Št. 131.
V Gorici, dne 13. novembra 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden v Šestih hsdanjlh, in sioer: vsak torek, ietrtek in soboto, jutranje iz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom pošiljana:
Tee. leto........ 13 K 20 h, ali gld. 6-60
•polleta . '.*. . . .-."V*-; 6t-r»>."- • ,330,
četrt leta.......3 , 40 „   T    ,    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni »* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa otl 9. do iS. ure. Na naročilu brez doposlane naročnin« se ne oziramo. " „PBlMOREC"izhala"necživi8no*od »Soče. vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča* in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-
bakarni Šchwarz v Šolski ulici in Jellersitz v
Nunski nlicij — v Trsta v tobakarni Lavrenčič na
—trgndella Časomain Pipan vulioi Ponte-delhrF*bbTa
SOČA
(Večerno izdanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Pričetek koncu prepira.
Ko je minilo tisto napačno mnenje, da ves razkol na Goriškem se vrti le okoli dveh oseb, ter so jeli na sploh uvidevati, da v naši deželi sta nastali dve stranki, ki si stojita po svojih a a č e 1 i h druga drugi nasproti, je dobil razkol vse drugačno lice.
Jasni program narodno-napredne stranke je pritegnil na njeno stran vse svobodomiselne in napredka željne živijo med našimi veljaki in sploh med ljudstvom, vsled Cesar je stopala nasprotni temu bolj in bolj na vidik gola duhovniška stranka s »Slogo* in s svojimi v?č aH manj odvisnimi privrženci. Obe stranki sta dobivali in konečno dobili svojo gotovo, precizno obliko.
Odkar se je to zgodilo, se je zagnala klerikalna stranka z vso svojo zvitarsko, peklensko zlobo v boj, ne strašeča se prstem niti pred najpodlejšimi sredstvi.
Zakaj tira vso tisto divjo gonjo proti narodno-napredni stranki ? Zato, ker hoče s svojim satanskim obrekovanjem doseči to, da bi Se pred volitvami obrnila ljudstvo od narodno-napredne stranke k svoji ter zmagala na dan volitev. Tisto nečloveško obrekovanje pa ne rodi željenih vspehov, marveč baš obratno: ljudstvo se odvrača v ogromni večini od komande iz farovžev in »vitežke Sloge*.
To je dejstvo, s katerim moramo računati, in na katero opozarjamo še posebe naše gg. zaupnike in somišljenike, ker v tem dejstvu vidimo pričetek koncu prepiral
Volitve v državni in kasneje v deželni zbor so tisto sredstvo, s katerim odvzamemo moč dosedanjim klerikalnim spletkarjem v črni ali drugi suknji, volitve- so tisto sredstvo, katero konečno prinese v deželo loti zaželjeni mir. Spletkarstvo sicer potem še ne preneha, ali ker bo vitez dr. Gregorčič zopet le semeniški profesor in drugi njegovi ne bodo več »politični* možje, izgine iz našega političnega merodajnega delovanja tisti absolutizem s svojimi srednjeveškimi naziranji, ki nas mori na vseh koncih in krajih ter tira od dne do dne trše pod laški in vladni jarem. Ob veljavo pridejo Usti »mogočni"   gospodje,  in ker ne
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnigtvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ---------
Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se .Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 30 kr. petit-vrstica.
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
bodo imeli več »vodilne" besede, jih tudi kmalu pozabimo in spletkarslvo bo ob svoj upiiv. Od takrat naprej pa si bo zbiralo naše politično zrelo ljudstvo samo poslance, in gotovo zadene vselej bolj prav nego da bi kako društvo, ala Gregorčičeva »Sloga*, kar komandiralo: ta in ta bodi državni, ta pa deželni poslanec I Seveda, pri tem utegnejo prihajati na površje še različna mnenja pred volitvami ali celo različne kandidature, toda gotovo je, da pri izidu volitev se bo moglo reči na sploh : ljudska volja je tako odločila!------------
Prepir od strani klerikalne stranke je že tak, da presega vse meje. Zato pa se mu mora postaviti po robu naša narodno-napredna stranka na dan volitev z vso silo. Pričetek temu se ima zgoditi sedaj ob volitvah volilnih mož, kateri potem volijo državne poslance. Ako store vsi naši pristaši svojo dolžnost, je naša zmaga gotova, in s to zmago je zaznamovan pričetek koncu prepira. Državnozborsko volitve so tiste, pri katerih moramo začeli dušiti tiste, ki so zaga?.ili v tem prepiru tako nizko, da niže ni mogoče, tiste, ki so sovražniki našemu ljudstvu, ker mu ne privoščijo napredka in so sovražni svobodni šoli, tiste, pred katerimi ni nikdo varen, da ga ne tirajo pred sodnika, ako ni njihovega mišljenja, potem ko so mu poprej še čast ukradli, s kratka: vse tiste življe, katere poznamo izza sedanjega razkola v pravi luči, ker jim je odpadla z obraza krinka, pod katero so sloparili ubogo ljudstvo toliko časa......
Ako se potrudimo že sedaj, ob držav-nozborskih volitvah, in pozneje ob onih v deželni zbor, naredimo konec prepiru. Pričenjamo pa te dni ob volitvah volil-n i h  m o ž l
Zato na noge! Kdor ima ljubezen do ljudstva, in hoče videti isto na potu napredka, naj se potrudi na dan volitev volilnih mož, da bodo izvoljeni le taki, ki pozneje izvolijo za poslance može, ki imajo srce za narod, ki poslušajo njegov glas, ki prihajajo med-nj, poduCevat ga in sprejemat želje ter poslušat ljudsko voljo, katera jim določa smer v vsem političnem delovanju.
Na noge! Pokažimo, goriški Slovenci, da smo  zaveden  narod,  ki  se   ne da več
strahovati od »črne teme*, pokažimo, da smo željni napredka in svobode, stopimo na volišče kakftr en mož za pristaše - kandidate narodno-napredne stranke poleg vsega drugega tudi iz tega vzroka, ker s temi volitvami storimo pričetek koncu prepira, kateri vedno bratoraornejše razjeda ubogi naš narodi
Po vseh slovenskih deželah je opazovati sedaj pred predstoječimi državnozbor-skimi volitvami nenavadno živahno volilno gibanje, ki označuje razmere, v katerih žive Slovenci nasproti Nemcem in Lahom, in one, v katerih se nahajajo med seboj.
Na Koroškem, v Trstu in v Istri bijejo Slovenci, združeni tu in tam v jedno falango, hud volilni boj nasproti Nemcem, <> orna Lahom. Nemci na Koroškem kakoi Lahi v Trstu in v Istri so si nadeli nalogo, da treba delali z vso silo na to, da pridejo Slovenci tam ob vsakega poslanca, Slovenci v teh pokrajinah so si svesti le nevarnosti, katera jim žuga od drugo-narodne strani, zato pa se tudi vrši med njimi volilni shod za shodom, na katerih se navdušuje ljudstvo za svojo narodnost in razlaga pomen volitev za Slovence. Občudovati je trudoljubivost, katero razvijajo slovenski rodoljubi po Koroškem, v Trstu in v Istri, kako vsestransko skrbč in si prizadevajo, da bi Um bolj gotovo prodrli s svojimi poslanci proti drugonarodnim. Vsak Slovenec pač more le želeti, da vsa ta rodoljubna prizadevanja obrode vspeh na dan volitev.
Tako je v teh deželah, drugače pa na Kranjskem, Goriškem in Štajerskem. V zadnjih dveh pokrajinah rogovili poleg Lahov in Nemcev med Slovenci tudi nazadnjaški kleri-kalizem, na Kranjskem pa se bije boj na celi črti edino le med liberalci in klerikalci. V vseh kurijah so postavili kandidate eni kakor drugi; odtod umevno, da je volilni boj hud. Pred vsem gre za peto kurijo, kjer je postavila narodno-napredna stranka kandidatom zaslužnega učitelja Luko Je len ca nasproti »vsemogočnemu* dr. Ivanu Šu-steršiču, katerega navdaja sam sv. Duh. Po izidu te volitve se bo dalo soditi na marsikaj v političnih razmerah med slovenskim narodom na Kranjskem.
