14. številka. Ljubljana, nedeljo 18. januarja. XIII. leto, 1880. VENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pr.jenmn za avstro-oRerske dežele za celo leto ltf gL M pol leta H k'-za retrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 pld., za četrt leta 3 rld. .0 kr., za en mesec 1 pld 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šol h in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J fld. 60 kr., po poŠti prejeman za Četrt leta gold — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste <> kr, če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ..gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj »«e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v rKarudnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Državni zbor in naši poslanci. Državni zbor jo zopet sešel se. Naši slovenski poslanci so šli zopet na Dunaj. Gotovo bodo precej iskali in našli prilike, da vladi in parlamentarnim krogom povedo, kako naš narod misli o položenji stvarij v Avstriji. Dobrega ne morejo nič povedati ministerstvu. Pri nas vlada občna nezadovoljnost od Drave do Adrije. po vseh deželah, koder slovenski narod prebiva. Čisto nič se nij še zgodilo, da bi se odpravljale, da, vsaj palo začele odpravljati stare krivice, ki naš narod terd. Minister Taaftejeve besede, da se odslej ne sine noben narod v Avstriji, tudi Slovan ne, na steno pritiskati, ostale so še zmirom le na papirji. V resnici je pri nas š e z mirom vse tako, kakor je bdo pod niini-sterstvom Auersperg-Lasser, zlega spomina. Nobene najmanjše izpremembe na bolje ne moiemo opaziti. Nobena naših narodnih terjatev, za katere se uže trideset let slovenski narod bori, nij izpolnena. Da, kakor kažeti dve novici v našem včerajšnjem listu priobčeni, gre skoro še na slabše. Politični uradi na Notranjskem (glej včerajšnji dopisek iz Postojne) so prej nemško in slovensko občevali z ljudmi, zdaj so uže samo — nemško začeli. V naših ljudskih šoluh se mirno in meni nič tebi nič, kakor da bi se ziiiiiom stari zagrizeni vrag avstrijskih Slova nov Lasser na krmilu sedel, za slovenske otroke nemščina vpeljuje in usiljuje, da se slovenska deca puč svojega jezika in druzih za življenje potrebnih rečij ne bi nauCili, par nerazumljenim švabskun besedicam na ljubo, lu prouziocitelj te neustavne, ker naravnost proti g 19. državnih osnovnih postav grešeče naredbe (glej dokaze v „N. Fr. Pr."j je tisti kranjski deželni odbor, v katerem zagrizeni senjbkutarski agitatorji Kaltenegger, 8cbrey in Pežiinan slovensko debelo v nemškem imenu strahujejo. In predsednik tega odbora, izvira-jočega iz nelegalno vsled nesvubodiuh volitev skupaj s teror iz i ranega deželnega odbora, gosp. Kaltenegger se drži še znuroiii v deželi, kakor klošč koze, dasiravno se mu je uze od vseh strani, celo na Dunaji, povedalo, da ga pri nas narod ne mara, da mu želi sicer „stOi tavžent sreč", ali daleč od tu iz slovenske zemlje proč. In s Kalteneggerji votirajo Pir-kerji ministerstvu nezaupnico v mestnem zboru, pa mej tem neženirano naprej tirajo svojo agitacijo. Mej vsem tem se v uradih na dalje le nemškuje, na gimnazijah pa tudi. To vse slovenski poslanci vedo in so zopet videli in slišali ko so doma bili na božič nih praznikih. In prišedši nazaj na Dunaj, na-fili so na Čelu naučnega niiniterstva še zmirom gospoda Štreniajerja in finančno ministerstvo je še zmirom provizorično; nič izpremembe, nobene vrste. Ofieijozni listi, ki vendar še s kakovimi uveti zinejo kaj o koncesijah za Čehe, — za Slovence se Še ne zmenijo ne, če se jim slučajno ne poljubi psovati" nas in smešiti, ali pa celo obžalovati, da nas nij požrešni germanski moloh uže pogoltniti mogel, kakor je te dni to obžalovala stara „Presse", baje da oficijozen organ! Nu, da, gospoda slavna, zakaj pa potlej naši poslanci glasujejo z .vladno večino, za ministerstvo? Povej nam, kdor znaš, kako vendar gospod grof Taatle svoje besede in obete o jednakopravnosti vseh narodnostij ume V Kedaj se bode začelo kaj dejansko kazati, kar smo v teoriji slišati uže veseli bili? Mar mislijo visoka gospoda, da bode slovenski narod uže s samimi prijaznimi besedami o „spravi" zadovoljen? Kedaj bo začetek konca germanizovanja, sovraženega od našega naroda? Mislijo li, da moremo in hočemo do sodnjega dne potrpljivo in prepokorno čakati in upati? Vprašanja taka in jednaka bodo imeli naši poslauci staviti, in narod, ki jih jo tako jednoglasno volil, kakor nijso voljeni primeroma zastopniki nobenega naroda, kar jih je v duuajskej lesenjači, ta narod slovenski pričakuje za gotovo, da bodo energični v tem ozira. Če ministerstvo nehče dejanskega zadovoljivega odgovora dati, potem tudi našim poslancem ne more biti do tega, da bi ga z glasovanjem podpirali. Če se germanizira pod Taallejem ali pod Ilerbstom, to nam je nazadnje vse jedno. Slovenski narod ne voli zato poslancev, da bi vladi le vse privolili, kar želi; temuč narod hoče, da se mu pravične in postavne terjatve izpolnijo, katere ti poslanci izražajo in objavljajo. Korist in potrebo naroda mora imeti vlada pred očmi, ako hoče izvoljenim zastopnikom in volilcem ustreči. Za same vladne kimovce so bili renegatje Dež-mani in izdajalci Vinko Kluni. Pri naših se pa pravi: „do ut des". Iz državnega zbora. V Četrtek je državni zbor pričel nadijevati svoje delovanje. Razmere mej posanmimi strankami so se od praznikov sem močno spremenile, vsekako neugodno tako zvanej „ustavo-vernej" stranki. Močna in složna kakor je bila pred prazniki, vrnila se je na Dunaj avtonoini-stiška stranka, razcepljena in razorana pa centralisti ška. „Presse" sicer isto naglasa, tudi ona pravi, da „ustavoverne stranke nij več", a pristavlja v svojej bojazni vendar, da avto-nomistiška stranka „ne sme44 priti na krmilo, do vlade. „Fortšritlerji" po njenem mnenji ,,ne morejo" vladati, avtonomisti „ne smejo", ali naj se izroči vlada onej peščici „liberalcev44, ki so zadnjic glaso ali za vojno postavo? Vlada je praznike dobro porabila, kakor se vidi iz načrtov zakonov, katera je zbornici predložila. Naučni minister je položil na mizo zbornično načrt zakona o dotaciji katoliškim duhovnikom iz verskega zaklada; minister za poljedelstvo načrt zakona za brambene zgradbe na dolenjem teku Soče, ki bodo stale 50.000 gld.; finančni minister je predložil dva zakona: jednega o premenbi zakona o pridobitnem in dohodnem davku, ter določbe, kako se bode ta zakon upotrebljeval pri posojilnicah in upnih zavodih; potem nocVt zakona o razširjenji določeb zakona od 21. maja 1873 o pridobitnih in gospodarskih zadrugah glede olajšanja pristojbin koleka tudi na druge posojilnice in upne zavode; nadalje načrt zakona o uravnavi zemljiškega davka. Ta načrt zakona prinašamo na drugem mestu. Ta oba načrta zikonov sta se po predlogu kneza Lobkovica izročila davkovskemu odseku. Notranji minister je predložil nadalje predlogo o dodatnem kreditu v pomoč onim krajem, kjer se je letos beda in siromaštvo razširilo. Grof Taaffo je odgovoril potem na neko interpelacijo, da vlada ne namerava predložiti novega zakona o ljudskem stenji, katero se bode dne 31. decembra vršilo. Vsekako najvarnejša točka prve seje državnega zbora po praznicih je bil predlog Gregrov, katerega je podpisalo 30 udov češkega kluba, mej njimi tudi dr. Kieger. Gregr je namreč utemeljeval svoj predlog za odpravljenje objektivnega postopanja zoper časopise, t. j. ker se je časopise doslej konfisciralo, ne da bi bil urednik zato/en, ali da so porotniki izrekli svojo obsodbo. Novinarstvo je denesjedna najvažnejših osnov, za to je toplo Želeti, da bi se odpravilo zdanje postopanje ž njim, katero je v nečast sodniku in novinam, in da prodre v zbornici predlog Gregrov. Gregr je dejal, da objektivno postopanje je protivno urejenemu sodstvu in načelom naše ustave; kajti ista sodnija, katera je zaukazala konfiskacijo, razsojuje potem zopet, je-li daje ta njen korak opravičen ali ne. Tedaj je jedna ter ista instancija sodnik o svojej lastnej stvari. Ugovarjanje zoper konfiskacije doslej nij nič hasnilo, in če je kaj hasnilo, kaj pa to pomeni, če se članek v časopisu, ki je bil za poseben trenotek odmenjen, objavi tri tedne kasneje, kadar je bila morda konfiskacija ovržena ? Gregr je navel krasnih prilik, ki osvetljuje zdanjo tiskovno svobodo na Češkem. A tudi pri