i n s k i servis # Internet storitve,web design
v
Zupančičeva 14, 6330 Piran
tel./fax 05 / 673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
tel./fax 05 / 674-70-18
http://www. klub-mp. si Email:servls@klub-mp. si
ŠPORTNI PORTOROŽAN
OPTIMISTI(ČNO) TUDI V NASLEDNJEM LETU
Sredi letošnjega januarja - točno dvanajstega - se je v restavraciji Tomi v Portorožu zbrala številna druščina. Mladi jadralci razredov OPTIMIST in EVROPA, člani jadralne sekcije Športnega društva Piran z neumornim trenerjem Milanom Morganom na čelu, so se na letnem srečanju zahvalili vsem tistim, ki jih podpirajo pri njihovem športu in s pomočjo katerih so zaključili še eno uspešno leto: staršem za vzpodbudo in sodelovanje, sponzorjem za finančno pomoč in Občini Piran za denarno in drugo podporo pri uveljavljanju tega športa, ki je kljub našemu pogostemu in ponosnemu sklicevanju na pomorsko državo, še vedno nekoliko zapostavljen v primerjavi s skupinskimi in medijsko bolj popularnimi športi.
S posebnim ponosom so pozdravili še posebej dragega gosta: starosto (jugoslovanskih) jadralcev Maria Fafangela. Vidno ganjenemu so izročili spominsko darilo, obnovljeno in s spominsko ploščico opremljeno peto jambora z jadrnice Primorka, razreda zvezda, s katero je »nostromo« leta 1952 sodeloval na Olimpijskih igrah na Finskem in drugič na Olimpijskih igrah v Rimu (v Neaplju) leta 1960. Z veseljem pa so med seboj pozdravili Tomaža Čopija, dvakratnega udeleženca Olimpijskih iger v razredu 470, ki je svojo uspešno jadralno kariero začel v istih vrstah.
Na srečanju so predstavili še predvideni program dela za novo sezono, številne odlične športne rezultate na državnih in mednarodnih regatah ter na evropskem in svetovnem prvenstvu pa so zajeli v Poročilu o delu za preteklo leto. Dvatisoč štiristo (2.400!) ur dela Milana Morgana z mladimi jadralci (vključno s številnimi potmi na regate) pa je podatek, ki že sam zase govori o neusahljivi energiji trenerja in njegove zagnane »optimistične« ekipe.
N.M.

/hA'


Na sliki: trener Milan Morgan ter jadralci Ivica Čendak, Žiga Zver, Rok Zakrajšek, Luka Domjan, Tina Mrak, Ana Šteger, Dany Stanišič, Jani Rihter, Peter Kasal, Jasna Lalič, Andrej Rihter, Alan Biderman, Aleks Biderman, Tilen Vežnaver, Marko Morgan (nepogrešljiv trenerjev pomočnik - nekdanji uspešni jadralec), Jurij Čendak, Jure Mrakič in Alen Petrič z nekaterimi najpomembnejšimi osvojenimi pokali v letu 2000.
1 i
S 1 i i
I
S
i
s
1
I i
I S I
I
i
I
i i
S i i
I
i
i i
i l
OMV ISTRABENZ
Vedno z Vami
BENCINSKI SERVIS
v Portorožu, Fizine 17 z
MINI MARKETOM IN BAROM
Delovni čas: 6 - 22 Tel. 674 86 50
Portorožanov recept:
TORTA »SBRISOLONA«
Le tradizioni vanno rispettate, e come ben si sa a carnevale trionfano i »cros-toli«. Ma perche' non aggiungere al piatto di crostoli anche un dolce della tradizione popolare che non sia molto conosciuto e che sia cosi' una novita' fra i dolci di carnevale? Ed eccovi allora la torta »sbrisolona« chiamata cosi' perche' sembra sbricciolata, e si accompagna benissimo con una buona tazza di caffe con la panna. Ecco gli ingredienti che dovrete preparare: 250 gr. farina bianca, 150 gr. farina gialla passata al setaccio fine, 200 gr. mandorle tritate, 200 gr di zucchero, 100 gr. di burro, 100 gr. di strutto, 2 tuorli d'uovo, buccia di un limone, una bustina di vaniglia e un po di sale. Vanno anzitutto tritate le mandorle (sbucciate), poi si impastano insieme con la farina bianca e gialla, i tuorli d'uovo, la vaniglia e la buccia di limone grattugiata, sale; poi si uniscono a freddo lo strutto e il burro. II tutto si lavora bene, cercando di non fare come per qualsiasi altra torta, un impasto liscio e omogeneo, ma di ottenere invece tanti piccoli grumi di composto, che poi si faranno cadere a pioggia in uno stam-po abbondantemente imburrato. Si passa poi in forno preriscaldato a 180o per 20-25 minuti, e si formera' la caratteristica crosta irregolare. Spolverizzare a caldo con abbondante zucchero a velo.
Se poi a qualcuna di voi non andra' di lavorare troppo, ecco una ricetta veloce per un dolce al cucchiaio. Per circa 4 persone: 400 gr. di ricotta fresca (non salata), 3 uova, 200 gr.di panna montata, 50 gr. di zucchero a velo, cognac. Lavorate in una terrina la ricotta con le uova e lo zucchero. Quando gli ingredienti saranno perfettamente amaggamati, aggiungete 2-3 cucchiai di cognac o di whiski. Incorporate la panna montata. Bagnate una garza in acqua fredda e usatela per foderare uno stampo rettangolare liscio. Sistematevi I'impasto e mettete in frigorifero per almeno un paio d'ore. Sformate poco prima di servire e volendo ornate con qualche spruzzo di panna montata. Questo dolce puo' essere preparato la sera prima e tenuto in frigo tutta la notte, il che' puo' essere vantaggioso per le amiche che rincorrono il tempo.