Poglejmo na Štajersko! Ako odpremo »Domovino* ali tSlov. Gospodarja", čitamo skoro na vsaki strani imeni Drag. Hribar in Žičkar. Del dežele, zlasti nižji, je za Hribarja, drugi del pa za Žičkarja. Dragotin Hribar je poznat rodoljub na Štajerskem, saj je s svojimi podjetji, s svojim listom in s svojo izredno agllnostjo stori! U marsikaj za štnjerske Slovence, Umevno, da se radi tega ogreva marsikateri štajerski rodoljub za mladega, spretnega Hribarja nasproti drugače vse časti vrednemu Zičkarju, ki pa more plesati tako, kakor mu gode škof Napotnlk v Mariboru, Torej svoboden poslanec Hribar, ki se ozira na voljo in željo ljudstva ter bi na podlagi teli delal v državnem zboru, stoj! proti škofovskemu kandidatu Žičkarju, kateri bi hodil v slučaju zopetne izvolitve po navodila v političnem delovanju v škofijsko palačo v Mariboru — ti, ubogo ljudstvo, pa molči ter se klanjaj brezpogojno volji Vzvl« šenega! Ta boj na Štajerskem je zelo zanimiv, ker kaže, da tudi v tej lepi deželi je pričel trd boj proti farovški komandi za svobodo in napredek I Napovedali pa so ta boj nekateri štajerski duhovniki z izdano parolo: Proti volji duhovnikov ne sme biti izvoljen nikdo poslancem! — »Slovenec* pridno obira »Domovino* in Hribarja ¦— razkol je skoro tu 1
Kako je v naši deželi, je znano čita-teljem. Poleg boja z Lahi divja med nami najstrastnejši klerikalizem, kakor si ga sploh moremo misliti, ki je menda še hujši od onega proslulega na Kranjskem. Boj je trd, ali izbojevati ga moramo, naj bo, kar hoče.
Tako vidimo današnji dan celo Slovenijo upreženo v volilno borbo, ponekod v prvi vrsti v obrambo narodnosti, drugod poleg tega proti nazadnjaškemu klerikalizmu ali samo proti slednjemu za svobodni razvoj našega naroda. — Kolikor se da na sploh presoditi, vidimo, da veliki, boljši del naroda se oklepa v čidalje večji meri narodno-naprednih idej, ali vidimo tudi, da klerikalizem ima vsled izborne farovške organizacije še veliko moč nu-d ljudstvom. Prihodnje volitve nam pokažejo, v koliko smo Slovenci napredovali ali nazadovali na eno ali drugo stran, kar bo nam služilo za novo direktivo . v političnem boju v bodoče.
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewiez. — Poslovenil Podravski. (Dajje.)
Ker sta bili nekoliko vtrujeni, sta sedli na klop, skrito v goščavi cipres ter se jeli pogovarjati o tem, kar jima je najbolj težilo srce, namreč o večernem Li-gijinem begu. Akto je beg dokaj bolj vznemirjal, nego Ligijo. Časih se jej je zdelo, da je ta namen naravnost znorel, da se ne more posrečiti. Pomislila je, da bi bilo stokrat bolje poskusiti, Če bi se mar Vinicij ne dal ganiti. Cez nekaj časa je vprašala Ligijo, kako dolgo že pozna Vinieija, in če mar ne misli, da bi se dal preprositi, da bi jo vrnil Pomponiji'?
Toda Ligija otožno odmaja s svojo temno glavico.
»Ne. V Aulovi hiši je bil Vinicij drug, zelo dober, toda od včerajšnje gostije se ga bojim ter rajše zbežim k Ligom.t
»V Aulovi hiši ti je bil drag?* vpraša jo Akta dalje.
»Da!« odvrne Ligija, pobesivši glavo.
Ti vendar irisi sužnjica, kakor sem bila jaz«, reče po kratkem pomisleku Akta. S teboj bi se mogel Vinicij poročiti. Zastavljenka si ter hči ligijskega kralja. Aulovi te ljubijo kakor lastno dete in gotova sem, da te z veseljem sprejmejo za hčer. Vinicij bi se s teboj mogel poročiti, Ligija,«
Toda ona je odgovorila tihejše in še otožnejše:
>Rajše zbežim k Ligora.«
»Ligija, ali res nočeš, da takoj grem k Vinieiju, ga zbudim, ako še spi ter mu rečem to, kar sedaj pravim tebi ? Da, moja draga, pojdem k njemu ter mu porečem: Vinicij, glej, kraljeva hči ter drago dete slavnega Aula; ako jo ljubiš, vrni jo Aulovim in potem jo odpelji kot ženo iz njihove hiše.*
Toda deklica je odgovarjala z glasom že tako tihim, da ga je Akta komaj mogla slišati:
»Rajše k Ligom...«
In dve solzi sta se jej lesketali na zaprtih trepalnicah.
Daljši razgovor jima pretrga šum bližajočih se korakov, in predno se je vtegnila Akta ogledati, kdo da prihaja, se je pojavila pred klopjo Sabina Poppeja z malim spremstvom *užnjic. Dve izmed njih sta jej držali nad glavo zvezke nojevih peres, zasajenih v zlato protje, s katerimi sta jo hladili ter jo ob enem zakrivali vročim solnčnim žarkom; pred njo pa je črna Etijopka, z napetimi prsi, polnimi mleka, nesla na rokah otroka, povitega v škrlat, z zlatimi šapelji. Akta in Ligija sta vstali, misleč si, da Poppeja pojde mimo klopi ter se na nju niti ne ozre ; toda ona je pred njima obstala ter rekla:
»Akta, kraguljekš, katere si prisila na ikunkulo (na dondol, so bili slabo prišiti; dete je jednega utrgalo ter si ga delo v usta; sreča, da je Lilita zapazila to o pravem času.«
»Odpusti, božanstvena Poppeja«, odvrne Akta, prekrižavši roke na prsih ter pobesivši glavo.
Toda Poppeja je že vprla oči v Ligijo.
»Kdo je ta sužnjica ?« je vprašala.
»To ni sužnjica, oboževana Augusta, marveč go-jenka Pomponije Grecine ter hči kralja Ligo v, katero je on dal Rimljanom v poroštvo.«
»Ali te je prišla obiskat?«
»Ne, Augusta. Ni še dolgo, kar biva v palači.*
»Ali je bila sinoči na gostiji?«
»Bila je, Augusta.«
»Na čegavo privoljenje?«
»Na povelje cesarjevo.«
Po tem razgovoru je ogledala Poppeja še podrobnejše Ligijo, katera je stala pred njo s pobešeno glavo ter le časih radovedno odprla svoje modre oči. Kmalu pa jej pri tem pogledu pokrije lice. mrak. Ljubosumna, kakor je bila, je imela neprestano v mislih svoje mičnosti in svojo moč; radi tega pa se je tudi neprestano bala, da je kaka srečna tekmovalka ne bi spodrinila, kakor je spodrinila ona Oktavijo. Zato je tudi vsako lepo lice v palači vzbujalo v njej sum. Z očmf veščaka je pregledala Ligijine Črte, ocenila vsako posamičnost njenega lica ter se prestrašila. »To je pravcata vila«, je dejala v duhu. »Venera jo je rodila.« In nakrat se jej je zazdelo, na kar še doslej ni dostikrat pomislila, da je dokaj starejša, nego ona. Pri spominu na to se je zgrozila; polastil se je je nemir in bojazen jej je jela rojiti po glavi. »Nemara je Nero ni videl, ali pa zreč na njo skozi smaragd, njene lepote ni utegnil oceniti. — Toda kaj se zgodi, ako jo sreča po dnevu, pri solnčni svitlobi tako čarobno ? A vrhu tega ona ni sužnjica, marveč potomkinja rodu bar-barjev, toda vsekakor ie kraljeva hči! Neumrljivi bogovi! Ona je enako lepa kakor jaz, toda mlajši! In guba med trpalnicami se jej je še povečala, a oči se jej pod zlatimi trepalnicami hladno zaleskečejo.
Obrnivši se k Ligiji, jo-vpraša z navideznim mirom:
Dopisi.
Iz Skrinj: — Dovolite, gosp. urednik, da jaz nekam pozno objavljam to še le sedaj, in to vsled tega, ker sem mislil, da se kdo drugi potrudi, da sporoči v VaS list. Dne 30. oktobra je bila pri nas volitev župana, pri koji je bil soglasno izvoljen nam vsem priljubljeni, za narodni napredek uneti gosp. Vinko Favetti.
Dostavljati nimam drugega kot to, da želimo, da bi nam ostal kot tak do poznih let v blagor naše občine.          Ob čin ar.
Brje pri Rihembergu. (Konec.) — To društvo pa ne spreminja barve — kakor kaže — ampak ona načela, katera si je za prava pri rojstvu   izvolila,   s tistimi   pazno  stopa
naprej.-----------Njegovi sovražniki pa barvo._
in kožo spreminjajo, kakor kaže. Postavim: pred nekaj Časom je bil volilni shod »pri Rebku", katerega je sklical dr. Gregorčič. — Pavlica pa je pri tem zlezel na neko figo aH latnik in od tam vpil: Doli z Gregorčičem!
ProC ž njim I  proč s takimi  poslanci-------
povedo naj nam, česa so nam v tolikih letih na Dunaju pridobili itd,, a sedaj — sedaj je že ves zavit v Gregorčičevi kuti; ker tako kaže očetu sinov.
V kratkem sosedni Rihemberžani dobe potrjena pravila, in vktub župniku in županu bodo veselice prirejali, ter se s tem organi-zovali na podlagi narodno-naprednih načel. Župan pa in župnik lahko že danes sposnata, da njih doba je  preminila,  kajti zora puca
bit Ce dana l-------Vam, dragi Rihembežani,
ki stojite v vrstah narodno-napredne stranke, pa danes slovesno obljubljamo, da ko določite prvi občni zbor Vašega društva, pridemo mi Brejci pod narodnim praporom, veselit se zmage nad onimi pašami, ki so nas in Vas toliko let neusmiljeno žuliii in mečkali. Pridemo se veselit padca onih, ki jim je bilo celo c. kr. glavarstvo igrača v njih ostudne namene.