nas je slabo, če še ne slabše, nego na Češkem, s tiskovno svobodo; spominjamo se slučaja, ki se je dogodil vlanskega leta na našem listu, ki je bil dvakrat v jed-nem dnevi zasežen, t. j. zapečaten je bil najprej uvoden Članek zvečer, s tem libt konfi- okna. Folicija ne more sama nič opraviti, vojaki jej morajo pomagati, in prolivala se je liže kri: vojaki so hoteli razpoditi množico, ali, nij se baje hotela umakniti, na kar so Streljali na množico .leden izvošček in jeden dijak ostala sta mrtva na mestu. * (Petdesetletnico) svojega doktor-Stva praznuje papež Leo XIII. na dan sv. Tomaža Akvinskega, t. j. dne 7 marcija t. 1. Govore, da bode vladar katoliških vernikov o tej priliki sprejel deputacijo katoliških učenjakov. Angleškim listom se tudi poroča, da bode papež objavil kataloge vatikanske knjižnice ter da bode v vatikanskem arhivu dal napraviti posebno sobo za učenjake, kateri bodo prebirali dne zgodovinke važne listine. Ivan Stefancic v Nt. Vidn poleg Ljubljane, izdelovalec decimalnih in centi-malnih mostnih tehtnic, pomij a: Decimalne leliiiiicc: 85, 60, lno, ifio, sno, r»oo. 7r>o & 1000 Kilo. 12, 11, 18, 21, 24, iiG, 40 & ,r>0 gold. < «'ii/„ 9," 12 & 15 g»id:~ zalogi P. n. kupci morejo si tehtnice v LJubljani v v slonovih ulicah št. 50 "•M ogledati in izbrati. — Sprejemljo se tam tudi vsa ]popra- Nij sleparstvo! ~W I Iz c. t zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Itazno komisijska Iftlogfl ur, oil uajreujih švajcnr-nkili toruren, ie je t O. kr. zastavnici zastarilo, » no re-iilo, t.-■ i 11 ho .' i|iailln )>o javnnj družiti prišlo po ne-veijotno x-lz3ce3 ceni mm v last. Ml moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najbolji! ivajoarskl izdelek, vse s 5 letnim poroitvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabrisko ceno, ure so skoraj Vsak čluvok, nuj si jo ltognt ali ultojr, potrebuj'e vsmlar uro, ki jo čotlu nnj7,vestpjiu prijateljica in sprem-Ijernlku ukazi culo življenji* j tuko priliko, prijetno in ulgilnr rrnčiijočo bo, ima zdaj vsakdo, hi moro proskr-beli skoraj zastonj -<'!■y«—1; Združenje ali fnzija „Peštanske zavarovalne družbe-' s „Fonciere". Združenje imenovanih asekuranfnih zavodov se je v občnih zborih dno 30. dec. p. 1. pod imenom: „Fonciere, Poštansko zavarovalno društvo" enoglasno sklenilo. Ustanovni kapital dru>.be je 10 milijonov gold. av. velj. v zlatu, katerega je 50% v goto vini vplačanih. Društvo razpolaga torej s 5 milijoni gld. gotovine v zlatu in vsemi izdatnimi reservnim zakladi, ter spada sedaj mej najimovitejsa ase-kuranrna društva. Fuzionirano društvo „Fonciere, Peštansko zavarovalno društvo" je z vsem svojim premoženjem porok za sedaj veljavna zavarovanja, kar more zaupanje zavarovancev le utrditi. Gospoštija Ribnik, pošta Metlika (Krnrijska), proda lOOO vedrov (13~3) belega in črnega izvrstnega vina. Ponudbe prejema upraviteljstvo. Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, za katere dajeva poroStvo, iz najboljšega oisteg* rf'ebeln<>Ktt von1c»9 katere izvrstno lepo in prav poruši gore, prodajata po najnlžjej ceni P. & R. Seemann, Ljubljana, Gradidće, Vegova ulica št. 8. (551—9) i H*«9r t—» i 1*1 g -i -i rs -: 1 s- p »p 3. £:«=': a »—. D as — I Kg: te a ["T Sr1 O P=. o § ^ s?" B Q (t š'S ES S* p ™ t» M 68 ?! 5 (T? —t . S" 5T F & rt' <0 — 3 u m 1 t s. 3 2 s- s. c< s* a o" |5»i js -i W M ? O o: te l « ca i M 5 g, i - or s B (t T3 B1 . ~ S CD 3 3 p B t p o B n -1 & o < JO CD I S. I 3 S. (D cd OOOGOOGOCOOOOOOOOOOOOGI W V Avstro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Ilummuji, O Španiji, Holandiji In Portugaliji branjen Wilhelmov n n t iiirh-iii.sk i antirevniatiaki (kri čistilen zoper putiko ln trganje po udil) je za zdravljenje po zimi jedino in gotovo upih a joče kri čistilno sredstvo pripoznano. '/, iluvoljoitjom § kr. dvor. kunoolijo \ valoii Hklujia Hitu ii, 7. decuiiibra IBM. ; p A Oill'ićao iHiakusiTio, | i I 1'oinok sijujen, 1 ibra i I u«pch iivrstcn. 1 S i. ti i 1111 j i,i Nj. e, kr. volićunstva \ zujior ji 11.11. -1 11 ij i • obvurovuno. Diiniij, 12. unija 1m70. Ta ćaj Bčisti ves organizeru; kakor nobeno drugo Bredstvo, ]>rciŠL-e to vsu delo trupla in odpravi z notranjo Uporabo vse nečiBto bolezenske tvarine ic Uega: tmli učinek je trajen. Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarele bolezni, ziniiom gnojece se ntue kakor tudi vse apolske in bolezni na kozi, na telesu ali na lici, kiie, siiilistiAkti ulesa. Posebno ugoden uspeh ima ta čaj zoper uvred jeter in ledic, kakor tudi Koper ziato /.ilo, liiienico, luide bolečine v živcih, kitah m udih, potem /.oper bolečine v želodei, jintisk vetrov, zapretje, zapre tj e \t»ie, poluc-ijo, ino/.ko ni zuiožtiust, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor bkroplji, oteklina, eo brzo in temeljito ozdravč, ako se liepieiu-hoiu pije ta čaj, ker je milo razpuačajočo iu vodo odganjajoče sredstvo. Jedino ]3i*&.vi prireja Fran Wilhelm, lekarnar v Neunkirchnu (Dol. Avstr.) Zuvitflc, riiztloljeu v H hupkov, prirejen po predpisu zdravnika, z navodom za uporabo v razinh jezieih 1 gld., za kolek in zavoj posebo 10 novč. Svarilo. Varovati seje oakupa ponarejanj, ter naj z torej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiai tritiški aiitirevmatiriki kri čistilni čaj, ker bo prireilki, ki slujo samo pod imenom antiartritiških antirevmatiškili kri čistilnih čajev, jediuo ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakupovanjem taeih. Da ugodim p. t. občinstvu, poBlal serii in Imajo pravi MWU-hclinov itiiliarlril isi»i uiitire»iiiatit. Moborko iz Slivniške fare in J. Korman iz Komna in g. Mihelič, ki je prepozno prišel. Zakaj ? V odboru pa sedijo zopet nemškutarji in liberalci, le dva Slovenca, g, Kodela .n g. Pavel Simona, «o morali pripustiti, ker v kmetskoj skupini in v onej velikih posestnikov nij bilo nobenega nemčurja. Načelnik je dr. ,7. Schmiederer (namestnik Girstmajerjev) izvoljen z 19 nemsku-tarskimi glasovi proti 17 slovenskim, koji so bili za dr. Radaja, načelnikov namestnik dr. Du-hatsch, odborniki: Jož. Kodela, Pavel Simon, K. Pahner, David Hartmann (luteran iz \Vrtlr-temberga) in J. Girstmajer starejši, ki ima .vse na svojem vožincu mesto in okraj! G. Seidlova zadnja krona pa je šla rakom žvižgat — prijatelji ga zapuščajo! — (Novi slovenski časopis), ki je z imenom „Popotnik" v Cel i i za-*el izhajati, prezentuje se v prvej številki kot učiteljsk list. Vendar v svojem programnem članku v njegovem imenu lastnik, g. prof. Žolgar, jako mnogo obeta, namreč: „Kcdar v hišo pride, bo vsakemu kaj posebnega povedal, kar bo vse enako zanimalo. Učitelji kakor učenci, stari kakor mladi, učeni kakor priprosti, val bodo od „Popotnika" kaj podučlj ivega in prijetnega zvedeli, če ga le radi poslušajo . . . Pred vsem bo skrbel, da bo vsikdar vedel o važnih in potreb-n i h rečeh kako m odro besedo temeljito pa po domaČe povedati, itd." Mi mlademu ^Popotniku" iz Celja od srca želimo, da bi mu mogoče bilo vse svoje obljube izpolniti. Samo to naj mu iz svojega večletnega izkustva povemo v prijateljstvu, da je ravno v novinarstvu precej teško vsem ustreči . . . Prva številka prinaša dva dobra pedagogika spisa, dopise in drugo. — (Spremembe v Lav antinskej Škofiji.) Prestavljena sta gg. kaplana: Jož. Kotnik k sv. Barbari pri Vurmbergu in Fr. MurkoviČ v Laporje. G. M. Pogclšek, župnik pri sv. Mihelu oskrbuje začasno kuracijo Za-vodnje; g. Fr. Sinolič Sel je v stalni pokoj in g. M. Strašek postal je provizor v Dobovi. Razpisane so fare: Dobova do 16. febr. Loče in Zavodnje do 18. febr. — (Otroci zažgali) so hišo, skedenj in hlev posestniku Jur. Črepinjku v Žabjej vasi pri Slov. Bistrici; škode je 1200 gl. Nesrečnež nij bil zavarovan. — (Obesil) se je v mariborskoj konjo-niškej kosami husar Andrej Horvat. — (Tolovajska prošnja.) Tolovaj Guzej, znan po slovenskem Štajerskem, je oddal na celjskej poŠti prošnjo do svitlega cesarja dne 18. nov. m. 1. naj ga pomilosti; on pravi in piše, da je res večkrat vlomil in Antona Mastnjaka pri sv. Jurji na južnej železnici ubil, ker se ga drugače ubraniti nij mogel, droga zločinstva, da so pa le njegovi tovariši učinili. — (Kravji tatovi.) Po noči 4.