ItevUka «««mm 1 krono
rotsttiiui -v dr Ka-vi sus pa
«Mik íetrtek ta velja •
rrti a!l v Mariboru s sma}*n\ na dom it celo ieío . t pol icia 20 K, xe četrt leta 1. bvín iugoílavlje 30 K. ,'f	»t poSIJe na uprav-
jaPát» .Slovenskega Oospodarja* u rtadbor«, Koroška cenia St. 5.
» dopoilljft do odpovedi, .jív -A»!na plačuje naprej.
Tele/en Jtü». 220. —
ust yyosivu v pouk in ¿abm
Udje .Ka»t tiskovnega (trufe*«* dobivaj« Bs4 br*t posebse mm
ročntne. - Uredništvo : Koraü 'esta it S. Rokopisi »« ne vra&gil
Upravnlštvo «prejema naroi inseraU t» reklamacije, 1 inseratom po dogovora. Za kratne oglas« primeren Nezaprte reklamacije so ]
P roete. Telefon $4.
220.
«■MMMMCMB
Š*&W.
MaMbop, ái&ft 1. decembra
55« ltttnlk.

'ur 11 t iiMiiiilMM
Obletnica volitev.
18, novembra, t. S e minulo leto flni, odkar so slovenski fantje in možje stopali k volilnim Skrinjicam. Minula je leto dii, odkar je nesrečni izid volitev v ustavotvornoi skupščinq pahnil narod v nezadovoljnost in razočaranje, državo pa v, gospodarske homatije ju težave.
28. novembra 1920 smo volili zastopnike, ki so z izvolitvijo, sprejeli velevažno nalogo: ustvaritev ustave. Gotovo se še vsi spominjate na strast no agitacijo političnih strank, ki so med našim ljudstvom lovile svoje kazimo. Vse se je pripravljalo na odločilno bitko. Razni sleparskji agitatorji ali demagogi so ljudstvo razcepili v večjo število nasprotij h taborov. Dosegli so, kar so hoteli — needinost ljudstva. Precejšnje jo bilo število slo venskih mož in iantov, ki so 28. novembra zapustil starodavno llp^v mno gih volilnih borbah preiskušeno za* stavo Slovenske ljudske stranke, na kateri so bile zapisane iskrene besedo: Slovenija Slovencem! .V boj za avtonomno Slovenijo! Doli s pogubnim centralizmom! Zaslepljeni in zapeljani •volilci se 28. novembra niso zavedali srelike dalekosežnosii svojih zmot. Oni niso vedeli, da gre za dobro ali sllabo «stavo in za iz nje izvirajoče posledice.
V svoji nevednosti in umetno pod-pihovani mržnj,i do „,'farovža" so tisočeri in tisočeri možje pokopali neodvisnost Slovenije. Z glasovi, ki so jih oddali; centralističnim jsitrankam, so se izrekli za današnje žalostno stanje eospo iarskega propadanja, dav žnoga izžemarija, samovolje protiljud-skih čmiteljev in za razkosanje države v 26 gospodarskemu hiranju izpostavljenih oblasti.
Slovenski možjq in mladeniči! Spomnite se po 12 mesecih splošnega nezadovoljstva tistih visokodonečih obljub, s katerimi so vas vabili naši nasprotniki v svoje tabore! Oglejmo; si predvsem vabljive obljube, s katerimi Jo po vsej Sloveniji nastopala Samostojna kmetijska stranJKS,.