Vi auguro un buon successo
Cesarina
20
portorožan it. 1
Januar 20011
ИГ1ТШШГТГПГЛ1Г11 liiiiinnrr"^
Športnika Pirana čopi in Margon, ekipa leta piranske rokometašice
V Tartinijevem gledališču v Piranu je bila 19. januarja zdaj že tradicionalna prireditev »Športnik Občine Piran«. Športnika Pirana za leto 2000 sta postala jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon, člana Jahtnega kluba Portorož, ki sta dosegla imenitno deveto mesto na olimpijadi v Sidneyu, olimpijski uspeh pa sta še dopolnila z enajstim mestom na svetovnem prvenstvu na Madžarskem, petim mestom na evropskem prvenstvu v Italiji, na veliki predolimpijski regati v Sidneyu pa sta pristala na sijajnem tretjem mestu.
Ekipa leta so postale članice Rokometnega kluba M-Degro Piran. Rokometašice, ki vse bolj pogumno stopajo po poteh stare slave piranskega rokometa, so si priznanje prislužile za 4.mesto v lanskem državnem prvenstvu, za uvrstitev v tretji krog pokala evropske rokometne zveze EHF in za 3.mesto v jesenskem delu prve državne lige v tej sezoni. Promocijsko priznanje je prejel Balinarski klub Mlinar iz Padne za uvrstitev v super balinarsko ligo, za naslov državnih prvakov v igri dvojic ter vrsto drugih visokih uvrstitev njihovih članov na državnih prvenstvih. Kot zaslužna športna delavca sta priznanje prejela neutrudni odbojkarski delavec in trener Leopold Stubelj, član Volley cluba Portorož, ter dolgoletni trener in predsednik Kolesarskega kluba Portorož Polde Batič. Seveda niso pozabili na obetavne športnike. Priznanje sta prejela veslača Simon Ganza in Matej Rodela, člana Veslaškega kluba Piran, in sicer za naslov mladinskih državnih
prvakov v dvojnem četvercu, za 6.mesto na svetovnem prvenstvu v isti disciplini in kopico drugih uspehov, ter nadarjena mlada tekačica Veronika Koren iz Portoroža za osvojeno 15.mesto na svetovnem pokalu v Nemčiji, za zmage na vseh petih tekmah pokala Slovenije ter dveh naslovov državne
prvakinje v gorskem teku. Atletska zveza Slovenije je Veroniko razglasila za najboljšo gorsko tekačico leta 2000.
Navzoče, ki so kar lepo napolnili gledališče, sta pozdravila županja prof.Vojka Štular ter direktor Športnega centra Zdenko Vozlič. Prireditev je tekoče vodil novinar Robert Rakar, za sproščeno vzdušje pa so poskrbeli piranski glasbeni duo Black Jack, Plesno-akrobatska skupina Flip, Mažoretna skupina Morje in Plesna skupina Metulj. Pohvaliti velja tudi avtorja tipično piranske scenografije na odru.
Andrej Žnidarčič
IZ ŠPORTNEGA KLUBA FLIP
Nov, tokrat pevski uspeli piranskih Flipic
Da se šport lahko povezuje tudi s kulturo, je pred kratkim dokazala plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana. Dekleta so se namreč udeležila v letošnjem letu že dveh pevskih festivalov in sicer Melodij morja in sonca ter finala Črtice jeseni, kjer se je njihova pesem Pirati po izboru gledalcev uvrstila na drugo mesto.
Tokrat - v tretje gre rado - pa so štiri mlajše Flipice Eva Mitendorfer, Lea Frančeškin, Romana Fičur in Ana Janko, na otroškem glasbenem festivalu Bontončki predstavile pesem Flip poje, avtorjev Aleša Lavriča in Mojke Mehora Lavrič in v kategoriji do 9 let osvojile prvo mesto skupaj s Špelo Stražišar, med starejšimi pa je zmagala Katja Klemene iz Cerknice. Obe zmagovalni pesmi so Flipice in Flipovi fantje s trenerji spremljali s plesom, ki je navdušil gledalce v prepolni športni dvorani v Kranju.
Državno prvenstvo v akrobatiki za klube c program se je letos odvijalo na Goriškem, v Renčah. Skoraj 200 akrobatskih navdušencev iz različnih slovenskih klubov je s svojim znanjem večkrat spravilo na noge gledalce v dvorani. Tudi tokrat so najbolj navdušile akrobatke in akrobati iz Športnega kluba Flip Piran. Gledalci so na primer lahko navdušeno seštevali kar po sedem zaporednih salt Flipovega akrobata Danijela Golenača. Pri osvajanju ekipnih pokalov so bile tudi tokrat najuspešnejše Flipice, saj so - tako mlajše kot starejše deklice in mladinke - postale državne prvakinje. Posamezno pa so postali državni prvaki: Urša Jakin iz Pirana, Brina Klemenčič iz Portoroža, Danijel Golenač iz Lucije in Janez Peterlin iz Lucije. Srebrni in bronasti pa so še: Aja Golja, Živa Oštir, Bojana Vladovič, Rebecca Morgan pri mladinkah in starejših deklicah ter Sabina Nadižar pri mlajših.