Prišli se bomo veselit tudi tega, da ste se zaCeli gibati z nami vred za blagor naroda in ne !e nekim posameznikom. Pridemo k Vam, da sklenemo večno pobratimstvo med sabo na podlagi narodno-napredne ideje. Pridemo, da povemo javno, kdo nas je spravil v razpor, in zakaj nas je spravil.--------
Za oni dan povabljamo tudi one paše, naj pridejo pogledat vbogo »rajo", kako se giblje; spoznajo, da je sobota plačila blizo. Spoznajo, v kakšni senci se nahajajo in kakšno ljudsko spoštovanje so si zaslužili tekom let. Spoznajo,
da na poti krivice  se hitro pade. —-------
Spoznajo, da je blizo konec tiste nesramne, zvijačne igre, ki se za Brejce imenuje »tragična doba" pod jarmom slavnega očeta sinov, pod jarmom neštevilnih krivic, katere nam je zadal oče onega, ki sedaj baje kandiduje celo državnim poslancem! Ti, ljudstvo pa, spoznaj take »dobrotnike" ter obrni svoj obraz od takih, katerih ž e 1 j e, s v e t e i n p o b o ž n e, poznamo, ter okleni se narodno - napredne stranke. — Zbudi se ti, ki tavaš še v temi, kakor se je zbudil slavni Rihemberg, ko je spoznal, kam pes taco me". Potem naj bo mir med nami, da se ne bo- tujec na naši . zemlji mastilin nam smejal. Torej še enkrat: ljudstvo vstani, otresi se jarma onih, ki te vklepajo v spone nevede in teme, otresi se onih, ki hočejo Tebi in Tvojemu rodu pogin.
-------V vzgled naj Ti bo naša županija in
naše društvo!  V izgled   naj  Ti bo pravda proti našim voditeljem!
Sprejmi in okleni se stranke, katera je pripravljena Tebi v blagor delovati in žrtvovati vse svoje moči a ne moči hudobije in prevare, ampak moči poštenosti in pravičnosti.
Domače in razne novice.
Odlikovanje. — Vojno ministerstvo je poslalo g. Antonu Jakliču, c. in kr. vojaškemu kuratu I. reda, pohvalni dekret za osemletni trud in delovanje na c. in kr. in-fanterijski kadetni šoli v Trstu.
Volitve volilnih mož. — Na drugem mestu prinašamo natančen razkaz, po katerem reda se bodo vršile volitve volilnih mož v goriškem in sežanskem okraju. Ob^ istem času se dovrše tudi volitve na Tolminskem, Volilna borba je torej že pričela in tekom te se ima odločiti, ali bodo zastopali naše ljudstvo na Dunaju klerikalni vitezi ali pa možje iz ljudstva, izvoljeni po volji vseh zavednejšlh slojev našega prebivalstva. Volilna borba se vrši po jako ne-jednaki meri v sredstvih, ki so obema strankama na razpolago. Klerikalna stranka ima v vsakem farovžu agitacijsko središče. Tu je dovolj vina in denarja, tu je prostih 24 ur časa na dan, tu ni skrbij in ozirov na družino, s kratka: tu je vsega v izobilju, kar se zdaj o volilni borbi lahko trosi med ljudstvo in ga tako znami; saj to ljudstvo po-« zneje zopet vse te stroške v obilni meri povrne ter napolni prazne sodove, kleti in mošnje, četudi bo samo stradalo in trpelo pomanjkanje v vsakem oziru. In poleg fa-rovžev so na razpolago klerikalni agitaciji naše cerkve in v njih prižnice in spovednice, in kar se počenja v teh posvečenih krajih, kako se le-ti zlorabijo v agifacijske namene z najpodlejšimi sredstvi, katera morejo rabiti le brezvestne in propale duše, to presega vse dopustne meje, kar more roditi v vsakem oziru le slabe posledree. Posebno to preteklo nedeljo je grmelo po premnogih cerkvah izpred oltarjev ali s prižnic, da so vse zaved-nejše možake iz cerkva podili, in da so si nerazsodne mase s široko odprtimi ustmi in v strahu in trepetu domišljevale, da se bo ta teden zares sam Antikrist vlačil po naši deželi. Taka sredstva so na razpolago klerikalni stranki. Ni dvoma, da se bo maščevala taka zloraba naših cerkva, in da bodo stanovalci po farovžih še bridko Čutili posledice zdražbarstva, katero sedaj tako pridno sejejo med ljudstvo. Kdor seje veter, Zanje vihar. In ko vihar res pride, tedaj naj si zdražbarji spokorno trkajo na prsi in reko : »Krivi smo sami, in Bog ne plačuje vsake sobote, ali plača gotovo. Plačuje nas !* Nasproti tolikemu klerikalnemu aparatu pa stoji mlada organizacija narodno-napredne stranke, katero so te volitve prehitele vsaj za nekaj mesecev. V naši stranki se polagoma ali dosledno združuje sistematičen odpor klerikalni nadvladi, in ta odpor je danes že tako velik, da tiCe naši stranki zmaga že pri teh volitvah, ako vsi naši somišljeniki stopijo tudi res odločno na noge. Zategadelj se obračamo tudi danes do vseh svojih zaupnikov in somišljenikov po deželi, da se ne bodo dali preplašiti vsled brezmejno strastn« agitacije iz farovžev, marveč da nastopijo toliko odločnejše, kolikor hujšo agitacijo zapazijo od klerikalne strani.
Izkaz, po katerem se bodo vršile volitve volilnih mož. — Včeraj so se pričele volitve volilnih mož; trajale bodo do 6. decembra in se vršile v posameznih občinah, kakor sledi. — Dne 12. novembra: v Črničah, na Vogerskem in v Cepovanu za peto kurijo in kmetske občine; dne 13. novembra: v Šmarjah, Št. Petru in v Trebuši za peto in četrto kurijo; dne 14. novembra:
v Rihembergu in Solkanu za peto kurijo; v Lokovcu za peto in četrto kurijo; dne 15. novembra: v Rihembergu in Solkana za četrto kurijo, v Banjšicah za peto in četrto 'kurijo; dne 16. novembra: v Dornbergu in Vrtojbi za psto kurijo, v Batah za peto in četrto kurijo; dne 17. novembra: V Dornbergu in Vrtojbi za četrto kurijo, v Grgarju za peto in četrto kurijo; dne 19. novembra: v Ga-brijab in Desklah za peto in četrto kurijo; dne 20. novembra: v Sv. Križu in Kanalu za peto kurijo; dne 21. novembra v omenjenih dveh občinah za četrto, v šempasu in v Ajdovščini za peto kurijo; dne 22. novembra: v Lokavcu za peto in četrto kurijo, v Šempasu za četrto kurijo, v Anhovem za peto kurijo; dne 23. novembra: v Kamnjah, Gojačah za peto in četrto, v Anhovem za četrto kurijo; dne 24. novembra: v Skriljah, Vrtovinu in v Avčah za peto in četrto kurijo; dne 26. novembra v Renčali, Mirnu in Kalu za peto kurijo ;_dne_27._novembrai_vj3menjenih_treh krajih za četrto kurijo; dne 28. novembra: v Kozani in Kojskem za peto, v Ajbi za peto in četrto kurijo; dne 29. novembra: v Trnovem in v Ročinju za peto in četrto, v Kojskem za četrto kuriiu; dne 30. novembra: v Podgori za peto, v Št. Ferjanu za peto in četrto kurijo; dne 1, decembra: v Podgori za četrto, v Št. Andrežu za peto in četrto kurijo; dne 3. decembra: v Biljah in So-vodnjah za pelo in četrto; dne 4. decembra: v Opatjemselu in Ločniku za peto in četrto; dne 6. decembra: v Gorici za peto kurijo. — Na Krasu se bodo vršile volitve tako-le: dne 17. novembra: v Sežtni in Nakln; dne 19. novembra: v Nabrežini, Slivnem, Št. Polaju, Gabrovici in Koprivi; dne 20. novembra: v Avberju, Tom;:j?t in Šlijaku; dne 21. novembra: v Lokvi, Rodiku, Vojščici, SeSu in Brestovici; dne 22. novembra: v Po-virju, Štorjah, Brjah, Pliskovici in Velikem Dolu; dne 23. novembra; v Dutovljah, Skopem, Štanjelu, Komnu, škrbini; dne 24. novembra: v Mavhinjah, Velikem Repnu, Zgo-niku; dne 26. novembra: v Gorjanskem, Temnici  in Kobljiglavi.
Prosimo poročil, in sicer p ra vi I n i h ter takoj, o izvolitvi volilnih mož v posameznih občinah. Po tem potu dobimo jasen pregled o volilnem gibanju ter moremo preračunati, kako bo  na dan volitev poslancev.