Gesla njenih agitatorjev so bila pred 28. novembrom sledeča: „Proč od Srbov! — Dr. Korošec nas je Srbom prodal! — Kdor je za izvedbo a-3grarn<e reforme, nai pristopi k Samostojni! — Proč s komando župnikov in kaplanov! — Kmetje, osvobodimo se pritiska gospode! — V boj.za staro pravdo" in še cela vrsta tetičnih in e -siakih klicev, s katerimi so omamljali slovenske volilce. Viednoj smo zatrje-vali v listih in na shodih, da so liberalci, predvsem pa preJriganT dr. Žer-
jav sprožili misel o ustanovitvi) kmetijske stranke, ki naj bi razlila stroje no vrste slov. kmetskega ljudstva in dala propadajočemu liberalizmu v odločilni uri zadnjo moč, kamero Je potreboval za' udarec proti pravičnim in poštenim zahtevam naše stranke. Dr, 2erj"avu se je naskok na enotnost slo v enskega ljudstva deloma posrečil. Ustvaril je stranko, ki je imela spočetka radi vabljivega programa precej pristašev. In tako je postala Samostojna uslužna dekla slovenskih liberalnih dobtarjev i« beograjskih cen tralistov. Pristaši te stranke so stopili z liberalci vred v vlado, dolenjski mesar Puoelj in celjski advokat dr. Kukoveo sta skupno prisedla k ministrski mizi. Samostojni poslanci, so pozabili na vse tiste obljube, niso se zmenili za bednega kmeta, zakrknjenih src so prislluškovali enoglasnemu klicu slovenskega ljudstva po nedeljivi Sloveniji — glasovali so za ustavo, s tem pa izročili kmetski narod samovolji Beograda, Slovensko ljudstvo bo in Je že sodilo samostojneže po dejanjih. Kakor garjavih ovc, tako so se pričelli trezni in sicer pošteni pristaši te stranke ¡Izogibati svojih nepoštenih in breznačelnih voditeljev, In danes je ta mllada stranka, ki se je s toliko besnostjo vrgla v boj proti zagovornikom krščanske misli, smrtno bolna. Nepoštenosti in, umazana sje-parslva njenih voditeljev sq ji v očeh 'slovenskega kmetskega ljudstva odvzele ves ugled.
Druga stranka, od katere so pričakovali malti kmetje, viničarji in de-: lavci svojo rešitev, je bila
Socijalno-clemokratska stranka.
;Ta stranka se je pred 28. novembrom posluževala sledečih' volilnih gesel: „Kdor je za republiko, na] vrže krogljico v četrto Skrinjico! — Proč od Srbov! — Ven z agrarno reformo! — Kdor je,za delitev gruntov, naj voli socialne demokrate." Približno tako so kričali sociijalistični agitatorji po svojih shodih. In kaj so socijalistični poslanci storili v Beogradu za svoje ljudi? Ničesar! V borbi zoper krivični centralizem so stopfjli ob stran; mi pa vemo, da se je pretkani PaŠič pri glasovanju za centralistično ustavo o-klepal za slučaj muslimanske odpovedi zadnje rešilne možnost': glasov socialdemokratskih pos&ancevj, Socialisti so bili kimavca prve vrste. Na republiko so pozabili že medpotoma, ko so se peljali v Beograd in tako smo doživeli nekaj i je Merjenega: socijaJfi^ stični republikanci sa brezpogojno in med pnrimi prisegli kralju zvestobo. Za tiho podpiranje centralizma jih je
vlada, dobro nagradila. Na delitev gruntov bodo M ničarji in mali kmetje, kateri so šli soo alistom na lim, še dolgo čakali, pač pa je dobil soc. demokratski poslanec Anton Kristan „svoj grunt" v Belju. Za us"fuge centralističnih socijaiistov je vlada poverila Kristanu ravnate^ljsko mesto, ki mu bo letnq donašalo lepe milijone. Stranko so pa odškodovali za kimanje s tiskarnami, fondi, društvenimi' domovi in imetjem razpuščenili komunistov Socijalna demokracija je izigrala zaupanje svojih pristašev. S svojim molčanjem je i zakrivila centralistično ustavo, V svojih glasilih so sdcijaltfsft: jasno in odkrito izjavljali, da ne marajo avtonomne Slovenije, Izrekli £.0 se za edinstveno državo z enim parlamentom in eno vlado, Soci-j ilna demokraqija je v Beogradu po-pevala centralistično pesem a „narodnem edinstvu", isto pesem, ki se je razlegala iz liberalnih in samostojnih ust.
Slovensko kmetsko ljudstvo! Videlo si 28. novembra dovolj dobro, kam privede ntesioga in politična razdrapar nost. Težke so posledice brezglavega centralizma, ki ga Beograd izvaja "po pritisku vladnih' strank. Naša država1 ki je stala ob času Protič—Koroščevo -vlade na višku ugleda, je danes padla v očeh zaveznikov samih. Takrat so bili davki; razmeroma pravični, danes pa se zvija kmet pod davčnim vijakom. Pod Protič—Koroščevo vlado se umazane mešetarije z ljudskim denarjem nfso vršile, imeli smo vsaj nekaj reda. in pravne sigurnosti. Danes nimamo niti enega, ni;ti drugega. — Ljudstvo je bilo nezadovoljno pred 28. novembrom, danes pa se je nezadovoljstvo poeetvoriio.