Reakcija na reakcijo...
Še o paznikih pred knjižnico
Draga Oriana, če bi se s teboj pogovarjala o ženskih drobnarijah, bi te povabila na klepet ob kavici. Ker pa želim, da z nama razmišlja čimveč ljudi, ti pišem javno.
Še vedno mislim, da nas morajo mladi, ki postajajo pred sodno palačo, skrbeti, ker nas opozarjajo na družbene probleme. Teh ne bo rešila knjižnica in ne bo pregnal noben paznik. Reševati jih moramo globalno, ker je jedro problema globlji - to je moralna kriza naše družbe. Občina bi lahko namesto paznika plačala socialnega delavca, ki bi prisluhnil težavam postopajoče mladine in ji skušal pomagati.
Saj družba ima kar nekaj ustanov, ki bi take probleme morale reševati, pa so očitno preveč toge. Morda bo bolje, ko bo zaživel kakšen mladinski centerl Začela se je tudi razvijati civilna družba - skupine ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno narediti nekaj dobrega za družbo.
Med mladimi pred sodno palačo je fant, ki je osirotel kot otrok in je sedaj ugotovil, da mu je bilo po krivem odvzeto imetje, nima pa denarja za odvetnika... Pa fant, ki je delal pri zasebnem obrtniku, a mu obrtnik ni plačal... Fant, katerega mati rada gleda televizijske nadaljevanke in je ne sme nihče motiti... Dekle, ki je cele popoldneve sama, ker starši delajo...
(Zadnje čase ne vidim več paznika. In kam so šli fantje?)
Druga trditev, s katero se ne strinjam, je, da pijača ne sodi v knjižnico.
Po svetu ni nič posebnega, da se okrepčaš v knjižnici ali knjigarni, pa tudi, da kaj lepega prebereš v kavarni. Že v Ljubljani je tako: v knjigarnah Konzorcij, Vale Novak, Oxford center in Epicenter, pa v knjižnici Otona Župančiča na Poljanah. V kleti Narodne univerzitetne knjižnice je kavarna. Tudi knjigarna Geonautic ima svojo. Kavarnarji razmišljajo, kako privabiti goste. Naročajo časopise, celo knjige, in vrtijo prijetno glasbo. Vem, v piranski knjižnici ni prostora. Morda pa bi se česa le lahko domislili, če bi hoteli?
Očitka, da sem kot občinska svetnica poskrbela samo za Avditorij, ne sprejmem. Res je bilo veliko pobud za investicije, med njimi tudi za piransko knjižnico. Izbrani sta bili investiciji Avditorija, ker sta bili ocenjeni kot najpomembnejši in ker sta bili tudi najbliže uresničitvi - zanju je občinski svet že prej sprejel investicijski program. Pokritje letnega prizorišča in obnovo gledališča je pripravljal Avditorij deset let - idejne osnove, tehnične zahteve, načrte, programske osnove, dovoljenja - in iskal finančne vire. Nadzorniki z ministrstva za kulturo, ki je prispevalo 170 mio nepovratnih sredstev, so spremljali Avditorijevi dve investiciji in ocenili, da smo sta bili izvedeni v
rekordnem času in po vseh predpisih, in da je na njihovem seznamu investicij vrsta takih, ki so obtičale pri "pobudi".
Razmišljajmo, kako priti do denarja za knjižnico! Občina, ki se ponaša z bogato kulturno dediščino, ki ima toliko šol in mladine, ki razvija kulturni turizem, bi morala imeti več sodobnih knjižnic - dosti večjo v Piranu, novo v Portorožu in v Luciji, pa tudi oddelke po manjših krajih.
V evropski skupnosti se pletejo partnerske naveze med podjetniki, civilno družbo in oblastjo. Podjetniki čutijo odgovornost ne le do svojih delavcev in kupcev pač pa tudi do družbe. V novih poslovnih središčih, kakršno je denimo v Luciji, bi morali imeti tudi knjižnico, otroško igralnico, dvorano za rekreacijo in kulturne prireditve, cerkev, celo vrtec... Celostna ponudba za telo in dušo, za človeka kot socialno bitje, za družbo kot razširjeno družino, ki je rada skupaj, čeprav vsak član živi po svoje.
Verjamem, da bo tudi v Portorožu enkrat knjižnica. Kdo jo bo odprl? Morda bo to skupna akcija civilne družbe, podjetnikov in oblasti - tako po evropsko!? Morda bodo direktorji med eno in drugo luknjo ugotovili, da golf morda ni tisti pravi znak evropskosti, in da bi bila - denimo knjižnica -tisti pravi met? Ali pa jo bo odprla sama civilna družba? Kdo?
Nada Kozina
Spoštovani bralke in bralci, občanke in občani!
V novem letu, stoletju in tisočletju začenjamo tudi v Avditoriju Portorož znova.
Z vašo pomočjo smo zgledno obnovili Gledališče Tartini v Piranu, ki mu s kulturnimi in družabnimi vsebinami želimo vdahnili novo življenje. Z željo po oživitvi mestnega utripa v staroveškem Piranu, ki je nedvomno eden najlepših arhitekturnih biserov pri nas, in kulturno-zabavnega dogajanja v Portorožu, domala turistični prestolnici Slovenije, bomo tudi letos na različnih prizoriščih prirejali koncerte resne in zabavne glasbe, gledališke predstave, razstave in festivale. Prosti čas vam bomo popestrili s filmskimi predstavami, z večeri z gosti in najmlajše razveseljevali z otroškimi predstavami. Organizirali bomo tudi že tradicionalne slovenske in mednarodne kongresne prireditve.
