253. številka. Ljubljana, v torek 4. novembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 9U h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za'oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ca se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj sa izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admilustrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Konzum v Marenbergu. (Kriminalna črtica) Pred par dnevi je prinesel »Slovenec« dopis iz marenberškega okraja, ki odgovarja na »Narodovo« in »Stajerčevo« poročilo o izključenju marenberške posojilnice iz »Zveze slov. posojilnic«. V tem dopisu se trdi, da »duhovniki, ki imajo marenberško posojilnico v rokah, niso ljudi opeharili, ampak so se le potrudili, da ohranijo Slovencem maren-berškega okraja jedino slovensko trgovino, ki je v rokah krščanskega Slovenca.« Kdor to bere in razmer ne pozna, bi utegnil misliti, da so rečeni duhovniki storili, bogve, kakšno krščansko, narodno, plemenito delo. Ti konzumarji namreč niso samo posojilnico in ljudi opeharili, ampak so tudi državna oblastva in postave goljufali! Konzum no dru stvo v Marenbergu obstoji od leta 1899. Načelnik mu je neki Klobučar, katerega »Slovenec« nazivlje »krščanskega Slo venca«. V marenberskem okraju se temu priimku vse smeje, ker tam ga imajo le za »Katzelmacherja« in internacionalnega (makari krščanskega) »Hochstaplerjaa. Nastopno poročilo bode pokazalo, da gredo temu »krščanskemu« možu še čisto drugi pridevki. Kakor povsod, je tudi maren-berški konzum v življenje stopil s tujim denarjem, v prvi vrsti s posojilničnim. Pri posojilnici je do srede lanskega leta konzumnega dolga n a ra s 1 o 57.000 kron. Ogromna svota! Ustanovile so se kar štiri trgovine, centrala v Marenbergu in podružnice v Ribnici, na Muti in na Breznem. Kupčija je dobro uspevala, a posojilnici se nič ni vračalo, ampak se jo je dalje izrabljalo. Edini, ki se je pri tem dobro počutil, bil je naš »krščanski Slovenec«. Preje priprost notarski uradnik, postal je nakrat velik gospod in se le v kočijah vozil. Ljudstvo ima dober »instinkt« in je kmalo pogodilo to spremembo v Klobučarjevih razmerah. Ker se je ta mož tako pogosto in »nobel« vozil v Maribor najmanj vsaki teden in točno po vsakem — sejmu (!), je nastala govorica, da Klobučar hodi v Maribor denar nalagat. In čudno, mož je vedel za to splošno govorico, on je poznal provzro-čitelje in razširjatelje iste, a on ni storil, kar bi na njegovem mestu vsak pošten človek storil, on ni prav nič reagiral, nego hodil dalje svojo pot. In vkljub izvrstnemu uspevati;u konzumnih trgovin jo je srečno tako daleč spravil, da je od lan skega leta priraslo daljnjih 40.000 K konzumnih dolgov, Kam pa je prišel denar, ko je vendar trgovina dobro prosperirala? V to misteriozno temo bode treba posvetiti, in sicer s paragrafi kazenskega zakona. Med tem pa je državno pravdništvo začelo konzumarje preganjati zaradi pregreška § 88. zadr. zak., ker se je v konzumu prodajalo tudi neudom. Da se pride posledicam tega kazenskega postopanja v okom, bilo je treba konzumno društvo hitro prostovoljno razdružiti in likvidirati. A kako brez denarja in s takimi velikanskimi dolgovi?! Čemu pa imamo posojilnico, so dejali, ta težava se lahko premaga. In res, iz svoje posojilnice sicer niso vzeli denarja, ker ga ni bilo; a dobili so ga v Ljubljani proti poroštvu svoje posojilnice. S tem denarjem poplačale so se tirjatve upnikov po 45 000 K, posojilnica pa za svojih 57.000 K še čaka in ima poleg tega sedaj na hrbtu še poroštvo za 45.0 00 K, konzumne trgovine pa so se kratkim potom izročile Klobučarju v last, ne da bi bil ta podpisal kako zadolžnico!! Pri tej »sanačni« operaciji so se godile tako inte resantne stvari, da je moral državni pravd-nik vmes seči, in mi izrecno izjavljamo, da tega poročila ne pišemo sarno za javnost, nego tudi za — državnega pravdni k a, ker nam vest ne dopušča, da bi tako škandalozne stvari pred njim prikrivali. Po § 35. pravil konzumnega društva treba je za razdružbo sklepa v to svrho sklicanega izvanrednoga občnega zbora, in sicer morajo biti prisotne vsaj tri petine vseh zadružnikov in se mora raz-družba skleniti z večino dveh tretjin oddanih glasov. Naši konzumarji pa so društvo drugače »razpustili«. Ko so prejeli iz Ljubljane zagotovilo, da dobijo proti poroštvu posojilnice denar, poklicali so revizorja »Gospodarsks zveze«, nekega Seliškarja, neznane preteklosti, da jim vse pri razpustu društva potrebno uredi. Ta Seliškar je potem društvo tako »razpu stil«, da je brez vsacega občnega zbora sestavil zapisnik in v njem lažnivo potrdil, da se je občni zbor vršil, da je došlo toliko in toliko zadružnikov in da so ti enoglasno sklenili razdruženje društva. Na tej falsificirani podlagi se je delalo naprej. Napravila se je inventura in na podstavi iste bilanca. Tudi ta bilanca je falsificirana. Kajti izkazalo se je celo po še tako v prid konzumu fabriciranemu računu, da znašajo pasiva za 10 000 K več kot aktiva, ki so bila itak že previsoko izračunjena. Pri tem je hotel Klobučar izvesti premeteno goljufijo. Ko je videl, koliko je Seliškar kot aktiva izračunil, hotel je pri dolgovih 10.000 K utajiti in prikriti, da jih spravi v ravnotežje z aktivi. To je celo za Klobučarja vnetega Seliškarja tako razjezilo, da je pobral pisma in hotel iti sam konkurz napovedat. A potolažil se je, ko mu jo Klobučar svojo nameravano goljufijo obstal. Zdaj pa je vrsta prišla na Seliškarja, da dokumentira svojo prakso v sestavljanju umetnih aktivnih bilanc. Diferenco 10.000 K med aktivi in pasivj je lepo po domače tako pokril, da je dal odbornikoma dekanu Heclu in žur>mku Žmavcu podpisati zadolžnico, s katero ta dva lažnivo potrjujeta, da sta konzumu dolžna, ne vemo na čem, 10 000 K. Ta dva duhovnika sta res konzumu za blago dolžna (dekan Hecl celo nad 2000 K, ker je pri konzumu ves čas nakupoval); a ta dolg je itak že bil v aktiva med tirjat-vami konzuma vračunjen. Dolg po 10.000 kron pa se je le fingiral v sleparski namen, da se ž njim prikrije pasivnost konzuma. Toda, tudi ne glede na to, se je konzum izkazal kot pasiven. Kajti vse aktivne postavke so že a priori bile previsoko vzete, tako n. pr. vrednost blaga z 69 000 K, vrednost inventarja z 10 000 K, tirjatve z 21000 K (!). Med sled njimi, če jih je sploh toliko, je najmanj polovica neiztirljiva, kar so konzumarji sami priznali. Na drugi strani pa se med pasiva ni vse vzelo, kar med nje spada. Tako se pri |tirjatvi posojilnice 57 000 K niso upoštevale zaostale obresti, ki so takrat znašale okoli 3000 K! Glede teh obrestij se je reklo: Kaj jih je treba vračunati, saj jih bo posojilnica za ta dobri namen odpustila!! Skratka: izkazalo se je, da je konzum skoz in skoz pasiven in gnil. A vkljub temu niso odborniki