| 1 | 2022 | RAZREDNI POUK | 53 IDEJE IZ RAZREDA  Mag. Vesna Burjak, OŠ Črna na Koroškem Medpredmetno povezovanje pri pouku na daljavo IZVLEČEK: Medpredmetno povezovanje predstavlja celosten didaktični pristop, pri katerem gre za horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, ciljev in vsebin ter učnih spretnosti. Medpredmetno povezovanje učnih vsebin predstavlja temelj uspešnega in učinkovitega dela, ki se odraža na predznanju, visoki motivaciji in večji pripravljenosti učencev za delo. Pomembno je, da znotraj samega vzgojno- izobraževalnega procesa uvedemo različne strategije, da je učno okolje spodbudno in učinkovito, da omogočimo otrokom razvoj veščin učenja, jim damo možnost ustvarjanja novih idej in celostno spoznavanje učne stvarnosti. Pri pouku na daljavo smo na različne načine iskali preplete učnih ciljev in vsebin, didaktične elemente, s katerimi smo lahko poglabljali in razvijali strategije učenja, ki so bile za učence privlačne in zanimive. Medpredmetno povezovanje je tudi pri pouku na daljavo doprineslo k vsebinski racionalnosti, pouk je bil učinkovitejši in zanimiv, krepila se je samozavest, zelo dobro so utrdili znanje, saj smo Slovenijo in njene naravne enote spoznavali iz različnih zornih kotov, v okviru različnih učnih predmetov in vsebin ter na ta način doprinesli k boljši učni uspešnosti. Ključne besede: pouk na daljavo, medpredmetno povezovanje, učna uspešnost, vseživljenjsko učenje Cross-Curricular Integration in Distance Learning Abstract: Cross-curricular integration is a holistic didactic approach that promotes horizontal and vertical integration of knowledge, objectives, content, and learning skills. Cross-curricular integration of learning content contributes to adequate prior knowledge, high motivation and increased eagerness to learn, all of which provide a solid foundation for successful and effective work. It is most important to introduce a variety of strategies within the educational process itself in order to make learning environments stimulating and effective, enable children to develop learning skills, give them opportunities to generate new ideas, and enhance holistic understanding of their learning reality. Remote learning has necessitated new ways of combining learning objectives with learning content and the search for those didactic elements that enable us to employ attractive and interesting learning strategies. Cross-curricular integration | RAZREDNI POUK | 2022 | 1 | 54 IDEJE IZ RAZREDA contributed to the rationalization of learning content during remote learning. Consequently, lessons were more effective and engaging. The students’ self-esteem was boosted and their knowledge was reinforced as they learned about Slovenia and its geographical units from multiple perspectives. The students benefitted from discovering connections between different content areas, which in turn improved their learning achievement. Keywords: distance learning, cross-curricular integration, learning achievement, lifelong learning Uvod Učimo se vsak dan in na vsakem koraku, v vseh življenjskih obdobjih in v vsaki situaciji. Prav tega se moramo strokovni delavci zavedati, pa naj gre za učenje v prostorih šole ali pri pouku na daljavo. Okolje, ki nudi učenje, mora biti fizično in psihološko varno, spodbudno, da temelji na medpredmetnem usvajanju in povezovanju učnih vsebin. Učenje z medpredmetnim povezovanjem je nasprotje učenju na pamet posameznih izoliranih učnih vsebin. Izhodišče za medpredmetno povezovanje so lahko prirejene oz. posnemane učne situacije, ki predstavljajo učencem dober zgled in motivacijo za učenje (Krnel, Hodnik Čadež, Potočnik, Medved Udovič, 2008). Njegova poglavitna smiselnost se je zagotovo pokazala pri učenju na daljavo, kjer je bilo v ospredju vodilo »manj je več«. Učenci so