Z željo po učinkovitejšemu sooblikovanju kulturnega, družabnega in družbenega utripa najširšega okolja Slovenske Istre in njegovi mednarodni prepoznavnosti je kolektiv Avditorija Portorož medse sprejel vodjo za stike z javnostjo. Za vsa pojasnila, predloge in spodbude ali kritike se lahko obrnete na Barbaro Krt ali me pokličete po telefonu na številko 05/67-667-70. Skupaj se bomo potrudili, da bo Avditorij Portorož v novem tisočletju še pristneje zaživel z vami, spoštovani bralci.
Želimo, da bi se vam v letu 2001 uresničila vaša hrepenenja. Tudi ob uživanju umetnosti in srečevanjih v vašem in našem Avditoriju Portorož.
Barbara Krt, Vodja stikov z javnostjo
POBUDA KRAJEVNI SKUPNOSTI IN KRAJANOM
Avtorica teh vrstic sicer nisem sobodajalka, a vendarle dajem pobudo stanovalcem dela Senčne, Letališke poti, pa tudi Mirnega kota v Portorožu, tistim predvsem, ki so sobodajalci! Predlagam, da poskusimo narediti nekaj zelo koristnega, potrebnega - asfaltirati odcepa poti, od Senčne poti - pri hišah št. 5 in 7 - to je bivša ambulanta, navzgor. Za kogar ne ve: gre za slepi odcep Senčne poti.
Vsakodnevno se po tej poti spuščajo v Portorož številni stanovalci predvsem Letoviške poti in Mirnega kota. Tudi šolarjev je kar nekaj, ki hitijo zjutraj na avtobusno postajo.
Pot, torej odcep te ceste, je v izredno slabem stanju.
Najbolj moteče pa je stanje opisane poti v poletnem času. Številni turisti se že dopoldne spuščajo k morju. Podnevi še kar gre. Kot domačinko pa mi je neprijetno, ko te naše močno dobrodošle turiste srečam zvečer, ali še pozno ponoči, ko dobesedno tipajo, kam bodo stopili, saj je pot neravna, preprežena s številnimi luknjami... Tisti turisti, ki se k nam, za te slabosti vedo in imajo pri sebi žepno svetilko... Resnici na ljubo je na tej poti le ena ulična svetilka, pa še ta je pogosto tako zaraščena z vejevjem, da od nje ni kaj dosti svetlobe.
Kaj torej storiti? Pobudo po tej poti posredujem Krajevni skupnosti Portorož, da sanacijo tega delčka poti, gre za približno 500 metrov poti, vključi v letošnji program - do poletne sezone 2001 naj bi bila pot sanirana! In končno, ali verjetno - najbolj bistveno, ali bo denar? Menim, da bi lahko tudi sobodajalci primaknili kakšen tolar, saj gre za dobro počutje njihovih gostov.
Ime in priimek v uredništvu PORTOROŽANA
22
portorožan it. i
v
PISMA PORTOROŽANU
Obala, Slovenska Istra ali transnacionalna regija?!?
Deset let po osamosvojitvi se nam ponovno dogajajo pomembne stvari. S sosedi Hrvati naj bi se končno pričeli resni razgovori za določitev južne meje. Z njimi že stoletja delimo zgodovinsko usodo, medsosedsko sožitje in solidarnost, vendar nam sedaj južni sosedje oporekajo pravico do lastnega dostopa na odprto morje iz Piranskega zaliva, ki pa že celo tisočletje pripada Piranu. Na Hrvaškem morske širine merijo v tisočih kilometrih, mi pa le v nekaj deset kilometrih...
Primorska je v minulem stoletju preživljala burno zgodovino italijanske okupacije, raznarodovanja, osvoboditve in priključitve k matični domovini. Priključitev pa je bila le delna, saj je velik del Primorcev ostal na drugi strani meje, kjer še do danes niso dočakali zaščitnega manjšinskega zakona. Naši mejaši pripadajo kar štirim različnim jezikovnim skupinam. A z vsemi živimo v zglednem sožitju. Samo dva milijona nas je, pa naj bi kljub temu bili grožnja številčno neprimerljivo močnejšemu nemštvu ob severni in italijanstvu na zahodni meji! Zaradi pridružitvenih izsiljevanj močnejšega se je zgodil tako imenovani španski kompromis. Po slovenski osamosvojitvi so oživele ideje o transnacionalni in mul-tukulturalni regiji v Istri.
Po 2. svetovni vojni so zmagovite velesile naredile razmejitve z mnogimi kompenzacijami - tudi v Istri. Ker so bili tisti, ki so imeli pri tem odločilno besedo, na drugi - zahodni -ideološki strani, so bile meje določene, kolikor je bilo le mogoče, v našo škodo. Tudi tisti, ki so imeli po vojni največ besede pri premikanju meje v Piranskem zalivu v škodo Slovenije, so bili z drugega brega Dragonje, Kolpe ali Sotle. Zaradi teh kompenzacij in zgodovinskih okoliščin mej tu ni dovoljeno enostransko spreminjati. Če bi to kljub temu počeli, bi ogrozili ravnotežje, ki je bilo tedaj vzpostavljeno. Bolje kot očitati ksenofobizem tistim, ki opo-
PRIMORSKE NOVICE
Primorske so novice d Pirana do Gorice, gor čez Kras in C o I, do Cerkna in Idrijce, od Solkana do strmin, kjer rodi se hči planin.
