Poitnina plačami v gotovini.
ŠTEV. 256.
V LJUBU ANI, petek, 11. novembra 1927.
Posamezna številka Din 1‘-* LETO IV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
Neoavisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifuL
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
m
SJBaika o ogroženilltaliji.
Francosko - jugoslovanski prijateljski pakt je silno razburil našega preprijaz-nega zapadnega soseda in že se pojav-liejo prve njegove intrige, da razkriči ta pakt kot nevarnost za mir. Ko je isti nas sosed v nasprotju z rimskim paktom sklenil znano Tiransko pogodbo, seveda ni bilo nobene nevarnosti za mir. In tudi zveza s Španijo ter viljemska demokracija v Tangeru ter bojeviti govori ob petletnici fašistovskega preobrata niso bili nevarnost za mir. Ne, vse to je samo dokaz italijanske miroljubnosti, tem-večja nevarnost za mir pa je naš prijateljski pakt s Francijo. Kajti vsled tega pakta bodo Jugoslovani mislili, da jim je francoska pomoč zasigurana in zato se baje tudi že pojavljajo novi načrti ^ugoslavije proti Albaniji. Vsled pakta 8 Francijo, da je v tej smeri narasla jugoslovanska samozavest in napadalnost, je mir resno ogrožen.
Tako in slično se glasi najnovejša, od italijanskega tiska propagirana bajka o ogroženi Italiji in s tako očitno lažjo se hoče uplivati na miroljubno evropsko javnost, da bi bila ta proti Jugoslaviji.
Ali predebela je ta laž, da bi mogla zmagati, kajti jugoslovanski narod je že več kot dokazal svojo miroljubnost. Preko pol milijona svojih ljudi je žrtvoval Italiji, da si zasigura miren razvoj in sklenil je po tej neverjetni žrtvi celo prijateljstvo z Italijo, samo da dokaže svojo dobro voljo.
Toda vse te žrtve so bile zaman in pri vsakem koraku je skušala rimska vlada onemogočiti razvoj Jugoslavije. Hočeš nočeš je moral jugoslovanski narod računati z italijansko napadalnostjo in si zato poiskati močnega zaveznika, ki ga more obvarovati pred napadom Italije. Tu pa je jedro vsega italijanskega razburjenja. Račun, da bo imela Italija proste roke za napad na Jugoslavijo, se je ponesrečil in danes mora Italija računati tudi s tem, da bi morala po napadu na Jugoslavijo, postaviti fronto se na zapadni meji. Vrhu vsega pa bi bila še njena severna meja velik vpra-saJi ker tudi Tirolci ne morejo pozabiti na italijanska preganjanja. Zato je laž vsa ta bajka o italijanski ogroženosti vsled našega prijateljskega pakta s Francijo , temveč je resnica samo to, da vsled tega pakta ne more Italija ogrožati mir drugih.
Otročje lahko je za Italijo, da odvrne <jd sebe sploh vsako vojno nevarnost. K<to pa sili Italijo k zavojevanju Albanije, kdo j0 pa sili, da zapravlja svoj e.nar, ko zida strategične ceste v Albami1? Zakaj pa noče Italija opustiti svo-,Zav°jevalnih namenov na vzhodno
ohal Jadrana?
., es je posložaj med Italijo in Jugosla-Vi° S^n° naPet> Toda po čigavi krivdi? ^'i je treba Italiji, da mora vsak dan z vedno novim preganjanjem našega življa V Primorju večati nasprotje? Ali ji je treba S svojo nasilno asimilacijo vsako viro znova dražiti Jugoslovane? Kaj bi pa rekli Italijani, če bi druge države na iak Način postopale z Italijani, kakor polto-Pa Italija vsak dan s svojimi slovanskimi državljani.
Nihče nima tako lepe prilike ko Italija, da utrdi mir na Balkanu in da čisto izključi vsako vojno nevarnost med Italijo in Jugoslavijo. Samo najbolj primitiv-ne pravico naj prizna našemu narodu * Italiji in takoj bo vsega razburjenja 'Onec. Nič drugega, samo to, kar je ".a .turnega človeka samoposebi umljivo, na.l stori in nikdar več ji ne bo treba govoriti, da jo Jugoslavija ogroža.
Gida laž je zato bajka o ogroženi Ita-^ in še grša laž je, da ogroža mir Ju-
Danes opoldne podpis akta s Francijo
Pariš, 11. nov. Včeraj ob 8.20 je dospel v Pariš na lyonski kolodvor dr. Vo-ja Marinkovič s svojo ženo in s spremstvom. Na kolodvoru je v imenu francoske vlade sprejel Marinkoviča podnačel-nik protokola v zunanjem ministrstvu Carre s svetnikom francoskega poslaništva v Beogradu Dubailom. Na kolodvo-rll je bil tudi naš poslanik dr. Spalajko-vič in Šef naše reparacijske delegacije Boškovič. Dr. Marinkovič se je nastanil v hotelu Continental.
Popoldne sta bila dr. Marinkovič in dr. Spalajkovič sprejeta v avdienci pri Briandu. Ta avdienca je trajala več ko eno uro. Oba naša državnika sta potem ostala na Quai d’0rsayu pri obedu z Briandom in Poincarejem.
Pariš, 11. nov. Briand in Marinkovič sta včeraj na svojem sestanku določila, da se pogodba podpiše danes opoldne. NAŠ RIMSKI POSLANIK PRI MUSSOLINIJU.
Beograd, 11. nov. Kakor smo izvedeli iz dobro poučenih krogov, je naša vlada glede podpisa pogodbe o prijateljstvu s Francijo postopala tako, kakor to zahtevajo obveze, ki jih je prevzela nase nasproti drugim državam. Naša vlada je o paktu prijateljstva obvestila italijansko vlado, in sicer na eni strani preko italijanskega poslanika v Beogradu Bo-drera še pred odhodom dr. Marinkoviča iz Beograda, na drugi strani pa preko našega poslanika v Rimu Milana Ra-kiča. Raki^ je bil predvčerajšnjim — v sredo — popoldne ob 4. sprejet od Mussolinija v avdienci. Predsedniku itali-
janske vlade je naš poslanik izjavil, da po nalogu in s pooblastilom svoje vlade obvešča italijansko vlado o tem, da bo 11. t. m. v Parizu podpisan pakt o prijateljstvu in pogodba o razsodišču med nami in Francijo. Kakor se zatrjuje, je Rakič Mussoliniju naznanil tudi vsebino pakta in povdaril, da je ta pogodba samo en člen v vrsti mednarodnih sporazumov, ki so se ustvarili na podlagi lo-carnskega sporazuma in na podlagi delovanja Zveze narodov.
Mussolini je dejal, da jemlje to sporočilo na znanje. Ker se je poslanik Rakič spodtikal tudi nad pisanjem italijanskih listov, je Mussolini dejal, da smatra to pisanje za korektno in mirno.
To, kako Mussolini pojmuje pisanje italijanskega tiska, se v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih komentira na različne načine. Saj se je zelo opazilo, da so italijanski listi v svojih napadih na našo državo izražali prav veliko nerazpoloženje napram sklenitvi francosko-jugoslovanskega pakta in sicer ne samo v svojem imenu, temveč tudi za italijansko vlado. Komentarji italijanskega tiska nikakor ne odgovarjajo stvarnosti, posebno če italijanski listi zaključujejo, da je naša vlada sklenila to pogodbo zato, da bi obdržala svoje pozicije napram Madjarski, Bolgariji in Albaniji. Naši politični in diplomatski krogi smatrajo tako pisanje za tendenciozno tolmačenje francosko-jugoslovanskega pakta, ko je naša država to storila, vendar samo zato, da ohrani in zagotovi mir in sedanji red v Evropi.
Seja skupščine.
Beograd, 11. nov. Popoldanska seja narodne skupščine se je pričela o pol 5. Poslancev je bilo v dvorani nekaj več kakor dopoldne. Največ je bilo radičevcev v centru. Galerije so bile polne, diplomatske lože pa prazne. Od ministrov so bili v skupščini samo minister za socialno politiko dr. Gosar, minister za vere Obradovič, minister Velja Popovič in poštni minister Vlajko Kočič. Predsedoval je Pera Markovič. V dvorani je bila popolna tišina. Prvega govornika Peteja-na poslanci sploh niso poslušali, temveč so brali časnike. Poslanci so bili porazdeljeni v skupine in so se glasno pogovarjali. Predsednik jih je moral prekinjati z zvonenjem. Govornika so poslušali samo radičevci. Petejan je govoril nekaj časa slovensko, nekaj časa pa srbohrvat-sko. Govoril je o delavskem razredu in proti buržoaziji.
Za Petejanom je povzel besedo Štefan Radie, ki govori sploh o vsaki stvari. V svojem govoru je napadal predgovornika. Dejal je, da je Petejan tu govoril isto, kar so na Dunaju govorili pred 50 in 60 leti. Pobijal je Petejana v vprašanju privatne lastnine. Dejal je, da je v JRusiji 6 milijonov brezposelnih. Zaključuje svoj govor s trditvijo, da bo izvedel seljaški program, to je koncentracijo.
Nato je še Petejan v osebno pojasnilo nekaj polemiziral s Štefanom Radičem. Dejal je, da je prišel v parlament, da dela po želji organizacije, ki ga je poslala.
Govorila sta še Peštaj in Basariček, nakar je predsednik proglasil, da je debata o interpelaciji zaključena, ter je od-
goslavija, kajti že celih pet let je italijanska politika samo izzivanje vojne. Če do nje ni prišlo, potem samo zato, ker niso drugi izgubili pameti in da je niso, dokazuje še prav posebno — prijateljski pakt s Francijo, ffe
redil glasovanje. Že prej pa je poslanec Kremžar v imenu vladne večine prečital utemeljen predlog za prost prehod na dnevni red in za zaupnico dr. Gosarju, /a predlog se je glasovalo z vstajanjem. V tem času pa ni bilo v dvorani poslancev Demokratske zajednice in tudi radikalov je bilo samo 20 do 30, med tem ko je bila opozicija polnoštevilna in je imela v skupščini večino. Zato je bil Kremžarjev predlog z večino glasov odklonjen. Ko je predsednik to videl, je odredil novo glasovanje. Tajniki skupščine pa so pohiteli v radikalni in demokratski klub klicat poslance, da pridejo v dvorano. De-mokratje so vprav imeli sejo. In predno so mogli priti v dvorano, je bilo že drugič opravljeno glasovanje ter je Kremžarjev predlog že drugič propadel. To je izzvalo veliko zmedo in nemir. Kljub protestom opozicije je predsednik odreail tretje glasovanje in sicer poimensko.