nemalokrat na enem samem temelju gradili široko znanje s posameznih učnih področij. Vsebine in cilji poučevanja so se skozi učni proces prepletali, dopolnjevali, dograjevali in soustvarjali shemo znanja in veščin. Strmčnik (2001) poudarja, da takšen način dela in načrtovanja pouka prinaša vsebinsko racionalnost in ekonomičnost, boljšo učno uspešnost ter sodobno didaktično in metodično organizacijo pouka. »Medpredmetno povezovanje je nastalo zaradi težnje po doseganju večje kakovosti pouka in prilagajanja načinov poučevanja sodobnim spoznanjem o naravi učenja, upoštevajoč učenčevo celostno spoznavanje učne stvarnosti« (Žibert, 2007, str. 28). Uvajanje medpredmetnega povezovanja je nadgraditev predmetnega pristopa in omogoča poglobljeno spoznavanje učne stvarnosti. Zahteva dobro poznavanje področij povezovanja, saj bo povezovanje uspešno le, če ne bo dušilo posebnosti posameznih predmetnih področij. Uresničevanje medpredmetnega povezovanja predpostavlja poglobljeno in sistematično načrtovanje skupnih procesov učenja, ki so v učnih načrtih predvideni na ravni povezovanja vsebin, konceptov in procesnih znanj. Medpredmetne povezave učnih vsebin morajo potekati smiselno in na temelju asociativnih povezav, ki pa ne zanemarijo posebnosti specialno- didaktičnega načrtovanja posameznih učnih predmetov. (Sicherl-Kafol, 2008). Že B. Marentič Požarnik (2000) je opozarjala, da če znanja ne povezujemo smiselno, lahko to privede do raztrgane mreže znanja in slabših transfernih učinkov. Sama poudarja, da naj bi otroke učili prenašati pojme, ki bi jih uporabljali pri različnih predmetnih področjih, kakor tudi v življenju. Številne raziskave se opirajo na dejstvo, da imajo učenci relativno nizko raven transfernega znanja, zato bi skozi medpredmetne povezave morali uvideti razsežnosti pojmov posameznih predmetnih področij. Na ta način bi lahko formirali razvejane pojmovne mreže, ki igrajo pomembno vlogo v njihovi kognitivni strukturi. Načrtovanje procesov učenja je predpogoj za učinkovit učni razvoj, saj predstavlja izhodišče medpredmetnega povezovanja. Tako procesi učenja potekajo v interakciji spoznavnega, čustveno-socialnega in telesno-gibalnega področja razvoja. Izkušnje kažejo, da učenci zaradi medpredmetnega povezovanja dosegajo boljše učne uspehe, izražajo bolj kakovostne medosebne odnose, večjo zavzetost za učenje, izkazujejo samozavest, imajo boljši priklic in razumevanje učnega gradiva, hkrati pa so zmožni povezovati učne spretnosti s posameznih predmetnih področij (Paulič, 2002, Smith in Johnson, 1993, Drake, 1998; v Sicherl-Kafol, 2008). Uresničevanje medpredmetnih povezav v šolski praksi Pri poučevanju se trudim smiselno uvajati medpredmetne povezave, ki učencem omogočajo poglobljeno spoznavanje učne stvarnosti. V okviru medpredmetnih povezav se učenci dobro počutijo, saj vedo, da nekaj že znajo, da so se o tem že učili in si marsikaj zapomnili, zato pokažejo veselje do učenja in krepijo pozitivno samopodobo. Že tretje leto smo vključeni v projekt Inovativna učna okolja podprta z IKT, tako da v pouk uvajam različne strategije, sodobno tehnologijo z zanimivimi aplikacijami, ki učne ure naredijo zanimive, učenci so dejavni in motivirani, hkrati pa razvijajo veščine učenja, urijo miselne procese, utrjujejo že naučeno znanje ter krepijo kreativnost in ustvarjalnost. Medpredmetno povezovanje zahteva dobro poznavanje posameznih medpredmetnih vsebin, še zlasti pa cilje poučevanja. Že z uvajanjem devetletke se je vse bolj poudarjalo ciljno načrtovanje, zato bi morali tudi pri medpredmetnem načrtovanju v ospredje postaviti cilje posameznih učnih predmetov in ne le preplet posameznih učnih vsebin. | 1 | 2022 | RAZREDNI POUK | 55 IDEJE IZ RAZREDA  Na opisanem primeru bom predstavila pouk na daljavo pri petošolcih, in sicer na primeru medpredmetnih