Od očaka Triglava dol na sončno stran vse vode se iztekajo v lepi naš Jadran, zato je ves ta svet Primorska imenovan.
Ko listam časopise in prebiram te Novice Istre, Krasa in Gorice, zdaj nič več ne vem ali sem Primorec, Obalan ali pa Istran.
Če ob morju ni Primorje, pod gorami bo Podgorje. Če morje rampa križa in trans bo nacionalna tja gor do Krasa Istra, V i dež kraj bo križa.
Jakob Čemažar
zarjajo na ogrožanje vitalnih slovenskih interesov, bi bilo treba iti na drugo stran meje in tistim, ki že skoraj pol stoletja sprejemajo zaščitni zakon za slovensko manjšino, na glasno in vztrajno dopovedovati: »Ne bojte se Slovencev, saj nas je samo dva milijona!«
Pri končni odločitvi meje niso najpomembnejši metri. Pomembno pa je, da se ta določi natančno in tako, da ne bo ogrožala življenjskih interesov nikogar in da bo omogočala sožitje ob njej. To pa bo mogoče le, če nam na odprto morje ne bo treba hoditi preko sosedovega dvorišča, kar bi lahko bila past za spore in konflikte. V funkciji spreminjanja zgodovinsko določenih ravnotežij na tem prostoru so tudi poskusi, da se ta južni del Primorske zbriše iz zavesti slovenskega človeka. Najprej so ga začeli imenovati Obala, potem Slovenska Istra in nazadnje transnacionalna, multikulturalna in ne vem še kakšna Istra izven Primorske. Primorske novice, ki medijsko pokrivajo celoten prostor Primorske od Triglava do Piranskega zaliva, pa imajo pri tem posebno odgovornost. Ker so množični mediji vendarle odsev časa in okolja, je odgovornost širša in splošna in ne samo pri novinarjih. Tile verzi pa so zgolj poskus zapisa doživljanja izzivov tega zgodovinsko pomembnega časa na nekoliko drugačen način.
Jakob Čemažar, Portorož

Odmev na pisanje o nevarni hiši v Piranu (Portorožan št. 12/2000):
TUDI OBČINA NEMOČNA
V Občini Piran se pridružujemo ogorčenju gospoda Ivana Zupančiča, ki ne more razumeti, zakaj nevarnost, ki v obliki nevzdrževane zgradbe na Marxovi ulici v Piranu, še vedno preži na vse mimoidoče.
Na zahtevo Občine Piran je Inšpektorat za okolje in prostor Republike Slovenije lastnikoma stanovanjskega objekta Borisu in Anamariji Luznar že februarja 1997 izdal odločbo, v skladu s katero bi morala - takoj po njenem prejemu - pričeti z nujnimi vzdrževalnimi deli na dotrajanih, poškodovanih in oslabelih elementih nosilne konstrukcije. V primeru, da lastnika tega ne bosta storila, odločba predvideva, da mora inšpektor za graditev odrediti izvedbo vzdrževalnih del na stroške lastnikov objekta.
Kljub odločbi republiške inšpekcije lastnika nista pričela z deli, vendar pa inšpekcija ni izdala napovedane odredbe. Zaradi »malomarnosti« državnih organov je tako nevzdrževana zgradba še naprej pretila piranskim občanom, kljub številnim pozivom, ki jih je Občina Piran neprestano naslavljala na republiško inšpekcijo.
Ker Občina Piran seveda ni mogla kar mirno čakati na najhujše, je maja lani Javno podjetje Okolje zaprosila za popis potrebnih opravil s stroškovnikom. JP Okolje tega ni storilo, saj odločba republiške inšpekcije ne dopušča takšnega posredovanja lokalne skupnosti. Občina Piran je skušala doseči ustavitev postopka s strani inšpekcije in z lastnimi sredstvi interventno opraviti več kot nujna vzdrževalna dela, vendar so nam sporočili, da postopka ne morejo ustaviti. Zagotovili pa so, da bodo pri nadaljevanju postopka izdali sklep o izvršbi. Za izvršitev naloženih obveznosti pa bodo kot prisilni ukrep uporabljene denarne kazni.
Žal smo v lokalni skupnosti v boju z izvajalci zakonov, v tem primeru Ministrstvom za okolje in prostor RS, Inšpektoratom za okolje in prostor Enota Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, očitno bolj nemočne od kršiteljev zakonov. Morda bo iniciativa civilne družbe, ki jo predstavlja tudi vaš Portorožan, prispevala k takojšnji ureditvi problema. Žalostno pa je, da je naši državi tako vseeno za varnost svojih prebivalcev.	Služba za odnose z javnostmi Občine Piran
Januar 2001
MISEL JE NAJMOČNEJŠA
V Piranu si želimo modrih gostilničarjev, ki razumejo rek, turizem smo ljudje.
Bog nam bo pomagal takrat, ko bodo politiki omagali. Politiki v Piran prijezdijo na belem konju, odidejo peš, neznano kam. Prava demokracija bo takrat, ko bomo v očeh naših politikov toliko vredni, kolikor cenijo sami sebe. Meščani čas uporabljamo, na občini ga Tratijo. Denar je os, okoli katere se vrti občina Piran. Domišljija je start ustvarjanju. Sedaj vem, kaj manjka občinarjem. Če želiš spoznati našo domovino, pridi v Piran.