konzuma napovedali konkurza, in potem, po famoznem »razdruženju«, ki se je sodniji naznanilo, tudi od Seliškarja imenovani likvidator (g. Hecl) ni storil svoje dolžnosti in sodniji ni naznanil, da je to ničvredno podjetje pasivno. Pa kaj! Teh protipostavnoatij še niso imeli dosti! Šli so v svoji brezvestnosti še dalje. Vkljub vsem opominom, prošnjam in grožnjam g. dr. Pikla, vkljub svarilom in opominom »Zveze celjskih posojilnic« so vendar sklenili, obremeniti posojilnico s poroštvom za 45.000 K. Ko je rotil dr. Piki načelnika posojilnice, župnika Žmavca, naj vendar ne stori ubogi posojilnici tega — smrtnega udarca, se mu je ta župnik odrezal: Mi moramo to storiti, sicer pride konzum v konkurz, mi pa V luKnjo. Duhovniška morala in poštenost! Pripomniti je, da sta dekan Hecl in župnik Žmavc uda ravnateljstva posojilnice, objednem tudi odbornika znanega društva. Tako je vse razumeti: Iz strahu, da prideta kot odbornika popolnoma bankerot-nega konzun\nega društva v — kazen, sta v svoji brezvestnosti zlorablja svoje f u n k c i o n a r s t v o pri posojilnici ter to preje cvetočo, sedaj pa do O današnji ženi. (Predavanje gdč. Zofke Kvedrove v „Sloven-skem ženskem društvu".) (Dalje.) Dokler se pa odgajajo naša dekleta v dosedanjem tiru, ne bo boljše. Mati, soproga, hči . . . odgojene v samostanu — kje je mogoč pravi in resnični napredek.' In ako bi bili samostanski internati vsaj v drugih ozirih uzorni, bi človek še pojmil, da jim tudi naprednejše družine tako rade pošiljajo svoje hčere v odgojo! Ali tudi, kar se tiče telesne obskrbe, so ti zavodi slabi in škodljivi. Redovnice nimajo smisla za pametno telesno vzgojo. Gojenke nimajo niti dovolj zraka, niti dovolj gibanja. Telovadba se v samostanih sploh ne poučuje, čeravno bi bila ravno tam tako potrebna. Ako mlada dekletca ravno v času največjega telesnega razvitka vedno le sede, ako jim je odvzeta vsaka možnost prostega gibanja, živih iger, skakanja in letanja, ni čuda, da telesno zaostajajo, ni čuda, da jih toliko izmed njih prihaja za vse življenje pokvarjenih domov. Vem, da se skoro vsa dekleta mučijo doma na počitnicah z »Geradehalterji«, da se krive kosti vsaj malo popravijo, vem, da nune pazijo na to, da že nežna de- kletca od desetih let in še prej nosijo mo-derce, češ, da bi se držale pokonci, — a ne skrbe, da bi se s pametno telovadbo in z dovoljnim gibanjem telesno utrdila. In ne samo v tem, tudi v snažnosti je samostanska skrb minimalna. Koliko starišev je bilo že neljubo presenečenih, ko jim je prišla hčerka iz toli hvaljenega samostana ušiva domov. Sramežljiv st pri umivanju se tako pretirava, da se gojenke razun po obrazu vse leto ne umivajo. Še zdaj se spominjam na tak intermeco, ko bo nas peljali iz ljubljanskega samostana k »slonu« kopat — v samostanu, kjer je vsako leto čez 120 internih gojenk, nimajo kopeli! In tam »pri slonu« smo vsaka v svoji celici v srajci legle v kopel, si umile obraz in šle zopet iz vode z zavestjo, da smo umite in okopane. Rezultat, ki ga nudi samostanska vzgoja v dobi petih ali šestih let, je nemščina in ročna dela, v drugih predmetih pa zaostajajo gojenke skoro vedno za učenkami javnih šol. Na pripravnici na primer se samostanska dekleta sploh smatrajo za slabejši materijal nego druge. »Slovenski Narod« je že parkrat energično nastopil proti raznim mahinacijam v naših uršulinskih institutih. Čudim se le, da nihče ne izvaja iz tega konsekven-cij. Kakor sem rekla, so samostanske gojenke večina hčere trgovcev, uradnikov in učiteljev po kmetih, in ti so večinoma naprednega mišljenja. Valed razmer so primorani nehote nele samostanske zavode materijalno podpirati, ampak tudi svoje hčere v nežni mladosti žrtvovati vplivu napačne, klerikalne in hinavske samostan ske vzgoje. In vendar bi se dalo temu prav lahko odpomoči. V Ljubljani bi se mogel z malimi stroški ustanoviti nekak penzijonat, kjer bi dobivale gojenke stanovanje in hrano, in kjer bi bile tudi pod potrebnim, a pametnim nadzorstvom. Lahko bi obiskovale mestno šolo, obrtno šolo, višjo dekliško šolo, pripravnico, pouk v šivanju in kuhanju, sploh naobraževale bi se po svojih zmožnostih in po želji starišev za življenje, a ne, kakor v samostanu, za nekako religijozno sanjarenje, ki je vselej škodljivo ne le momentanemu razvitku duševnih sil, ampak tudi celemu značaju in poznejšemu življenju. Pameten človek, ki pozna razmere, se kar zgraža nad veliko ulogo, ki jo igrajo redovnice pri nas v dekliškem šolstvu. Imajo internate, gospodinjske šole, ljudske šole v rokah, sirotišnico in v novejšem času se mešajo tudi že v obrt in poučujejo dekleta v šivanju itd. Dobro bi bilo, da bi se jim malo strožje gledalo na prste, ker to je umevno samo po sebi, da skušajo ono mišljenje, ki prešinja njih same, vcepiti tudi v rahle duše onih de- klet, ki so jim izročene v skrb in varstvo. — Razmere n. pr. v sirotišnici so bile se pred par leti škandalozne, ako je zdaj kaj drugače, ne vem, mislim pa, da najbrž ne. Našim naprednim listom ne bi bilo treba hoditi na Francosko po poročila o brutalnem postopanju redovnic z dekleti, ker se skriva doma pri nas marsikaj pred lučjo dneva za samostanskimi zidinami. Po kmetih nimamo redovnic ali zato mladi kaplani že v šoli skrbe, da jim osobito dekleta ne uidejo iz mreže. Najnovejši šport Marijinih otrok je dosegel nečuvene dimenzije, in zadnji čas je, da se proti temu kaj stori. To bi bila pač interesantna statistika, koliko imamo takih tretjerednic, Marijinih otrok in drugih hčera najrazličnejših bratovščin. Takim bratovščinam zdaj cvete pšenica. Dekleta se že od nežne mladosti preparirajo v pretirane bogomolke in tercijalke. Duhovniku je lahko jih naščuvati proti očetu, proti bratom in pozneje proti možu, da »branijo vero« proti navalom že tolikokrat prokletih naprednjakov. In ako k našemu ljudstvu prihajamo v »imenu vere«, je zmaga gotova. Pretiranost v verskih zadevah ni bila pri našem kmetskem ženstvu še ni« koli tolika kakor zadnja leta. Ravno tako se zdi, kakor bi se vračali temni časi srednjega veka, slučaji verske blaznosti se množe in menda se imamo zahvaliti le mozga izrabljeno posojilnico zopet privlekla v Klobučarjevo mesnico. In ta Klobučar! Skoz in skoz faliten človek, prevzel je z veseljem pasivno, falitno trgovino! Kaj pa je njemu pri taki dobrotlji vosti zabitih in brezvestnih duhovnikov na tem, da se pregreši proti poštenosti in proti zakonu!! Saj bo on — krščanski Slovenec — dalje žrl, žrl in žrl, in saj je se opetovano že izjavil: Kaj meni na par mesecih; nekega lepega dne bodem pa konkurz napovedal!! Posojilnica pa išči denar, kjer moreš! Takih in jednakih izjav tega »krščan skega Slovenca« sta dekan Hecl in župnik Žmavc že mnogo slišala in se — seveda na tihem — nad njimi zgražala. Ali tiste moralične moči