Štefan Radič je pozval svoje poslance in vso opozicijo, naj v znamenju protesta zapuste dvorano, kar so tudi storili. Pri tem je prišlo med Preko in Banko-vičem na eni in med Agatonovičem na drugi strani do prepira. Pri poimenskem glasovanju, ki je nato sledilo, je bil vladni predlog s 174 glasovi proti 16 sprejet.
Prihodnja seja je bila napovedana za danes ob 10. dopoldne s tem-le dnevnim redom: 1. razprava o zakonskem osnutku glede narodnega priznanja za generala Kovačeviča, 2. predlog dr. Srgjana Bu-disavljeviča o spremembi člena 16 hr-vatskega občinskega zakona iz.' I. 1870, 3. predlog dr. Ante Trumbiča o spremembi člena 51 zakona o mestnih občinah na Hrvatskem in v Slavoniji iz 1. 1895, 4. izvolitev odbora za zakonsin načrt o zrakoplovstvu, 5. izvolitev odbora za predlog Štefana Radiča in tovarišev, da se določi zakonito področje oblastnih samouprav. — Nato je bila zaključena.
Demokratski, blok pokopan.
Beograd, 11. nov. Sinoči sta imela kluba HSS in SDS skupno sejo, ki so se je udeležili vsi poslanci obeh skupin. Soglasno je bila sprejeta ta-le resolucija:
»Kluba HSS in SDS sta skupno z zem-ljoradniškim kluboun stavila klubu Demokratske zajednice predlog glede uje-dinjenja vse demokracije v en sam poslanski klub. Ta predlog pa je bil m zdaj samo načelno sprejet in iz razlogov politične taktike ni mogel biti še izveden. Zato pa sta kluba HSS in SJ<S napravila prvi veliki korak k združitvi demokracije na programu, ki ga obsega pravkar omenjeni Demokratski zajednici stavljeni predlog od 22. oktobra 1927-tfer sla se združila v Seljaško - demokratsko koalicijo.
Njun organ bo klub Seljaško - demokratske koalicije, ki bo imel vsak mesec po enkrat svojo redno sejo. Na teh sejah bosta izmenjaje predsedovala predsednika obeh koaliranih klubov, ki bosta tudi voditelja Seljaško - demokratske koalicije. Skrb za enostnost parlamentarnih akcij Seljaško - demokratske koalicije in za sklicevanje sej se poverja posebnemu poslovnemu odboru SDK, ki sestoji iz 8 članov. V ta odbor pošljeta udružena kluba vsak po 4 člane. Dosedanji posebni klubi in organi strank ostanejo še naprej.
Seljaško-demokratski klub sme vstopiti samo v tako vlado, ki bo pomenil* spremembo današnjega političnega sistema v duhu demokracije, parlamentarizma in enakopravnosti. Oba kluba se zavezujeta, da drug brez drugega ne stopita v nobeno vlado. Nobeden od ob«h klubov ne more sklepati nobenega posebnega sporazuma s kakim drugim klubom in s kako drugo stranko.
Ta resolucija je bila sprejeta soglasno na skupni seji klubov HSS in SDS ter je stopila v veljavo..
ANGLEŠKO ČASOPISJE PIŠE SIMPATIČNO o NAŠEM PAKTU S FRANCI Ja
Beograd, 11. nov. Včeraj je bilo pri pomočniku zunanjega ministra več diplomatskih posetov. Prvi je prišel poslanik Kennard. Njegov poset je bil v zvezi s podpisom francosko - jugoslovanske pogodbe. V poučenih naših krogih ugotavljajo, da je nastopanje Anglije v tem pogledu jako dobro. Posebno se opozarja na pisanje angleških listov, ki je simpatično. Poročajo, da tudi angleška vlada na ta mednarodni pakt gleda s simpatijo.
PRED PRIČETKOM TRGOVINSKIH POGAJANJ S TURČIJO.
Beograd, 11. nov. Včeraj je turški poslanik v Beogradu llikmed bej posetil pomočnika zunanjega ministra Pavloviča in ga obvestil, da čez nekaj dni odpotuje v Angoro. Razgovarjala sta se o delih za sklenitev trgovinske pogodbe med nami in Turčijo. Delo se še ni začelo, toda v ministrstvu se že pripravlja osnova za pogajanja, ki naj bi se prav kmalu začela. Tudi turška vlada že pripravlja osnove za to delo. Kmalu se ho-sta sestavili delegaciji, ki bosta vodili prva pogajanja.
SAMI REMIJI.
Buenos Aires, 11. nov. 26. partija med Aljehinom in Capablanco se je po 22. potezi končala z remis. Tudi včerajšnja 27. partija je po 31. potezi ostala reinlg. Po tej partiji je Capablanca zaprosil, da bi mu dovolili v petek odmor. Toda šahovski klub je to odklonil, češ, da bi ta. pomenilo zavlačevanje.
Čiščenje med držamin uradniitvom.
Naša državna administrativna »lužba preživlja težko krizo. Leta dolgo se je izbegava-lo programu edinstvene politiko in to je rodilo precej motno atmosfero v državni jav-*iosti Najmanj zanimanja se je posvetilo interesom državljanov, istotako pa so gotovi ljudje slepomišili okoli nekih materijalistov, ki so dvigali svoj želodec nad državo. Zato tudi prihajamo do nujne potrebe aktivnega čiščenja med državnimi uradniki.
■Nastane vprašanje, kdo je zaslužil, da se ga vrže iz državne službe. To vprašanje bi •najbolj uspešno rešil preizkušen in vesten -uradnik, ker bi imol v resnici pred seboj edino le interes države in državljanov. Ta bi jasno spoznal, da ne odgovarjajo dolžnostim in mestu državnih uslužbencev vsi oni, to delujejo proti tej državi. Ne odgovarjajo pa tudi nesposobni, ki niso v stanu vršiti svojo pisarniško službo strokovno. Dalje ne spadajo med naše državne uradnike korup-eijonisti, otrdeli materijalisti in nevestni delavci.
Sicer pa, kdo še ni postal državni uradnik? Na primer, v beograjskem ravnateljstvu državnih železnic je uspelo celo nekemu težjemu iločincu umazati ugled državnega uradnika.
Nekemu peku je bila priznana prva grupa druge kategorije, dasiravno zakon točno določa, s kakšno šolsko izobrazbo je mogoče napredovati. Zanimivo je, da se je težkemu zločincu priiin&la v napredovanje tudi ona doba, ki jo jc preživel v zaporu. Na enako
srečo je zadel tudi imenovani pek, ki eo mu njogovo bivšo pekovsko prakso uračunali kot nacijonalno delo. Najbolj interesantno pa je, da se v teh slučajih nista protivila ne glavna kontrola, ne Državni svet. To pomeni, da je krivda obojestranska in da bi se v zvezi z navedenimi slučaji našlo še dosti takih, ki bi jih bilo treba pregnati. To pa zato, ker stoje v tem krogu taki vplivni ljudje, ki so za državno službo bolj nevarni in bolj kaznjivi, kot se misli in na katere bi bilo potrebno ostrejše paziti.
Toda naravno je, da mora te in podobne slučaje preiskati posebna komisija. V to komisijo pa ne smejo priti dva ali trije preve-jani cincarji da bi se potem vse zlo potlačilo in bi se preganjalo ravno sposobne in poštene uradnike. Za to mora pred vsem skrbeti današnja vlada, čiščenje državnih uradov v pogledu slabih uradnikov je ogromno in aktualno vprašanje, ki ga je treba pričeti reševati le s poštenimi in uvidevnimi ljudmi. Istotako pa morajo uradniki sami stremeti za tem, da se izvede redukcija protidržavnih in s tatvinami kompromitiranih uradnikov čim odločnejše.
Takrat šele bo postala ta država res srečna v upravnem oziru. Takrat šele si bo narod mogel pomagati z ljudmi, ki jim je interes države in državljanov res na srcu. Tedaj bodo šele nastopili dnevi ureditve tudi v ostalih bolnih prašanjih v našem gospodarskem in finančnem življenju.
Nemanja Pavlovič.
Politične, gospodarske in kulturne prilike « sovjetski
Reslji.
Tisk.
Tisk je važen činitelj v kulturnem razvojni vsakega naroda. Sodobna sovjetska Rusija pozna samo komunističen tisk. Tiskovna •'svoboda, ki je bila v Rusiji zajamčena v le-lih 1917 in deloma 1918, je bila s stabiliziranjem rdeče vJade ukinjena. Tiskarne so ■bile nacionalizirane.
Izmed dnevnikov, ki izhajajo v Rusiji je: 117 kmetijskih listov z dnevno naklado 376.000 (1 dnevnik izide {»vprežno v 3250 izvodih), 108 časopisov narodostnih manjšin * dnevno naklado 238.000 (1 dnevnik izide povprečno v 2700 izvodih).
43 delavskih listov z dnevno naklado 656 tisoč, 1 list povprečno v 15.000 izvodih.
39 mladinskih listov z dnevno naklado 34 lisoč, 1 list v ca 900 izvodih.
16 sadružnih listov z dnevno naklado 10.000 1 list v ca 700 izvodih. Itd.
NajveČji časopisi so: »Izvestja«, »Pravdat, »Bednota«, »Ekooomičeskaja Žiznc, »Raboča-■ja Gazetac, »Trud?, »Komunist«, »Proletarii«, »Sovjetski Jug«, i- dr.
>Isvestja<t so oticijelni organ zveznega svete ljudskih komisarjev, »Pravda« pa komunistične stranke. »Pravdat se tiska dnevno v pol milijonski nakladi. Na vsaka dva orga-aizirana komunista pride torej po 1 izvod. I*riinati moramo, da žiirnalistika rapidno napreduje.. 8 tem, da se je naklada povečala in papir pocenil, so padle časopisne cene tako, da stane danes dnevnik povprečno Din 1.05 do 1.75. »Izvestja« veljajo recimo 5 kopejk, ■važno vlogo igra žurnalistična visoka šola, ki se je ustanovila 1. 1921 v Moskvi in ki traja tri leta. Predavatelji se rekrutirajo iz najboljših moskovskih novinarjev.