Rudi Mraz
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
cš3 INŠTRUIRAM matematiko, italijanščino ter angleščino za vse stopnje. Tel.: 041/256-357.
er NUDIM INŠTRUKCIJE iz francoskega jezika. Tel.: 6731-752 po 20. uri. D3P NUDIM PREVAJANJE iz francoskega, italijanskega in španskega jezika v slovenščino. Tel.: 6731-752, 6631283, Špela. cz? ZELO POCENI prodam odvodljivo zakonsko posteljo z jogijem in nočnima omaricama ter otroško posteljico z jogijem. PODARIM otroško kolo. Tel.: (05)674-6515, Borštnar.
45s PA PRODAJO imam beke (venjke) - Feruccio RADEŠIČ, Parecag 165 (pri gostilni Marička), Sečovlje; tel.: 672-2242, zvečer, cir MLEČNO MAST z izvlečkom ognjiča, alpski balzam s sviščevo mastjo za bolečine v križu ter gumijaste ščetke (okrogle) za pse prodajam. Tel.: 6773-562, GSM 041/925-367.
igt Nudim VARSTVO OTROK na svojem domu, tudi ob vikendih. Pokličite: 041/807-331.
Bsp Prodam trosobno stanovanje 68 m2 s kletjo in velikim balkonom v Izoli-Jagodje. GSM 031/510-760.
car Polkna (škure) nova različnih dimenzij prodam. Pokličite na GSM: 031/582-628.
Na Hrvaškem, v Volpiji (pri Kaštelu) ugodno prodam 700m2 zazidljive, komunalno opremljene gradbene parcele. Lokacija: 7 km od morja, zaradi bližine glavne ceste je parcela primerna za gradnjo stanovanjske hiše, lokala, gostilne ali vikenda (parcela je kotna, na stranski cesti ob robu gozdiča). Cena 30.000 DEM. Tel.: 040/370-403 ali 05/677-11-92.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu 674-09-47, 674-09-48.
Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
Kaj imata skupnega in v čem se razlikujeta zloglasni zemeljski plaz v Logu pod Mangrtom in plaz pod cestnim ovinkom v Strujnanu?
Skupna lastnost: oba so si strokovnjaki pravočasno ogledali in izjavili: Ni nevarnosti! Razlika: prvi se ni menil za strokovno mnenje in se je čez nekaj ur sprožil, drugi pa mnenje upošteva in se še ni sprožil...
Kako to, da je država za organizatorja ribolova cipljev postavila gospoda iz Hrastnika?
Država skrbi za izmenjavo izkušenj med strokovnjaki z različnih področij: morda bodo zato že jutri piranski ribiči odločali o usodi rudnika v Hrastniku in drugod v Zasavju...
Slišali smo, da ob močnih deževjih narasli Liminjanski potok ogroža nekatere stanovanjske objekte in da je meliorizacija potoka vključena v Zazidalni načrt občine Piran; ali je to res?
Zazidalni načrt res vključuje tudi ureditev struge, ne vključuje pa uredbe o tem, da do takrat ne sme obilno deževati...
Srednja zdravstvena šola deluje v nemogočih razmerah, nova (v Izoli) pa bo menda zgrajena šele konec leta. Zakaj stvari ne napredujejo hitreje, saj gre vendar za zelo star in znan problem?
Če menihi pozabijo na Kristusov nauk o uboštvu in samoodpovedovanju, država pa na svoje največje bogastvo - otroke, potem je hitro reševanje težav omenjene šole samo utopija!
Ali se bo po januarski okrogli mizi o usodi solin kaj zganilo? Bo država končno kaj storila za krajinski park?
Glede na to, da se šušlja o podržavljenju portoroškega letališča, ima država bržkone v načrtu podaljšanje pristajalne oz. vzletne steze, s čimer bi bili solinarji rešeni skrbi in stroškov za urejanje solinske infrastrukture...
Slišali smo, da bo občina omilila finančni primanjkljaj s prodajo dveh ali treh starih palač v Piranu. Ali ni nevarnosti, da jih bodo (eventuelni) novi lastniki uporabili za neprimerne dejavnosti?
Edina nevarnost, ki grozi tem palačam je ta, da morda sploh ne bodo prodane in da bo z njimi še naprej upravljala občina...
Uresničitev vladnega sklepa o gradnji Visoke šole za turizem je naletela na absurdno oviro - menjavo vlade. Ali je po vsem svetu tako, da ob menjavi vlade zastanejo vse javne, družbeno pomembne aktivnosti?
Ne, tako je samo pri nas; no ja, če bi bila lokacija za gradnjo šole predvidena v Ljubljani, bi morda naredili izjemo...
Slišali smo, da so ribiči končno dosegli sporazum in začeli varovati ribolovni rezervat; kako pa kaže s količinami cipljev?
Bolj slabo - večina jih je že pomrla od smeha...
Sonja Požar, Lucija
VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA
Naša zvesta bralka nam je poslala vprašanje, za katerega predlaga, naj ga uvrstimo v našo napol šaljivo rubriko Nasmejmo se s Portorožanom. Preberite ga:
• Ali bo novonastavljeni profesionalni podžupan S. Š. res rešil občino Piran njenih dolgov ali pa jo bo še bolj potunkal v še večji d... (kaj se skriva pod »djem« prepuščamo vaši domišljiji!) Odgovori naj si vsak sam.
Foto: Kira Zorman
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto v .fw/umtni. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
V slaščičarni Mignon v Portorožu so vam vedno na voljo izbrane stadicc iz pekarne Stari pek
Slaščičarna
in pekarna
samo za izbran okus.