do danes še nista našla, da bi se takemu lopovstvu, kakršno Klo bučar uganja, zoperstavila. Nasprotno: Skrb teh dveh duhovnikov za lastno osebo je premagala njiju — vest. Ta ne-možati in nepošteni egoizem teh dveh maziljencev seveda nikakor ne opravičuje. Kdor kazen zasluži, jo mora tudi dobiti, če je tudi duhovnik. Kas nivih dejanj pa je v celi tej stvari, kojo smo op sali. ne broj; interesantne detajle spravila bo preiskava na dan. W JLJub*J»m. 4. novembra. Češki socialni demokratje so imeli na dan Vseh svetnikov v Pragi svoj glavni shod. Važno je stališče, ki so ga zavzeli socialni demokratje na tem shodu zoper vladno vojaško predlogo in zoper Korberjeve jezikovne načrte. K prvi točki je poročal S t e i n e r ter se je sprejel njegov nujni predlog, s katerim s e odločno protestuje zoper kli canje rezervnih nadomestni-kov v triletno vojaško službovanje. — Sodrug dr. S o u k u p je nato utemeljeval sledečo resolucijo: »Shod čeških socialnih demokratov izjavlja, da je zadnja Korberjeva predloga glede ureditve jezikovnih razmer na Češkem in Moravskom po svoji sedanji vsebini popolnoma nesprejemljiva, ker je ista prvi korak za vpeljavo nemščine kot dejanskega državnega jezika, s čemer bi bil proletarijat vseh nenem-ških narodov v Avstriji ne samo politično, temuč tudi gospodarsko najobčutneje oškodovan. Shod opetno izraža toplo željo, naj bi se narodnostno vprašanje čimprej e rešilo z ozirom na kulturni in socialni napredek v državi, toda to vprašanje se mora rešiti le na podlagi popolne narodne avtonomije in jezikovne ednakopravnosti. Zavaruje pa se shod proti temu, da bi se rešitev tega vprašanja poverilo deželnim zborom, ker je v teh korpora-cijah doma najhujša reakcija. Centralni parlament je edina parlamentarna tribuna, ki jo imamo za take rešitve. uredbam novejše dobe, da se tiste neareč-nice ne sežigajo kakor coprnice, ali ne časte kakor svetnice. V zabitih gorskih selih, kjer je ljudstvo še polno vraž in babjeverja, bi taki slučaji ne bili nemogoči. Res statistika o tem, kako so se razširile pri nas v zadnjih časih pobožne bratovščine, ki le pospešujejo versko pretiranje, versko predrznost in verski fanatizem med priprostim ljudstvom, bi bila interesantna statistika posledic te pretirane verske gorečnosti, statistika, koliko denarja roma v take nepotrebne pobožne namene iz žepov našega ljudstva, osobito naših žen; st^ti-Btika, koliko slučajev verske blaznosti, ki so bili zreli za norišnico, da o drugih pol-norih tercijalkah niti ne govorim, ki prosto letajo okrog, objedajo ljudi in krši|0 mir v družinah, vse v imenu »vere«; statistika, koliko naših jedrih deklet vsako leto roma v samostan k usmiljenkam in drugim re-dovom, z doto seveda, — brez dote samostani pobožnih duš ne sprejemajo. In kadar je treba: pri volitvah, pri raznih klerikalnih manifestacijah, shodih itd. tedaj zaigra ves aparat na vseh črtah. Iz prižnice, v spovednicah, v privatnih razgovorih mobilizirajo duhovniki to svojo žensko gardo in vsaka agitira in pritiska doma na moža, naj ne bo proti »veri«, naj ne bo proti duhovščini, naj ne bo proti gospodu župniku ali gospodu kaplanu, ki sta »namestnika božja« in gotovo poklicana, da odločujeta v dušnih in telesnih razmerah svojih »ovčic«. Konfiskovan volilni oklic. Nižjeavstrijski socialni demokratje so izdali volilni oklio, ki se je smel povsod pribijati, le klerikalni okrajni glavar v Scheibsu, Hufnagel, je zasledil v istem nevarne stavke ter jih zahteval črtati. Ti stavki povedo le golo resnico, ter bi bili ravno tako opravičeni tudi pri nas. Da pa sa vidi, kaj se ne sme krščanskim socialcem povedati, navedemo nekatere »nevarne stavke« iz oklica: »Pod plaščem vere se je gojila hinavščina in potuhnje nost« »Učitelji otrok ljudstva so se plašili z najnesramnejšim terorizmom ter se silili k brezpogojni poslušnosti in hlapce vanju.« »K staremu izrabljenju in brezpravnosti delavskega ljudstva so uvedli krščanski socialci še poneumnenje.« Proti takim in enakim očitanjem so tedaj kle rikalci nedotakljivi, dasi je s tem še vse premilo označena njihova samovolja. Balkanski nemiri. Avstro ogrski poslanik v Carigradu, baron pl. Calice, je bil pretečeni petek v daljši avdijenci pri sultanu. Razgovarjal se je podrobno s sultanom o vznemirljivem položaju v nekaterih balkanskih pokrajina. Albanski šef Isa Boljetinao, ki je provzročil znane demonstracije v Mitrovici, namerava tudi priti v Carigrad, dočim ga njegovi somišljeniki pred tem svare. Sultan je poslal maršala O mer R u š n i v Serres, da se prepriča, ali je res zatrta vstaja. V tem sandžaku je padlo v raznih praskah od 25. septembra 75 vstašev, 38 pa so jih Turki vjeli. Turške čete so izgubile 33 mrtvih in 17 ranjenih. Predsednik macedonskega komiteje, Stojan M i c h a i I o \v a k i biva že nekaj dni na Dunaju ter se poda tudi v Berolin, Pariz in Peterburg. da vzbudi zanimanje za Maoedonijo. Povedal je, da je v Macedniji organiziranih 25 vstaških čet. Sedanje gibanje ima le namen, pripraviti za bodočo spomlad splošno vstajo, ako se ne bodo do tačas izpolnile Mace-doncem pravične zahteve. Najnovejše politične vesti. Pri deželnozborskih volitvah v Šleziji so bili včeraj izvoljeni iz kmetske občine: 3 Čehi, 3 Poljaki, 2 nemška nacionalca in 1 Vsenemec. — še enkrat Luegerjevi volilni imeniki. Pri nadaljni kontroli se je moralo 525 volilcev izbrisati, ker — so že zdavno umrli, 590 volilcev pa, ker so bili po dvakrat vpisani. — Zoper obstrukcijo v ogrskem državnem zboru, ki jo namerava vprizoriti neodvisna stranka, bo Szell nastopil z vso strogostjo ter bo tudi zagrozil z razpustom zbornice. Ako pa bo Szell odstopil, kar je tudi mogoče, imenuje se kot njegov naslednik finančni minister Lukacs. — Italijani bombardirajo turško mesto. Ker se Italiji niso zdele zadostne garancije, ki jih je ponudila Turška, začela je italijar-ska eskadra bombardirati Middy. — Prva ruska cerk-v v Italiji se bo posve-lila v Florenc: v prisotnosti carja, ki pride v ta namen iz Rima v Florenco. — Dva vagona patron in mnogo pušk je zasačila bolg,-r:*ka policija v stanovanju tajnika macedonskega odbora. Municija je najbrže ukradena iz državne zaloge — Izvanredno turško poslaništvo je prišle k ruskemu carju v Livadijo, med njimi Ttirkan - paša, Riza paša in S?dyk paša. Njihova misija je baje važnega političnega pomena. Dopisi. Iz Šentjanža. Vaš dopis glede pretečega primanjkanja in podraženja pre moga v št. 241. je v toliko popraviti, da kar se tukajšnjega šentjanškega premo-gokopa tiče, se dela tu na razkritju premoga v večjih masih neprenehoma in z vso hitrostjo. Enako se tudi nadaljuje z obravnavami glede železnične zveze, tako da bo ob izgotovljenju taiste premogokop ne samo v stanu kranjskim potrebam z izvrstnim in cenim premogom zadostovati, marveč