Pred volitvami v državni iior. — »Učiteljski Tovariš" je priobčil pod tem naslovom v svoji zadnji številki dopis z Goriškega, v katerem Cttamo mej drugim to-le: Pred durmi so državnozborske volitve. Vse stranke širne Avstrije se gibljejo, imajo shode, na katerih pojasnjujejo svoja načela ter pobijajo delovanje in načela nasprotnikov. Na takih shodih se prelresuje smer avstrijske politike ter zasledujejo sredstva, po katerih bi si priborila stranka svojo moč ter zmagala s svojimi kandidati. Tu mi pride na misel teženje in hrepenenje po nadviadanju duhov-skega stanu oz. klerikalizma čez vse druge stanove. Proti nadviadanju katerega koli stanu se moramo upreti rama ob rami vsi ostali stanovi, v prvi vrsti pa vse ueiteljstvo proti nadviadanju klerikalizma, sicer je vsak učitelj v nasprotnem slučaju grobokop lastnemu stanu, državnemu šolskemu zakonu in uspešno razvijajočemu se šolstvu; zakaj pri zmagi klerikalstva bi se morali izpremeniti obstoječi šolski zakoni koj v njihovem smislu, in kaj to pomeni za učiteljtvo, vprašajmo še živeCe starejše tovariše, ozrimo se v one dežele, oziroma države, kjer klerikalstvo nadviaduje-in ukazuje: poglejmo na Dunaju dr. Luegerja! Kako so klerikalci zahrbtno ovajali in tožili na šolske oblastnije učitelja na Brjah pri Rihembergu, kako drugega učitelja v Brdih vrgli od shoda in ga pretepli! Kaj se godi z učitelji na Kranjskem, ki ne trobijo v rog klerikalcev ! Delati nam je tudi sedaj ob času volitev, delati neumorno, neustrašno; saj smo državljani, kakor vsak drugi. Okrožnic šol. oblastnij ni smatrati kot prepoved, udeleževati se volitev in posluževati se državljanskih svojih
pravic. Teh pravic nam ne more in ne sme po zakonu nikdo prepovedati. Zatorej na delo, vse ueiteljstvo na krov 1 Ueiteljstvo sme, kakor vsakdo drugi, sklicevati shode, na katerih se pogovorimo, kako je poseči v volini boj, s kojo stranko potegniti in pod kojimi pogoji. Volilno delovanje učiteljstva naj bode sicer odločno a dostojno in taktno, — pogoji primerni, dosegljivi in izpeljivi. S katero stranko naj ueiteljstvo na Goriškem sodeluje in ji pripomore do zmage, ni težko uganiti, ako pomislimo: 1. Dr. Gregorčič, »Gorica" in »Prim. List" ovajata učiteljstvo šol. oblast-nijam (Možina, Muznik, vsi zaupni učitelji pri narodno-napredni stranki). 2. Dr. Gregorčič, »Gorica" in »Prim. List* je na Goriškem dedšCina dr. Mahniča, ki je trdil, da je več vreden en filozof po njihovem kroju nego 1000 učiteljev. 3. Dr. Gregorčič, »Gorica* in »Prim. List" & comp. tirajo ueiteljstvo na shodih na cesto in jih pretepajo (Mtekuž v _Brdih).i4. Dr. Gregorčič je _sodelovaL irt on je bil odgovoren na zloglasnih pismih »Sloge" na razna uredništva, s kojimi se je hotelo učiteljstvu na Goriškem zamašiti usta. 5, Učiteljstvo naj pomisli tudi, kaj ta klerikalna banda z drugimi dela, ki ne trobijo v njih rog. Na občnih zborih »Sloge" niso pustili nobenemu do besede. Sramoial 6. Dr, Gregorčič in omenjena posvečena gospdda ovaja rodoljube sodniji in drž. pravdništvu. Dr. Turna in Gabršček sta v nebo kričeča slučaja! 7. Dr. Gregorčič & comp. dela popolnoma v sporazumljenju z Itaijani in visoko vlado proti delavnejšim rodoljubom na Goriškem. 8. Zato tudi uničuje zavode in naprave, ki bi Slovence na Goriškem dovedli do boljše prihodnosti. Kaj vse počenjajo proti »Trgov-sko-obrtni zadrugi", proti »Ljudski posojilnici" itd. in vendar kriče, da so oni vzdrževatelji in učitelji Slovenstva na Goriškem. 9. Dr. Gregorčič & comp. so izgnali dr. Turno iz zloglasne „Sloge", kakor kakega cigana. Zasluženemu možu zadoščenje, tiranom zasluženo kazen! Ali je vpražal dr. Gregorčič dr, Tu-move volilce za svet, ali niso tudi vsi Tu-movi volilci s takim tiranskim postopanjem užaljeni?! Gotovo! In med temi volilci bilo je tudi goriško ueiteljstvo. Učiteljstvo na Goriškem l Ali hočeš še dokazov, na katero stran moraš kreniti ?! Menimo, da jih je dovolj. Zatorej na delo, vsi na krovi Z delom in trudom pripomoremo do zmage stranki, ki je nam bližja, ki simpatizuje z nami, ki čuti z nami, ki je naša. Ta stranka (narodno-na-predna) stoji na stališču novega šolskega zakona, hoče učiteljstvu gmotno pomagati in deliti z učiteljivoni zastopstvo v deželnem zboru. Kaj pa imamo pričakovali od klerikalcev, vidimo med drugimi v najnovejšem času na Kranjskem, kaj vse dela »Slovenec* in »Slov. List" proti kandidaturi g. Jelenca! — Ni dihati nam ne puste! Dovolj za zavednega učitelja!
Zadnja zaplemba. — Čudili smo se, da je bila št, 128. »Soče" danes teden zaplenjena, sili Čudili smo se še bolj, da je bili ta zaplemba potrjena po § G3. kaz. zak. Zaman iščemo najmanjše besede v zaplenjenih sestavkih, katera bi kazala na ta §. Zato mora biti tolmačenje sodnije glede na inkri-minovani članek, ki je le posledica onega v št, 42., docela drugačno od našega. Da to izvemo in sodnija izve naše pravo naziranje o inkriminovanern članku, smo podali danes proti zaplembi utok. O obravnavi sporočimo.
Kozo na Bovškem in vitez Gregorčič. — Vitez Gregorčič je na shodu v • Bolcu prav vitežki obešal — ne koze, marveč kozle na nos svojim poslušalcem. Govoril je o kozoreji, kako da je na Bolškem živ-ijenska potreba itd. — Na ta slavospev samemu sebi odgovarjamo: dr. Gregorčič je Boičane prav vitežki farbal. Resnica je namreč, da se dr. Gregorčič ni drznil storiti kaj vrednega v prilog kozoreji. To p i zategadel ne, ker se je z vsi>mi štirimi pehal za prijateljstvo glavarja grofa Marenzi-ja> ki je kozo preganjal in
»Ali si govorila s cesarjem?«
»Ne, Augusta.«
»Čemu si rajše tukaj, nego v Aulovi hiši?«
»Ne bivam tukaj prostovoljno. Petronij je pregovoril cesarja, naj me vzame Pomponiji — in jaz nisem rada tukaj, gospa!«
»Ali bi se rada vrnila k Pomponiji?«
To vprašanje je izrekla Poppeja z nežnim, mehkejšim glasom, in v Ligijino srce je stopila nadeja,    j
»Gospa«, je rekla, stegnivši k njej roke, »cesar je obljubil, da me da" kot sužnjico Viniciju; toda potegni se ti zč-me ter me vrni Pomponiji.«                       I
»Torej Petronij je pregovoril cesarja, naj te vzame iz Aulove niše ter te dž Viniciju ?«
»Da, gospa! Vinicij namerava še danes poslati služabnike po mene, toda ti, dobrotljiva, imej usmiljenje z menoj.«
Po teh besedah se je pripognila ter, prijevši rob Poppejine obleke, čakala njenega odgovora z utripajočim srcem. Poppeja jo je jasnega lica nekaj časa gledala, konečno se zlobno nasmehnila ter rekla:
»Obljubim ti, da še danes postaneš Vinicijeva sužnjica.«
In odšla je nalik krasni, toda zlobni prikazni. Akti in Ligiji je še doletaval na ušesa jok otroka, katerega je bila odnesla črna pestunja.
Ligijine oči se napobie s solzami, toda čez trenutek jo prijela Akto za roko ter rekla:
»Vrnivi se ! Pomoči se je nadejati samo od tam, od koder more priti.«
In vrnili sta se v atrium, kateri do večera nista zapustili. Ko se je stemnilo ter so prinesli sužnji sve-tiljke z velikimi plamei/i, sta bili obe zelo bledi. Njun razgovor se je pretrgal vsaki hip. Neprestano sta po-
slušali, če se mar nihče ne bliža. Ligija je ponavljala! neprestano, da bi bila vesela, ako bi se vse zgodilo že danes, dasiravno jej je žal, da mora Akto zapustiti. Uršo jo mora čakati ondi v temi. Njeno dihanje je postalo naglejše ter glasnejše. Akta je grabila v naglici skupaj, kar je mogla, dragotine, zavezujoč jih v robec, ter rotila Ligijo, naj ne zavrže tega daru in sredstva k begu. Časih ju je v globoki večerni tišini mamil posluh. Zdelo se fe njima, da čujeta za zagri-njalom nekak šepet, pa zopet oddaljen otročji jok, aH lajanje psov.