Telegrafska agentura in informativni zavod a la »Reuter« ali »Havas« je »Rosta«, ki ima svoje stalne korespondente po celi Rusiji Glavna evropska mesta imajo vsaj po enega stalnega dopisovalca, prav tako tudi važnejša trgovinska, industrijska in kultur-
na središča. Ta razsežni aparat daje Rostu , dnevno 6000 besed iz notranje Rusije in 4000 -besed iz tujine. Poslani materijal se obdela takoj po celem štabu redaktorjev in pomočnikov, nakar se telegrafično, radiotelegrafično, j pa tudi telefonično sporoči stalnim abonentom, kar so vsi časopisi, ki izahajajo v Rusiji To delo agencije Rosta je seveda plačano.
Na tem mestu moram omeniti tudi razne inozemske organizacije, ki potom publikacij sondirajo teren za zbližanje s sovjetsko Rusijo. To so zlasti: Hands off Russia« v Angliji, berlinska organizacija »Prijateljev ruskega naroda«, ki izdaja svoje glasilo »Das neue Russland«, ameriški »Klub prijateljev nove Rusije«, kjer sodeluje tudi znani pisatelj Up-ton Sinclaire in »Društvo francosko - ruskega prijateljstva«, kjer sta sodelovala tudi Her-riot in Painlevč.
Posebnost so v sovjetski Rusiji takozvani »stenski časopisi«, ki se razobesijo v večjih tvornicah, v voja&nicah, na vasi itd. enkrat do dvakrat na mesec. Teh časopisov je 4000.
Rusko državno založništvo je doseglo že leta 1922 na knjižni razstavi v Florenci zlato medaljo, Ruska posebnost so »potujoče knjigarne«, nameščene v železniških vagonih, ki se priklopijo osebnim vlakom. Te potujoče knjigarne cirkulirajo po celem železniškem omrežju. V vsakem vagonu je do 20.000 knjig. Prodaja na debelo se vrši kar v vagonih in tu se sprejemajo tudi nova naročila. Seveda so kraji, kamor naj potujejo knjigarne, že vnaprej določeni. Tako se to veliko kulturno delo vrši brez prestanka.
Knjige se izdajajo v velikih nakladah, v 25.000—200.000 izvodih. Šolske knjige imajo milijonsko naklado. Največje povpraševanje je po prirodoslovnih, tehničnih in gospodarskih knjigah. Ker ruske tiskarne še danes ne zmorejo vsega dela, se tiska velik del knjig v Nemčiji. Največja založba je »Krasnaja Nov«, ki je oficijelna založba prosvetnega ko-misarijata. Ruski knjižni trg zalaga z leposlovnimi in znanstvenimi knjigami.
(Konec prihodnjič.)
BALDWIN0V ZUNANJEPOLITIČEN ' PROGRAM.
i, , t)b priliki instalacije novega londonskega 'župana ie bil prirejen svečan banket, ki se ‘ ga je udeležila vsa vlada in tudi ves diplo-rfjaUčni - kor. Na banketu je imel min. predsednik Caldwiu zelo pomemben zunanje-pplitič*« govor. Med drugim je Baldwin govoril:
V primeru z letom 1922 se je zunanjepolitičen položaj kljub velikih težkoč znatno iirboljšal in kot realen politik je zato Bald-
win optimist. Anglija, Francija, Nemčija in Italija, pred leti še nasprotniki, so danes enakopravni delavci za utrditev miru. One so skupna opora za rekonvalescenco vsem njim skupne evropske civilizacije in kulture. Neprimerno vežjo zasluga pa imajo oni daleko-vidni francoski in nemški državniki, ki so omogočili zbližanje bivših nasprotnikov. Ti državniki so zaslužni ne le za Evropo, temveč za vse človeštvo.
Na drugih mejah Evropa pa še vedno tle iskre pod pepelom in tu še ni premagano sovraštvo in nezaupanje. Evropa se v skrbi
sprašuje, kje so državniki, ki so pripravljeni slediti miroljublju in dalekovidnosti Strese-manna in Brianda. Katera balkanska država bo sledila njujinemu vzgledu?
O Rusiji pa ne more podati Baldwin nobenega optimističnega mnenja. Anglija ni iskala spora z Rusijo. Anglija pa tudi nima niti najmanjšega namena predpisovati Rusiji, kako državno obliko naj ima. Kakor hitro je Rusija pripravljena spoštovati predpise dostojnega občevanja med narodi in se ne vmešavati v angleške notranje zadeve ter opustiti intrigiranje proti Angliji, je Anglija pripravljena obnoviti pogajanja z Rusijo.
Položaj na Kitajskem se ni niti najmanje zboljšal. Anglija ne more priznati niti ene od štirih kitajskih vlad. To bi pomenilo vmešavanje v kitajske zadeve, ker bi priznanje ene vlade bilo znak pristranosti.
Angleško-egiptska pogajanja so se končala v zadovoljstvo obeh strank in položeni so novi temelji za angleško-egiptsko prijateljstvo.
Ko je Bakhvin opisoval namene vlade glede revizije indijske ustave, je dejal, da še ni pričakovati skorajšnjega izboljšanja v položaju angleške industrije in trgovine. Samo v nekaterih industrijskih panogah so vidni prvi rezultati zboljšanja.Če se bodo ti znaki dalje razvijali, šele potem bo mogoče povečati odjem angleškega blaga in izboljšati odnošaje med delodajalci in delojemalci.
Politične vesti.
= Marinkovič se sestane i Mussolinijem. Po podpisu zvezne pogodbe s Francijo odpotuje dr. Marinkovič v London, da utrdi dobro odnošaje Jugoslavijo z Anglijo. Po poročilu francoskih listov pa potuje Marinkovič iz Londona v Rim, kjer se sestane z Mussolinijem. Naš rimski poslanik je že dobil od beograjske vlade potrebna navodila, da pripravi sestanek z Marinkovičem.
= Italijani so vsled naše zvezne pogodbe s Francijo razburjeni. Sklenitev francosko - jugoslovanskega pakta je silno razburila vse rimske kroge. Izjavo dr. Ninčiča, da je bil ta pakt pripravljen že leta 1923 in da bi se imel skleniti med Italijo, Francijo in Jugoslavijo, označujejo tukajšnji krogi kot neresnično. Politični krogi pravijo, da se vidi pomembnost novega pakta že iz tega, ker je Mussolini pozval poslanika Bodrera v Rim. Še bolj značilna pa je velika rezerviranost tiska. Samo nekaj listov komentira na kratko irancosko-jugoslovanski pakt, a še ti komentarji dokazujejo, da je bila Italija od pakta presenečena in da spoznavajo Italijani, da pomeni za nje naša zvezna pogodba s Francijo težak poraz.
— Marinkovič o bolgarskem vprašanju. Pariški listi objavljajo interview dr. Marinkoviča o bolgarskem vprašanju. Marinkovič je dejal, da vlada med Bolgarsko in Jugoslavijo silno čudno pravno stanje. Neka motna, toda pj ivatna sila v Bolgariji, komitska organiza-cija pod poveljstvom generala Protogerova jo Jugoslaviji odkrito napovedala vojno. Jugoslavija ima zato pravico, da se brani z orožjem in da preide ev. v ofenzivo. Na drugi strani pa vladajo oficielno med Beogradom in Sofijo najboljši odnošaji. Bolgarska vlada je preslaba, da bi obvladala komite. Je to vprašanje, ki ga bo treba brezpogojno predložiti Zvezi narodov, ki je usodne važnosti za mir.
— Seja Narodne skupščine. Včerajšnja seja se je pričela z dveurno zamudo, ker je ob'10., eno uro po napovedanem pričetku, v dvorani šele 40 poslancev. Šele čez eno uro je polagoma prišlo toliko poslancev, da je mogel predsednik otvoriti sejo. Na seje prihajajo torej vladni in opozicionalni poslanci z enako netočnostjo in eni ko drugi zaslužijo, da se poslanske dnevnice prav ppošteeno reducirajo. Na dnevnem redu seje je bila interpelacija poslanca Petejana zaradi delavskega vprašanja. Interpelant je zlasti grajal, da vlada nič ne stori za brezposelne. Za pomoč brezposelnih je zbranih že 40 milijonov dinarjev, a še danes ni nobenega pravilnika za izdajanje podpor. — Na interpelacijo je na kratko odgovoril minister dr. Gosar. Omenil je, kaj je bilo že vse storjeno v korist delavcev in nato poročal o delu raznih soci-a!no-političnih ustanov. Seja je bila ob 12. prekinjena in se je nadaljevala popoldne.
= Opozicionalni voditelji skušajo dobiti zvezo z radikali. Beograjsko »Vreme« poroča, da so samostojni demokrati in radičevei zelo nezadovoljni z nastopom Ljube Davido-viča, ki da je zamudil že več ugodnih trenut-
Najnovejša slika Rabindranatha Tagore.
kov. Sploh da koristi Davidovičeva taktika simo Velji Vukičeviču in Voji Marinkoviču. Zato ne govore več o demokratskem bloku, ki je po njih mnenju že propadel. Voditelji ( pozicije so pričeli zato iskati zvezo z radi- . kali. V tem smislu se tudi tolmači Radičevo izjava, da dobivajo centrumaši vedno večjo moč v radikalnem klubu in da bodo oni sestavili novo vlado. — Ponavlja se torej stara pesem. Dokler radikali nočejo vzeti Radiča v vlado, so pljačkaši in najbolj koruptni ljudje. Kakor hitro pa ima Radič upanje, da bi g® * radikali vzeli v vlado, pa so pravi zastopnik3 srbskega kmeta in stranke, ki je dala srbska mu narodu ustavne svobodščine.