Slovenska kmetska zveza oziroma Slov. ljudska stranka je imela poštene namene. Njeni, račun,i so do pičioe kriti. 2S, november jo je sicer maio oslabil toda samo oslabil. Od tistega dne, ko je lijudstvo izpregiedalo, ko je po dolgih mescih ,in mescih zastonj ča kalo na republiko, na delitev gruntov, osvoboditev <:zpoa ^arovškep a in go^ podskeca jarma", se je marsikaj izpre-menilo.NaŠa stranka se je v tem časa vidno ojačilla. Četudi ji marsikateri zaslepljen in zapel;;an mož in mladenič 28. novembra ni zaupal, je vendar ostala zvesta tistim načelom, s katerimi se je vrgla v volilno borba Kot načelna in dosledna stranka se bo tudi zanaprej borila za krščansko šolo, politične in gospodarske pravice ljudstva ter za neodvisno in nedeljeno avtonomno Slovenijo.
Somišljeniki darujte za sklad Ki I
Kako so oškodovali ljudstvo in državo!
Sedanji minister za kmeti jstvo Pu celj je skrbel za prekupce in verižni-ke spet tako vneto in zvesfo^ da je ža celo beograjskim vladnim listom preveč, Da ga ogorčeno obsojajo kmetski listi ni treba posebej omeniti.*
Stvar je sledeča: Po mirovni pogodbi z Nemčijo bi naša država morala dobiti 51 tisoč konj, 17 tisoč goveje živine in nekaj veš ovac, To naj bi dobilo srbsko ljudstvo za odškodnino, ker so Nemci in njih zavezniki v svetovni vojski Srbijq izropala. Toda vsled nespretnost,i diplomatskih „strokovnjakov" in po krivdi samostoj-negu Puclja se bo ljudstvo lahko o-brisalo pod nosom in država ima povrh ogromno škodo. Naš slovenski day koplačevalec brez razlike stanu in, premoženja pa bo moral odrajiovati še več „ironkov", ker je država računala s temi dohodki, ki jih sedaj ne bo in je seveda delala izdatke.
Pucelj je vole in ovce prodal kar verižniškim družbam, posebej še ljubljanskemu „Impeksu", o kateri pravijo, da ima najožje zveze s Samostojno. Sam prizna, da je dal ovce po 46, govedo pa po 1300 dinarjev,, akoravno ta živina stane v Srbiji ravno okroglo dvakrat toiliko. „Impeks" bo seveda prav zelo hvaležen in bo podprl Samostojno kašo, da bodo agitatorji dobro plačani in bo lažje lagal £n ob-rekoval. „Kmoitijski list". Naši davkoplačevalci bodo dobili spet cele kopi s cb obljub, laži proti Korošcu in naši stranki ter nekaj letakov in „Kmetijskega lista", za to pa bodo plačali v davkih gornjo ogromno škodo in bodo smeli spet voliti samostojneže« To je samostojen red in samostojna pravica«
Se grše se je zgod)'lD s konji. Naši državi se zaračuna vsak nemški konj 48 tisoč kron. Nemški prekupci in agenije pa so jih pri nas kupovali po 12—16 tisoč, peljali v Nemčijo in jih tam izročili našim komisijam za 48 tisoč kron. Komisije jih pošiljajo zopet v našo državo doli v Srbijo in tam kupujejo špekulanti konje zopet po 600 djinarjev. To je priznal zopet Pucelj in vsak čita lahko to tudi v „Kmetijskem listu". Sedaj pa si izračunajte, koi'k© stotin in stotin milijonov izgube ima država po krivdi „/strokovnjakov" in samostojnega Puclja. On namreč kot minister ža kmetijstvo vodi edini vse te kšefte s konji, voli in ovcami« Drža va si išče pokritja za takšne izgube zopet pri ljubih davkoplačevalcih. Zanimivo pri teh Puceljevih kšeftih je povrh še to, da dela ogromen dobiček
¿akiad na otoku.