—5. jan. so v fari sv. Martina v Rožnej dolini doslej neznani ljudje kravo ukrali. Zaklano in oguljeno, do 70 gld. vredno živinče našli so drug dan v logu ne daleč od poškodovanca. Kožo je mej tem kožar Lemberški uže kupil od nekega neznanega Moveka, kupec ga je sicer vprašal kdo in od kod da je, a bil je prevaran, kar je zvedel malo pozneje. — (Popačena slovenska imena.) Uradni tržaški časnik ,,I/ Osservatore Trie-stino" je objavil osobje na novo ustanovljenih eolnij v Istri; čudno in graje vredno je to, da je več imen popačenih in polasčenih, naš rojak g. Kosovel je pisan „Cossovel" ! Mi smo te misli, piše „Edin." — da je minol čas, ko so smele gospodske tako ravnati. Iz Italije slišimo vedno nova žuganja, Lahi nam bi radi vzeli primorske dežele, finančno vodstvo pa slovenska imena polaščuje in pošilja vlaške poduke v slovansko Istro. — (V Trstu) je bilo leta 1879. rojenih 214G moških, 2008 ženskih, skupaj 4211; umrlo je 2025 moških, 1890 ženskih, skupaj 3915. Tedaj je bilo 299 več rojenih, nego jih je umrlo. — (Smrt od lakote.) Zadnje dni je tržaški blazinar Exner za lakoto umrl. Stanoval je v necej luknji v starem mestu z ženo in štirimi nežnimi otroci. Ko je prišel tja mestni fizikus, gospod Nikolič, našel je otroke nage na kamenitih tleh na polu zmrzle. Milosrčni doktor, jim je tnkoj preskrbel stanovanje in postrežbo pri nekej rodbini. Žalostno je, da se more pripetiti kaj tacega v Trstu. Ra/Jie vesti. * (Lakota v Dalmaciji.) Kakor dalmatinski „Narodni list" poroča, trpe ljudje tudi v Dalmaciji po nekaterih krajih, kjer je bila slaba letina, hudo lakoto. Zato kličejo vlado na pomoč in nabirajo darove. * (Brata umoril.) Zadnji božični večer je hrvatski kmet Jurij &tefanovič v Pri-lišči splazil se v izbo, kjer je spal njegov brat Josip, katerega je sovražil in je spečega s sekiro pobil do smrti. Ali to mu nij bilo se dosti; hotel je še Josipovo ženo Baro ubiti; ta pa nij bila doma. Z lučjo v jednej roci, z nožem v drugej jo je čakal do jedne ure črez polunoči. Ko je prišla, skočil je Jurij z nožem nanjo; ali tačas mu nož z rok pade, in koga hoče pobrati, žena ubegne in se reši. Ubijalca so drugi dan prijeli. * (Na Dunajskemu v s e u č i 1 i š č i) je neki služabnik izneveril okolo 000 gld. ko-legnin (šolnine) in se je potem sam oglasil pri sodišči. * (Ciganski jezi k.) Učeni naš rojak dr. Miklošič je dunajskej akademiji znanosti izročil svoje najnovejše delo, slovnico raznih narečij ciganskega jezika. * (Neumna stava.) Mlad arhitekt v Berlinu je stavil, da pri sedanjih vremenskih razmerah ostane pet minut v vodi. Stavo — petdeset mark (25 gold.) — je sicer dobil, a skoraj potem so mu otrpnila pljuča, da je moral umreti. Neprevidnež je bil sin visokega uradnika pri ministerstvu. * (Nenavaden snubač.) V sirotišnici napoljskej se je te dni oglasil mlad mož, navidezno ribič, in prosil, naj inu dade jedno ondi vzgojenih deklet za ženo. Dejal je, da je bil nekoč v nevarnosti storil obljubo, da si, če se srečno reši, vzame za soprogo devico iz sirotišča. Ko je upravnemu svetovalstvu do- kazal, da je povsem pošten in marljiv človek, so mu dovolili izbirati mej dekleti, ki so bile za možitev. In res, našel si je bodočo nevesto, ter bode imel z njo poroko za meseu dnij. Vodstvo sirotišnice bode dalo odhajajočej go-jenki 150 frankov dote. Bog ve, če nij mladi mož bolje opravil, nego ko bi bil šel neveste iskat na plesišče. l.isiniist opravili*!*h. (J. F. X. Z. Soda) je plačana naročnina do 8. julija t. ). — O. Dr. O. Iv v <«. Mi vain „Slov. Narod" vsak večer rednu odpošiljamo, in sicer nikdar po dve ali celo več Številk vkupaj ; krivda, da tako neredno dobivate, je pri poŠti — bomo podrezali. Tržiti* v Ljubljani 17. januarja t. 1. Pienica hektoliter 10 gld. 03 kr. - rež 6 gld. 8 i kr.; — ječmen 4 gld. 47 kr ; — ovps 3 gld. '6 kr.; ajda 5 gid. 3* kr. j — prosti 4 gld. 87 kr.; - koruza 6 gld. «50 kr.; — kroinpir 100 kilogramov 8 gld. 05 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. kr.; masla kilogram gld. 00 kr.; mast — gld. 70 kr.; — A.ieh frišen gld. :"0 kr.; Spnh povojna — gld. W kr.; — jajce po i kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 58 kr.; - teletnino 50 kr.; - svinjsko meso 4« kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 91 kr.; - slame 1 gld. *>9 kr.; — drva trda 4 kv. ine-tro* 8 (jld — kr.; — im lika B gld. — kr. Dunajska borza 1 7. januarja. Izvirno telegrafično poročilo.' Kontni drž. dolg v bankovcih . . 