tudi sosednim deželam. Marsikoga utegne zanimati obseg tukajšnjega premogokopa, oziroma »Šentjanske premogovne družbe«, nekdaj tovarne cinka. T? isti obsega 45 podeljenih jamskih mer s površnino 2,030 220 m« in za arrondiranje taistih ima 142 prostosledov s površnino 51,297.500 m« — okoli 100 oralov vrtov, njiv, travnikov, gozdov itd. obširno mo- derno poslopje za ravnateljstvo, uradniška stanovanja, skladišča, hleve itd. in 2 ve liki dvonastropni poslopji z več stanovanji za delavce. Poleg teh stoji 50 m visok dimnik, še od cinkarne, kateri je stal nad 30.000 K in se lahko za vsako tovarniško podjetje takoj porabi. Tudi je dovolj ma-šinerij, nad 1000 m vrtalnega in drugega orodja v vrednosti okoli 40.000 K, bratska skladnica, fondirana z nad 30.000 K itd. Družba ima tudi že koncesije in trase za železnično zvezo, in poleg teh že dovršene načrte za žično železnico. Za železnico je večina sveta že odkupljena in plačana ter je mnogo nasipov in presekov že gotovih. Ta premogokop, preje tovarna za cink, prešel je leta 1874 v last akcijske družbe za montanindustrijo na Dunaju za kupnino K 2,626 000— Že takrat so se premogovni zakladi zelo obširno razkrili, ker je zamogel med drugimi tudi šefgeolog c kr. avstr. geologije pl. Paul taiste najnatančneje ceniti. Paul pravi, da je v navedenem premogovnem revirju, med drugimi ena plast (Flcitz) povprečno 24 m debela, 1500 m široka in na daljavo do 7000 m konstatirana, tako da čaka podjetneža in kapitalista gotovo 230,000.000 metcen{. izvrstnega smolnatega premoga (harzreiche Kohle), ki je za vsako kurjavo in soparo ugoden. Če bi se taistega vsaj po 1,003.000 mete na leto odkopalo, zadostovala bi le ta množina premoga za nič manj nego za 230 let, in z ozirom na okolnost, da 128 kuksov, v kolikor je družba skupaj razdeljena, po K 12000-— reprezentuje kapitala v K 1,224 000—, morale bodo znašati dividende na leto do 50»/o to temveč, ker tudi Dolenjska železnica dovoljuje jako nizko voznino iz Trebnja za premog. Seveda poseduje združba kot last vseh sozdružnikov še 26 kuksov, oziroma (stodeljivih) 2600 kuksnih deležev, torej vrednost še okoli K 312 000— Z ozirom na to, da je hipoteka s K 200.000-— (z jako ugodnimi odplačilnimi obroki) pokrita z gotovino, ki se še kot imovina združbe nahaja, tedaj vsekako zadostna varščina proti vsakemu družbenemu prispevku (Zubussen). Delo-vodstvo na premogokopu vodi en inženir s pazniki, na razkritju plasti pa deluje okoli 100 delavcev, sami domačini, ki so ravnokar še dve novi jako močni žili še izvrstnejega premoga našli, za katere do-sedaj še sploh nihče znal ni, in katere ne povzdigujejo samo vrednosti celega pre mogokopa, marveč omogočijo mnogo večjo letno produkcijo. Smer sedaj vršečih se naprav je ta, da se ob dovršeni železnični zvezi lahko vsaka zahtevana množina izvrstnega premoga po nizkih cenah takoj dobavlja, pri čemur bo marsikdo lep dobiček imel, pred vsem pa seveda sodruž-niki, katerih, žalibog, zopet na Kranjskem skoraj nič ni in to v deželi, katera se ima za to bogastvo edino le materi naravi zahvaliti; kakor je čuti, pride v kratkem le še nekaj malega teh kuksnih deležev v promet, takrat stopimo skupaj in pokupimo jih, da ne bo zopet tujec sam izkoriščeval naših bogatih zakladov narave in se bogatil z taistimi, in da enkrat v slučajnem pomanjkanju premoga ne nastane usoda, da domačin pred pragom ne bi zamogel dobiti od tod premoga, kojega bo tujec v tujino izvažal. Dnevne vesti V Ljubljani, 4 novembra — Osebne vesti. Deželni odbor je imenoval pri deželnem stavbnem uradu: nadinženerja Antona Kli n a r j a za stavbnega svetnika, inženerj n Ivana Sbrizaja za nadinženerj.«, stavbnega pristava državnih železnic; Matija Krajca in deželna pristava Rudolfa Z a} c a za deželnega inženćrja, Viktorja Skaberneta in Karo! a Št ur m a pa za stavbna praktikanta. — Topnicarski c. in kr. nadpo ročnik Milan vitez BleiweisTrste-niški je po končani vojni šoli prideljen generalnemu štabu v Pragi. — Falsifikatorji. Ko smo minoli teden pisali o pripravljanem klerikalnem atentatu na porotno klop, smo med drugim doslovno citirali § 9 zakona z dne 23. maja 1873, drž. zak. št. 121. Ta zakon določa, da mora okrajno glavarstvo izmed mož, ki so sprejeti v imenik porotnikov, imenovati tiste, ki so — tu citiramo doslovno! — »po svoji razumnosti, poštenosti, pravicoljubnosti in značajnosti, in v deželah, kjer se govori po več jezikov, tudi zaradi znanja jezikov posebno pripravni za porotnike«. A kako je glasilo ljubljanskega škofa to zasukalo? »Slove* nec piše: »Slovenski Narod« tudi skrbi, da bi prišli liberalni nemškutarji med porotnike ter naglasa, da je kranjska dežela taka, kjer se govori po več jezikov.« To je očitna falsifikacija. Vsak dostojen list bi se sramoval storiti kaj takega, »Slovenec« se pa ni sramoval. Čemu tudi, saj je h tem samo ostal na moralnem nivou »k atol.-narodne« stranke. »Slovenec< se ravna pač vedno po morali sv. Liguorija! — Defravdacija v Umetniškem društvu". Naše Slovensko umetniško društvo je zadela razmeroma velika nesreča. Zgodila se je v društvu defravdacija in sicer — to bodi že tu povedano — jo je storil jedini klerikalec pri društvu, namreč blagajnik. »Umetniško društvo« je imelo od I. razstave 1200 K denarja v hranilnici. To hranilnično knjižico je hranil blagajnik I. G. Poleg tega je imel blagajnik v rokah tudi vso vstopnino letošnje 2. umetniške razstave, kakih 600—700 kron od društva pa je bil dobil posojilo v znesku 400 K. Ves ta denar je blagajnik I G. odnesel, tako da ima društvo okoli 2000 kron škode. To je za društvo toliko hujši udarec, ker blagajnik ni poravnal nobene društvene obveznosti. I. G. je v torek odpotoval, a pravil je, da bo v soboto že v Ljubljani. Odbor je hotel imeti sejo, a ker blagajnika ni bilo nazaj, je začel poizvedovati, kam je šel in čemu. Izvedelo se je samo, da je vzel večji kovčeg seboj. To naglo odpotovanje tik pred sejo, se je zdelo odbornikom sumljivo. Vprašali so v hranilnici in tam izvedeli, d a je blagajnik dvignil ves društveni denar do zadnjega krajcarja. Kam je nezvesti blagajnik pobegnil, še ni znano, sodi se pa, da se je že v soboto vkrcal in da je sedaj na potu v Ameriko. Kakor rečeno je bil I. G. jedini klerikalec v društvu. Bil je pobožen in pri klerikalcih jako priljubljen. Mej slikarji, ki so pri »Umet. društvu«, je pri cerkvah in sploh pri duhovnikih, jedinole I. G. dobil kaj zaslužka. I. G. je slikal kardinala Missio, slikal poraznih cerkvah in za duhovnike kar na debelo slikal podobe »Srca Jezusovega«. Naravno je, da je tudi v društvu samem vedno vplival v smislu klerikalcev. Grozil je pri vsaki priliki, da ne ostane v društvu, če bo to postalo liberalno društvo, in sploh vedno zastopal interese in zahteve klerikalcev. Bil je tudi jako dobro znan pri »Slovencu«, kjer so mu šli na roko, kakor gredo samo svojim somišljenikom in kamor je J. G. zanesel marsikako kukavičino jajce. »Slovenec« je J. G. tudi podpiral pri marsikaki intrigi in sploh od njega dobival svoje informacije v umetniških zadevah in zlasti o umetniškem društvu. Blagajništvo se je J. G. poverilo prav z ozirom na to, da je vsled naročil za cerkve in duhovnike materialno še dosti dobro stal in pa da se klerikalcem pokaže, da se v društvu njihovi somišljeniki nikakor ne odrivajo. Vrhu tega se je gotovo tudi mislilo, da je tako pobožen mož, ki slika svetnike in kardinale bolj vreden zaupanja, kakor kdo drugi. In prav ta pobožni umetnik jo postal defravdant in je oropal umetniško društvo do zadnjega vinarja. — Odsek za deželno učiteljsko konferenco. V odsek, ki priredi 1. 