= Plačilo našega dolga Angliji. Kakor i&v." lja »Havast iz Londona, se je v beli knji?1’ ki je bila sinoči objavljena, omenja, da j® lika Britanija pristala na to, da Jugo8^1^ plača svoj vojni dolg, ki znaša 28,&M.4Js Jontov v obrokih od 1. 1927 do J- 1988-
: - Opozicija motila olicijelno proslavo desetletnice boljševiSke revolucije. Jubilejne manifestacije, ki se jih je udeležilo v Moskvi nad en milijon ljudi, so bile od sporadičnih nastopov opozicije motene. V notranjosti mesta so bili v mnogih oknih razobešeni portreti Lenina, Trockega in Zinovjeva. Ma-nifestante so pozdravili opozicionalci z opo-zicionalnimi gesli, nakar so pričeli manile-s*anti žvižgati. Vse opozicionalne slike je po-licija zaplenila, kolikor jih niso manifestanti sami raztrgali. Na vogalu Toerskeje je na-
atal tak nemir, da je moral intervenirati esk&' dron kavalerije. Povsod' pa je biJa 0
v manjšini. Po zanesljivih vesteh sta skušala Trocki in Lenin na nekaterih mestih govoriti množici in kritizirati oficielne manifestacije. Množica pa jim je govore preprečila, pri čemur je prišlo do divjih scen. Tudi v Le' ningradu se ni godilo opoziciji bolje. Zinov-jev, Radek in drugi opozicionalni voditelji niso mogli nikjer govoriti. Dogodki so pokazali, da ima vladna večina dobro organizirane in disciplinirane posebne skupine, ki s° sproti vsak nastop opozicije onemogočile.
= Gogu zapeljal Manoilesca. Listi prinašajo iz Bukarešte vest, da je predsednik vlade Bratianu včeraj hotel dati aretirati tudi biy-šega prosvetnega ministra Goga, ki je baje zapleten v afero Manoilesca. Preiskovalni sodnik je že vse ukrenil za aretacijo. Zadnji tienutek pa je pri predsedniku vlade interveniral baje general Avarescu, ki je prevzel za Goga garancijo. Liberalni listi pišejo, da se je Manoilescu pred svojim odhodom v Pariš osem ur razgovarjal z Gogom v njegovem stanovanju in da je Goga kriv, da je Manoilescu storil ta korak.
— Nemški parlament pred raspustom. P°' slednji dogodki so znatno približali vladno krizo in v političnih krogih računajo * razpustom parlamenta, ker je nemogoče i ■ sedanje zbornice sestaviti novo vlado. Rn7,a bo izbruhnila predvsem zaradi finančnega ministra dr. Koblerja, čigaf pozicija je vsled Gilbertovega pisma nevzdržna. Do novih vo-litev bi vodila državne >posle Se sedanja vla-da, silno težko pa bo najti za prehodnjo dobo finančnega ministra.
11.	NOVEMBER 1918 - DAN PREMIRJA.
(Ob deveti obletnici.)
Po_ strahovitih udarcih, ki so jih zadale zavezniške armade Nemcem, so bili ti tako uni-ieni, da so morali prositi za premirje.
Najprvo se je bila zrušila fronta na Balkanu pod napadom združene srbske in francoske armade in tej zmagi je sledil polom Avstrije, tik temu pa preboj nemške fronte •v Franciji m umik, ki so ga zaman skušali zajeziti In tako se je zgodilo ono, o čemur se še mesec dni poprej Nemcem niti sanjalo m, da so morali prositi za premirje, to se •pravi predati se na milost in nemilost sovražniku.
Potom brezžičnega brzojava se je nemško OThovno armadno vodstvo dogovorilo* s francoskim glede prihoda nemških delegatov v Jrancoeki glavni stan.
V mali vasici Haudroy, ki šteje le nekoliko hiš in leži ob cesti iz Capelle v Rocquigny /dApartement du Nord), j6 v četrtek 7. novembra 1918 ob 21. uri došlo pet nemških ■opolnomočenih delegatov k francoskim prednjim stražam, * namenom, da zvedo iz ust ■vrhovnega poveljnika maršala Focha pogoje, tj jih stavijo zavezniki in Zedinjene dišave za premirje.
Nemci in Francozi so v dotičneni sektorju dobili popoldan povelje, da prenehajo s streljanjem. Trobente so dale znak: »Prenehajte x ognjem!« in polagoma so obmolknili to-.povi in puške.
Bilo je slabo vreme. Vladala je gosta megla in ceste, razorane od izstrelkov, so bile polne blata. Naglo je legla noč na zemljo, a parlamentarcev še ni bilo. Častniki, ki jih je poslalo vrhovno zavezniško vodstvo k sprejemu, so odšli v bližnjo vilo, da tam počakajo.
Šele ob 21. uri se je pri predstražah nekaj zasvetilo. Tu so ležali na tleh, utrujeni od štiridenevne bitke, toda pozorni do skrajnosti, v svojih blatnih uniformah, vojaki 3. kompanije 171 pešpolka, možje doma z meje, iz belfortske okolice.
Avtomobilski reflektorji so pregnali meglo in noč. Ogromna bela zastava, običajni prapor parlamentarcev, je vihrala v luči reflektorjev na hladilniku prvega avtomobila. Trobentač, ki se je nahajal v njem, je trobil. Francoski častnik, ki je poveljeval odseku, mlad kapetan, star šele 25 let, po imenu Lhuillier, je stopil na cesto in dvignil roko. Avto je zavrl in se ustavil... Od treh sledečih avtomobilov je imel eden tudi enako veliko belo zastavo.
Nemški general v paradni uniformi, s kupom bleščečih se redov na prsih, je izstopil, se približal kapetanu Lhuillierju in dejal:
— Gtinčral de Winter!eld, de la mission des parlamentaires allemands.
Govoril je prefektno francoščino. Pa saj je imel tudi časa se je učiti, kajti bil je pred vojno več 'let vojaški atašž pri nemškem poslaništvu v Parizu.
— Gospod kapetan, je nadaljeval, oprosti-
te nam, prosim, našo zamudo. Vzrok so predvsem skrajno slabe ceste. Dovolite, da vam predstavim parlamentarce,-ki me spremljajo.
— Gospod general, mu je odvrnil kapetan Lhuillier, nisem opolnomočen, da vas oficielno sprejmem. Izvolite zopet sesti v voze in ini slediti.
To je bila prva slika priznanega in sprejetega nemškega poraza: ta general, posut s križci, pravi tip visoko se nosečega nemškega junkerja, stoječ pred petindvajsetletnim kapetanom, tipom onih stotisočev, ki so s svojim junaštvom pripomogli do francoske zmage ... in kot gledalci tega prizora par umazanih blatnih vojakov, ki so se naslanjali na svoje dobre puške in mitraljeze in molčati ... a jim je brez dvoma moralo srce biti moc-neje.	.	oz
Na kapetanovo povelje je sedel v prvi mesto nemškega trobentača francoski, 1 ral Sellier. In v temno noč so doneli zapo redoma veseli in jasni zvokifranc.	]tj
fare. Iz vseh koncev so prsteh vojaki preko njiv kc„U se počasi vozili mimo avun	Vi la
glasno se jim izvije » P™ klic. »Vive la
Frpredvilo Pflques se avtomobiii	a^ijoJju
pričakuje Nemce komandant de Busset. General Winterfeld lzstopi inse mu predstavi. Isto stori komandant Nato pred-stavi general ostale Člane misije, zacen&i z »Njegovo ekselenco Erzibergerjem.
Družba vstopi in gro skozi dve sobi v
salon, kjer sede za mizo, da se pogovori o nekaterih malenkostih, glede potovanja v francoski glavni stan. Čudna ironija usode, da visi ravno v tem salonu portret Napoleona« zmagalca Nemcev pri Zejii, v uniformi gardnih grenadirjev.
Pogovor se vrši hladno, a prijazno. Dogo voriio se, da ostanejo nemški avtomobili ^ vasi in da bodo potovali parlamentarci nrei v francoskih avtomobilih. To »e 1®vrel takoj in eno uro pozneje dospejo v vas Hom-bliisres, kjer so jim pripravili skromno, a dobro prenočišče v hiši, kjer so še pred nekaj tedni stanovali nemški oficirji.
Francoske ordonance servirajo Nemcem večerjo iz bližnje oficirske menaže: Juli0’ gnjat, riž. Ko prinesejo kavo na mizo, pride pozdravit odposlance nemškega cesarstva ge' neral Debeny z generalom Hucherjem, šef«111 svojega štaba, m se oprosti radi skromne večerje. Nato sedeta in se z uprav francosko prijaznostjo menita z gosti nad eno uro.
Ob pol dveh zjutraj sedejo ti spet v avtomobile, da se zapeljejo v Tergnier, kjer ji“ čpka posebni vlak, da jih povede v glavni stan maršala Focha.
Nekaj radovednih vojakov so bili edini gledalci prihoda nemških parlamentarcev. Mislili so, da bodo videli maršala Focha m ® bili zelo razočarani, da ga niso mogli a mirati.
Tako se je odigral prvi prizor nemške . kapitulacije.
:»,a
J- MVlUitearlVKlNI
Dnevne ves
DINARSKI DAN V LJUBLJANI.
Jugoslovenska Matica priredi na sedmo obletnico nesrečnega rapalskega dne (sledeče spominske prireditve:
Sobota, 12. novembra ob 2. uri popoldne predavanje s skioptičnimi slikami o našem zasedenem ozemlju za učenke ljubljanskih osnovnih in meščanskih Sol.
Ob 4. uri popoldne isto predavanje za učence ljubljanskih osnovnih in meščanskih sol.
. Ob 6. uri popoldne isto predavanje za gojence in gojenke srednjih in strokovnih šol v 'Liljani.
Predavanja se vrše v dvorani kino <Ma-tlca- Vstopnina 2 Din.
_, "ede.lja 13. novembra od 8. do 12. ure jranje po mestnih ulicah, prodaja odkup-ni“ Makov na korist Jugoslovenske Matice.
11- uri dopoldne protestno zborovanje, ® , katerem govore zastopniki slovenskih POJitiJnih strank. Zborovanje se vrši v slu-ugodnega vremena na Kongresnem tr-* n, sicer pa v dvorani hotela Union.
Popoludne ob 14. uri promenadni koncert vojaške godbe in nogometne tekme na pi-oatoru SK Ilirije. Tekme se vrše za »Gosposvetski pokale.
Od 20. novembra dalje bo v Jakopičevem paviljonu razstava slik krajev iz S*. •ga ozemlja, dela slovenskih umetnikov
varuhi njih	SBW	°Stali
oodnf • ,V-akega posameznika je, da
slovLSkenMaticPenhki “ nam6De Jug°*
~~ Odlikovanje. Z redom Belega orla V. zu^e ■ oblikovan predsednik Trgovske w»nice v Zagrebu, veleindustrijalec Vladi-,IUT Arko.