70 gld. — kr« Enotni drž. d2 „ — „ Akcije narodne banke .... 837 „ — „ Kreditne akcije.......293 „ 75 „ London..........116 „95 „ Srebro.......... . n N«P'»»...........9 n 33 g C. kr. cekini .... ... b „ ' 8 „ »ržavnn marke .....5,7 „ 8 „ Ure za zvonike in gradove izdelane po najboljših iznajdbah od čisa ustanovljenja tovarne leta 1842., otl ne uliteg/a železa, razen mednih tečajev, priporoča s poroitvom po najnižjej ceni Ivan Pogačnik, 1'oduart - Kropa na 4aorenJnkeni. Popravljajo se tu tudi stare ur« v zvonikih, — Da se pa nove laglje preskrbe, dovoljujem plače* vanje na obroke. — Gonilnike pošiljam na zahte-vanje zastonj. (27—1) Razglas. Semenj v Niur5.fi, ki spada na 1. dan svečana, bode v *«»!>«»*«» «lii<- 31. pro- <«€-■■<*» t. I. zavoljo praznikov, kakor po navadi. (26-D__Žvipan, Premeščenje, zahvala in priporočilo. Dnzvoljnjem si p. n. občinstvu naznaniti, da sem se iz svojega dozdanjfga stanovanja, gledališke ulice Nt. i:t, ut»vu <>• preselili v Schreverjevo hišo v špitalskih ulicah št. 9, Z. m-ctd-Etropje; zah\ 'al j u jem se iskreno na zaupanji doslej mi izkazanem, iu prosim, naj se mi ono, hlago\oljno naklanja tudi v mojem novem stanovanji kjer sem svoje cvetličarstvo sdatno po ekšala. Nadalje usojam se tudi posebno priporočiti bv<»Jo vel ko isnero najlepših in najfinejših veneev sn neveste, ženito-vanjske m ovetlioe ta na ples najmoderniše vrste in trajno izdelane cerkvene ovetlioe, šopke iu venoe. Naročbe, tudi izvanjske, i/.vršujO se kolikor treba hitro, skrbno in jako ceno. Se spoštovanjem Gerti Nekrep, v Ljubljani, špitalske ulice št. 9, (17—3) 1. nadstropje. Tirolski prsni sirup. Ta izleoek, prirejen iz najuplivnejših planinskih rastlin, prijetnega okusi, pridobil si je kmalu ime Uvrstaega zdravila sopar bolečine v vratu iu prsih, zoper katar, kašelj, z.aslizenjt», teško dihanje, zoper krč v prsih itd., nadalje zoper bolezni otrok. Cena skleniel l gl. av. v. Pravi ima prirojevaleo lekarnar O. Kldnent v lunsbrut-ku. V Lju'jljaui lekarnar Trnko*zy. (5:30—10) sciran; druzega dne je bil pa ob času, ko se prične list uže tiskati, zapečaten Se drugi članek iz uže kontisciranega lista, — in to je naravnost zoper tiskovni zakon. Dobro bi bilo, da pri obravnavi Gregrovega predloga se oglase tudi naši slovenski zastopniki v državnem zboru. Politični razgled« \otraii f<* «!«*>.<'IV. V L j u b 1 j a n i 17. januarja. Zakona načrt o obrokih za reklamacije zoper uravnavo zemljisčnega davka, katerega ie vlada državnomu zboru predložila, obsega bitstveno: § 1. Reklamacija zoper izid vcenjcvanja zemljišč, da se potem davek določi, se prično z dnem 1. marca 1881. § 2. Predsednik okrajnih cenilnih komisij mora do ko nec 1. 1881. staviti predloge svoje predsedniku dotične reklamacijske komisije, katera pa mora svoje dolžnosti izpolniti do konec meseca februarja leta 1882. § 3. Odstavek 8. člana I, § 39 zakona od G. aprila leta 1879. se odpravi, in naj se glasi: „Na podlagi preiskave, oziroma preiskovalnega izida, ki se ima predložiti okrajnej cenilnej komisiji, ima ta komisija nalog sklepati, je-li da se ima reklamacija uslišati ali ne, ter mora svoje predloge glede popravljenja vcenitve, zoper katero se ugovarja, kakor tudi vse cenilne in reklamacijske akte predložiti rek I amacij skcj komisiji do konec decembra 1881. Rekla-macijska komisija bode v tej stvari končno razsojevah, in izid svoje razsodbe z vsemi akti vred odposlala do konec februarja 1882 finančnemu ministru, ki bode potem sklical centralno komisijo. § 4. Centralna komisija bode zopet vse reklamacije razsojevala, in mora svoje delo dovršiti do konec marca 18S2. § 5. § 40. zakona od 6. apr. 1879 se ima glasiti: Kadar se bodo reklamacijske stvari dovršile, prične finančni minister izpeljavati uravnavanje zemljiškega davka, oziroma popravljati glavno zloženje čistih doneskov dežela, okrajev in občin, tedaj on prične z uravnavo davka. Končni izid te uravnave predloži državnemu zboru. § G. Ta uravnava