1903 deželno učiteljsko konferenco, so bili izvoljeni sledeči gg.: Jelene Luke, učitelj v Ljubljani; Bern o t Ivan, učitelj v Ljubljani; Gregorač Fr., nadučitelj v Dol. vasi; Leveč Fr., ravnatelj učiteljišč v Ljubljani; C e sni k Karol, nadučitelj v Knežaku; G ii r t n e r Fr, učitelj ' Ljubljani; Gregor in Jos., učitelj v Črnučah; Šega Iv., učitelj v Spodnjem Logatcu; Zavrl Val., nadučitelj v Begunjah; T o m a n Ivan, nadučitelj v Moravčah; Zajec Jos., nadučitelj v Velkem Gabru; Sark Albina, učiteljica v Novem mestu. — Poročil se je v nedeljo gospod France Smuk z gospico R e g i n o Januš-evo iz Domžal. — Tovarna za lim. Pred kratkim smo s primerno rezervo zabeležili govorico, da je bila ljubljanske tovarna za lim prodana in da se delo ustavi. Danes smo v položaju, da po avtentičnih informacijah stvar pojasnimo. Tovarna je res prodana, in sicer delniški družbi, ki prevzame vse večje tovarne te stroke. Svota, katera se je .v govoricah imenovala kot kupnina, je TJffa pa precej pretirana. Delo v tovarni — kjer ima kakih 150 oseb zaslužka — .se ne ustavi. Kupci so to pač nameravali, a opustili svoj namen na vpliv solastnika in tehniškega voditelja tovarne g. Steinberga, ki je znan kot poseben prijatelj Ljubljane. — Unifonmovanje pisarniških pomočnikov. Kakor se nam poroča, bodejo pisarniški pomočniki s prvim j a nuvarjem 1903 uniformovani. — Uradniške legitimacije za vožnjo po železnicah hoče železniško ministrstvo odpraviti. Vrše pa se še pogovori med železniškim in finančnim ministrstvom zaradi eventuvalne upeljave posebne pristojbine, ki se bode morala plačati za legitimacije, če se ohranijo. — Šolske vesti iz Štajerske. Nadučitelj pri Sv. Lenartu nad Laškem je postal Albert Planer, okrajni pomožni učitelj v Celju. Okrajni pomožni učitelj za okraje Sv. Lenart v Slov. goricah, okolica Maribor in Slov. Bistrica je postal dosedanji suplent na vadnici mariborskega učiteljišča in stalni učitelj v Breznem, Fr. Breznik. — Ošabni celjski očetje so postali naenkrat mehki. Od okoliške občine bi namreč radi imeli nekaj prikladnega sveta, na katerem stoji njihov »Stu-dentenheim« in Maksimilijanska cerkev. Seveda je slovenska občina zahtevo odklonila, zaradi česar so sklenili — se pritožiti. Ali niso podobni nagajivim otro-čajem? — Zborovanje. Včeraj popoludne je v mali dvorani v »Mestnem domu« zborovala ljubljanska podružnica državnega društva pisarniških pomočnikov itd. Zborovanje, katero je bilo dobro obiskano, je otvoril predsednik g. Breskvar, kateri je pozdravil z Dunaja došlega predsednika državnega društva g. Rudolfa Reisingerja in zborovalce in pojasnil namen in pomen društva in poročal o njegovem dosedanjem delovanju. Nato je prečital zapisnikar g. Briifach peticijo, da se uvrsti Ljubljana v II, druga mesta in trgi na Kranjskem pa v III. razred deželnostnih doklad pisarniških pomočnikov in da se dovolijo pomožnim delavcem draginjski prispevki. Bilo je soglasno sklenjeno, da se predlagana peticija pošlje na ministrstvo. Za tem poprime besedo g. Reisinger in razpravlja o programu državnega društva pisarniških pomočnikov in kritikuje naredbo ministrstva o regulaciji plač pisarniških pomočnikov. Kot zahteve stavi, da se spremeni naslov pisarniški pomočnik, v pisarniški asistent, da se dovoli stanarina, da se od pravi IV. razred deželnostnih doklad, da se dobiva za časa orožnih vaj polna plača, da se dovoli 14dnevni dopust in strogo upelje nedeljski počitek, da se uvedejo d i sciplinarne komisije, da se odpravi triletna odpoved in da se lahko dovolijo predujem! do treh mesecev. G. Frank predlaga tudi, da se pisarniškim pomočnikom pripozna pravica do unforme in do legitimacije za vožnjo po železnicah, kakor jo imajo urad niki in da se manjše komisije, kakor inventure, cenitve izroče pisarniškim pomoč nikom. Nato so se prečitala pravila in 9e je izrekla zahvala g. Reisingerju za njegovo delovanje v prid pisarniških pomočnikov Pri volitvi odbora, ki se je vršila por acclamationem, je bil dosedanji začasni odbor izvoljen soglasno. Predsednik dru štva je g. Breskvar, podpredsednik pa g. Rutar. Revizorjema sta bila izvoljena gg. Jer san in Te v ž. Zborovanje se je zaključilo z živio-klici na cesarja in na ministrskega predsednika dr. pl. Korberja. Na cesarja se je tudi brzojavno odposlala udanostna izjava. — Sv. Anton okraden. V uršu linski cerkvi je danes dopoludne okradel neznan tat nabiralnik za darove pred po» dobo sv. Antona. V nabiralniku, ki je imel stekleno okence, so bili s prstani, jeden z brilantom, vreden 120 kron, jeden z modrim kamnom, vreden 10 kron in jeden, vreden 2 K, srebrna pozlačena verižica, zlata verižica, srebern srček, zlata verižica z zlato zvezdico kot priveskom in rožni venček. — Nezgoda nemške gledališke igralke. Fijakar Josip Moser je vozil včeraj zvečer po Turjaškem trgu navzdol z mladim konjem, kateri se je splašil in zdirjal po trgu, da je zadel v izložbeno okno pri Naglasovi hiši. Pri oknu je stala gledališka igralka Lang, katero je oje zadelo na glavo in na roko in jo ranilo. Tudi pri oknu se je napravila škoda. Fijakar ni mogel konja ustaviti in voza zavreti, ker se mu je bil zavor potrl. — Oetomor? Včeraj dopoludne našla je kuharica Frančiška Stariha na stranišču v hiši Rimska cesta št. 7 mrt vega novorojenega otroka, katerega je porodila v hiši Btanujoča učiteljica M. H. iz V. L. Otroka so pregledali, in ker so našli na njem utiske zunanje sile, prenesli so ga v mrtvašnico, kjer se bode danes ali pa jutri vršila obdukcija, da se dožene ali je bil otrok umorjen ali ne. — Na jermenu sta pripeljala včeraj zvečer 14letnega Antona Peterco iz Bizovika po Dolenjski cesti njegov oče in neki drugi mož, ki je bil ušel z doma in se je klatil po barju. — Tatvina inozemskih znamk. V Tillovi prodajalnici je bilo pred nekaterimi dnevi ukradeno več inozemskih poštnih znamk, v vrednosti za 170 K. — Tatvina. Gostilničarki Mariji Kramarjevi na Dolenjski cesti štev. 5 je včeraj zvečer neki Ižanec ukradel dve srebrni uri. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega in državnega kolodvora 117 oseb. Policija je prijela jednega fanta, ki še ni bil zadostil vojaški dolžnosti, pa jo je hotel popihati v Ameriko. — Izgubljene reči. Nadporočnik R. M. je izgubil v soboto dopoludne na poti od nove vojašnice do Ambroževega trga 320 K denarja, jeden bankovec za 100 gld. in 6 bankovcev po 20 K. — Delavka v tobačni tovarni M. P. je na poti od Prul po Gruberjevi in Domobranski cesti in po Poljanskem nasipu do mostiča pri prisilni delavnici izgubila zlato brožo z ametiBtom. — Krznarski pomočnik A. O. je izgubil nekje v mestu srebrno žensko uro. — Kuharica F. V. je izgubila neznano kje v šiški ali pa v mestu rudečkasto denarnico z majhno svoto denarja. — Na poti od Karlovske ceste po Starem in Mestnem trgu do finančne direkcije in nazaj skozi Špitalske ulice do Gradišča je izgubila neka dama zlat uhan z brilanti, vreden 2 00 kron. — Neki četovodja je izgubil ponoči plašč in bodalo. — Najdene reči. V Kolodvorskih ulicah ja našla včeraj zvečer prodajalka F. P. notes s petakom. — Ljubljanska društvena godba priredi v sredo 5. t. m. koncert v restavraciji J. Kenda pri »Gambrinu« začetek ob 1/i8. u" zvečer. Vstopnina prosta. * Najnovejše novice. Po zagrebških izgredih. Uvno se je razglasilo, da se nagla sodba prekliče v osmih dneh, dočirn izjemno stanje še ostane. Včeraj so se prizadetim izplačale odškodnine. Denar se je vzel iz mestne blagajne. — Demonstracije na pokopališču. V Lvovu je prišlo na pokopališču v nedeljo do hrupnih demonstracij. Poljska mladina je zapela »Še ni Poljska propadla«, nakar so maloruski dijaki zapeli protipoljske pesmi, a socialni demokratje »jesem o delu«. Demonstrante je morala policija razgnati — Dva parnika sta skupaj trčila. Pri Dunscenesu je trčil angleški parnik »Regulus« ob španske^* »Enero« Zadnji se je otopil in ž niim 22 mož. — Poneverjenje Inžener K u r t Bauer je poneveril 50 000 kron kavcije svojim uslužbencem ter izginil z Dunaja. — Požar v budimpeštanski umetniški hiši je pokončal slik za 100000 K. — Za spremembo parne sile v električno pri italijanskih železnicah se vr sijo v ministrstvu pogajanja. Z električno gonjo bi se vozilo iz Rima v Neapelj le dve uri. — Tolst o j je obolel za pij u č-nico. — Cerkev se je porušila v Weerselu pri Bremenu. Izmed 150 zasutih oseb je 10 mrtvih in 52 smrtno ranjenih. * Milijonska defravdacija v Pragi. Svetovaclavska posojilnica se ne more ganiti iz usodepolnega mrtvila, in dasi duhovniki pretijo, da brez usmiljenja objavijo imena tistih »sobratov«, ki ne pripomorejo h garančnemu fondu, se ven dar dogaja, da celo župniki odpovedujejo svoje vloge. — Nekaj zanimanja je pro-vzročilo v petek aretiranje nekdanjega blagajničarja svetovaclavske posojilnice Friderika Pekelandra. Ta je 32 letni vdovec, seveda ima že tudi lastno vilo, kakor vsi malodane uradniki svetovaclavske posojilnice, pred letom je odstopil od službe. Sum je nanj sicer letel že dlje časa, a vendar so ga še pustili na svobodi. Šele, ko se je izvedelo, da ima v mestni praški hranilnici zastavljene srečke v vrednosti 22 600 K ter da jih hoče vzdigniti, so ga odvedli v preiskovalni zapor in srečke zaplenili. — Sanacijska komisija hoče le zato preprečiti konkurz, ker večina vlagateljev so duhovniki — torej je to ganljiva skrb za — lastne žepe. — Da se akcija omogoči, se je takoj napovfdala odpoved na hipotekama posojila, ki presegajo vsled zadnje bilance svoto 8va milijonov kron. — Kar se more opaziti le pri duhovnikih, se opaža tudi zdaj pri posojilnični krizi v Pragi, namreč skrajna medsebojna nevo-š!jivost. Drozd je iz nevošljivosti izpodrinil pred 25 leti višegradskega prosta Kar lacha, Drozda je poslal župnik Ondruška v ječo, ali na zadnjem shodu 140 duhov-hovnikov v Pragi je prav neusmiljeno ob splošnem pritrjevanju vseh prisotnih ozmerjal Vondruško prost Karlach, ker je baje brez vsega premisleka in brez obzira pustil aretirati svojega »sobrata« msgr. Drozda, ker je zavlekel klerikalni zavod v blato zaničevanja; povdarjal je, da, kadar izbruhne v hiši ogenj, nihče ne meče še slame vanjo. »Vse to se je imelo pogrniti s plaščem krščanske ljubezni«, je udrihal Ka r lach po Ondrušku, najbrže da bi smel prelat Drozd krasti »v strahu božjem« še dalje. Župnik Vondruška se je sicer branil, a brezvpešno, vsi so mu klicali, da je imel molčati, ker je sam v zadnji 12 letih jemal znatno letno nagrado iz kle rikalne posojilnice. — Značilna za klerikalce je izjava generalnega vikarija praškega Herdka, ki jo je dal župniku Von drušku pri prvi ovadbi svetovaclavskih sleparij. Zmajal je z ramo ter kratko malo dejal, da mu vse to ni nič mar, naj dela, kar hoče. Res! S takimi generalnimi vikarji more katoliška cerkev jako vspešno napredovati! Sicer je pa znano, da se gen. vikar Hradek bolj zanima za svoje dobro shranjene tisočake in za svojo »milostivo«, kakor za katoliško cerkev. Ta je zgrajena na skali, torej »Vaterland, mag'st ruhig sein.« Društva. — Ljubljanska društvena godba. Vsakomur je znano, da se ime novana godba vzdržuje le z zaslužkom in prispevki častiti h članov. 'Žalibog, bila sta oba vira do sedaj skoraj nezadostna. Pri prvem je oviralo zelo slabo vreme, katero je bilo skoraj vse poletje. Pri dru gem pa poleg druzih ovir godba sama, ker ni mogla radi premalih podpor občinstvu tega dati, kar se je od nje zahtevalo. Zaupanja ta godba itak že pri ustanovitvi ni imela, ker se je ustanovila na razvalinah godbe, katera je uživala vse dobrote od strani mesta kakor tudi od strani občinstva. Početka je bilo še dokaj navdušenja, toda z navdušenjem rastle so tudi zahteve vedno bolj in bolj. VeČma je bila nazorov, da mora biti najprvo zelo dobra godba in sicer prav dobra, predno spuste kronico za dobro stvar. Zahtevali so tedaj »raj« brez dobrih del. S štedltvim gospodarstvom se je godba neSako vzdrževala ter tudi počasi napredovala. Železna volja ter brezpogojna požrtvovalnost nekaterih, omogočili sta godbi daljni obstanek. Skušalo se je vsestransko godbo zboljšati, kar se je naposled tudi doseglo. Z ustanovitvijo godbe na lok ter s pridobitvijo novega kapelnika, kateri si je vso stvar od najboljše strani ogledal ter po svojem zdravem razumu uredil tako, da se je pokazal pravega mojstra umetnostij, dobUi smo res godbo, s katero smo z ozirom na skromne dohodke lahko ponosni. Že danes imamo godbo, ki tekmuje z vojaško, razun po številu močij. T^daj potrebuje se le denarja in zadostili bodemo vsem zahtevam. S tem naj bode pojasneno, zakaj smo prirejali mesečno le po 4 koncerte za člane vstopnine proste. Ker pa so se v zadnjem času dohodki znatno zboljšaii, je odbor odredil, da so častiti člani pri vseh društvenih koncertih, razun ob nedeljah, vstop nine prosti. Na ta način nudi se jim pri lika svojih pravic popolnoma se posluževati. Ob jednem pa prosimo častite člane, da bi nas še za naprej z isto požrtvovalnostjo podpirali ter skušali novih članov godbe pridobiti. Na ta način bodemo vedno močnejši in lahko rečemo že dam-s>, da nas vs-: nasprotniki ne premagajo. Ljudstvo hoče imeti godbo, katera vatreza vsem zahtevam in to zamore biti le godba, ka tera je neodvisna, to je godba, kateri poveljuje ljudstvo samo. Tudi god bena šola jako dobro napreduje. Do sedaj imamo 16 učencev, kateri bodo do spomladi že skoraj vsi sposobni za godbo na pihala. Godbo, katera razpolaga z 20 dobrimi močmi, se lahko naroči pri gosp. kapelniku Ignaciju Novačku samemu ali pa pri odborniku g. Fran Cudnu na Mestnem trgu. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina novembrskega zvezka: 1. A. Gradnik: V svet. Pesmi. 2. Zofka Kveder: Slika. Črtica. 3. A. Bezenšek: Ivan Vazov, bolgarski pesnik. (Konec.) 4. I v o Šorli: Črtice. 6. Na vrhuncu slave. 5. Dr. K. G laser: Kalidasa, indski dramatik. (Konec.) 6. A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika. 19. Nazaj! 20 Gruzinki. 21. Sohični zahod na morju. 22. Ruski jezik. 7. Andra Gavrilović: Novija pripo-vetka u Srba. (Konec prih.) 8 M—y: Pod tvojim oknom drevje je šumelo . . . Pesem. 9. F r. D o 1 i n č a n: Za zabavo. Kulturna sličica. 10. M—y: V tujini dalnji živel bom samotno . . . Pesem. 11. F r. Svetič: + Emil Zola. 12 Josip Ko-stanjevec: Noč. Povest. (Konec prih.) 13. Nataša: Pesmi s Prekmurja: Pre-kmurje, Na grobju, V cerkvi. 14 A. Bezenšek: Jubilejna slavnost v Sipki. Dopis. 15 Književne novosti. A.: Knjige »Družbe sv. Mohorja« za leto 1903 — A. A.: Haardtov zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. — R. Perušek: Matica Hrvatska. (Konec.) — Aškerc: CiUbBecrep HpHieBCKHK : IIi»e- llH-1'i-n, h;iH|->1!.1M1111H r.ioii. nori'. Ifoio /kht6 H TBOPM. 16. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Koncert Františka Ondfička. 17. S 1 o -venskogledišče. Onjegin: A. Drama. — B Opera. 18. Upodabljajoča umetnost. Vojanov: II. slovenska umetniška razstava v Ljubljani. 19. Med revijami. »Slovanski Pfehled«. — »Slav-janski vjek«. — »Živaja mvalj«. — »Iz-vjestja blagotvoriteljnega obščestva«. 20. Splošni pregled. A: Jubilej Marije Konopnicke. — A.: Stoletnica rojstva Nikole Tommasea. — Petdesetletnica književnega dela grofa Tolstega. — -f Dr. Fr. Krones vitez Marchland. — Husov jubilej. — Malorusko vseučilišče v parlamentu. — Nemška realka v Ljubljani. — Javna predavanja v Ljubljani. — Popravek. Telefonska in brzojavna poročila. Sijajna zmaga. Ljutomer 4 novembra. Ljudska volja: Kočevar 70, Korošec 43, Bračko 8 glasov. Opomba uredništva: Veselega srca nad tem porazom zdražbarja Korošca kličemo: Slava zavednim slovenskim rodoljubom tegaokraja! Živiopo-slanec Kočevar! Slovenji Gradec 4 novembra. Ivan Vošnjak je izvoljen s 76 glasovi; „Štajercev" kandidat je dobil 13 glasov Ptuj 4 novembra. Od 158 glasov jih je dobil dr. Jurtela 145 „Stajer-čeva" stranka je torej žalostao propadla Celje 4. novembra. V skupini kmetskih občin celjskega okrajnega glavarstva sta izvoljena dr. Dečko z 230, dr. Hrašovec z 220 glasovi. Protikandidata sta dobila po 52 in 35 glasov Maribor 4. novembra. Izmed 260 glasov dobil prof. Robič 167, kmet Rošker 174 glasov. Žalec 4. novembra. Pri današnjem mnogoštevilno obiskanem shodu predstavil se je in razvil svoj program de-želnozbcrski kandidat dr. Karlovšek, ki je bil z navdušenjem sprejet kot kandidat za skupino mest io trgov. Gradec 4. novembra. Pri današnjih deželnozborskih volitvah so bili klerikalci v nekaterih nemških okrajih poraženi. Tako je v Lie-zenu izvoljen kandidat kmetske stranke. Frank, proti državnemu poslancu Schoiswohlu, v graški okolici kandidat kmetske stranke Da-niel, proti klerikalcu Huberju, v Ird-ningu kandidat kmetske stranke, Stirg, v Judenburgu pa kandidat kmetske stranke, Brandt, proti klerikalnemu državnemu poslancu Herglu. V Hartbergu je zmagal klerikalec Ha-genhofer, v Radgoni klerikalec Kern, v Brucku pa kandidat nemških nacionalcev proti klerikalcu. Dunaj 4 novembra. Soproga ministra Goluchovvskega je bila danes operirana. Čuje se, da je njeno stanje prav nevarno. Budimpešta 4. novembra. „Pester Lloyd" trdi, da se sestane srbski kralj Aleksander s cesarjem v Budimpešti. Budimpešta 4. novembra. V današnji seji poslanske zbornice se je začela razprava o proračunskem provizoriju. Kossuth se je izrekel proti zvišanju civilne liste in proti po-množitvi armade. Borzna poročila. Dunajska borza dne 4. novembra 1908. Mc.ii.i.i drzavm dolg v notah .... Iti — Skupni državni dolg v srebru . . ■ ICO 80 Avstrijska zlata renta....... 120 60 Av8tiij8ka kronska renta 4% .... 10020 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120 45 Ogrska kronska renta 4°/0 .... 97 65 Avstro-ogrske banCne delnice .... 1667 — Kioditne delnice........ 670 60 London vista..... ... 23910 NemSki državni bankovcs za 100 mark 116 85 20 mark............ 2340 20 frankov........... 1907 (ta.'ijanski bankovci .... ... 9615 C. kr cekini......... . 1133 Žitne cene v Budimpešti dnć 4. novembra 1902 Termin. PSenica za april.....„ 50 „ „ 7 37 ftž „ april......, 50 „ „646 Koruza ,. maj.....„ 60 „ «6 64 Ovea „ november . . . „ 60 „ „ 6 28 Efektiv. Slabo vzdržano. IVUteoroiogično poročilo. Vtitr/a nad morjem SOe-2 m. Srednji »r»enl tl»k 786-0 mm. IS Oas opa- Stanje Ć3 0 1 a-9 baro- Vetrovi Nebo t* ° zovanja metra v mm. 1 •32 9. zvečer ^42 0 7. zjutraj j 741 3 2. popol i 740 0 5 5 Isr. svzhod! oblaCno 3*3 ssr.svzhodj oblaCno 9 4 IsL szahod; jasno Srednja včerajSnia temperatura 67°, nor-male: 6 6°. Brez posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi oče, gosp. Fran Tratnik v nedeljo, 2. novembra t. 1., ob 1 ,\9. uri zvečer, v staroBti 65 let, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno preminul. Pogreb je bil danes, dne" 4. novembra t. 1, ob l/i5. uri popcludne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 54 k sv. Krištofu. V Ljubljani, 4. novembra 1902. (2709) Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne, od blizu in daleč nam došle dokaze prisrčnega sočutja povodom nenadne izgube drage soproge, oziroma hčere, sestre, svakinje in stnč-nice, gospe Minke Eulovic roj. Kavčič kakor tudi za prekrasne vence, mnogobrojno osebno vdeležbo, preč. duhovščini, gospodu ravnatelju in drugim gospodom kolegom Vevške papirnice, tukajšnjemu orožništvu, gg. železniškim uradnikom, kakor tudi vsem prijateljem in znancem ter gg. pevcem društva „Sloge" za gin-ljivo petje pri sprevodu drage nam ranjce k zadnjemu počitku, izrekamo najtop lejšo zahvalo ter prisrčni. Bog plati! Vevče, dne" 3. listopada 1902. (2707) Žalujoči ostali. Špage vsake vrste domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, sirovega k«*mtc»9 ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce Ivan KLordils trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—20; Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14. Najcenejše dobav:šče dobrih 11 V* 8 ■ ' '' ' pismenim •*■■» jamstvom. HAM KONRAD eksportna hiša ur in zlatnine HI on* (Brux) it. t* l (Češko). 