• ~~ ^a pomočnika prosvetnega ministra je
'»enovan namesto dosedanjega pomočnika ;V*agaraševiča, ki je vpokojen, bivša narodni Polanec Rista Jojič.
t ~~ Emigracija naših umetnikov. V krat-i * nas zapušča — morda za vedno — zo-P^.eden naših mladih umetnikov, slikar in paiičar g. Lojze Žagar. Svoj prav poseben n!i te izšolal na Dunaju ter se je po vojni pdeležii tu- ,in tudi inozemskih razstav, kjer •j? 'Povsod častno zastopal naš narod in našo domovino. Posebno kot graJičar se je udejstvoval z velikim uspehom. Še ilansko leto ^ Priredil v Mariboru lepo uspelo razstavo t6r so bile njegove slike že takoj po otvoritvi razstave razprodane. Sin proletarca je ostal ™di v umetnosti zvest najnižjemu razredu, njegovi motivi so večinoma vzeti iz življenja ut vfv’ zatirancev. On je takorekoč drama-
dela krasij°
venskega umetnik^Z^eti vJ
7jt	 i	_	.	*‘ven v bedi. boriti se
umetnika? živeti v k T
m košček vsakdanjega kruh^	bor*\!?
svojo domovino vL?, k.ruha — zapustiti talent .in ■ ’ F. *uJIna zna boljše ceniti Nailenše m’ f'*6 n ^	kakor	mi sami.
na ■ P *.lem pa je še, da zavzemajo pri uas mozemci, večinoma manjvredni, mesta, ki so za sposobnega našega ■ človeka nedostopna. G. Lojzetu Žagarju je bilo poverjeno umetniško vodstvo enega največjega arti-sK&iega zavoda v Belgiji, kjer bo imel priložnost pokazati svetu, da smo mi — barbari po mnenju naših ljubih sosedov — v vsakem oziru enakovredni velikim narodom 7-apa<la.
■— »Razlike« se bodo ižplačale ... Te dni ko	uprava	pričela	izplačevati	razli-
^akoniiU^?Ii pla°e P° novem uradniškem RaSfke^ L?kxto.bra 1923	!•	™ja izplačevanju v	pn
vrsto Zvani^nM m letu niso prišli na ne iBDlafefn v m Ur^nikom se razlike nejsplafajo, ker zanje še ni kredita.
,	rustva kmet. .strokovnjakov. Kine-
i iS mmistrstvo je rešilo pod br. 43502-1. -od 20. oktobra 1927, da smejo dati neposredni starešine enodnevno odsustvo onim drž. uradnikom, ki se udeleže skupščine 12. t. m. v Celju. — Odbor.
— Ljubljanska porota. Letošnje zadnje porotno zasedanje v Ljubljani še prične, kot -stnj> poročali, v pondeljek dne 14. t. m. Za-^^aie bo trajalo samo dva dni. V ponde-G h*6 vr^i zanimiva razprava proti Viljemu j..- u .radi [»izkušenega umora branjevke novsk	ma.nove, dne 12. junija t. '1. na Tr-
^	Pristanu. Za isti dan je razpisana
uradne*8*1 razPrava P1,011 uradniku K. J. radi bosta sorUinevel'be ih goljufije. Drugi dan radi hiuiia na zat°žni klopi Peter Šparovec radi uh ■ 6lslva tatvine in Marija Benedik
— v a svoie8a moža.
*’cP°trebno razburjenje zaradi univer-
m™udfVnr»3\fr^?vetoi minister dr. Ku-uanudi je predvčerajšnjem v razgovoru izia-vil, da bodo spremembe v vseu&Hiškem zakonu prav neznatne in nikakor ne tolikšne kakor se je raznašalo v javnosti. ttiiT- število slušateljev na beograjski tehta •	P°	statistiki, ki jo . je prav-
[ ,r ,z<1al dekanat beograjske tehnične fakul-.|®> šteje fakulteta vsega skupaj 1734 red-' slušateljev, od teh jih odpade 724 na ski 7P11*’ na str0Jni, 255 na arhitekton-nih • pa na tehniški oddelek. Razven red-v„. lnia tehnična fakulteta beograjske Unišah 22 izrednih slušateljev. Število slu-Dfttin j. tehnične fakulteto znaša približno univeKzt	VSe^ slušateliev na beograjski
mesta BeoSrada. Beograjska grad«! v a U8tanovi »Muzej mesta Beo-ske »«' 'nnzeju se namestijo vse zgodo vin-^znamenitosti Beograda.
V b-0^*'?r6^0v'inJc našega tujskega prometa, aka «^»skem ministrstvu, oddelek za tuj-tuj^keL,®’ 12(161 ujej o statistiko letošnjega zatrjuj Har°nl®ta, v naSi držav,i- 'Ministrstvo >n« 4 jo V® te letošnji tujski promet dvig-
W 18 Hotkov od Janškega.
— Ministrstvo za šume in rude je odredilo, da se postavijo prihodnjo pomlad gozdarske hišice v vseh obsežnejših državnih gozdovih. Ministrstvo upa, da bodo na ta način preprečeni eventualni požari.
— >Budapesti Hirlap« zopet prepovedan. Notranje ministrstvo je prepovedalo širiti v naši državi madjarski list >Budapesti Hirlap«, ker je pisal proti interesom naše države.
— V nedeljo dne 13. t. m. gostuje v Novem mestu ljubljanski delavski klub SK Svoboda. Igral bo s tamošnjim SK Elanom.
— Za komandanta 81. zračne eskadrilje v Zagrebu je imenovan kapetan pilot - lovec Cencič. G. čenčič je rodom tržaški Slovenec in eden od naših najboljših avijatikov.
— Nov odvetnik v Ljubljani. V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani je vpisan dr. Ivan Lulik.
— Aretacija prednice nekega ženskega samostana. V Novem Sadu so aretirali v ponče !j ek popoldne prednico ženskega samostana >Naše ljube gospe«. Sestra Poliksena je osumljena veleizdaje. Samostan je namreč pred dnevi prejel iz Budimpešte večje število madjarskih molitvenikov, ki so jih na carini natančno pregledali. Carinski uradnik je dognala, da prednica ni ničesar zagrešila, ski Čredo, ki ga smatrajo Madjari za iriden-tistično molitev in ki vsebuj« med drugim sledeči pasus: »Usliši molitev nas ubogih Madjarovl Naši neprijatelji so postali naši gospodarji. Razkosali so nam našo državo, pogazili so našo ustavo, kralja so nam odvedli v pregnanstvo, odvzeli so nam svobodo
in zapovedujejo nam to, kar nam prinaša pogubo«. Carinski uradnik je zadevo takoj PrjJav.U PoUciji, ki je na podlagi zakona o zaščiti države odredila aretacijo prednice. Sestro Polikseno je policijsko ravnateljstvo izročilo državnemu pravdništvu. Preiskava je dgonala, da prednica ni ničesar zagrešila da nosi vso krivdo samo knjigotržec v Budimpešti, ki je poslal te molitvenike, ker so naročeni razprodani. Preiskovalni sodnik je prednico po zaslišanju spustil iz zapora. Državni pravdnik se je zaradi ukrepa preisko-valnega sodnika pritožil pri senatu, ki je od-redil, da se sestro Polikseno, prednico samo-stana .»Naše ljube gospe«, ponovno aretira.
~ Dva nevarna razbojnika ubita v Srbiji. Orožniški patrulji iz Požarevca se je v ponedeljek posrečilo, da je ubila dva nevarna razbojnika, ki sta v Požarevcu in okolici bila nad 10 let strah ondotnih prebivalcev. Sta to razbojnika Peter Strujič in Živojin Mitrovič. Oblasti so na njihovi glavi razpisale 50.000 dinarjev. Orožniška postaja v Požarevcu je zvedela, da nameravata zloglasna razbojnika izvršiti roparski napad na neko vas v okolici Požarevca. Orožniška patrulja je bila zato pozorna ter pričakovala Petra iii Živojina. Oba roparja sta se resnično vjela v nastavljeno past. Orožniška patrulja je takoj oddala na bližajoSa se razbojnika ved strelov in je tudi zadela. Oba nasilneža sta se takoj zgrudila ha tla. Ker pa je bil Mitrovič samo ranjen, je urno vstal, ise spustil v beg ter pričel streljati na zasledovalce. V tistem hipu pa je mlad orožnik vrgel za bežečim razbojnikom Mitrovičem ročno granato, ki je eksplodirala ter Mitroviča na kose raztrgala. Pri mrtvecih so našli 2000 Din. Vest o usire-Ijenju nevarnih roparjev je ljudstvo z veseljem pozdravljalo.
— Brodolom parnika »Principessa Mafal-da«. Iz Rima poročajo: Te dni se vračajo v Italijo prvi brodolomci s parnika »Princi-pessa Mafadda«. Sestavilo se je posebno sodišče sedmih častnikov vojne in trgovske mornarice, ki bodo vračajoče se zaslišali in ugotovili krivce.
,— Priporoča se po celi Sloveniji društvo »Ljudska samoj>omoč«. Važno je posebno to pri tem društvu, da se ljudje brez razlike stanu m strankarstva, če so le zdravi, od 21. do 80. leta sprejemajo. Ljudska samopomoč Slovenije ge edina, ki preskrbi tudi obroke kateri se od stanšev v starosti od 1 -,20 lS
£ dob;io*’.,ko doživji*«dajalo -1. leto, da se lažje za iazne službe pripravijo, lepo življensko denarno podporo! Ker ne vemo, kaj vse še doživimo, ne vemo kakšne neprijetnosti, nesreče, krivice vpoko-jencem itd. se nam utegnejo pripetiti — opominjamo danes vse, priporočamo vsem, da pristopijo k društvu »Ljudska samopomoč«. Vpiše na; se kmetsko občinstvo, po-seslniki -ce, uradniki -ce, vpokojenci -ke, ucitedji -ce, ludi vsi oni, ki so člani že pri dveh samopomoči ali društvih, da si zasigu-rate in preskrbite za se, za otroke ali družino večjo gotovo podporo. Vlada (je to dobrodelno podporno društvo dne 28. maja 1927 ptrdila, ker to društvo namerava plemenito, zanesljivo pomagati svojim članom. Načelnik >Ljudske samopomoči Slovenije« je gospod dr. Šorli Ivo, notar. Tajnika sla g. Zinauer in g. ravnatelj Farkaš. Priistophma je kaj mala. Le enkrat za vsa leta je vplačati štiri roke, t. j. A K 3 Din, B % 6 Din, C % !>. J5’ aa ^ez 50—80 let stare člane je D Y\ tl v naiyiši° podporo B, C, D se pla-Ljudska samopomoč pa izpJa-nnd X ™ S 200P’ 4000, 10.000, najvišjo »I	16.000 Din. Kdor želi k društvu
sam d?ušttnnWPOm°^ P“stl0Plti. piše lahko .T nasl®v Je: »Ljudska samo-r V Mariboru’ Aleksandrova
kth 11' ~ 3 ! Pa se vpiše Pri poverjeni-7« ®o v vsakem mes.tu in po vseh krajih. Za Ljubljano in okolioo se naj poverje-niku naznani pristop z dopLsnjoo. Naslov se napiše: »l^ndska^samopamoč« v Ljubljani, Cesta na Rožnik 29.