povezav pri spoznavanju Slovenije z vidika družbe, matematike, likovne in glasbene umetnosti ter slovenščine. V petem razredu pri družbi spoznavamo Slovenijo in njene naravne enote, zato je bil osnovni temelj gradnje medpredmetnega dogajanja zasnovan pri predmetu družbe, Slovenijo pa smo obravnavali tudi v okviru ostalih učnih ciljev in vsebin posameznih predmetov. Pouk na daljavo z učenci 5. razreda naše šole Meseci šolanja na daljavo so bili tudi na naši šoli drugačni od vseh prejšnjih. Nova realnost je prinesla povsem nove oblike dela, saj je učenje na daljavo zahtevalo drugačno pripravo, načrtovanje, usklajevanje in nenazadnje poučevanje. Na srečo so imeli vsi moji učenci med šolanjem na daljavo doma računalnik s kamero, ki jim je omogočala zajem zvoka in slike. Nekateri učenci iz bolj oddaljenih hribovskih predelov pa so se večkrat srečali s slabimi povezavami, kar se je pokazalo zlasti pri skupinskih videosrečanjih preko Zooma; slika je obstala, govor je bil nerazločen in prekinjen, nemalokrat so poročali o težavah pri vstopu v spletno učilnico. Učencem sem v spletno učilnico sproti zapisala kratka in jedrnata navodila za vsak učni predmet, naložila posnetke razlag, spletne povezave do poučnih filmčkov in navodila za sprotno opravljanje šolskih obveznosti. Učenci so v spletno učilnico vstopali s svojimi AAI računi. Zraven uvodnega, jutranjega pozdrava, so imeli povezavo do videokonferenčnih srečanj, ki smo jih izvajali redno, vsak dan po eno uro. Učenci so se srečanj preko Zooma radi udeležili, skupaj smo pregledali zadolžitve tekočega dneva, učenci so lahko med seboj komunicirali, načrtovali šolsko delo, preverili svoje domneve, spregovorili o problemih in težavah. Rešene učne liste, likovne in druge izdelke, odgovore na zastavljena vprašanja, obnove in strnjene zapise, izdelane miselne vzorce, ki sem jih želela pregledati, so oddali v spletno učilnico, kjer sem jih pregledala in zraven zapisala opažanja. Sproti smo se dogovorili tudi o pomembnih datumih oddaje izdelkov. Sprotno preverjanje je bilo obojestransko koristno, saj sem želela videti, kako so učenci naloge opravili, so naleteli kje na nerazumevanje učne snovi in morebitne težave, sami pa so želeli povratno informacijo o uspešnosti opravljenega dela. Sprotno preverjanje znanja je potekalo na različne načine, včasih ustno, spet drugič so pripravili govorne nastope, skupaj reševali naloge v manjših skupinah v konferenčnih sobah, izdelali miselne vzorce, reševali križanke, kvize ipd. Če so pri učnem procesu nastopile težave, jih je bilo treba pravočasno obravnavati in odpraviti, da so lahko učenci normalno delali naprej. Treba je bilo poiskati smiselno ločnico med tem, kar lahko učenci usvajajo sami, in tem, kar zahteva učiteljevo spremljavo in podporo. Učenci so bili že pred šolanjem na daljavo vešči raznolikih didaktičnih okolij in orodij, z nekaterimi pa so se seznanili šele med delom na daljavo. Obravnavano učno snov sem preverjala s pomočjo spletnih kvizov Kahoot, Quizlet, Nearpod, Thatquiz, ki so učencem dali takojšnjo povratno informacijo o uspešnosti njihovega reševanja, posluževala sem se tudi spletnih interaktivnih in didaktičnih vaj. Učenci so se urili v tipkanju in pisanju obnov v Wordovem dokumentu, posneli so svoje govorne nastope in predstavitve ter jih preko WeTransferja poslali na mojo elektronsko pošto. Likovno so se izražali v Slikarju, likovne izdelke in zapise zgodb pa nalagali na zid Padleta, da so jih lahko videli in brali tudi sošolci. Seveda nismo želeli izpustiti niti pustnih norčij, zato smo preko Triciderja zbirali ideje o skupinski pustni maski in tako na pustni torek izvedli pouk in pustovanje na daljavo. Tudi sama sem bila pogosto postavljena pred didaktični izziv, redno sem se vključevala v spletna usposabljanja, kjer sem dobila številne