Si i-r.ojtitega prevedel Eaulus.
(Dal'e.)
Hunter je bdi sicer pogumen človek, to smo vedeli, toda Jack je bil dvomljiv. Gladek, uljuden strežaj, ki ie znal dobro krtačiti suknje m sna-Siti Čevlje graščaku — ampak za pu-Jško in vojsko ni bil ustvarjen.
Tako smo premišljevali in bred » na obrežje, kakor hitro smo mogli.
Na morju zunaj pa se je zibal nas« «bogi prevrnieni Čoln in na dnu je legala dobra polovioa našega smodnika an naših živil —.
IXVIII.
Dosegli smo vendar enkrat obr?-4je in kar so nas noge nesle, smo hiteli skozi gozdič, ki nas je še ločil od koče»
Bliže in bliže so nam prihajali u-forniki. Že smo čuli njihove Korak« n<. Sozdnih tleh in vejevje je pokalo pod njihovimi nogami.
Spoznal sem, da se bo treba res-no pripraviti na spopad , in ^ogledal
po svoji puški
„Gospod kapitan", sem mu dejal, „graščak Trelawney je naš najboljši str.elec. Posodite mu svojo puško! — Njegova ni več za rabo."
Menjala sta s puškami. Hladen , kakršen je bil ves čas, kar se je načela nevarnost, se je graščak za trenutek ustavil in pogledal, če je vse v redu na orožju
Tud: Gray je bil brez orožja. Dal sem mu svojo bodalo in dobro nam je dalo vsem, ko smo gledali, Kako ga Je pograbil, naježil obrvi in potegnil z tijim po zraku, da je zažvižgalo. Videti je bilo, da je naš novi tovarig — vreden soli, kakor pravimo.
Štirideset korakov dalje smo zavili krog gozdiča in koča je stala pred nami
Bližali smo se plotu od južne strani — in skoraj ob istem času z nami so pridrvili krog južnozapadnega ogla z glasnim krikom uporniki, njim na čelu Job Anderson, drugi mornar.
Obstali so kakor ukopani, ko so nas zagledali. Pa še preden so se zavedli, smo ustrelili, ne samo graščak m jaz, ampak tudi Hunter in Jack iz koč«.
Streli so storili svojo dolžnost —. Eden upornikov je padel, drugI pa so
se brez obotavljanja obrnili in so zbežali med drevje.
Nabasali smo puške in stopili ob kolovju,' da pogledamo za padlim sovražnikom, — Mrtev je bil, zadet v — srce
Ze smo se veselili našega dobrega uspeha, ko roči samokres v grmovju. krogla prižvižga mimo mojega u-šesa — in ubogi Tom pade opotekajoč se na tla —,
Oba z graščakom sva sicer takoj j ustrelila, pa najbrž zastonj, ker nisva Imela na koga meriti. — Nabasala sva, in se obrnila k ubogemu Tomu.
Kajiitan in Gray sta ga že preiskovala in na prvi pogled sem videl, da je bilo pri kraju z njim.
Upornike je, mislim, naše streljanje dodobra splašilo, kajti nemoteno smo spravili ran ¡enega Toma preko kolov in ga stokajočega in krvavečega 7anesli v kočo.
Ubogi, zvesti stareo! Niti ene besedice nevolie, godrnjania ali strahu ni bilo čuti od n'ega. odkar nas je zasledovala nesreča, pa do trenutka, ko smo ga položili v koči k smrti. — Junaški je stražil na „Hispanioli" za žimnico, vsako naročilo je izvršil molče, pogumno in dobro, najstarši je bil
izmed nas vseh za dobrih 20 let — in; tega starega, postrežljivega, molčečega služabnika je morala zadeti smrt-* na usoda na samotnem otoku —!
Graščak je pokleknil poleg njega, mu ooPubil roko in zajokal kot otrok*
„Ali bom — šel —.?" je vprašal Tom.
„Dragi Tom", sem mu dejal, „od-* potovali bodete v svojo večno domovino!"
„Rad bi še poprej enemu izmed — njih posvetil s puško!"