1'Lastre izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka gld. 3 75 Pristna srebrna remontoarka gld. 5 26. Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. T20. Nikelnasti budilec............gld. 176. Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-92. Ilustrovani katalog zastonj in poštnine prosto. Trgovski dober prodajalec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ml. Menic, St Jernej, Dolenjsko. (2671—2) Poskusite J. Klauer-jev Jriglav' ■aai-aviti raHtllufeiki liker! Ogreva in oživlja želodec in telć. Probija tek in prebavo. Daje dobro spanje. (416-216; B.tllfki Kiiloznlk In Imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. 51 Ml Stanovanj obstoječa iz treh in petih sob ter kopalne sobe, dalje v pritličju sobe za pisarne, z vsemi pritiklinami se oddajo za februar, v Sodnijskih u I i c t h v hiši Fran Čudna v Ljubljani. S!*IŽ1S£I&j Poizve se v njegovi prodajainici na Mestnem trgu. ..2706—2) urarski pomočnik se takoj sprejme pri M. Čagran-u, urarju v Ljutomeru (Spodnje Štajersko). (2646—3) sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. Zmožen mora biti popolnoma v slovenskem in nemškem jeziku v govoru in pisavi ter dober prodajalec pri mauuiaktur-nem blagu. — Prednost ima oni, kateri tahko takoj nastopi. Istotam se sprejme tudi učenec 2699 3) od 13—15 let star ter da ima veselje do trgovine. — Ponudbe naj se pošljejo na Dragotina Klauder-ja trgovca v Bohinjski Bistrici, Gorenjsko. Izognite se nakupa manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma! Esence so zdravju škodljive. 0ACT1£\ '^".'.^^„""["''"The Nectar of Jamaica. , AVp. dt. Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke: MAC A- A> Baker & Co., London E. C. Ta marka jo v vseh kulturnih ^državah na svetu postavno varovana. V I.|>l»IjHiii so dobiva pri Anton Ntacillii. (25">5 — 8) Ces. kr. avstrijske Jmam večjo zalogo ov vseh vrst. (2710—1; Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Fra it g Wisi: — izdelovalec vozov — v Ljubljani, Rimska cesta štev. II. SJ za gospode In dečke (2669-2) M izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah c. g. F3aKarw Mestni *■*«! ^>t. J—*. %lpg~ Zaloga klobukov %Q c.*{kr. "privilegovanih dvornih klob. tovarn W. Cli. Pless, Ounaj, in J. Pichler, Gradec. Iti.....ne p» limfni sirjrtvi glave in po lastili napovedi oblike iz LQ' jejo in Me vzprejemajo stari klobuk i za barvanje in moderniznv nnje ^3 i i 1 i magiagHBmmgzgHHg B TTzlic gnječi, ki ravuokar vlada v „Angleškem skladišču oblek" Ljubljana, vogal Resljeve in sv. Petra ceste št. 3, postreže se vsakemu odjemalcu jako lino in ceno in si more vsakdo pri tej čuda veliki in dobro sortirani zalogi konfekcije za gospode, dame in otroke zadnje novosti lahko in po lastni želji kupiti, kar potrebuje. Jfajvečja izbor! jtajboljše blago! Jtajnižje cene! (2686_2) Z velespoŠtovanjem pr. F. M. Netschek Orosla¥ Bernatović. 2£ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veliaven od dne 1. oktobra 1908. leta Odhod ls LJtbli»n« juž. kol. Proga 6ea Trblft Ob Vi. uri 24 m po noč: osoba i vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Aossee Solnograd, čez Klem-Reiflinp v Steyr, v Line ca Dunaj via Amstetten. — Ob .. uri 6 m zjutraj sobni vlak v Trbiž, Pontabe:, Beljak Celovec, Franzensfeste. Liutmo, Dunaj, ta Silzthal v Solnor*rad. In^mostj Zez Amstetten na Dunaj — Ob 11. u.i 51 in dopoldne osohni vlak v Trbiž, Por: tabel, Beljak, Ceiovec, Ljubno, Selztb d, Duuaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž Beljak, Ceiovec, Franzensfeste. Monakovo, Ljunao cez .Selztbal v Solnoprad, Len^-Oasteiu, Ze"' Tb ;i-zcrn. Ti;urnost Bregenc, Curih. Genovo, Panr, ta ^leiu BaifliiM v 8teyr, Line, Bndeicvice, Plzeu, Marijine varo, Heb, FraDsove vare, Kirlove varc. Prap« Lipsko na Dnr-aj Cez Anj«ttitteu. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fianzensietite, luomost, Monakovj. Tnt-Monakovo dnektm voiovi I iu II. raiiol.v) — V Novo meste ln v Koćo^e. Osobu; vlaki: Ob T r>y. 17 m /.jutrHj v Novouiesto, Str ža, Toplica Kočevje, ob 1 uri 5 m popoludiic istotako, ob 7 :ir 8 m r.večer v Novomesto, Kutrai osobni vlak z Dpjaja čez Amr.tetten. Monakovo, Inomost, Franzeubfeste, Si»!nogr:*d, Liuc. Steyr Išl, Aassoe, Lm-beo Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari l€ m dopoladne osobni vlak z Donaja čez Amstetteu, Lipsko, Prago, Fr.incove vsre, Karlove vaie. Heb. Manju e .are Plzen, Bude-jevue, Solnograd, Line. Steyr Pariz, Geuevo Curib, Bregenc, Inomout, Zcil ohi jeaeru. Leud-Uat;tein Ljubno, Ceiovec, St. Mohor Pontabel. — Ob 4. ari 44 m po-poludnt osobni viak z Danaja, Ljut ni*. Seiubala Beljaka Ceiovca, Monakovega, Inorausta, Franzonslebta, Pontabla — Ob S. ca*i f>» m zvečer osobni vlak & i ta, Ljubna, Beiiaka. Ceio^ua, Pontabla, črez Selz-thal iz Inomosta, Solnograda — Fr-g«. iii No^cja mesta iu Kocavj*. Osonui vitki: Ob t, ari 44 ca zjutraj iz Novega mesta in Kočevja ob i. uri . ci popoJndce iz Straže Toplic, Novega mest.'1, Kočevja . ofc 6. uri 3b m svečer istotako. — ''J'inod is LJcb-ljiso drž. kci tf £amuu. McBaui vlaki: Ob 1. nri 28 p; zjntraj ob 2. ari 5 in popoluhie, ob 8. ari 50 m 2večer in ob 10 uri a£> m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. Prihod v LjnoljiGO dri. kol. 1] Suonik£ Mešani vlak.: Ob 6. uri m ajntraj, ob il. uri 8 u dopoladne, ob S. ah 10 m svečer in ob U ari 66 D zvečer, poslednji vlak lc ob ceJ.liah in paUEOikill in samo v oktobru (lj vešč trgovine z mešanim blagom, Inčc službe. Gre tudi na d< ž-lo. Ponudbe pod ,,pomočnik" na uprav ništvo »Slov. Naroda«. (2708—1) Službe išče izvežban pisar ki je zmožen tudi samostojnih del. Ponudbe pod „pisar" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2709—1? ®gg >tč y;y ~~TT>-- —o^ Slaščičarna Rudolf Kirbisch Ljubljana, Kongresni trg priporoča: (2655-2 vsak dan sveže hache, paštete, fina desertna vina in creme-hkere. Š?Š wVr£ — 3(njigovodja in korespodenl vešč popolnoma slovenskega, aemSkega italijanskega jezika, pripraven za potovali išče se. Prednost imajo ki so izvežbani kožarski stroki. Lastnoročno pisane ponudbe na ko/.arsk tovarno And. Jakil Rupa pošta Miren pi Gorici. (2683-3j M N t) C £L O * C * tJ t) • "tj Q> k: ^ tj o Cv. o O ,C tj % ?• o ' S. ^ ^ t? **|| K o c' S I trn t) C C t) V IA o I Isdaimteli in odgovorni arednik : Dr. I v * v. T»v£a? Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« C.+B 15