praktične nasvete, navdihe in nove zamisli za pripravo in izvedbo pouka na daljavo. Primer medpredmetnega povezovanja pri pouku na daljavo Slovenija in njena delitev na naravne enote Pri medpredmetnem povezovanju sem izhajala iz učenčevega predznanja, iz že osvojenih in utrjenih ciljev ter vsebin družbe. Gradila sem na znanju, da se učenci: • znajo orientirati na zemljevidu Slovenije, • poznajo naravne enote Slovenije, • razlikujejo med značilnosti posameznih naravnih enot (alpski in predalpski svet, obpanonski svet, dinarskokraške pokrajine in obsredozemski svet). Učenčevo dobro poznavanje naravnih enot sem uporabila v okviru ciljev in vsebin pri drugih učnih predmetih (matematiki, slovenščini, glasbeni in likovni umetnosti), medpredmetne povezave pa so potekale pri pouku na daljavo v okviru različnih dejavnosti: a) Miselni problemi in besedilne naloge Zastavljeni so bili naslednji cilji: • se orientirajo na zemljevidu Slovenije, | RAZREDNI POUK | 2022 | 1 | 56 IDEJE IZ RAZREDA • spoznavajo uporabnost matematike v vsakdanjem življenju, • uporabijo računske operacije pri reševanju besedilnih nalog, • pretvarjajo merske enote za dolžino in računajo z njimi, • rešijo miselne probleme iz vsakdanjega življenja. Prvi primer problemske naloge je bil: Koliko metrov višinske razlike premaga planinec, ki se iz Črne na Koroškem (domačega kraja) povzpne na goro Peco? Učenci so se osredotočili na domačo pokrajino, utrjevali so pojme nadmorska višina domačega kraja, alpski svet, Karavanke, relativna višina. Morali so se orientirati na zemljevidu Slovenije, poiskati nadmorsko višino kraja in gore ter rešiti problemsko nalogo. Rešitev problema je zahteva samostojno iskanje potrebnih podatkov. Pri tem so morali obvladati pisni algoritem odštevanja in upoštevati merske enote za dolžino, ki so jih kasneje tudi ustrezno pretvorili. Zastavljeni so bili naslednji cilji: • se orientirajo na zemljevidu, • merijo razdalje na zemljevidu, • uporabljajo trakovno, številsko in opisno merilo, • spoznavajo uporabnost matematike v vsakdanjem življenju, • uporabljajo geometrijsko orodje. Problemski nalogi sta se navezovali na domačo pokrajino, na kraje in gore, ki so v njihovi neposredni bližini in so jih že nemalokrat obiskali. Miselni problemi in tovrstne dejavnosti tako omogočijo učencem premostiti marsikatero vrzel med abstraktnimi pojmi (relativna višina, zračna razdalja) na pomanjšanem zemljevidu in konkretnim, tj. domačim okoljem. Pri opisanih dejavnostih je šlo za preplet učnih vsebin in ciljev matematike in družbe, hkrati so spoznavali uporabnost matematike v vsakdanjem življenju. b) Likovno ustvarjanje Povezava z družbo se mi je zdela ustrezna tako pri izbiri likovnih motivov kot ob uporabi različnih likovnih tehnik. Kljub zavedanju, da je branje zemljevidov veliko lažje kot risanje le-teh, sem se v okviru likovne umetnosti odločila za kartografsko opismenjevanje s slikanjem zemljevida Slovenije in delitvijo na naravne enote. Za uresničitev likovne naloge smo načrtovali dve strnjeni uri likovne umetnosti. Načrtovani so bili naslednji cilji: • se zna orientirati na zemljevidu Slovenije, • loči naravne enote Slovenije, • pozna značilnosti barv, to znanje uporabi pri izvedbi slikarske likovne naloge, • razvija občutek za odnose med različnimi barvami (barvni kontrast med toplimi in hladnimi barvami), • razvijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi. Pri likovnem ustvarjanju smo tako zajeli likovno področje slikanje, kot likovno nalogo (likovni problem) smo opredelili Tople in hladne barve, likovni motiv je bil Delitev Slovenije na naravne enote. Potrebovali smo naslednje likovne pripomočke: suhe barvice, flomastre, vodene ali tempera barve (po izbiri učencev in upoštevanju dejstva, da vseh likovnih pripomočkov učenci nimajo doma). Učenci so na