„Tom", je dejal graščak med solzami, ,.ali mi morete odpustiti — —T, lie* ;to, da mi odpustite —!"
„Kako bi tudi sicer kazal spoštovanje, ki sem vam ga dolžen!" se jo glasil odgovor. „Kakor je božja volja» tako naj se zgodi, amen!"
Nekaj časa smo molčali. Nato pa ]C prosil, naj kedo izmed nas moli —
In nedolgo potem je izdihnil svojo zvesto dušo.
V tem je kapitan začel prazniti svoje žene — že dolgo sem opazoval, da je čudovito debel krog prsi in bo-irov — in je privlekel na dan cele zaloge „prepotrebnih" reči — angleško zastavo, Sveto pismo, klopčič vrvi, po*
zvedel navaden Kmet, koliko je zaslužil od njegoviii žuljev iz državne kaše mesar Puoelj in njegovi poslanski žganjarji in mešetarji! Slovensko, od samostojnih zapeljano ljudstvo po deželi, dobro si zapomni pečat izza zadnjega samostojnega zafupraga zborovanja v Ljubljani in ki se glas' : „Poživljamo vse svoje pristaše," ki so se udeležili zbora, naj, kakor so kot možje zborovali, tudi kot možje molče\u („Kmet, list" št, 47).
Razkrinka!! so se!
V višjemj Šolskem svetu, kjer imajo pač učitelji, profesorji, liberalni me ščani in zdravniki svoje zastopnike, ljudstvo pa 5>rav nikogar, so sprejeli' 18. novembra, tega leta sledeča dva predloga:
1,	Predsedstvu višjega; šolskega sveta naj služi v ravnanje, da Je na željo roditeljev ali njih namestnikov poedine učence v smislu par 16 ustave brez nada)i;nega oprostiti verskega pouka.
2.	Vse nedeljske in tedenske šo-larske maše razun nominiranlh se odpravijo (državni prazniki)..
Prvi predlog je stavil znani puhloglavi liberalec Ribnikar, k;i ga tudi na Štajerskem v Šmarju poznajo bolj po njegovem koruznem zakona, kakor pa pa njegovi živinozdravniški zmožnosti. Drugi predlog je stavil ne ki Franchetti. Oba predloga sta bila sprejeta proti glasu kanonika Vrabra in Nadraha.
Sedaj pa si oglejmo posledice! Znano je, da l mnoge ljudi hudič premoti, čeravno jim od mladosti zabijajo v glavo krščanstvo. ¡Temu je kriva k slabemu nagnjena naša narava in še bolj slabi vzgledi pokvarjenih ljudi. Od zdaj naprej pa nekateri o-troci sploh ne bodo slišali nič verskega pouka.
Naši nasprotniki se bojijo, da. bi s: otroci preveč v srce vtisnili posebej sledeče zapovedi:
„Spoštuj očeta in mater"! „Ljubi Boga črez vsej in svojega bližnjega kakor samega sebe!" Zatreti hočejo vest, da. bi nemoteno služili zlatemu te letu in. živalskim .svojim strastem.. Naj prej so sprejeli v ustavo ¡iberaltna in prostozidarska naziranja, sedaj jih hočejo uveljaviti s svojimi sklepi.
Svoj Čas je rekel liberalni časnikar Malovrh: „Najprej moramo ljudi pokvariti, potem ne bodo več verovali farjem". Ta reciept sedaj uveljavljajo vsi naši nasprotniki' In posebno toplo se je, za gornja predloga zavzel socialdemokratski „¡Naprej'". Seveda jo to zelo razumljivo, saj otroci social rio demokratskega voditelja in ,.Naprej eve^r a" lastnika Šle niti krščeni ri-so; tako pazi ta človek, da njegovega zaroda ne bi okužil „sitrup iz Judeie".
Ti krščansko ljudstvo pa dobro opazuj, kako so ti iztrgali naši nasprotniki najprej iz rok šolski svet, ka-< ko so te prevarilfi, pri ustavi in kako hočejo sedaj poživiniti tvojo mladino! Ce bodo izmodrovali kaj boljšega za naš duševni in tellesni blagor, kakor Je nauk našega odrešenika, se Jim ne
bomo upirali! Ker vemo, da jim je to nemogoče, zato zahtevamo krščansko vzgojo, saj bo člloveštvo doseglo svojo časno in večno srečo le tedaj, ako bo živelo in delalo po naukih Kristusovih!
