Izhaja drugo soboto vsakega mesca Uredništvo In upravn.: Dunaj XVI/2, Neulerchenfelderstrasse 21. Inscrati se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: Za Avstrijo celo leto K1 *50 Za inozemstvo , » K2*— Posamezne številke h 10. Odprte reklamacije so poštnine proste. Poštno-hran konto: 88.153. Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Št. 7. Ljubljana, dne 19. julija 1912. V. leto. Listnica uredništva. Ker je obsegala št. G Glasnika (meseca junija) 12 strani, 4 strani nad odmerjeno namero, obsega št. 7. (julij) le 4 strani. Glasnikova št. 8. bo obsegala zopet 8 strani. Delavci! Delavke! Gotovo že veste, da priredi ljubljanska krščansko - socialna tobačna organizacija v nedeljo dne 28. julija 1912 romanje v Petrovče na Štajersko. Že zadnji Glasnik Vas je vabil, da se romanja naj-obilneje udeležite. Mislili smo to romanje prirediti v nedeljo 21.julija, a to ni bilo mogoče, ker nam to nedeljo uprava Južne železnice ni mogla dovoliti posebnega vlaka in je izjavila, da nam ga pa lahko priredi 28. julija. Kazalo ni drugače, kakor da smo ponudbo uprave Južne železnice sprejeli. Kadar priredi naša tobačna organizacija kako prireditev, zahteva, tobačni delavci in delavke, Vaš ponos in Vaša čast, da izpade prireditev tako, da se lahko postavite pred svetom. Izkratka: vsak zaveden tobačni delavec, vsaka zavedna tobačna delavka naj se udeleži našega izleta v Petrovče, kraj s slovečo božjo potjo, kraj, ki je sam lep in vreden, da se obišče. Obenem si bomo ob tem romanju lahko tudi ogledali lepo južnoštajersko mesto Celje, slavno po svoji zgodovini, mesto, ki ni veliko, a mično, prijazno in lepo in leži ob bregovih reke Savinje. Cerkev sv. Jožefa in cerkev očetov kapucinov slovita daleč po svetu med Slovenci. Tisti, ki se še niste odločili, da se pridružite izletu 28. t. m., se hitro odločite in naznanite to zaupnikom in zaupnicam Vaše organizacije, da se pravočasno oskrbe vožni listki. Red mora povsod vladati in dobro stori tisti, ki hitro javi, da se udeleži izleta, da bo mogel odbor vse potrebno urediti, ker posebni vlaki se ne morejo kar meni nič tebi nič pri- rejati. To mora biti vse lepo v redu, ki se pa doseže le, da je vse zadovoljno, če odbor pravočasno ve, koliko oseb da se udeleži izleta. V Petrovče se odpeljemo v nedeljo dne 28. julija 1912 ob 5. uri 20 minut z južnega kolodvora v Ljubljani. Vsak naj pazi na to, da pride pravočasno na kolodvor, da vlaka ne zamudi. Vozil bo posebni vlak tako hitro, da se pripelje v Celje že ob 7. uri 15 minut zjutraj, z brzino brzovlaka, ki potrebuje iz Ljubljane do Celja 119 minut. Vožnja bo torej jako prijetna, ker se bomo zelo hitro vozili. Iz Celja v Petrovče nameravamo romati v Petrovče peš za Savinjo, kjer vodi lepa, hladna, senčnata pot. Pot je dolga dobro uro hoda, po ravnem 7 km daleč, en kilometer (1000 metrov) krajša, kakor pot ob progi južne železnice iz Ljubljane na Brezovico in en kilometer krajša, kakor pot ob državni železnici s šišenske postaje v Vižmarje. Če bi se pa kdo te poti ustrašil, se lahko pelje iz Celja v Petrovče z vlakom, ki odhaja iz Celja ob 7. uri 44 minut in se pripelje v Petrovče ob 7. uri 58 minut. Seveda ne bo smel pozabiti v Celju kupiti vožnega listka do Petrovč, ki stane (III. razred) 30 vinarjev, II. razred pa 40 vinarjev. Nazaj iz Petrovč v Celje se lahko tisti, ki bi ne hoteli peš hoditi, pripeljejo z vlakom, ki se odpelje iz Petrovč ob 3 in 1 minuto popoldne in se pripelje v Celje nazaj ob 3. uri 14 minut, nakar si še lahko ogledajo mesto Celje. V Petrovčah