AVTO-MOTO DRUŠTVO "FINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Avtokamp Strunjan
6323 Strunjan tel.: (05) 678-20-76 fax: (05) 678-23-44
Avto Sola - Avtokamp - Turistične usluge
KOPER
capodistria
Prva predstavitev programa je potekala 9. januarja letos na Visoki šoli za turizem v Portorožu, ki pa ga bodo vsekakor ponovili, če bo dovolj zainteresi-
POLETNO DELO V ZDA
IZBERI LOKACIJO KI TI USTREZA, ZASLUŽI, PO KONČANEM DELU PA SE PODAJ NA POTEP PO AMERIŠKI CELINI.
WEUSA
Work Experience USA je program namenjen izključno študentom. Ustanovljen je bil leta 1996 in je odobren s strani ameriške vlade. Omogoča študentom celega sveta delo v ZDA med poletnimi počitnicami, spoznavanje njihove kulture, način življenja. Daje ti priložnost, da spoznaš ZDA na drugačen, bolj pristen način in ne kot turist. Prav v tem je čar tega programa, ki ti vedno da več kot pričakuješ. Preizkusite in ne bo vam žal!
POGOJI
-	redni ali izredni študent,
-	star si med 19 in 30 let
-	govoriš aktivno angleško
-	imaš čas od junija do konca avgusta
-	lahko odpotuješ v juniju
VRSTE IN TRAJANJE DELA
Program ti nudi raznovrstna dela od ribarjenja na Aljaski do dela z računalniki. Vrsto dela si izbereš sam.
Kako lahko izbereš delo?
-	Izbereš delodajalca z našega spiska delodajalcev
-	Izbereš vrste dela, ki si jih pripravljen sprejeti
-	Izbereš si ameriške zvezne države v katerih bi najraje preživel svoje najbolj noro poletje
-	Izbereš si ali bi rad delal skupaj s prijateljem
-	Izbereš si ali bi rad imel preskrbljeno bivališče s strani delodajalca
Ob prijavi dobiš brošuro ali internet naslov, kjer lahko izbiraš med okoli 100 delodajalci po celih ZDA in med prav tako okoli 100 različnimi delovnimi mesti.
Minimalna doba trajanja dela je 10 tednov,
maksimum pa 4 mesece, po preteku 4. mesecev ti ostane še 30 dnevna turistična viza, kar je dosti, da si lahko ogledaš kar dobršen del ZDA sam ali pa v družbi novih prijateljev.
PLAČILO
Plačilo je seveda odvisno od dela, ki si ga izbereš, minimalna urna postavka v ZDA znaša 5,75$, plačilo pa se giblje vse do 10$ na uro.
BIVANJE IN HRANA
Bivanje in hrano si plačaš sam, vendar je povsem odvisno od delodajalca. So primeri, kjer imaš priskrbljene tri obroke in je vse skupaj z bivanjem že vključeno v plačo, drugje - kar je bolj običajno, pa si hrano priskrbiš sam za bivanje pa ti odtegujejo od plače.
PROGRAM
Program WEUSA vključuje letalski prevoz na relaciji Ljubljana - New York - Ljubljana (včasih so možni odhodi tudi iz Zagreba), letališke pristojbine za ta let. Program WEUSA ti najde delo, ki si si ga sam izbral po že prej opisani poti. Vključuje obvezno zavarovanje, ki traja 4 mesece ( zdravstveno, socialno zavarovanje, zavarovanje za izgubo prtljage). Program WEUSA ti priskrbi papirje za delovno vizo J1, ki ti omogoča štirimesečno delo v ZDA. Program WEUSA vključuje enodnevno bivanje v New Yorku (1x nočitev z zajtrkom). Prebiva se blizu Central Parka na Columbian University, seveda je to vse skupaj na Manhattnu.
Kako se prijavim? Izpolniš prijavnico, dodaš štiri fotografije (ne preveč žalostne, najrajši pa nasmejane) formata za potni list in dve priporočili v angleščini, ki jih najlažje dobiš od svojih predhodnih delodajalcev, svojih profesorjev. Pomembno je le, da niso tvoji sorodniki tisti, ki ti ga napišejo. Ko dobimo tvojo prijavnico, slike in priporočili, jih skrbno pregledamo in ti sporočimo termin intervjuja.