Ljubljana.
— Osebe, ki iele mesto hišnika v novi mestni hiši na Ahadjevj cesti .10, naj se takoj aglase v mestnem gospodarakeoi uradu. Reflektira se na inteligentnega v Ljubljano pristojnega vpokojenca.
1— Komorni -kvartet »Zikac, eno najboljših svetovnih komornih »draženj, koncertira
v Ljubljani definitivno v četrtek, dne 17. novembra ob 20. uri v Unionski dvorani. Komorni kvartet »Zika«, ki je pri nas splošno znan pod imenom »Zikovci« in uživa v vseh naših gla-sboljubivih krogih največji sloves in kojega vsakokratni koncertni nastop pomeni za Ljubljano vedno največji glasbeni dogodek, se je ravnokar povrnil iz izredno uspele južnoameriške turneje, ki mu je prinesla v glasbenem svetu največjo slavo in ugled. Zato opozarjamo že danes naše koncertno občinstvo na ta koncert, ki se vrši prihodnji četrtek. Vstopnice, ki so bile kupljene za prvotno nameravani datum, to je 7. novembra, veljajo za četrtek 17. novembra. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
1_ j. A. D. Triglav ima v pondeljek 14. t. m. ob 14. uri v salonu gostilne Cešnovar svoj redni občni zbor. — Odbor.
1— K programu »modne čajanke« Atene so se priglasile prvovrstne domače tvrdke. 'Jutranja obleka, športna, promenadna, plašči, kožuhovina, večerna toaleta, apartni cvetlični pozdravi, vse se bo vrstilo, drugo za drugim bo tekmovalo v pestrosti in lepoti. Enkrat zopet nekaj novega za našo Ljubljano!
1— Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V soboto, dne 12. t. m. se bo v balkonski dvorani univerze vršilo predavanje univ. prof. Ignacija Majdelja o predmetu »Moderna naziranja o strukturi materije«. Začetek ob 19. uri. Vhod prost.
1— Društvo »Soča« v Ljubljani vabi vse »Sočane«, prijatelje in druge v soboto, dne
12.	t. m. v Ljubljanski dvor (klet) na spominski večer sedme obletnice nesrečnega rapalskega dneva. (Na dnevnem redu: govori, petje in deklamacije. Pridite polnoštevilno, da posvetimo ta večer našim zatiranim bratom nad katerimi vlada težko in kruto nasilje’ »tujca«. Začetek ob pol 9. uri zvečer, brez vstopnine. — Odbor.
Maribor.
m— Mariborska konferenca o obmejnih kolodvorih. Po dosedanjem poteku razprav v sekcijah se da sklepati, da bo vprašanje skupnih obmejnih kolodvorov med Jugoslavijo in Avstrijo v Mariboru, Dravogradu, na Jesenicah in v avstrijski Radgoni v najkrajšem času rešeno. Konferenca utegne trajati še kakih 8 do 10 dni. Ko bodo sekcije končale svoje delo, se bo vršila zaključna plenarna seja, na kateri se bo o sklepih odsekov debatiralo, nakar bo konferenca sklepe odobrila. Sklepi se predlože potem obema vladama v'definitivno odobritev, nakar se prične takoj s preureditvijo v poštev prihajajočih kolodvorov.
m— Ljudska univerza v Mariboru. Radi Rapalskega večera odpade v petek dne 11. novembra predavanje. V pondeljek 14. novembra ob 8. uri zvečer predava o »Sumatri, kot najlopši deželi sveta« dunajska pisateljica in svetovna potovalka ga A. Schalek na podlagi prekrasnih barvanih skioptičnih slik. V torek dne 15. novembra ob pol 8. uri zvečer je otvoritev delovanja Mariborske Ljudske univerze v Studencih v deški šoli. Spored otvoritve se pravočasno objavi. 'Njene prireditve bodo vsak teden ob torkih.
Narodno gledališče v Mariboru.
Petek, 11. novembra ob 20. uri »Rapalski večer« Jugoslovenske Matice.
Sobota, 12. novembra ob 20. uri »Revizor« ab. C — kuponi.
C. — Kuponi.
Nedelja, 13. novembra popoldne ob 15. uri »Sneguljčica«, zvečer ob 20. uri »Cardaška kneginja«.
PROSLAVA OTON ŽUPANČIČEVE 50-LET-NICE V LJUBLJANSKEM SOKOLU.
Sinoči ob 20. uri se je vršila v Narodnem domu pestra proslava 50-letnice rojstva našega pesnika Otona Župančiča, ki jo je priredil Ljubljanski Sokol. Spominsko svečanost je otvoril z daljšim predavanjem g. Rupelj. ki je v izbranih besedah opisal pesniško življenje in razvoj našega pesnika prvaka. Naglasil je, moč iii visoko vrednost pesnikovih del, podal kratko zgodovino slovenske od Vodnika do Stritarja, Gregorčiča in njihovih omlednih posnemovalcev do nastopa Aškrca in naše moderne (Ketteja, Murna, Cankarja m Zupančiča), šele nastop naše moderne ob koncu prejšnjega stoletja pomeni pravo duševno revolucijo na Slovenskem in dejansko zarezo v našem narodnem življenju. Vsi štir-je so začeji z liriko, toda rana smrt je ustavila polet Ketteju in Murnu, Cankar pa je dal slovo liriki. Župan&č pomeni nov vrh v slovenski literaturi.
Sledijo Župančičeva dela po vrsti, kot so nastala, predavatelj recitira najlepša in najznačilnejša mesta iz številnih zbirk, ki jasno ilustrirajo ogromno Zupančičevo pesniško tvornost in njegovo nepopisno globoko in iskreno občutje. Prizori iz njegovega pesniškega življenja se vrste pred nami kot žive kinematografske slike: njegovo samozaupanje, njegova jarka misel, ki kakor živa iskra vedno svetleje prodira skozi čarobne prispodobe in simbole njegovih prihodnjih pesmi, njegova velika bolest nad domovino, ki jo izraža zbirka »Cez plan«, njegova dozorelost razmah, pogum in umirjenost. Radi svojega poklica se je otresel vseh iluzij in pogledal Irdo in neizprosno v usodo slovenskega pesnika.	r
Nikdar ni klonil in obupoval ter se udajal lesignaciji; krepko, brez sentimentalnosti se je uprl vsemu. Smrt in grob umrlega prijatelja mu razodeneta skrivnost življenja in poklica slovenskega poeta.
V čisto nove, še nedosežene višine se je povzpel g svojo »Dumo«. Vsa poezija, vsa lepota naže vasi, je v njej.
^uPanč^ ni ostal samo pri liriki.
. dl je tragedija »Veronika Deseniška« in v >Lyranu de Bergerac« je tekmoval v jeziku z Rostandom. Sledijo prevodi Shakes-
poarja.
Predavatelj je iskreno izrekel veliko resnico o Zupančiču, »da te muzika njegovega jezika zgrabi in omami do solz...« Velik je Zupančič in mi e« te njegove veličine mogo-
če niti ne zavedamo, toda ko bo po mnogih letih zgodovinar pisal slovensko in jugoslo-vensko kulturno in literarno zgodovino, bo moral ugotoviti, da spada Župančič med naše največje duhove kulturne pijonirje, ki so pozrno sklonjeni naprej brodarji v bodočnost, v obzorja novih mej...
Kot drugi del proslave je več pesnikovih častilcev, kot gg. Markič in Petre in gdčna Engelmanova recitiralo pesnikova dela: Uvod v »Manom Jos. Murna - Aleksandrova«, »Z vlakom«, »Dete čeblja«, »Oranža«, iz zbirke »Mlada pota« pa »Prebujenje«, »Pogledal ji je v oči« in »Kiš« ter »Kvartopirci«.
Proslava je zaključila v najlepšem ubranem razpoloženju vseh navzočih.
KRATKE VESTI.
Italijanski prestolonaslednik Umberto se
*>o zaročil z belgijsko princeso Marijo Josipi no.
Francosko-ameriška zveza. Senator Borah bo predložil v bodočem zasedanju ameriškega parlamenta zakonski načrt o francoska-nmeriški zvezi.
Mednarodni kongres proti komuniimu je bil otvorjen v Haagu.
Palača Zveze narodov bo veljala 19 in pol irilijona švičarskih frankov.
Pan Noli, bivši albanski ministrski predsednik je dospel v Moskvo.
Poljska socialistična stranka se je izjavila proti diktaturi proletariata, ker je v nasprotju s socijalizmom.
Pasivna rezistenca češkoslovaških železničarjev je končana, ker je vlada nekoliko popustila.
Angleška Spodnja zbornica je z 269
proti 128 glasiovom sprejela Baldwinovo resolucijo, ki jo je predlagal glede dela vlade.
VELIKA NESREČA V PREMOGOVNIKU KRMELJU,
V Venoa-rovu, v premogovniku Krmelj, je že več dni tlel premog. Zato so bili poslani v torek v rov trije rudarji, da bi vroči premog od mrzlega izolirali. Med odkopavanjem se je udrla nenadoma velika plast vročega premoga in škriljevca ter enega od rudarjev podsula, ostalima pa zaprla pot iz rova. Na drugih mestih v Venčev-rovu zaposleni delavci so se vsi pravočasno rešili. Pričela se je takoj reešvalna akcija. Ko so prišli končno po napornem delu v sredo do ponesrečencev, so bili vsi trije popolnoma zogljeneli.