Nakrat pa se zagrinjalo v veži brez šuma dvigne in visok, zngorel mož z licem po osepnicah razoranem, se pojavi nalik duhu v atriju. Ligija na mah spojna Vinicijevega oproščenca, ki je zahajal cesto v lu-lovo hišo.
»Akta!« zakriči, toda Atacin se globoko prikloni ter reče:
»Pozdravljenje božanstveni Ligiji od Marka Vi-nicija, kateri jo že čaka z gostijo v hiši, ozaljšani z zelenjem.«
Dekličja usta obled6 kakor kreda.
»Že grem!« mu odvrne.
A za slovo še uneto objame Akto.
. Vinicijeva hiša je bila ozaljšana z zelenjem, z mirto in bršljanom, iz katerih so bile narejene zavese po stenah in nad vrati. Stebri so bili obkoljeni z brajdo. V atriju, nad Čegar lino je bila razpeta volnena škrlatasta preproga za varstvo pred nočnim hladom, je bilo jasno kakor po dnevu. Tu so viseli svečniki z osmimi ali dvanajstimi svetiljkami v podobi  dreves,
živalij, tičev ali kipov, držečih svetilnice, napolnene z duhtečim oljem, izklesani iz alabastra, mramora, ali vliti iz pozlačene korintijske medi, ne sicer tako sijajni, kakor oni sloveč svetilnik iz templja Apolonovega, ki ga je rabil Nero, toda v vsakem obziru mojstersko delo.
Nekatere so bile zagrnjene z aleksandrijskim steklom, ali s prozornimi tkaninami iz Indije, rudeče, modre, žolte in vijoličaste barve, tako, da je v vsem atriju bilo vse polno raznobarvnih žarkov.
Povsod naokrog se je širila vonjava narde, katere se je bil privadil na vshodu. Ozadje hiše, v katerem so se sprehajali sužnji, moški in ženske, je bilo isto tako jasno osvetljeno. V triklinu je bila pripravljena miza za čvetero ljudij, kajti h gostiji bi imela poleg Vinieija in Ligije zasesti tudi Petronij in Krisotemida.
Vinicij se je ravnal v vsem po Petronijevih besedah, kateri mu je svetoval, naj ne gre po Ligijo sam, marveč naj pošlje po njo Atabina z dovoljenjem, ki ga ima od cesarja ter jo v svoji hiši sicer iskreno, toda primerno resno sprejme.
»Včeraj si bil pijan«, mu je dejal. »Videl sem te, da si se obnašal kakor nekak kamnar iz albanskih gor. Ne bodi preveč strasten ter zapomni si dobro, da je sladko zaželeti, toda še slajše biti zaželjen.«
Krisotemida je imela v tem obziru svoje lastno mnenje, ki se je od Petronijevega dokaj razlikovalo, toda poslednji, imenujoč jo svojo vestalko in golobico, jej je jel razlagati, kaka razlika mora biti med izurjenim jezdecem v cirku ter med mladeničem, ki Še lo prvič zasede konja.
(Dalje j-ride)
ljudi kaznoval. Vitez Gregorčič je stisnil rep med noge ter pustil dr. Turno, da je šel po kostanj v žrjavico. Dr. Turna je bil tisti, ki je kot deželni odbornik in poslanec udrihal po nasprotnikih kozereje in proti kaznovanju ljudstva. Zato je prišel tudi on v zamero in ne vitez Gregorčič. — To je resnica, vse drugo pa — laž, vedite to vi, vitežki dr. Gregorčič! —<V drugem slučaju pa je poslal Gregorčič '* v boj proti -grof^lfer^i^u^,.ar-. Gabrščeka, da je ta odnesel zaniero in izdatno gmotno škodo kot obrtnik, a Gregorčič je žel lovorike časti in masli!! — Tako se vitez Gregorčič jako nevitežki košati s tujim perjem!
Volilno gibanje.. j— JL G r n i č a h ni bilo še takega volilnega boja; udeležba ogromna. Oba nunca strašno agitovala, ali tudi nejevoljo ljudstva sta občutila. Naša zmaga sijajna v obeh skupinah (7 mož). — Vogersko* je klerikalna trdnjava; včeraj je volilo 1 za V. kurijo in 2 za kmečke občine. Proti pelagri. — V Cervinjanu sta otvorila gg. Antonelli in Dreossi tudi letos, to je že v petič, zdravniško postajo za bolne na petagri. Doslej imajo zaznnnovati te postaje obilo dobrih vspehov.
Shod v Gorjanskem. — V nedeljo je bil napovedani zaupni shod v Gorjanskem na Krasu. Vkljub siino neprijetnemu deževju sta šla tjekaj dr. Turna in Gabršček; udeležili pa so se — vi povabljenci: 45 na številu. Shod se je vršil tri debele ure, ko je odzvonilo poldne pa do polštirih. Govorila sta dr. Turna in Gabršček o programu na-rodno-napredne str .nke, o prejšnji in sedanji »Siogi*, o razmerah v deželi od leta 1889. dalje, o Mahničevi klerikalni stranki in njeni naslednici okrog »Prim. Lista1 in »Gorice", o zastopnikih v deželnem in državnem zboru itd. ter obširno o vzrokih sedanjega razpora na Goriškem. Poslušalci so zvesto sledili govornikoma ter večkrat živahno odobravali zlasti tista izvajanja, ki so se tikala farov-Škega politikarsfva. Volilci so naposled marsikaj  popračali, kar se jim je še pojasnilo.
—  Shod je minil v najlepšem redu.
V  Komnu je bil napovedan v nedeljo javni shod za celo obširno župattijo in bližnjo okolico; toda se — ni vršil. Cel dan je lilo izpod neba kakor za stavo; zato sta dr. Turna in Gabršček iz Gorjanskega poslala v Komen naznanilo, da ne prideta, ker vsled tako slabega vremena ne bo k shodu nikogar, izvzemši nekaj domačih Komencev. Tudi je bil dhod v Gorjanskem čez tretjo uro. -Tisti Komenci torej, kateri bi se bili shoda udeležili, naj blagovoli uvaževati te okoliščine. Pričakujemo vsekakor, da se Komenci vsejedno skažejo ob teh volitvah. Na delo!
Železniški sprevodnik padel % vlak«.
—  Pri vlaku, ki vozi iz Komuna v Trsi, se je zgodila pretekli teden taka nesreča i Železniški sprevodnik Ivan Pečnik je pri nekem ovinku, pri katerem železniška proga ob enem pada, hotel skočiti po stopnicah, ki vodijo do zavora, da bi istega zapri. Pri tem pa se mu spodrsne, in ker ni mogel ročaja več uloviti, je padel pod vlak, toda k sreči tako, da ga niso zadnji vagoni nič poškodovali. Takoj potem se dvigne ter hiti za vlakom, kličoč na pomoč. Vlak se ustavi in Pečnik zopet vstopi; tedaj pa začuti v nogah velike bolečine, in ko ga je v Tržiču preiskal zdravnik, je našel palec na nogi popolnoma zdrobljen, druga dva prsta pa težko ranjena. Ponesrečenca so prepeljali v tržaško bolnišnico.
V  Gorjanskem bodo imeli 22. t. m. občinske volitve. Tamošnji nune bi imel rad seveda le takega župana, ki bo tako plesal, kakor bo on godel. Kar ta mož ondi počenja, je naravnost škandal za cerkev samo. V »Soči" smo poročali o svojem času, da je ta .namestnik Božji* tako sovražil bivšega župana, da mu ni hotel niti nesti sv. poslednjega olja, ko ga je zadela kap, in ob pogrebu se je obnašal tako, da je vsakdo videl njegovo brezmejno sovraštvo! — Sovraštvo nunčevo je seglo torej i preko groba I Prav kakor pravi narodna prislovica! In taki ljudje naj gospodujejo v občini?!