davkov se mora iz vesti skrajno do konec junija 1882 pod sledečimi določbami: a) Onim davkoplačevalcem, kojih znesek davka se po reklamaciji zniža, morajo se zneski, katere je do uravnave zemljiškega davka preveč plačal, povrniti, ali pa k dobremu zapisati, kakor dotični hoče. b) Oni davkoplačevalci, ki bodo po uravnavi zemljiškega davka morali več plačevati, plačevati bodo pričeli z zadnjim četrtletjem 1882, a znesek, katerega imajo več za plačati od 1. januarja 1881 do dovršene uravnave zemljiškega davka plačati bodo morali v četirih jednakih obrokih počenši od julija 1882 do konec junija 1883. Jutri ima državni zbor zopet sejo; na dnevnem redu je: 1. Prvo branje vladinoga načrta zakona o dotaciji katoliškim duhovnikom iz verskega zaklada? 2. Prvo branje za kona o premenbi zakona o pridobitnem in dohodnem davku z ozirom na posojilnice in kreditne zavode. J. Prvo branje zakona o olaj sanji pristojbin in kolekovnoga davka posojilnic in upnih zavodov. 4. Drugo branje predloga Lienbacherovega o premenbi §§ 448, 457 in 460 kazenskega reda od 23. maja 1873. 5. Drugo branje vladine predloge glede premenbe zakona od 6. aprila leta 1879 glede uravnanja zemljišCnega davka. Z Dunaja prinaša berlinska „Nat. Ztg.u dopis o av»tr jMliih razmerah z balkanskim poluotokom. Dopisnik pravi: „Rodočnost balkanskega poluotoka se ne kaže vesela in nič nij laglje, nego da se bodo vsi sovražni elementi pričeli zopet gibati, kakor hitro se prvi sneg o taja. Po zanesljivih poročilih pripravlja se v Bolgariji vstanek, ki se bode mej potovanjem bolgarskega kneza v Peterburg vnel tudi tedaj, ako ga bode nadomestoval celo knez Dondukov Korsakov. Roj mej Albanci in Crnogorci se bode še le na spomlad prav pričel; Vshodnje Rumelije se ne sme pozabiti, kjer čaka „panbolgarizema samo na ugoden trenotek; grško vprašanje se je za- vleklo — to je zdanji razgled. Resnica pa zmirom le bolj prodira, da često naglaševani okrog avstrijskih interesov na balkanskem poluotoku je samo okrog zračnih črt. V i!-.»lito drz/nr. Francosko ministerstvo je izdalo izjavo, da zdanji kabinet ne bode opustil pametne in zmerne politike, ampak da bode nadaljeval z reformami. V tej izjavi se naštevajo vsa vprašanja, ki se imajo rediti: naučni zakoni, društveni zakon, najsvobodnejši tiskovni zakon, važni vojaški zakoni. Vlada bode skrbela za mir in red, in osnovala tako republiko, katere se bodo mogli polagano okleniti vsi Francozi. Zbornica poslancev je to izjavo sprejela z velikim zadovoljstvom. Iz Londona se poroča, da je prvi lord admiraliteti, Smith, v Suttonu na banketu dejal, da vlada angleška nij sovražna in sumnjiva na rusko; Angleška ne želi prisvojiti si ruskega ozemlja, dejal je, a hoče. da bode Rusijo vodila dobra vlada. (!) ,.Mi bodemo vzdrževali dobre razmere z Rusijo, dokler bode tudi Rusija take za nas gojila." Dopisi. Iz Knožalta na Notranjskem 14. januarja. [Izv. dop.] Kakor se letos sploh ljudstvo ne more z dobro letino hvaliti, ima pri nas ubogi kmet posebno z veliko revščino ubijati se. Ubogo ljudstvo po pravici skrbi, kaj bode spomladi. Ko uže sedaj nema od česa živeti, se z ničemer oblačiti in povrhu se šp davki z največjo ostrostjo izterjavajo. Dobro delo in človekoljubno je, da se ubogim Istra-nom z nabiranjem milodarov njih žalostni stan zlajšuje, a tudi pri nas na Tivki bi bilo jako potrebno, da bi za stradajoče kaj storili. — Menim, da ravno tu nij velicega razločka od Istre, ker tudi tu je lani huda suša vse požgala. Krompirja, jedinoga živeža tukajšnega ljudstva je prav malo bilo in še tega je letošnja huda zima vsega skoraj ugonobila. Ker je ljudem, ki nemajo dobrih shramb, pozebel in ljudje še semena za prihodnjo spomlad ne bodo imeli. Kakor sem iz gotovoga vira izvedel, je tudi naš c. kr. okrajni glavar na odličnih krajih pomoči prosil in ima baje upanie, da bode ubogemu stradajočemu ljudstvu vsaj nekoliko žalostno stanje olajšano. Tudi poslanec gospod Obreza se bode v tem smislu potrudil. Ako se jima posreči, da kaj podpore zadobita vsak po svojem potu, bosta se tukajšnjemu ljudstvu, katero ja uže zdaj čisla, iako priljubila. Iz l*o«fo)ii<> 14 januarja. [Izv. dop.] Kakor