Ponesrečenci so: Martin Petje, 30 let star, inženjerji, premogovnika ter številno okoli-Vinko Kolenc, 25 let star, samski.
Vreraj je bil v Tržiču pogreb irtev, ki se ga je udeležilo veliko število občin+rtva: vsi prosti rudarji, poduradniki, uradniki in inženjerji premgoovnika ter številno okoliško prebivalstvo.
Kako je nesreča nastala, še ni ugotovljeno. Vrši se preiskava.
Nesreča ge izzvala v vsej okolica globoko sočustvovanje.
Prosveta.
KONCERT »KOLA« V CELJU.
Oratorij sv. Cirila in Metoda je delo zasnovano v smislu moderne glasbe in lajiku težko dostopno. Je glasbeno originalno; 6aj ne pozna glasbena literatura nič sličnega in je bil morda to najtehtnejši moment, da ga je jury za frank, festival sprejela v letošnji program. Zelo posrečen tekst je vlil Sirola v bogato in invencionalno skladbo, polno visokih zamislekov in globokih muzikalnih vrednot (pristopna molitev, Oče naš, Badnjak s krstom in muzikalno izkristalizirana vera).-Krasno je pel g. Križaj oni izraziti dram. točki, ko se prepira Ciril z Ikonoboroi in Cirilovo smrt. Skladba vsebuje toliko murikal-nih biserov, da jih pri enkratnem poslušanju ne moreš popolnoma doumeti; občutiš le veličino skladbe. Zbor je vsega priznanja vreden; saj se ne moreš odločiti, kaj naj bi posebej povzdignil ali krepke bronaste base in zvonke tenorje ali alte in čiste soprane. Skozi vse izvajanje se je spoznavalo, koliko minucijoznega dela je imel g. prof. S. Kumar, da je izčrpal vse bogastvo skladbe. Do potanjkosti izobličenemu izvajanju ni ušel niti en pp in tudi ff. Kako krasno je *apel zbor pri krstu in kako mogočno je izzvenel v slavospevu. Kljub obširnosti skladbe ni bilo zaznati nikake utrujenosti; kakor v začetku so bili glasovi sveži ob koncu. Krasno so peli tudi solisti. Dirigentu, solistom in zboru vse priznanje. Občinstvo je dirigentu m pevcem navdušeno ploskalo in vzklikalo Navdušenje je kulminiralo, ko je bil poklonjen g. Kumarju velik venec, ovit s troboj-moo in ko so se raz galerijo vsipale na oder -cvetke. Obisk je bil navsezadnje zadovoljiv. Mnogo je bilo takih, ki težko odmaknejo 10 al; dinarjev za vstopnico, medtem ko je imovitejših manjkalo. Človek si nehote stavi vprašanje, kje je marsikaj tistega, kar se (upravičeno ali neupravičeno) imenuje inteligenco in boljše sloje. Kadar gre za po vda r-janje lastnega jaza, tedaj grmi, kadar gre za zadevo prave inteligence — ni razumevanja.
K.
Ljubljanska opera. Gostovanje basista Josipa Križaja. Dolgo, dolgo vrsto let nismo imeli prilike na deskah naše opere pozdraviti ljubega slovenskega mojstra pevca, B atletovega sovrstnika Josipa Križaja, ki ga Zagrebčani visoko čislajo In štejejo med stebre, najuglednejše člane zagrebške opere. V torek zvečer je gostoval v svoji paradni vlogi v idperi »Faust« v veliko veselje ljubljanske operne publike. Na oder je izstavil izvrstno, odlično kreacijo: briljiral jfe s svojim polnim, zmagovitim in junaškim glasom, podal jfe v igri, po zunanjosti in modi vseskozi preštudirano, premišljeno, do detajlov iadelano mefistovsko postavo.. Ko-losalen je bil zlasti v sceni s križi, v napitnici in podoknici s satanskim »mehom. Njegovo kreacijo Mefista stavim ob bok najboljših Mefistov, kar sem jih kdaj videl In
slišal. Naravno, da je Križaj potegnil za seboj tudi ostali ensamble. Pelo in igralo se j je a vnemo. Valentin HolodkoT je neopore- j fen, Banorec se je razvnel, da ga je bilo veselje poslušati ter je doživel aplavz na odprtem odru, kar dober bil je prvi nastop Ipanove v vlogi Marte (namesto Medvedove), Danilova v igri zadovolji, v petju le na redkih mestih, zlasti v višini njen glas nima zvoka, preveč je kričav in zadirljiv Zbor se je dobro odrezal v vojaški pesmi, v drugi sliki je bil nepazljiv in uhajal iz takta. Valpurgina noč z baletom, Visiakovo in Vlčkom se je posrečila in je bila deležna glasne pohvale. »Fausta« dirigira kapelnik ltaladks z znano tehtnostjo. Pozornost upra-
na lepo scenerijo in opremo je očitna; v zadnji sliki je nagajal zastor ter pokvaril učinek z razsvetljenim križem v ozadju. Nekatere pavze so bile neznosno dolge, treba se malo požuriti. Križaja je navdušena in razigrana publika — gledišče je hilo skoro pot no — že pri prvem nastopu živahno pozdravila in mu je po sliki prirejala spontane ovacije. Vselej nam bo dobrodošel gosi!
Premijera KalmanoTe operete »Bajadera*. Danes v petek, dne 11. je v operi premije-ra Kalmanove operete »Bajadera«. Kakor vsa dela slavnega operetnega komponista Bmeriha Kalmana se odlikuje tudi to delo po izredno srečnih muzikalnih zamislekih ler ima polno lepih melodij najrazličnejšega ritma, ki jih ,pozna skoro ves svet, saj je bila s-Bajadera« z največijim uspehom neštetokrat zaporedoma igrana na najrazličnejših odrih tam, kjer je doma takozvana lahka vesela muzika. — Libreto sta napisala Brammer in Griimvald ter se vrši dejanje v Parizu in sicer: prvo dejanje v ložnem v<-stibulu gledališča Chatelet, drugo v palači princa Radjamija, tretje pa v malem pariškem baru. — Na današnji premijeri, ki jo dirigira kapelnik Anton Neffat, režira pa g. Povhe, nastopajo vsi naši stalni operetni sodelavci, v prvi vrsti pa gospa Poličeva in ga. Balatkova, ter gospodje Drenovec, Peček, Povhe in šubelj. Sodeluje tudi baletni zbor. Plese je uvežbal baletni mojster VI-ček. Nove dekoracije je naslikal gledališki slikar g. Skružny.
OBČNI ZBOR SVETA SLUŠATELJEV.
Včeraj se je vršil občni zbor SSLU. Sprejeta je bila resolucija z odločnim protestom proti nameri, ukiniti medicinsko in tehniško fakulteto, ki je prišla na zadnji konferenci
ekspertov v Beogradu do izraza (prof. Slobodan Jovanovič). Poročila predsednika Iskre in ostalih funkcionarjev so pokazala, da je Svet v zadnji poslovni dobi le v neznatni meri zadostil svojim strokovno - socialnim nalogam in da so široki kroci akademikov, zlasti kulturno - politično neopredeljenih, na svoji reprezentančni organizaciji docela des-interesirani.
V debati je akademik Kočevar ostro kritiziral te razmere, deloma z močnim efektom. Odbornik SSLU Mrzel je povdarjal, da so neuspehi nujni zaradi samega reprezentančnega ustroja in namena Sveta in da se bo Svet moral prej ali slej spremeniti v sindikalno organizacijo ljubljanskih visokošolcev. — Sprejeti so bili nekateri predlogi, zlasti predlog, naj Svet organizira nekako borzo dela za študente.
Skupščini je bil čas zelo pičlo odmerjen in tako se je zadnja točka dnevnega reda odložila na danes, potem ko bodo volitve končane. Samo tako je mogoče razumeti, da je od strani svobodnih akademikov izostal protest proti nelojalni gesti samostojno - demokratske in katoliške večine, ki je začetkom oktobra poslla 5 delegatov na kongres nacionalne unije, ne da bi o tem obvestila svobodne akademike, ki jim po pravilih gre 1 delegat in proti intervenciji akademikov Sehenka in Iskre pri rektoratski oblasti, da se odstrani plakat neodvisnih akademikov.
Volitve se vršijo danes popoldne.
Gospodarstvo.
BORZE 10. novembra.
Ljubljana. Berlin 13.54 — 13.57 (13.555), Čarih 1094 — 1C97 (1095.5), Dunaj 8.005 do 8.035 (8.02), London 276.35—277.15 (276.75),
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.525, London 25.261.25, Newyork 518.525, Pariz 20.365 Milan 28.22, Praga 15.375, Budimpešta 90.825, Bukarešta 3.21, Varšava 58.20, Dunaj 73.175.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 133 — 0, Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133 — 0, Kranjska industrijska 375 — 0, Ruše 280 — 295, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.) Les: Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona hrastovih pragov, 1.80 m, 13 X 18 X 19, fco vagcn meja po 19 in 1 vagon bukovih
plchcv, ostrorobih, paralelnih, očeljenih, od 2 m naprej, 10 odst. od 1 do 1.90 m, šir. od 14 cm naprej, 65 odst. I., 35 odst. II., debelina 27, 40, 60 mm, fco vagon naklad, postaja po 800.
FALZIFIKATORSKA AFERA BLUMENSTEIN.
V Parizu so razkrili veliko sleparijo z inozemskimi (večinoma madjarskimi) vrednostnimi papirji. Bivši dunajski bankir Blu-menstein je vtihotapljal v Francijo predvsem nežigosane kupone predvojne zlate madžarske rente, za katere plačuje sCais.se Gommunec 32% nominalne vrednosti, toda le lastnikom inozemcem. Da bi preprečili goljufije, so vsi kuponi žigosani s francoskim žigom. Blumenstein, oziroma njegovi pomagači so nakupovali na Madjarskem po zelo nizki ceni papirje ter jih nosili v Pariz. V Parizu je odstranila sleparska trojica madjarske žige ter žigosala papirje s francoskimi žigi. Blumenstein je sleparil na ta način že več let. Napravil si je ogromno premoženje, ki ga je naložil v Švici. Doslej so našli v Parizu že za 30 milijonov potvorjenih papirjev. Blumenstein in njegova dva pomagača sta aretirana. Po zadnjih vesteh zavzema afera vedno večji obseg. Blumen-steinovi jx>močniki so bili brata Samuel in Boris Tombini in Rus Minzer. Razven tega sta zapletena v afero neki zelo znani fran-ooslti politik, ki je senator in poslanec ter1 oseben prijatelj predsednika francoske .republike, kakor tudi župan nekega francoskega velemesta. Njiju imen polioija zaenkrat še ne izda. Goljufijo je omogočilo dejstvo, da so Blumenstein, brata Tombini in Minzer podkupili razne prominentne osebnosti v Franciji.