bomo imeli skupno službo božjo s cerkveno prepovedjo. Za hrano bo moral vsak sam skrbeti. Pripomniti nam je, da se hrana dobi tako v Celju kakor tudi v Petrovčah po zelo nizkili cenah. Vsak, ki se udeleži nsšega romanja, naj pazi na to, da pride zvečer pravočasno na kolodvor v Celje. Naš posebni vlak se odpelje iz Celja zvečer ob 7. uri 20 minut in se pripelje v Ljubljano zve- čer ob 9. uri 44 minut. V slučaju, če bi kdo zamudil posebni vlak, bo moral vožnjo v Ljubljano sam plačati. Naj torej vsak pazi, da pride pravočasno na kolodvor. Tisti, ki bi zamudili poseben vlak, se bodo lahko peljali v Ljubljano z osebnim vlakom št. 31, ki se odpelje iz Celja ob 10. uri 31 minut ponoči in se pripelje v Ljubljano pet minut pred eno uro ponoči. Plačati bi morali tisti, ki bi zamudili poseben vlak, celo vožnjo, ki znaša za III. razred Celje—Ljubljana 3 krone 50 vinarjev. Odbor je preskrbel udeležencem romanja v Petrovče, ki se bodo vozili z našim posebnim vlakom, znižano ceno. Stala bo vožnja za udeležence posebnega vlaka v Celje in nazaj 3 krone 80 vinarjev. Vožne listke si preskrbite in plačajte vožnjo zaupnikom in zaupnicam naše organizacije. Udeležite se gotovo našega romanja dne 28. julija v Petrovče. Na svidenje v Petrovčah! Avstrijska krščanska strokovna društva 1. 1911. Osrednja komisija avstrijskih krščanskih strokovnih društev objavlja poročilo, kako da so napredovala avstrijska krščanska strokovna društva leta 1911. Četudi število članov ni tako naraščalo, kakor bi bilo to delavstvu v korist želeti in kakor bi to bilo potrebno, se mora opozarjati, da se je pečala večina zvez, kako izpopolniti notranjo organizacijo, zato je agitacija nazadovala. Na razvoj strokovne organizacije so seveda vplivale tudi lanske volitve, okoliščina, ki je zelo in še bolj kakor drugod vplivala tudi na napredek slovenskega krščansko-socialnega delavstva. Ker so strokovna društva politično-nestrankarska, seveda ovira politična agitacija našo agitacijo, ker moramo gledati, da ob volitvah vse opustimo, kar hi nasprotovalo temeljnim našim načelom. V bodoče se bo pa moralo kljub temu ob političnih bojih tudi za strokovno organizacijo skrbeti. Člani naših strokovnih Razdelitev članov po poklicu. Stroka Osrednji komisiji priklop- ljene organiza- cije Slovenske organi- zacije Češke organi- zacije Nemške organi- zacije Skupaj izven centralne komisije 1 Peki 2430 2430 2 Stavbni in delavci po kamenolomih 961 — 720 —- 1681 3 Rudarji,solinskiindelavcipo plavžih 1764 41 917 1722 4 Okrajni cestarji 1898 — — — 2898 5 Železničarji 8954 — 101 — 9055 (1 Mesarji 350 / 350 7 Prekajevale! suhega mesa .... 1007 — — — 1007 8 Gostilniško pomožno osobje . . . 950 — — 1073 2023 9 Trgovinski in prometni delavci . . 674 — — 102 776 10 Hišni uslužbenci — 340 141K) 1830 11 Lesni delavci 2662 275 2079 — 5016 12 Bolniški strežniki 130 — — — 130 13 Poljski delavci 640 — 2381 — 3021 14 Usnjarji 458 — 1388 — 1846 15 Kočijaži 625 — — — 825 Ki Kovinski delavci 1466 128 990 _ 2584 17 Popirno in kemično delavstvo . . 426 845 — — 1271 18 Krojači 528 — 926 — 1454 19 Mestni nastavljene! 