je bilo uže objavljeno, imela je postonj-ska čitalnica občni zbor 29. decembra prete-čenega leta. Navzočnih udov je bilo 14, za zborovanje torej pravilno število. G. Ignacij Doxat je zonet „per acelamationem" za predsednika izvoljen in na njegovo predlaganje izvoljeni so vsi prejšnji gospodje v odbor. Dne 13. t. m. bila je odborova soja in razgovarja-nje o predpustnih veselicah. Odločene so veselice za 25. januarja in 8. februarja, katerih program so bode ob svojem času objavil. Z veseljem naznanjamo, da je po dolgem času čitalnica zopet lepo pevsko društvo pridobila, pod vodstvom g. J. Lavrenčiča. Ker je obče spoštovani iskreni narodnjak gosp. Ign. Do.\at za veselice svoje obširne prostore prepustil, nadejamo se zopet mnogobrojnega obiskovanja in veselih večerov. Domače stvari. — (Gimnazij v Kranj i.) Poročali smo uže, da kranjski gimnazij ostane, da se ne bo razpustil, samo da zanaprej ne bode realni, ampak navadni spodnji gimnazij. Ker se je o tem dvomilo, češ, da vlada zahteva letni donesek 5000 gold. od kranjske dežele za vzdrževanje kranjskega gimnazija, izrekamo še enkrat, da po naših dobrih informacijah kranjski gimnazij vsekako še zanaprej ostane, naj se vprašanje subvencije reši tako ali drugače. — (V Bosno in Hercegovino) je imenovanih več slovenskih in slovenščine zmožnih političnih uradnikov iz Kranjskega, in sicer pridejo ti kot politični predstojniki z letno plačo 2400 gld. — (Litijski g. Vesteneck) toži dunajski „Vaterland" zaradi necega dopisa, v katerem se dokazujejo neke napačnosti njegovega uradovanja. Radovedni smo, ali se bode mož res upal v javnost in tako dal priliko vsemu svetu, gledati so v čudnej svojej svetlobi. — („Laib. Tagbl. ") prosimo, da, 5e hoče z nami ali z našimi dopisniki polemizirati, naj naše besede prav citira, a ne zavija in nekaj po svetu trosi, kar v našem listu nikdar rečeno nij bilo. S tem sovraštvo budi v onih, ki našega lista ne bero in mu ver-jem6. Nikjer ne stoji v dopisu iz Ljubljane štev. 10 „Slovenskega Naroda", da se komu nemški jezik gnjusi, temuč le o nemškem bahanji in šovinizmu je tam govor. Kakor mi Slovanje političnih Nemcev ni od zda-njesti niti ne iz historije večinoma nemarno v visocih čislih, ravno tako imamo pa dostojen rešpekt pred nemško literaturo in pred nemškimi klasiki, kateri pa nijso bili šovinisti in pridigarji narodnega zatiranja druzih narodov, temuč bili so blagi č 1 o v e k i, in take mi spoštujemo pri vseh narodih in priporočamo svojim, naj se uče od njih. — (Ples.) Denes zvečer je dragi pred-pustni moli ples v dvorani tukajšnje čitalnice, na kar brzonogo narodno mladino opozarjamo. — (Hrvatsko vino kot zdravilo za mutastega.) Neki mladi možiček Miha Nemanič, iz Prelesja na slovenskem Štajerskem, je bil začel premišljati, kako hudo je vendar človeku, če si mora s trudnim delom v potu svojega obraza kruh služiti. Študira, kako bi za sebe to nezgodo odpravil, in — ugane jedno. „Črez mejo pojdem mej Hrvate, delal se bom, kakor da bi bil mutec, ki govoriti ne zna, in iz usmiljenja mi bodo dajali jesti in piti". Namenil, storil. In pet dolzih let se je Miha klatil okolo Marije Bistrice in mutastega delal se, v pričo ljudij nikoli nič iz-pregovoril. Dobre duše so berača z vsem ob-skrbovale. Nazadnje ga je pa vendar izdalo — hrvatsko vino. Napil se je, izpozabil, iz svoje role padel in izpregovoril prav po štajersko slovenski. Ko so se iznenadejani ljudje prepričali, da se na pijanem mutci nij noben čudež zgodil, temuč, da jih je le pet let znal goljufati, ker je rajši beračil kot delal, — pretepli so ga baje prav po zaslužku, potlej pa v zapor k okrajnej sodniji v Stubico izročili, kjer zdaj premišlja o čudotvornoj zdravilnej moči hrvatskega vina. — (Cesar) je daroval 600 gl. siromakom ljutomerskega okraja. — (Iz Gradca) se nam poroča, da napravi tamošnje s r b s k o akademično društvo 2G. jan. v Steinfelderovih dvoranah „besedo z igranko" (ali s plesnim venčkom) v proslavo sv. Sava in društvene petletnice. Vabljeni so tudi Slovenci. — (Šolo zaprli) so pri sv. Marku pod Ptujem, ker otroci vsled bolezni „difteritis* hudo umirajo; tudi nadučitelju je otrok umrl.