Razkrita je bila afera v Berlinu. Neki ruski emigrant je izvedel od berlinskega posredovalca bratov Tombini, da je iztihotapil bankir Blumenstein velik paket madjarskih titrov, ki jih je imel deponirane v dveh berlinskih bankah, s pomočjo bratov Tombini v Pariz. V Parizu, da je stopil Samuel v stike z nekim senatorjem, ki je dal titre, pod pretvezo, da so njegova lasi, žigosati v Caisse Commune«. To je povedal emigrant Michael-u Holzmann-u, ki brata Tom-binija in Minzerja smrtno sovraži. Holzmann J je izročil zadevo svojemu advokatu, dr. Jaf-fi, ki je stopil takoj v stik z madjarskim in tranooskim poslaništvom.
Ker sega začetek sleparskih manipulacij, nazaj do leta 1924, škodo še ni bilo mogoče-natančno ugotoviti, cenijo jo pa na preko j 20,000.000 zlatih mark. Oškodovana je mad-; jarska država, ker je morala izplačaii niad-j jarska vlada obresti za potvorjene titre me-i sto v papirju v zlatu. (Sicer s» je pa zgo-j dilo Madjarom, z ozirom na znano Windisch-! gratzovo falzifikatorsko afero, popolnoma j prav, da so oškodovani!)
ŠPORT.
j Tekma v hoji na 100 km. Tradioijonelna j tekma v hoji na 100 km se je vršila v nede-! Ijo v Milanu; za prvenstvo se je vršil oster i boj med svetovnim rekorderjem Pavesijeni | in Tržačanom Umekom. Slednjič je zmaga'-j Umek v 10:29:53 pred Pa ve.sijem 10:36:43 i"
; Gianijem, ki je rabil 10:48:50. BerliJ^1 ! Bom se ni plasiral.
( Banket na čast Riith Iilder-ove, prvo žene, ki j ja skušala preleteti ocean. Na sliki vidimo Eidor ovo »a banketu v Madridu.
lija Brenburg:	(tjQ
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Gaston se je nemudoma odpravil na ulico T‘bonmairy, kjer je zvedel za tri dopolnilne podrobnosti ula so podgane obglodale nos pokojnega ravnatelja, da je Gabrijela zbolela na živcih in ne odgovarja na nobeno vprašanje, ter da sedi v kabinetu mister Jaks, ki je prišel po svoj kamen in ki je v naeprot-ju z Gaberijelo zelo gostobeseden. Prvi dve okolš&ii Gastona sploh nista vznemirili. Obraz mrliča je itak brez vsake vrednosti. To, da Gabrijela molči, mu bo nemara hodilo prav, saj vendar ni mogoče pričakovati pametnega odgovora od slepe avšel Mister Jaks — to je pa nekaj drugega! S tem se ni šaliti! In odpadli nos, ki se je takoj, ko je zvedel za smrt gospoda Rajmonda Neya, smatral za kapitana na tej detektivski barki, to se pravi za pravega gospodarja zavoda, se je hrabro pedal v kabinet, da uteši Amerikauca, kar pa ni bilo lahko. Mister Jaks je vsled ogorčenosti prenehal izgovarjati celo svoj »e«. Njegovo govorjenje je blo podobno strašnemu riganju. Mister Jaks je prišel po briljant in ga prav nič ne brigajo nočni dogodki v zavodu. Gaston naj ‘■e
takoj zavzame za to, da se čimpreje najde l oparja. Drugače... Gaston ni mogel razumeti, kaj bo drugače, če se tatu ne najde. Eazumel pa je, da mora takoj na delo. Stoječ na mestu pokojnega ravnatelja, je zarenčal, kakor je ob posebno svečanih prilikah renčal sam gospod Rajmand Ney:
— Našli ga bomo. Naš zavod je v Parizu najboljši. Vaš kamen bomo našli, že tudi bi morali zapraviti vse, kar imamo.
Gaston ni imel podbradkov, ni imel nosu in ne basa. Priroda ga je v primeri z gospodom Neyem kruto užalila. Človeški duh je pa ravno zato lahko velik, ker zamaši vrzeli brezsmiselne narave. Ne glede na v6e navedene pomanjkljivosti je bil Gaston to minuto silno podoben gospodu Rajmondu Neyu. Zato je tudi mister Jaks ves pomirjen odšel in zato se je v zapuščeni labirint takoj spet vselil mir in so se vsi detektivi podali na svoje vsakdanje posle. Res je, da je smrt gospodarja neprijeten in žalosten dogodek, vendar se pa ne sme zaradi tega izgubljati delavnega dne. To bi bilo glupo. To bi pomenilo dobra dva tisoča izgube. Če bi pokojni ravnatelj, letajoč po vsemirju in krileč z angeljskimi perotničkami mogel slišati odit čne Gastonove odredbe, bi se gotovo pomiril in bi bil celo ginjen, da njegov duh tudi
po smrti caruje po vseh kotičkih temnega labirinta.
Proti poldnevu se je Gaston že popolnoma znašel v Bvoji novi vlogi. Na Alfreta, ki je omenil, da bi se po povodu žalovanja spodobilo, da se pisarno za ta dan zapre, je celo zakričal:
— Nemogoče 1 Mi imamo ves kapital v
obratu!
Izključno is same skromnosti je rekel »mi«, ne pa »jaze. Vendar pa ni bilo pojasnjeno, koga obsega ta pojm, bolno-li Gabrijelo, ali ostanke pokojnega, ali pa tudi Alfreda, ki je zavzel Gastonovo mesto.
Ne smemo si pa predstavljati, da je bila Gastonova duša mirna in mehanično uravnotežena. O, njega so mučili najrazličnejši problemi in dvomi. Pomnil je milostno obljubo pokojnega gospodarja in se je pred Bogom in pred ljudmi upravičeno smatra) za tihega ženina, ki čaka, da bo po smi ti svoje žene tudi zakonit mož gospodarjeve hčerke. S toplo nežnostjo je božal ognja varno blagajno, ki se je ni drznila dotakniti niti roka sinočnjega roparja. Vsi ti njegovi načrti se pa morajo ostvariti tiho, mirno, brez mnogih prič, kako je to prav, da se slepica valja zdaj v nezavesti ko crknjena mačka. Zdaj pa še nečakinja! Ta oseba je pa bolj bistre pa-
meti in te ne bo tako lahko zaplašiti! T» pojde kar k advokatu, pa še Gabrijelo mu lahko nahujska na kakšno prav neprijetno potezo. Nečakinjo mora na vsak način odstraniti! Ampak kako?...
Gastonu je priskočila na pomoč usod.ir ki je bila to pot v obliki pismonoše z rd-i'
čo Copico. če je bilo pismo naslovljeno gospoda Neya, ga je Gaston brez vsakih po-mislekov odpri. Mrtveci itak ne prebirajo v-.4« pisem. V pismu je Jeanne obveščala svojegfr strica, da mu ne bo treba več skrbeti za beraško nečakinjo, ki se je danes zjutraj odpeljala k svojim starim znancem v Moskvo. Ko je Gaston to čital, se je sladko smehljal Moskva je naniteč nedosegljiva in se je torej Gaston očevidno rodil pod srečno zvezdo-
Jeanne je pismo napisala še zjutraj, kmalu po slovesu z Andrejem.
To je bilo torej v četrtek, sedmega marca-V pismu je pa zapisala: »sreda«. Po noč.r ki jo je bila preživela v hotelu na ulici Odessa, se ni spomnila, da je sreda že zašla. Zdelo se ji je, kakor da se tisti dan, ko se je ona srečala z Andrejem ob Sein^ še vedno nadaljuje.
(Dalje pril* )
Galanterija
TrikotaSa u dame in gospode. — Volna za pletenja ▼ vseh barvah. — Velika Izbira nogavic« Kravat v raznih •mah. — Kompletne potrebiiine u krojače, šivilje ln tovtisij*. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Petelinc-U Uubliana
Sv. Patra nasip 7 ob vodi.
Carinsko poiradniiki In Spedlcijskl bureau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
NMlov hrsoJawkaii»i „OROM“.	Tatafon 2454.
Podružnice i Maribor, Jesenice, Rakek.
O kavlja vsa v to stroko soad aJoCa posla najhltraja In pod kulantnlml pogoji.
Zastopniki drulfca •P«J»jhjwa* S.O.S. sa akspramo
O
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana
nalfinalli in nalokusneiSi namizni kis iz vinskega kisa.
SaHtavaJta ponudbo. t—t Tolaton Btav. 238».
Tehniino In hlglJenlCno nalmoderneje arejena klsarna v Jugoslaviji.
m—1 Mabtjaoa, Oooajsbs sosta It. ta, U. aadatr.
Gospodična
vešča vseh pisarniških del iSče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva«.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje !D ene do dveh sob i58e na stranka v bližini Kri-ievniške cerkve ozir. * iaSke ceste. Cenj. P°“ud' be se prosi « «P”V<> lista pod »Stanovanj*«.
Drva - Čebin
WoHova l/II. - Telet. 20M
Kupi se
Planin&ki Vestnik St. 1., XVIII. letnik 1912. -Ponuditi v upravi Usta.
Širite „Narodni Dnevnik" 1
Oglašujte v Narodnem Dnevnik«.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plač» 50 par. 'La debelo tiskan« l'a Din 1.—.
Šivilja,
*a perilo, dobro izurjena,
iž£e zaposlitve. Gre šivat tudi na dom. — Cenjene ponudbe na upravo lisi* pod »Šivilja«.
V najem oziro-ma zakup
se da graščina Brdo P1'1 Klanju. Ugodna lega za
letovišče ali sanatorij-Poizvedbe in ponudbe pri pooblaščencu <*r. Emil Stare-tu, odvetnik« v Ljubljani, Tavčarjeva
ulica št. 4.
Izdajatelj: A.leksaader Želesnikar. — Urejuj«: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever.
Vsi v Ljubljani.