Vitez Gregordle* In pavovo perje. — »Gorica" od tO. t. m. se je spustila do trditve, da pulita Gabršček in Turna dr. Gregorčiču pavovo perje in se ž njim košatita. V ta namen navaja iz »Soče" dva izreka dr. Turne in Gabrščka, češ, da oba sta pripo-znala delavnost dr. Gregorčiča za naše šolske zavode v Gorici. Resnica je: dr. Turna in Gabršček sta oba pripoznala delavnost dr. Gregorčiča za naše šolske zavode v Gorici. S tem sta pokazala svojo nepristranost, in dajeta čast, komur čast tiče, in kjer jo je v resnici zaslužil. Nasproti temu pa je »Gorica" tista, ki je pripisovala vse zasluge na šolskem polju jedino le dr. Gregorčiču, posebno kar se tiče »Šolskega doma*. To pa je velika laž, katero smo v »Soči" po vrednosti okrcali. Kolikor je imel dr. Gregorčič zasluge, smio mu jo pripoznali; protestovali pa smo proti pisavi »Gorice*, ki je reklamirala »bolski dom" in sploh vse delovanje na šolskem jaolju dr. Gregorčiču, krativši pri tem zasluge drugim, v prvi vrsti ravno dr. Turni in Gabrščku. Da »Šolski dom" nj delo dr. Gregorčiča, smo že dokazali -, kajti, da se je kupil prostor in hiša v ulici Vetturini, da se je preskrbe! v to potrebni denar, in da se je poklical iz Ljubljane inžener, po katerega načrtu se je napravilo krasno šolsko poslopje in ne nefei »kurnik" po Gregorčičevem načrtu, s katerim bi se goriški Slo-
venci le osmešili: vse to je zasluga imenovanih dveh mož, izpustivši še vso ono veliko agitacijo za nabiranje denarja, katero je vodil A. G. v »Soči", porabivši v to tisto veliko narodno navdušenje 1. 1897., katero je vzbudila »Soča", za kar je dobivala od »Gorice" v zahvalo lev smešenje in obrekovanje. Ko je bilo vse dogotovljeno, je seveda dr. Gregorčič- iztisnil obadva ta moža iz od-^OFjajL.kaJtiJjgd je že takrat svoje načrte, ki so se pozneje, pokazali vsemu svetu. In da se je pričelo 1. 1890. sploh skrbnejše delovati na šolskem polju, ni zasluga dr. Gregorčiča, marveč — g. vitez, nikar se ne prestrašite! — tistega G., kateremu Vaša »Gorica* zdaj odreka vsako zaslugo, in on je šel v Gorici od hiše do hiše in nabiral stalne mesečne doneske; in ko je bila nabrana zadostna svota, se je otvoril še jeden razred, in »Soča" je od leta do leta nabirala veliko večino potrebnih radodarnih prispevkov. Kolika mizerija se kaže v tem miru v Yi-~ težki »Gorici", vidi vsak pazljiv njen čita-telj. In ves boj za slovenske šole v Gorici je pričel zopet ta nesrečni Gabršček, ki je vodil vse podpisovanje starišev; in ko je dr. Gregorčič dobil ponovno vse podpise, je še-le prejel stvar v roke ter jo vodil tako, kakor smo videli, to je zapackal tako korenito, da slovenske šole še danes nimamo.
Klerikalci proti našim trgovcem in obrtnikom. — Še nobena stranka no med Slovenci ne med Italijani v naši deželi in daleč na okrog ne postopa v političnem boju % tako ostudnimi sredstvi kakor naša vele-katoliška klerikalna stranka s svojima listoma »Gorica* in »Primorski List". Kedarkoli pride v navskrižje na političnem polju s kakim trgovcem aH obrtnikom narodno-napredne stranke, ne udari le po njegovem političnem mišljenju, ni več mu hoče škodovati tudi v njegovi trgovni ali obrti. Takih vzgledov je že veliko število in čestokrat smo imeli priliko, zavrniti take vrste sramoten način klerikalnega zdražbarstva. Tako n. pr. je tudi zadnje dnji udrihal »Prim. Lisi" po g. Jerc-tiču, ker je kot l. podpredsednik »Trgovske-obrlne zadruge" podpisal kazensko ovadbo poleg predsednika in II. podpredsednika. Mož je storil le svojo dolžnost, katero mu je naložilo celo ravnateljstvo soglasno v obrambo zavoda in vseskozi poštenega gospodarstva tega znamenitega denarnega zavoda; in ker je to storil, zato udriha po njem, da bi mu škodoval v njegovi trgovini. Mi pu menimo, da je med Slovenci še toliko poštenja, da take vrste zlobu klerikalcev ne doseže zaže-Ijenega vspeha ; pač pu da bo tudi lak napad trgovcu le v priporočilo. — »Prim. List* je priobčil zlobno poročilo o shodu v Rihembergu. Jedino dejstvo, da se je shod vršil v prostorih g. Pečenka, je dalo dovolj povoda, da so udarili po njem s prozorno željo, da bi škodovali njegovi trgovini. Bilo bi odveč, ako bi rekli le eno samo besedo v pohvalo in priporočilo tako vzornega veletržca z vinom, kakor jo prav g. Pečenko. Zato smo tudi prepričani, da ga klerikalna zloba niti od daleč ne doseže. — Poleg tega napada pa smo čitali še te besede: »Kakor drugod, je tudi v Rihembergu odločevalo vino, čemur se ne smemo čuditi, ako pomislimo, da imajo — napredni krčmarji prav pri hiši vinograd, ki nikoli ne zmanjka." Mi vprašamo klerikalne poštenjake okoli »Prim. Lista", na kateri naslov veljajo te besede? Na dan z barvo, vi klerikalni vitezi! Govorite bolj odkrito, da bodo znali tako obrekovani rojaki poiskati si primernega zadoščenja. Sicer je besedilo in zveza tega obrekovanja jasna dovolj, da utegnejo imeti očka Pavlica ter oba sinka dr. Jožef in dr. Andrej novo kazensko pravdo na vratu. Gitatelji vidijo, s kako podlimi sredstvi si hote naše klerikalci priboriti nadvlado v deželi. Nadejamo se, da jim zasluženo plačilo ne uteče.
Vipavska železnica. — »Gorica" od 10. t. m. piše tako-le: »Ko smo priobčili v našem listu vest, da se odda delo Vipavske železnice že meseca novembra, ter da se začne ista graditi v mesecu decembru, pisalo je dr. Tumovo glasilo, da je to laž. Trdilo je namreč, da je gradenje Vipavske železnice odvisno od Bohinjske železnice, a da se Bohinjska železnica ne bode gradila, dokler ne pride skupaj državni zbor in ne dovoli vladi potrebnih sredstev. Ko so pa palroni okolo »Soče* zavohali, da ni bila vest, ki je došla od ministerstva direktno dr. Gregorčiču, laž, marveč le gola resnica, iztuhtali so si drugo ter rekli: Bohinjska železnica se zida in zato se začne zidati — Vipavska, četudi ni bilo državnega zbora in ni isti seveda nikakih sredstev dovolil." Kdor razume to logiko, je pač srečen človek, mi je ne moremo, izvzemši, da tolmačimo pisavo »Gorice" za čisto navadno hudobijo. Ako je »Soča* pisala, da se bohinjska železnica ne bo gradila, dokler državni zbor ne dovoli sredstev, je pisala svoje mnenje s popolnoma ustavnega stališča. Ako avstrijska vlada prične ta dela brez dovoljenja državnega zbora, je to sicer kršenje ustave, ali za to bo vlada odgovarjala državnemu zboru; mi pa nimamo prav nič proti temu, ker nam je v korist, da je začela graditi boh. železnico brez državnega zbora. Da je pa bila in je vipavska železnica odvisna od bohinjske, smo trdili že davno, in isto je povedal tudi grof GoSss vipavski deputaciji, katero sta vodila poslanca Grča in Berbuč. Sicer pa pričakujemo, da se izpolni vest »Gorice", da se vipavska železnica odda podjetniku še ta mesec, in da se začne decembra že graditi. Naj bi se vsaj ta trditev
»Gorice* vresničila, da ne bo zopet le far-bala svojih čitateljev, Seveda ne želimo tega iz ljubezni do »Gorice", marveč želimo to iz ljubezni do našega vipavskega ljudstva, ki komaj čaka, da se železnica prične graditi.
Padel v vodo. — V Vrtojbico je padel nekdo iz Mirna; bil je vinjen in kot tak je zgubil ravnotežje, ko je šel črez Vrtojbičin mostič. Obležal je v vodi in storil smrt pijanca.        -   —----------
Volilni imenik veleposestnikov. —
Ko smo dobili »Osservatore« z imenikom, nam je bilo takoj jasno, da je število Slovencev ze!6 padlo. Niti tretjina jih ni. Zato je letos vsak samostojen korak le potrata dela in časa. Zopet pa se kaže hvaležen delokrog za društvo veleposestnikov.
Kakor jim kaže. — V »Gorici od 10. t. m. čitamo zopet pod naslovom »Kakor mu kaže" zlobno zverižen članček, ki mrgoli nelogičnih skokov in smelih trditev. Zašli bi predaleč, ako bi hoteli pobijati vse take norosti, katere si dovoljuje klerikalni listič s tem, da iztrgava iz »Soče« ali iz besedij dr. Turne posamične stavke, ki imajo v celoti ves drugačen pomen. Dostavljamo le, da pred dvema letoma položaj na Goriškem ni bil tako jasen, kakor je danes; kajti mi napredni možje kratko ni malo nismo mogli verjeti, da bi bil dr. Gregorčič sposoben za tako hinavsko in zahrbtno politiko, kakoršno v resnici uganja. Še 1. 1899., ko je bil Gabršček od veljavne strani opozorjen na dr. Gregorčičevo neodkritosrčnost in zahrbtne splet-karije, je odgovorit tako: »Raje si pustim glavo odrezati, ali temu verjeti ne morem." Nikar torej iztrgavati iz »Soče* posamične odstavke iz tistih časov; kajti ko je bil A. G. popolnoma prepričan o novi struji klerika-lizma, v kateri se je dr. Gregorčič že potopil, se je tudi ločil od njega in začel hoditi v »Soči* drugačno pot. Iz tega je jasno, na kateri strani je odkritosrčnost in poštenje in na kateri hinavščina in postranski sebični nameni.