risalni list najprej skicirali obris naše države Slovenije (državno mejo). Na obrisu pomanjšane Slovenije so nato začrtali ločnice oz. meje med njenimi naravnimi enotami. Posamezne naravne enote so poslikali z eno izmed toplih barv, ozadje Slovenije, Slika 1: Matematični miselni problem. Drugi primer problemske naloge je bil: Izračunaj zračno razdalje med Mežico in Dravogradom. | 1 | 2022 | RAZREDNI POUK | 57 IDEJE IZ RAZREDA  torej naše sosednje države in vse, kar je zunaj naših meja pa s hladnimi barvami. Ozadje je bilo lahko eno ali večbarvno, tu je do izraza prišla zlasti njihova ustvarjalnost, domišljija in kreativnost. Ta dejavnost je učencem približala našo Slovenijo na konkretnem likovnem motivu, kjer so se orientirali na posamezne naravne enote ter omenjene abstraktne pojme upodobili na manjši likovni ploskvi. Ob samem slikanju naravnih enot so se urili tudi v kartografski pismenosti s področja družbe. Čeprav je bilo naše petje preko Zooma zaradi enkrat boljših in drugič slabših povezav večkrat »dvajsetglasno« in razglašeno, njihove ljubezni do petja ni ohromilo, hkrati pa je prispevalo k ohranjanju ljudskega izročila in krepilo njihovo narodno identiteto. č) Narečja nas povezujejo Načrtovani so bili cilji: • razlikujejo med značilnosti posameznih naravnih enot, • poslušajo dvogovore v različnih narečjih, • tvorijo dialoška besedila v svojem (koroškem) narečju. Učenci so tvorili dvogovore v koroškem narečju. Morali so poiskati čim več besed, ki so tipične za našo pokrajino. Dvogovore so si namislili na temo »Šege in navade v predbožičnem času«. V digitalnem okolju Zoom smo izkoristili skupinsko delo in učence razdelili v ločene sobe (breakout room), kjer so sodelovali v dvojicah in se tako v miru pripravili na svoj dvogovor. Eni so se osredotočili na peko piškotov, drugi na strašne parklje, tretji na krašenje smrečic, koline. Ko so se po približno desetih minutah vrnili nazaj v našo »virtualno učilnico«, so v dvojicah svoj koroški dvogovor predstavili ostalim sošolcem. Na naslednjih srečanjih sem jim tudi sama predvajala nekaj pogovorov v drugih narečjih. Morali so ugotoviti, iz katere naravne enote izvira govor. Nekaj pogovorov so pravilno ugotovili. Povedali so, da imajo tudi sami sorodnike in prijatelje, ki živijo v drugih delih Slovenije in jim je njihov jezik blizu. Učenci so predstavili besede drugih narečij, ki jih poznajo, ostali sošolci pa so ugibali njihov pomen. Pri pridobivanju predstav o slovenskih pokrajinah in življenju v njih sem v prvi vrsti sledila predznanju, interesu in učenčevim izkušnjam. Zaključek in refleksija izvedenega medpredmetnega povezovanja Zanimalo me je, kako so preplet učnih ciljev in vsebin našega medpredmetnega povezovanja o Sloveniji in njenih naravnih enotah doživljali učenci. Spodnjo izjavo je dala petošolka Neža: »Med šolo na daljavo smo se pri družbi učili o Sloveniji. Bilo je zanimivo, saj smo spoznali veliko novega o naši državi. Čeprav je bil pouk na daljavo, smo se zabavali. O Sloveniji smo se učili tudi pri likovni. Risali smo našo državo in jo razdelili na naravne enote z uporabo toplih in hladnih barv. S sošolko Laro sem imela dvogovor v koroškem narečju. Pri glasbi smo peli slovenske ljudske pesmi. Najbolj mi je bila všeč pesem, ki je značilna za Slika 2: Naravne enote Slovenije (uporaba toplih in hladnih barv). c) Petje ljudskih in umetnih pesmi ter slovenske himne Načrtovani so bili naslednji cilji: • razlikujejo med značilnostmi posameznih naravnih enot, • zbrano poslušajo slovenske ljudske in umetne skladbe, • pojejo in poslušajo glasbo slovenskih pokrajin v alpskem, predalpskem, obpanonskem, dinarskokraškem in primorskem svetu, • pojejo enoglasne in večglasne ljudske in umetne pesmi iz slovenske glasbene zakladnice. Na začetku naših dopoldanskih srečanj preko Zooma smo