Ministri, poslanci in davčna oblast o suši.
Narodni poslanec g. dr. Hohnjcc je v imenu Slovenske 1 :dske stranke letošnjo jesen potom Na- dne skupščine vprašal finančnega ministra, kako namerava d/žavg, priskočili na pomoč krajem in posameznikom, ki so prizadeti po suši. Dobil je ta-le odgovor:, Min. Fmansija Kralj. SHS. Kabinet ministra Financija. Br. 65d7 14. okt 1921. Beograd.
Gospod poslanec!
Na Vaše vprašanje, ki mi ga je dosiai iia Narodna skupščina, Vam dajem sledeči odgovor:
Kar se tiče davčne oprostitve od suše prizadetih na Slov. Staierskem , v Mežiški dolini m Prekmurju po § 65 in lo naredbe finančnega ministrstva od 25. dec. 1917, ki je sedaj v veliavi in se tiče predvsem zjmljari-ne, mora poškodovanec sam ali njO -gov pooblaščenec v določenem roku in s konkretnimi podatki prijaviti pristojni davčni oblasti, koliko je oškodovan na | oedinih objektih in koliki bi bil dohodek, ako ne bi nastopila elemau- j farna Katastrofa..
Davčnim oblastem je znano, da je suša v navedenih krajih, posebno v Prekmurju, napravila znatno škodo . Radi tega je moj delegat v Ljubljani odredil, da se oblasti naj ne drže točno z ■ akonom odrejenega osemdnev -nega roka za prijavo Škode, marveč, da jih sprejemajo tudi v nadalje.
V pogledu dohodnine se bo olaj -šava v teiii oziru od suše prizadetim napravila za leto 1922, ker se bo do -hodnina za to leto odmerjala po stvarnih dohodkih v letu 1921, Odlaganje davčnega naplačila se bo "moglo vršiti samo v slučajih, kjer se za to pokaže stvarna potreba.
Za finančnega ministra: Dr H. Krizman.
[Tajništvo Slov. ljudske stranke oz Kmefske zveze v Mariboru je nato na
podlagi tega ministrskega pisma dalo prizadetim krajem točna navodila, kako naj sestavijo naznanilo o škodi, po vzročeni po suši. Občine in bosamez-niki so napravili ta':o prijave. In kaj so odgovorila na to davčna okrajna o-blastva?
Davčno okrajno obllastvo v Mariboru jo n. pr. poslalo prizadetim ta^le odgovor:
„Vaša, dne 9. novembra 1921 do-Šla prošnja za odpis zemljarine vsled Škode po sušil v smislu par. 6 naredbe staroavstrijskega finančnega ministrstva z "dne 25. decembra 1917, drž,, zakon št. 516 se zavrne, ker iste niste pravočasno, to Je tekom 8 dni, ko ste škodo zapazili, predložili in * ker
radi tega sedaj ni mogoče dognati od« ločilnih dejanskih okolnosti."
Tajništvo SLS se je takoj informk raio na davčnem okrajnem oblastvu vt Mariboru in izvedelo sledeče: „Dobili nismo ne od finančnega ministrstva in; ne od delegata ministrstva linano -vi Ljubljani prav nobenega tozadevnega navodila, O odredbi, da bi morala finančna oblast sprejematti še tudi pa osem dnevnem roku vnosiane prijave Škode, nam ni prav nič znano. Take odredbe davčna oblast v Mariboru ni dobila."
Ker ima Tajništvo SLS v rokah izvrni dopis finančnega m» . .(¡ra z dne 14. oktobra 1921, št. 6567, nam ia nepojmljiva uganka, kdo Je zakrivil, da se opravičene in pravilno sestav* ljeno prijave prizadetih ne vpo^teva* jo. Mogoče je samo dvoje:
1. Ali finančni minister ni zahteval od delegata v Ljubljani, da mora izdati odredbo glede preklica osemdnevnega roka za vlaganje prijav ška» de ali pa se
2 delegat ministra financ v Ljub-!:ani sploh ne zmeni za ministrova na-» ročila in ni poslal na davčna okrajna oblastva tozadevnega naročila.