I« Št. Petra pri Gorici nam poročajo, da tamošnji kaplan je strašil volilce, ki so dolžni pri klerikalni posojilnici, da bo ta takoj zahtevala denar nazaj, ako no bodo volili po farovški komandi. ---- Prosimo prič za to dolžilev! Ako je to res, potem naj ljudstvo v6, v kakošne namene so klerikalci snovali posojilnice.
% Man J sle nam poročajo, da dno 30. pr. in. je dolel na Banjšice novi kurat, katerega so vsprejeli z vsem sijajem, običajnim ob takih prilikah. Napravili so dva slavoloka vihrale so zastave, pokali so topiči. Pri slavoloku ga je pričakovala šolska rnladež z raznimi deputacijami. Ko je bilo to pri kraju, so sprejeli preč. g. kurata ob obilni udeležbi v kuracijski cerkvi, kjer je bil blagoslov. Tam se jo zahvalil za sprejem. Navdušenost ob sprejemu je bila velikanska; to pa zategadel, ker tamkajšnje prebivalstvo je prepričano, da je dobilo v novem g. kuratu pravega duhovnika, katerega mora vsakdo spoštovati.
Stavka v Mi mu. — Kakor smo že poročali, ostavili so kamnoseki pri tvrdki Budin v Mirnu delo, ker jim je hotel isti znižati dnevnino. Sedaj pa so stavkujoči delavci zopet začeli delati, ker je Budin ugodil njihovim opravičenim zahtevam.
Pozor skladatelji! — Iz Trsta smo prejeli: Pevski društvi „Slava" pri sv. M. M. spodnji in »Velesila" v Skednju sta sklenili, da si naročili dve lahki, melodijo/ni pesmi, s katerima hočeli nastopiti prvo nedeljo meseca januvarja o priliki prvega ljudskega plesa v Skednju (v dvorani g. Sancin-Čemota). To bo jako dobro vplivalo na naše ljudstvo v tem okraju in po okolici sploh, ker bo nekaka akcija proti širjenju laških canzonet, s katerimi prihajajo ttaljani navadno ravno o pustnem času. V ta namen sta sklenila odbora rečenih dveh pevskih društev, da razpišeta nagrado 50 kron onemu skladatelju ki dopošlje dve najbolji taki pesmi. Pesmici naj bodo zloženi samo na dva glasa (ali pa tudi na iri, n. pr. 1. in 2. tenor in bas). Glavno pa je, da sti skladbi lahki, tako, da se jih lahko nauč«! tudi priprosti pevci in da se razširita tudi mej ljudstvo, čim ju bo slišalo dva-trikrat. V presojo doposlanih pesmi se konstituira poseben odbor samih dobrih pevcev in sodilo naj bo tudi občinstvo samo. Pripomniti je še, da jedna bodi bojna pesem druga pa ljubavna. Skladke naj se dopošljejo odboru enega ali drugega imenovanih društev pod posebno šifro skladateljevo do 3. decembra 1900. Na evenluvel no pozneje došle skladbe se ne bo jemalo ozira. Obračamo se torej do gospodov slovenskih skladateljev, da ustrežejo tej naši prošnji, kajti stvar je tudi eminentno narodno-političnega pomena.
Našel se je velik pes-čuvaj volčje dlake s širokim pasom okolu vratu. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi pri Antonu Bensa, obč. redarju v Oslavlju pri Pevmi.
šauem delu. Pristaši naj volijo tiste kandidate, ki so programu staročeške stranke najbližji.                                                           J
Deželni zbori se snidejo baje okoli 15. decembra na kratko zasedanje, kakor smo že javili.
Nova naredba glede rabe nemščine na . Češkem. »Narodni Iisty" pišejo: Pred dnevi so se zbrali vsi senatni predsedniki dež. sodnije v civilnih zadevah k seji, pri kateri jim je predsednik dež. sodnije dr. Pally zabičal, da se morajo od sedaj naprej. tudi pri najneznatnejših uradniških poslih posluževati izključno le nemškega kot uradnega jezika.
Štajerska. — Kakor se čuje, hoče kan-didovati v skupini kmetskih občin Gelje-Bre-žtce proti dosedanjemu poslancu vit. Berksu g. Jakob Pukl, urednik lista »Der Suden* na Dunaju. — V Ljutomeru je imel dvorni svetnikdr. Ploj-shod, ki je bil dobro obiskovan. Dr. Ploj je razvil tak program, da je bil navdušeno sprejet. (Kaj je povedal g. dvorni svetnik, še ne vemo.) Dr. Gregorcu, ki noča več kandidovati, so izrekli zborovalci soglasno svojo zahvalo.
Shod mest. — Prihodnji mesec se bo vršil na Dunaju shod mest, ki imajo najmanj 10.000 prebivalcev. Na tem shodu se bo razpravljalo o novih bremenih gledd na novi domovinski zakon, ter o zahtevi, da vlada da odškodnino za dela v prenesenem delokrogu.
Črnagora. — Dne 9. t. m. sta praznovala črnogorski knez in kneginja 40-letnico svoje poroke ob najboljši volji in zdravju.
Italijanski kralj je podpisal 11, t, m. dekret, s katerim se povodom njegovega rojstnega dne pomlloste vsi obsojeni, katerih kazen ne presega dobe šestih mesecev,
Bliski car je obolel za influenco. Nevarnosti ni nobene, ker se bolezen razvija popolnoma normalnim potom; tudi se ne bodo izdajali običajni dnevni bolletini,
Nesreča na železnici. — Iz Bruselj« javljajo, da blizu Waterloo je trčil osobni vlak ob tovorni. Vozovi osobnega po večini, stroj in nekaj vozov tovornega vlaka jo razbitih. 2 človeka sta ubita, okoli 11 jih je nevarno ranjenih,
Proračun mesta Zagreba m bodočo leto znaša 1,708.001 K redne in izredne potrebščine; nepokriti primanjkljaj znaša 207. 593 K. Ta prlmanjkljej se pokrije s li% občinske priklado,
Ubogo mesto je menda središče Slavonije Osek. Njegove finance so tako slabe, da mesto že dva meseca dolguje plačo učiteljem.
Dogodki na Kitajskem. — Lord Salisburv je izjavil 9. t. m. v svojem govoru na banketu v Guildhallu glede Kitajske, da ima evropski koncert dve izrecni svojstvi. Na eni strani da skuša ohraniti mir med vele-vlastmi, na drugi strani pa deluje na to, da zavleče za dlje časa rešitev baš važnih vprašanj. Nemško-angleška pogodba glede Kitajske ima namen, da ohrani integriteti iste in politiko »odprtih vrat". Govorniku se zdi zelo umestno, da velevlasti soglašajo s tema temeljnima načeloma. Kajti, ako se ista izvršita, odpade vsaki razlog, da bi se tako boječe bavili z rešitvijo kitajskega problema. -~ Kitajski poslanik v Petrogradu je sklenil z vlado preliminarno pogodbo, po kateri bo Mandžurija pod ruskim protektoratom; pogodba postane pravomočna, ko jo potrdi kitajski cesar. —-Iz oticijalnih virov se javlja, da je zaukazat cesarski dvor, pripraviti stanovanje v Cing-Fu, v pokrajini Seciuan, za prihod cesarice-vdova in cesarja. — Vest o anektiranju ozemlja okolu Tienčina od strani Rusov se od istih dementuje. — V Hongkongu in njega okolici je napravil ciklon velikansko škodo; mnogo kitajskih ladij se je potopilo. Iz Londona brzojavljajo, da razmerje med Rusijo in Anglijo je jako napeto, in da utegne priti celo do konflikta med tema dvema državama radi Kitajske.
Razgled po svetu.
Češka. — Izvrševalni odbor staročeške stranke je izdal volilni proglas, v katerem je govora o bojih glede na jezikovne naredV>e. Državna potreba je, da se rešijo narodni prepiri. Pred bojem za to stopa vse drugo v ozadje. Cehi ne odnehajo od boja za državno pravo, so pa vedno pripravljeni, pobotati se pošteno z Nemci. Narodna češka stranka ne postavi kandidatov, ker noče motiti  mladočeške v zapričetem a ne še dovr-
Narodno gospodarstvo.
Novejši načini kreditovanja
in njihov pomen za domačo in zamejno
trgovino.
študija Josipa ftivnača.
(Da\je.)
In te tako različne pogoje kredita v trgovini z blagom zregulovati, je po mojih nazorih pri obstajajoči svobodni konkurenci popolnoma nemogoča stvar. Prav za to so vsa posvetovanja in vsi koraki v dosego te svrhe zgrešili svoj cilj. (Na primer anketi .v Pragi in na Dunaju.)