ure pogosto pričeli z razigranim petjem ljudskih pesmi, ki so jih učenci že poznali in so značilne za naše slovenske pokrajine (Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Izidor ovčice pasel, Pojmo v Prekmurje, Sm Ribnčan Urban ...). Učenci so poslušali še druge narečno zapete slovenske ljudske in umetne skladbe iz posameznih slovenskih pokrajin. Po zapeti ali poslušani pesmi so na zemljevidu Slovenije pokazali naravno enoto, iz katere je zapeta oz. poslušana pesem izhajala. | RAZREDNI POUK | 2022 | 1 | 58 IDEJE IZ RAZREDA območje Ribnice in ima naslov Sem Ribnčan Urban. Meni je bilo učenje o Sloveniji zanimivo, čeprav svojih sošolcev skoraj pol leta nisem videla v živo.« Sklep Naše medpredmetno povezovanje je preseglo enostransko in v posamezni predmet usmerjeno poučevanje, saj smo Slovenijo in njene naravne enote spoznavali v okviru prepletanja učnih ciljev in vsebin različnih učnih predmetov. Kljub dolgotrajnemu poučevanju na daljavo so učenci ohranjali motivacijo za učenje, poglabljali razumevanje in uporabo znanja. Naravne enote Slovenije so slikali pri likovni umetnosti in se tako kartografsko opismenjevali, reševali so matematične probleme iz vsakdanjega življenja, s poudarkom na pojmih, ki so jih pridobili pri družbi. Veliko smo dali tudi na igro, igrali so dvogovore v koroškem narečju in sproščeno peli slovenske ljudske in umetne pesmi, značilne za posamezne pokrajine. Večkrat so omenili, da se ves čas učimo in pogovarjamo le o Sloveniji, kar pomeni, da so opazili vsebinsko povezanost učnih predmetov. Prednost pouka z vsebinskim povezovanjem je ohranjala rdečo nit skozi celoten potek dejavnosti. Prepričana sem, da bo kljub virtualnemu poučevanju pridobljeno znanje o Sloveniji in njenih naravnih enotah ostalo dolgotrajno, saj je učence medpredmetno povezovanje vodilo k spoznavanju trdnejših povezav med posameznimi pojmi, ki so jih neprestano utrjevali. Učenci so bili dejavni in pri izvedbi pokazali veliko predznanja. Prav dobro predznanje jim je v okviru različnih dejavnosti vlivalo pogum in samozavest, radi in pogumno so sodelovali, uspešno odgovarjali na zastavljena vprašanja, se vključevali v pogovore, delili svoje izkušnje, redno oddajali rešene učne liste in svoje znanje večkrat preverjali s pomočjo kvizov. Občutili so, da so uspešni in tako krepili svojo pozitivno samopodobo, kar je bilo v težkih časih čustvene in osebnostne izolacije še kako dobrodošlo. Zagotovo so nam nekatere dejavnosti glede medpredmetnega povezovanja tako vsebinsko kot ciljno dobro uspele, marsikatere bo treba še dodelati in nadgraditi. Sama sem med poučevanjem najbolj pogrešala didaktične pripomočke, didaktične igre, ki učencem pri učenju na daljavo, niso bile na voljo, zabavne orientacijske pohode vrstnikov v manjših skupinah ter okrnjene možnosti izkustvenega učenja z eksperimentiranjem. Drugače pa lahko rečem, da je naše vsakodnevno delo na daljavo teklo tekoče in uspešno. Z medpredmetnim poučevanjem bom tudi v prihodnje spodbujala radovednost in zavzetost učencev ter krepila trajnejše in vseživljenjsko znanje. Viri in literatura Komljanc, N. (2015). Inovativno učenje; koncept, model in izkušnja. Pridobljeno s http://www.zrss.si/pdf/ ZbornikStrokovnihPrispevkov2015-16.pdf (8.11. 2020) Krnel, D., Hodnik Čadež, T ., Potočnik, N., Medved Udovič, V . (2008): Medpredmetno povezovanje v 1. razredu – večpredmetni delovni učbenik. Naravoslovna solnica, 12 (3), str. 6– 9. Marentič Požarnik, B. (2008). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Sicherl-Kafol, B. (2008). Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Didakta, 18/19, str. 6–9. Strmčnik, F. (2001). Osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Žibert, S. (2007). Medpredmetna povezanost vzgojnih predmetov v prvih treh razredih. Razredni pouk, 9(3), str. 27 .