135 — — 1167 1302 20 Vezalci — — — 1040 1040 21 Cestni delavci 1600 1600 22 Tobačno delavstvo 6577 1684 540 — 8801 23 Telefonski delavci 312 — 312 24 Tekstilno delavstvo 10082 194 3547 13823 25 Drugo delavstvo 694 2629 12031 — 15455 45323 6136* 27110 3483 82052 * Število članov 1910. tnarno stanje osrednji komisiji priklopljenih Zvez. 1161 | aluszouiojd oudmfg 1 11371 04 3638 85 2659 88 607671 34341 71 415; -5654546 17418 02 3792j91 20396 26 1016 07 2347i83 3461 55 8309 23 1344‘31 1 2263268 2522 98 2113 82 46040129 2444 81 52706 63 9449 09 “Č- 1 S Ti6i 'sap 'ie OPIBS 1 9665 64 2725 65 1147149 5956 71 27682 88 335 -53249175 17418 02 2315106 13651 03 101607 997123 1836 93 2831 06 575 93 21802 24 1564 48 2113 82 3210211 2230 21 32295 96 8104 13 g š i bjosa 30211 21 11159138 I 9684|22 12548 95 104858 87 979 26 8277 63 2723343 322261 26399 47 749 77 4482j26 15483 05 27286 23 4767 48 29144 02 4763;32 4801'41 82087 76 2446 96 94860 88 8751 37 514199 54 Izdatki JB;U9AUl ‘BABJdn BUJBA^S 275257 1291 30 471 10 550 95 11943 32 710 26 4819 47 2226 60 1166 81 4290 05 531 36 1545 15 3334 41 1679 01 804 78 2923 30 380 20 2190 43 6188 50 756 82 2296 99 3435 09 5628847 BABJCln BUq9SQ 1 3S m 1 - 1 S 1 1 S 1 ° 1 £ 1 S2 £]g I 49330 58 5302 1877 351 230 8662 351 3683 260 2673 789 3050 2260 520 1260 882 789 5605 10040 741 iflHIUI -O^lfupOJSO pfAOdSTjd Ul uflJlT;i3y *1 ® 3 1 g S S^S g 1 1469 1459 1058 260 10893 34 453 1101 254 3902 211 532 329 1721 1160 3191 305 580 2448 388 11088 1366 uidrnjs HJUfBJJJ !?9I9a 2326 38 1586 54 2896 89 260-10606 34 236 09 3689 76 440 46 151 10 1691:92 40917 2574 39 381 12 8528 41 12927 79 109 25 48555 61 1. JBp -910^ ‘BDIU ‘oiis -13[S OUIZ8AZ 3429 36 1326 58 1798 40 23823 95 190-503 20 560918 1015 51 4911 53 7 — 296 09 429064 3344 17 91849 5020 84 811 50 22340 8717.87 859 84 1077743 960 52 g s 1 » aaodpod oupsazi ui a^uAiajv' _J 1 1 1 1 1 M 1 MII 8 M f5 1 1 1 |li , g 5 8 rocgcocog 1 1 - O 1 |cq cocDth o JS I s 1 ts a ajodpod »Msmioa S 8 ”M 1 1 i3S§ S ggiSgg gg I 100687 20 lunajskih 3051 152 2740 2659 12711 29 3113 73 448 2312 1034 93 12630 196 393 49427 340 8459 828 OA^SJBA OUABJJ £ & 1 M 1 1 1.115 1 2 1 1 1 1 ^2 iO 873 99 30 8559 699 10 179 712 94 905 10 588 67 $ S 00 > 2 N aaod -pod aujas -odzaag - s 1 1 1 1 1« 18$ 1888 8 2g 1 1 ! 20 S s 10026 58 1489 45 2150 53 178 2418 409 1302 1621 254 262 706 8 20901 447 (M i2 CO KJ co (M UIOO - iru a o pi o.i h inu ui luiool'n^ -A114« ojoitpoj MJS .. M 1 LIJ Ig 1 1 1 8 $ gg 1 M 22 35483 36 klopljeni v. 3161 42 719 13628 516 72 1020 15690 631 Q 0161 niopius s PIPoqoa 3987685 13885 03 1083175 18505 66 132541 75 i 1314 26 61527 38 4465145 5737 67 40050 50 1765 84 547949 1731998 3011729 5343 41 50946 26 6327180 6915;23 114189 87 4677,17 127156 84 16855150 <55816 94 ji so pril ilascento XIGT ‘I UI33U05{ AOUBI3 OflAajg 2333 855 1038 1898 8832 350 1007 1793* 674 2008 130 438 625 1158 426 3010 519 1600 6075 312 10032 1053 46166; komisi rekonvi Organizacija Peki Stavbni in delavci po kamenolomih . . . Rudarji in solinski delavci .... Okrajni cestarji . . . Železničarji Mesarji Prekajevalci Natakarji Trgovsko osobje . . . Lesni delavci . . . . Bolniški strežniki . . Usnjarji Kočijaži Kovinarji Popimo in kemično delavstvo Poljska zveza .... Krojači Cestni delavci .... Tobačno delavstvo . . Telefonsko delavstvo . • Tekstilno delavstvo . . Druge organizacije . . :SB T? O oi aS ON * *i— Zvez, ki pripadajo kaki politični stranki in ki ob volitvah za njo delujejo, ne bodo smeli ob političnih bojih pozabiti in prezreti agitacije za naše strokovne zveze, stvar, ki se je dozdaj vedno prezirala in pozabila; osrednja komisija zaradi finančnih težav tudi v večji meri ni mogla pospeševati agitacije. Zastopniki drugega kongresa osrednje komisije so to tudi uvideli in so zato dovolili potrebne denarne vsote. Sklepi tega kongresa seveda še niso mogli učinkovati na naš razvoj. Lanska statistika prepriča potrebo, da se je povišal prispevek osrednji