INFORMACIJE
www.sta-lj.com, e-mail: sta-lj@siol.net tel.: 01 439 16 90, 01 439 16 91 fax: 01 439 16 95
Za prijavnice se lahko obrnete tudi na Klub študentov občine Piran, Župančučeva 14/3, 6330 Piran, naslov: Študentska potovalna agencija Ljubljana STA - Ljubljana, Trg Ajdovščina 1, City Center 1000 Ljubljana tel.: 05 67 100 22 e-mail:ksop@ksop-cscp.si
rav0(f	ŠTUDENTSKI SERVIS
ŠTUDENTEK
Servis z nasmehom r % U / Zavod za posredovanje del študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021, E-mail: servis@ksop-cscp.si
	Nega obra?a
	Nega telesa
	Ajuvreda masama
9(pzmetiAa gana JJožič t.p.	Klasična masama
£лра ceAta 1, 6320 (foxtoxoz . :-^	Tui-na masama
	Depilacija
	Manikura Pedikura
NAGRADNA KRIŽANKA
r^ržftfr			............................. /^Г^У , P				BAKTERIJA, KIJE OVITA Z ODPORNO MEMBRANO		VOZILO, KI GA VLEČE LOKOMOTIVA	ZGODOVINSKA DOBA, EPOHA	BREZCILJNO POSTOPANJE	OLJKIN PLOD	STRANIŠČE	ANGLEŠKO PIVO	LIDIJA OSTERC	GRŠKI PIANIST (DIMITRIS)	VISOKA OBMORSKA TRAVA	FANT NA VASI, KI PONOČI OBISKUJE DEKLETA	IGRALEC SHARIF
			^Уш ( ^Lr^s IÄ/J 1Ш'				SVETOVALNA SLUŽBA VRSTA 4-KOTNIKA												
ШШ& 1		ZA VAŠE NOGE:					NASKALNA ZELIKA								NAJVIŠJI VRH TA-SMANIJE KRAJ PRI NOVIGRADU				
WTOR 1ARK0 OKALIČ	KRAJŠE POTOVANJE ZA RAZVEDRILO		PROGAST AFRIŠKI KOPITAR	PRIPRAVA ZA PISANJE_ VLASTA FELC						PRIZNAN SL. PEVSKI ZBOR				VARUH, SKRBNIK					
										KRAJ PRI LJUBLJANI				GL. MESTO EGIPTA					
UKNJA, iSTALA Z TANJ EM, VRTINA													MAK. REVOL. (NIKOLA) RAZVOJNA STOPNJA METULJA						ETOPSKO JEZERO, IZ KATER. ODTEKA MODRI NIL
■OST A, OGASTO ГКАМА MBAŽNA (ANINA								GUSTAVJANUŠ				BARONSKI NASLOV STRUJA							
								GRŠKA ČRKA	ZNAK ZA KLIC NA POMOČ										
LARA ARUCA				EROTIKA						TOK ZA OČALA					PRODUKT MASE IN POSPEŠKA HINKO SMREKAR				
				IRIDIJ						NUŠA TOME									
NAMKA 9BILNIH •LEFON. ARATOV											MOČEN KRAŠKI IZVIR					PARTNER PUNČKE BARBIKE			
SRALEC AROKA											HUD NERED, ZMEDA					UMRLI KOŠARKAR TRENER NIKOLIČ			
okrasni trakovi borditre
I
do

vse za vašo obleko na enem mestu
V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka obdržala lep izgled.
Poleg strokovnega čiščenja in likanja Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji.
V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura.
I©
Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 05/677-97-90; fax: 677-97-91
V uredništvo smo prejeli neverjetno število rešenih križank oz. pravilno geslo križanke (Nogavice Levante), da smo jih nazadnje prenehali šteti. Morda so temu botrovali božično novoletni prazniki ali pa je ljubiteljev križank res veliko. Če pa se obetajo še lepe nagrade... No, tokrat smo izžrebali naslednje reševalce:
1.	nagrado (torba za oblačila z bonom za kemično čiščenje) prejme Irena VRTAČNIK, Ukmarjeva 18, Lucija
2.	nagrado (dva para nogavic Levante-activa) dobi Giorgina REBOL, Obala 119, Lucija,
3.	nagrado (dva para nogavic Mura Oasis-myto) dobi Tilka MALAČIČ, Razgled 29, Piran,
4.	nagrada (dva para nogavic Prisco): Marta JANČAR, Koprska 2, Portorož,
5.	nagrada (dezodorans za oblačila): Robert KLUN, Liminjanska 91, Lucija. Vsem iskrene čestitke v imenu Portorožanovcev in sponzorja križanke, kemična čistilnica IVI are iz Lucije, kjer nagrajence tudi čakajo nagrade (na Liminjanski 78). Zdaj pa svinčnik v roke in se lotite nove križanke. Rešitve pošljite na uredništvo Portotožana (Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož) do 15. februarja 2001.
Številka/Numero Tjanuar/gennaio 2001* letnik/anno XI* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ /*UREDNIŠTV0/REDAZI0NE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Cesarina SMREKAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽELJ, dia* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: EDI* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. lzola*izhajanje: mesečnik* naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46,6320 PORTOROŽ * tel.: 674-09-48, E-mail:	ks.portoroz@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODE-
LOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Slavko GABERC, Valentina KLEMŠE, Andre) ŽNIDARČIČ, Dragica MEKIŠ, Sonja POŽAR, Aljoša VIDMAR, Matej VELUŠČEK, Natalija PLANINC, Nataša MRAKIČ BUTINA in še kdo...
fanuar 2001
Mercator-Degro
PORTOROŽ
se zahvaljuje svojim strankam za zvestobo in se s svojo bogato izbiro priporoea tudi v novem tisočletju.
Vabimo vas v a' la carte RESTAVRACIJO ASTERINA.
Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje, tel. : 677-32-02, fax.: 677-09-50 Podvozna 11, lucija Urnik: od 12.00 do 23 O O ure.
OSREDNJA PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU
MLADI MLADIM OB KULTURNEM PRAZNIKU
sreda, 7. 2., ob 18.00, Avditorij Portorož
V govornem, glasbenem in plesnem 'kulturnem mozaiku' se bodo predstavili učenci in dijaki piranskih šol ter člani kulturno umetniških društev iz Pirana. Vabljeni.
Prost vstop
RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Restavracija ASTERINA je med gosti znana predvsem po pestri ponudbi morskih dobrot, čeprav ponujamo na jedilnem listu dovolj tudi za ljubitelje drugih, mesnih jedi, pa tudi vegetarijanci ne bi razočarani odšli iz hiše.