Ljudstvo je trpelo in Še bo celo zimo in spomlad hudo trpelo vsled ška de, prizadete po suši Minister izjav-* lja poslancu dr. Hohnjecu, da je dal .inančnemu delegatu potrebna naročila, da se morajo davčne oblasti ozirati tudi na zakasnele prijave, a finančna delegacija se kratkomalo ne zmeni za Tozadevno naročilo.
To vse se dogaja v dobi, ko ,co na vladi pristaši Samostojne stranke, ki je pred volitvami dne 28. novembra 1920 vpila, kako bo skrbela za naša ljudstvo,
Viničarji in žganjekuha.
Slovenska kmetska zveza in Slov* ljudska stranka se že več nego dve leti z vso vztrajnostjo poteguje za to, da se žganjekuha za kmeta v Slove ■» niji in na Hrvatskem uredi tako, kakor je v nekdanji kraljevini Srbiji. ¡Vi Srbiji je kmetu dovoljena neomejeua , davka prosta žganjekuha iz lastnega pridelka Isto bi naj veljalo za siOV* in hrv kmeta. Mesto tega pa je fiu minister, s sodelovanjem samostojnega ministra Puclja svobodno žganjekuha za slovenske kmete omejil na tako me* ro, da bi jo srbski kmetje takoj z vso odločnostjo odklonili. Pri tem so slov> samostojneži kajpada kot veliki gospodje pozabili na ubogega slovenskega vmičarja, ki po tej naredbi ne tlsplolt imeli pravice do enega iraklja prosto žganjekuhe. Naša ljudska in kmetska stranka se je takoj zavzela za uboge viničarje ter ie po časnikih in s poli» tičnimi posredovanji se potegov a'a za pravice viničariev. Samostojnu'! so pristopicali za nami. V zakonodajnim odboru je poslanec dr. Gosar ;Ljudska i-franka) govoril za to, da se naj vni-čarjem dovoli neomejena p ros .a žgan-» jekuha iz vsega, kar jim gospodarji dajo kot deputat in nagrado, ker ta pravzaprav jim pripada kot plača, zato bi to tudi smeli prodati. Samostoj-
tudi Pašičseva najožja žlahta. Seveda: Pucelj in Pašič sedita skupaj na vladi in pregovor pravi: Roka roko u-ffiije!
Poživljamo naše somišljenike, naj si dobro zapomnijo takšne samostojne vladne kunšti in naj jih pojasnijo tudi drugim! Bljiža se čas, ko bo ljudstvo zopet odločevalo, komu naj zaupa, Ce se bo dajo spet preslepiti in pre-variti, potem mu pač ni pomagati:' k škodi bo imelo še sramoto!	s
S prikritimi kartami,
Načelstvo Samostojne je sklicalo dne 21. t., m. v Ljubljano zbor svojih zaupnikov. O tem zboru poroča zadnji „Kmetijski list", ki je zabeležil na u-vodnem mc-stu za celo slabostojno politiko pomenljive besede, ki se glasijo Politika žalibog Še ni prišla do tiste stopnje, da bi se mogla vsaka stvar obravnavat, javno; grešili bi zategadelj proti svoji naKogi, če bi mi edini ne molčali. Molk je zlato , inj zlasti v, politiki je dostikrat jako porebno„ da se nasprotniku predčasno ne dovoli vpogled v karte. Spričo tega poživljamo torej vse svoje pristaše, ki so se udeležili zbora, naj, kakor so kot možje zboroval^ tudi kot možje molče.