Po mojem mnenju se upravijo pogoji plačevanja sami potom prirodnega razvoja v našem gospodarstvu. Naše tržne razmere zahtevajo na eni strani, da se naš domači konsument v najsišem zmislu besede nauči, da najboljše in najugodnejše kupi, če kupi za gotov denar, aii pa, če zadosti, vedno akuralno pogojun plačevanja. Ob jedneja se mora tudi prepričati, da mu bode jedino na ta način mogoče vspsšno konkurirali. Na drugi strani pa mora trgovec gledati, da na jednak način doseže 'ire najdirektnejsega nakupovanja (v slučajih tudi za morjem) in da ne  olajša  samo,  ampak, da  tudi omogoči
zdravo domaČo konkurenco ter zreguluje ponudbo nad potrebo, katera se rada podvr-guje najnesmiselnejšim diktatom od kupujoče strani, s hrepenenjem in težnjami po zdravi izvozni trgovini.
Kdor bi pa temu diktatovanju zdrave gospodarske logike ne zadovoljeval, ga razmere same onemogočijo; prisiljen bo kmalu narediti mesto Ciniteljem, kateri so se sprijaznili z narisanim gospodarskim razvojem. Po tem-le prirodnem procesu ozdravijo polagoma, ali dosledno, naše tržne razmere. Omeniti treba to okolncst, da v omenjeni prirodni razvoj s svojim vplivom v nazna-Cenem smeru posegajo nove forme gospodarske, katere so istotako vzrasle vsled dik-tata tržnih razmer, kakor karteli, sindikati in trusti.
Umevno je, da se bode še tudi nadalje goljufalo z blagom v posameznih slučajih, al' s postopom inteligence naših produkčnih razredov in z razširjenjem male obrti, katera ne izključuje upadka posameznikov, pojenjr.-vali bodo podobni slučaji.
Narisani razvoj naših tržnih razmer bode vsekakor potreboval podpore našega kreditovstva, katerega glavni činiielj so banke. (Da]je pride.)
Nore vrste gorivo izdelujejo v Londonu — iz smeti, pocestnih odpadkov in iz Themsinega blata, in kar se pomeša še s cenenimi primernimi kemikalijami. Tako se ustvarja izvrstno ceneno gorivo, ki pusti le 25 odstotkov pepela. Jedna ,tona" takega goriva velja 10 K. Ob Themsi vstajajo tovarne, ki bodo izdelovale tako gorivo, ki je tem važnejša iznajdba, ker se nekateri boje, da v bodočnosti utegne zmanjkati premogra.
Poročilo ravnateljstva .»Trgovsko « obrtne zadruge" t Gorlel z neomejenim jamstvom za opravilni mesne oktober 1900.
t. Število zadružnikov dne 1. oktobra t9;K) .  .   1582 Naraslo tekom meseca za    ........      14
Padlo tekom meseca.......... .        1
Štev, zadružnikov dne I. nov. 1900. je znaSalo ir>89
2.  Število deležev dno 1. oktobra......3102
Priraslo deležev tekom meseca......      2fi
Odpadlo     ,          ,           ,       ....  .  .      »9
Število deležev dne 1. nov. je znašalo   . . .   3159
Kron
3.  Svotn vplačanih deležev do 1. oktobra . 32977852
,           ,              „     tekom meseca .    18705-78
,     isplacanih      .        ,        ,               6257'—
Svota vplačanih deležev dne l.nov.   . . 34222730 Svota podpisanih deležev po 300 kron dne
1. novembra............9t770O-—
. Predujmov je bilo izplačanih dnč 1. olt. 74-1003 06 - ¦    ¦    ¦ ¦                                             .  41587-68
. 63363-M . 725229-60 . 79778*62 . 531584 8509446
Priraslo tekom meseca
Odplačalo ,        ,        .......
Stanje predujmov dne 1, novembra
5.  Dopolnilni zaklad je znaSnl 1. oktobra Tekom meseca ae je doplačalo . . . Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. nov.
6.  Do konec meseca je prosilo 1802 prositeljev
za predujme v znesku.......1415416.22
Dovolilo seje v znesku.......1082319-17
Izplačalo       ,         ,      .......1070041-24
7.  Hranilne vloge so znašale dne 1. oktobra   246018 70
Vložilo se je tekom meseca.....42235'—
Izplačalo    ,     ,           »       ......    68642-28
Stanje hranilnih vlog dne 1. novembra   319611*42
8.  Gotovine v blagajnici dne l. oktobra .      9577 34 Svota prejemkov tekom meseca .  . .
,    izdatkov        .        ,       ... Saldo v blagajnici dne 1. novembra
9.  Denarnega prometa blagajnice
v mesecu oktobra.......
Lastna glavnica v uplačar.ih deležih Zaupana glavnica v hranilnih vlogah Razmerje
146777*25 3169-52
. 287146-68
. 3*2227*30
. 219611.42
34:21
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/,%.—Predujmi se vračajo v enem aH večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je vsak petek ob šesti uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan.
1        Anton Koren         *
S                          Gosposka ulica 4                          9
% priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno g g blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje, g
JjAs. 1881. y Gorici ustar.ovjfefia Ivrdka
E. Riessner, t SnnsS ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstva s.-ojo. lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako-v.v>iri cerkvene potrebe. !m& veliko zalogo nagroben \y..c-v, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd. v a: po STiiern". ceni. — Naročila za deželo izvržoje !ofi:o in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo
!i-";-vn--> črk n-» perilo -ir-llr^fffttr^-^
Tovarna lanenega cvlrna
Jos. Iv. Laager
Post Bukowitz pr. Hohenstadt na Moravskem
priporoča svoj izdelek vh«H«n v trajni svatlo-»•II karvl za ročno izdelovanje čipk dva-, tri- in večkratno vseh Številk in barv.
lr\aro\ praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -   GORICA       Via (Hardim, 8 priporoča pristna bela       aJs^ki*.     briških, dal in črna vina    "^JgPs     matinsklh in iz vipavskih,    ^wg&        isterskih
furlanskih,          «ST         vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogetske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gara zmarn«. Postrežba poslan*.
Ustanovljena tvrdka leta 1863.
Ivao Dpufovka v Gorici
na Travniku štev. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — CJlijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
lastna tovarna nadplatov (§Ghuhoberiheile),
jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagate]]'
voščila (biksa) družbe sv. Cirila *» » * * doa«*«*)?** in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih   dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo  zastonj  in   franko.
00<S)0©00000000000©00©00
ji   Prva slovenska trgovina z železjem   " ^~":-:   v
1
i i
Kuštrin Anton
trgovee
z jedilnim blagom
Gosposka ulica Štev. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje toč;?o in hitro postrežba.
****************
\\ »Ooriška Tiskarna' A. Gabršček
Gosposka ulica št. 11
spiejema naročila za iisek vsakovrstnih tiskovin
vabila k veselicam in plesom, trgovske račune in zavitke ter listovni papir z natisnjeno tvrdko, raznovrstne posetnice s primernimi zavitki v eleg. škatljicah, cenike, poročna in zaročna naznanila,  osmrtnice itd.
v Gorici
Kortfedic <& Zajec
(prej G. Darbo) pred nad k kotijo šlr. 5. Podružnica konec Knštelu Štv 2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnico! niši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega želaza, železne, cinkarni«, pocinjana in medena plo-šcevine, orodja za razno obrti in ponižnega, itodllna ognjišča, peči, covl in predpočnlko, nagrobne krizo.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. privlligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovauih kotlov gosp. Nussbaum - a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Gm           Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
|B|    prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©<
mm^mmmmmmmm
Slavnim županstvom ta šalam priperoča svoji
OP
Pred kratkim so izšle sledeče knjige: Mar-pn  Vici»iinti"   itaL 8PisaI Tommaso Grossi ;
tjnarco viseonu , 8 po§tllino vred k 260.
|]fi]QP!a II# *zdaiat P° Homeru prosto prevel prof. UUiDGjrt  A   Kragelj ; s poštnino vred K 1*40.
Venec slovanskih povesf \ pr™d^;,m
slovanskih jezikov; s poštnino vred K 1*40.
Ha zahtevo  pošiljamo cenik  naiih  izdaj zastonj.
lasas
i
sramras
»Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani &pltalsfce ulice ftt. 2.
Nakup in prodaja
vseh vr»t ren% državnih papirjev, zastavnih
pitjem, srečk, novcev, vnlat itd. po najkulant-
nejSlh pogojih.
0 Posojila na vrednostne papirje proti nizkim ii                                ol>re*tiin.
fj         Zavarovanje proti kurzni izgubi.
{j               Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog-
na vložite kujižice, na tekočI račun iu na gfro-
konto s 4T.a «„ nlm ohrestovanjem od dne vloge
do tlne vzdiha
Eskompt menjic najkululntje.
Borzna naročila.
1
POZOR!
Zaloga vsakovrstnega pohištva
Inton ireščak
v Gorici,                i
Gosposka ulica št 14 in ulica Marini. 1
V zalogi ima                j
potnštvo vseb slogov |
za vsak stan,            I
priprostega in najfinejega izdelka   j
v veliki izberi.
V ZALOGI IMA: Podobe na   j
platno in šipe, ogledal«, žime   I
, tri platno, razne tapeearije Ud.    ' t      Daje tudi na obroke!