komisiji, tudi tiste, ki so sodili, da bo šlo naprej tudi iz agitacijskega zaklada. Ker so izvedene glavne preosnove v organizacijah, upamo, da bomo uspešnejše napredovali in to tembolj, ker so nekatere Zveze napredovale, tiste pa, ki so leta 1911. izgubile člane, so že izgubo izravnale in nekatere cele pridobile. Najslabše napredujejo poljska strokovna društva, ki so izgubila 3270 članov. Med Zvezami, ki so priklopljene osrednji komisiji, so izgubili največ, namreč 508 članov Zveza kormarjev. Kriza, ki jo je kormarska zveza doživela, se je srečno preživela in število članov zopet veselo napreduje. Razmere v zvezi zidarjev in kamnarjev so tudi v toliko urejene, da se je izguba že dohitela. Izguba zveze pri telefonskobrzojavnih delavcih je nastala, ker je zelo težavno organizirate to stroko in ker ovira organizacijo tildi poštna uprava. Veliko vlogo igra pri Zvezi koči-jažev dejstvo, ker se uvajajo avtomobili. Če upoštevamo vse navedene okoliščine in še dejstvo, da so pridobile osrednje zveze 1531 članov, moramo priznati, da notranje preosnove agitacije niso preprečile in da zato večji napredek ne more izostati. Osrednji Zvezi je bilo priklopljenih koncem leta 1911. 30 organizacij s 45.323 člani. Izven nje stoje češka strokovna društva s 27.110 in slovenske krščanske strokovne organizacije s 0136 člani. Skupno je bilo organiziranih v krščanskih strokovnih društvih 82.052 članov. Natančnejši pregled se razvidi iz razpredelnice na strani 56. Člane so pridobili: peki’221, rudarji 144, železničarji 800, slaninarji 100, lesni delavci 250, usnjarji 120, papirni delavci 202, cestni delavci 270 in 191. Izgubili so kovinarji 508, poljska zveza 3270, telefonski delavci 139, kočijaži 153. Osrednji komisiji priklopljene organizacij e štejejo na Dunaj u 10.747, na Nižjem Avstrijskem brez Dunaja 4839, na Češkem 3817, in Moravskem 3153, v Šleziji 4370, na Zgornjem Avstrijskem 5105, na Solno-graškem 1110, na Štajerskem 1198, na Koroškem 301, na Kranjskem 1489, na Tirolskem 4025, na Predarlskem 985, v Dalmaciji, Istri in na Primorskem 711, v Galiciji 2044 in po drugih deželah 359 članov. Razvoj denarnega stanja nam kaže dotična razpredelnica in je ugoden. Osrednji komisiji priklopljene organizacije so imele sledeče dohodke in izdatke: Dohodki Izdatki 1909 474.748-37 K 428.381'58 K 1910 093.055-93 „ 483.381'58 „ 1911 755.816-94 „ 524.298'90 „ Skupno premoženje je znašalo 1. 1909 K 190.207-69, 1. 1910 K 261.408-32, 1.1911 K 311.045-73. Premoženje se je povišalo v primeri z letom 1910 za 49.637-41 K ali za 15-90°/o. Leta 1911 so znašali dohodki: Pristopnine . . . 7.121-63 K Prispevki .... 502.537-88 „ Drugi dohodki . 30.272-58 „ Vsota: 545.932-09 K Izdatki so znašali: Podpore: Podpore ob stavkah in tistim, ki so bili: masreglovani . . 35.483-30 K Podpore brezposel- nim 38.102-31 „ Popotne podpore . 4.230-46 „ Pravno varstvo . . 12.828-85 „ Bolniške podpore . 100.087-20 „ Druge podpore . . 45.040 97 „ Vsota: 230.979 15 K Drugi izdatki: Zvezina glasila, knjižnice itd. 78.835-50 K Deleži krajnih skupin . . . 48-555-00 „ Agitacija in prispevki osrednji komisiji . . . 44.210-23 „ osebna uprava .... Vsota: 277.220-39 K Na posameznike odpade: Leta 1911.1P82 K „ 1910.H-28 „ „ 1909 .10-41 „ 40-11 izdatkov je odpadlo na podpore, na Zvezina glasila in knjižice 15-340/0, na agitacijo in upravo 38-53o/n. Vsak posamezen član je dobil podpore 1. 1911 5-13 K, 1. 1910 4-94 K in 1. 1990 4-48 K. (Konec.) Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk „Katoliške tiskarne" v Ljubljani.