Kakor je jasno in razvidno iz zgoraj omenjenih besed, bo od sedaj zanaprej zavita samostojna politika v plašč molčečnosti. Bojni' klic samostojnih bo odslej — molk o njih zahrbtnem političnem delovanju napram javnosti! Da, da, samostojni apostoli so igrali z odprto gol ufimi kartami sa -mo pred volitvami. Po vstopu v vlado pa so skrili s*o,;o izdajalske karte po,1 vladno klop in danes s© niti ne upajo .več dajati računov od svojega, političnega dela na javnem ljudskem shodu, ampak pri skrbno zaprtih durih so so porazgovarjjaii s svojimi najzve-stejšimi in, še tem so zabičali molk napram od njih centralizmu prodani in po njih zaslugi davčno stiskani kmet-sk); javnosti. Goljuf ter slepar skrivala pri igranju svoje karte pod mizo in isto goljufivo sleparsko politično delo pod mizo bodo začeli odslej tudi samostojni minister in njegovi j oslanci. Boj za staro kmetsko pravdo bo torej iioigran med najožjimi samostojnimi pristaši pod mizo, da ne bo- zvedel pre stopljeni slovenski, kmet, kako so si razdelili med seboj samostojni minister ter poslanci milijonsko nagrado za ustavo in n. pr. zaslužek pri nemški vojni odškodnini na konjih, gove-£u ter ovcah, ki jih je g. minister Pucelj kot mesarski vešča k za tako o-gromno državno izgubo prodal špekulantom.	t>
Zapomnite si kmetje, saj tako o-znanja tudi zadnji „Kmetijski', list": Odslej ne boste imeli več vpoglieda v samostojno zah)rbino pcfyti\ko, ker bo zavita v ogi|;n;jallq molka, ampak boste obču lili' samo njen očiten pritisk na "vaše že itak prazne žepe pri plačevanju vedno novih davkov in bremen, katere sopodplsuje minister Pucelj.
Tako bo končal samostojni boj za staro kmetsko pravdo pod mizo s prikritimi političnimi kartami, da ne bo
10, črnilo, ladijski zapisnik in kupe tobaka.
Zunaj na „dvorišču" je za plotom nekje iztaknil visok drog. S Huntero-vo pomočjo ga je postavil po koncu a oglu koiie, kjer so se pravokotno križala debla, iz katerih so bile sestavljene stene. Nato je zlezol na streho, pripel lastnoročno na drog zastavo in jo razvil nad kočo.
Ko je opravil ta posel, se ]e zdel zel * pomirjen. — Vrnil se je v kočo in se lotil pregledovanja naših zalog, kot bi se ne bilo prav nič zgodilo.
Pa pri vsem tem je opazoval tudi umirajočega Toma in ko je ubožec za-tisnil oči, je privlekel odnekod še eno zastavo in jo spoštljivo razg.-nil črez mrtvo truplo.
„Ne ženite si stvari preveč k srcu!" je dejal graščaku in 'mu stisnil roko. „Dobro mu je! Ne bojte se za človek a, ki je umrl, izpolnjujoč dolž -nost do svojega kapitana in do svojega lastnika!"
Nate .ie prijel mene za. suknjo in me potegnil za seboj.
„Doktor Livesey", mi je rekel, „v koliko tednih pričakujete pomoči ia Bristola ?"
Povedal sem mu, da ne gre za tedne, ampak za cele mesece. — Ce se ne vrnemo do konca avgusta, sem mu pravil, ima graščakov prijatelj v Bri-stolu naroČilo, naj nas pride iskat, pa ne preje in ne pozneje. „Računajte sami!" sem mu rekel.
Popraskal se je za ušesom.
„No —", je dejal, „v božjih rokah smo — ampak sicer sedimo v presneto neprijetni koži —!"
„Kako mislite?" sem ga vprašal.
„Skoda, gospod doktor, da se nam je čoln prevrnil! Smodnika in streliva bo dovolj. Toda živeža je malo, zelo malo, — tako malo, doktor Livesey, da prav nič ne zaleže, četudi je enega manj!"
In pokazal je na mrtvega Toma.
V listem trenutku je prihitela in prižvižgaU krogla visoko nad streho in padla daleč nekam med drevje,
„Ah!" je vzkliknil kapifan. „Le streljajte! Smodnika, itak nimate mnogo več!"
Drugič so pomerili bolje in krogla je prihitela na dvorišče, vrgla oblak peska v zrak, pa ni naredila druge škode.
„Gospod kapitan", je rekel gospod graščak, „koča se n» vidi s „Hispa -
niole" — zastavo vidijo in streljajo na nio! Ali bi ne bilo pametneje, če bi io sneli?"
„Da bi snel svojo zastavo!" je vzkliknil kapitan. Jaz ne! — Nikoli ne!"
Mislim, da smo se vsi strinjali s temi krepkimi besedami. Bile so izraz ponosnega, poštenega, mornariškega in domovinskega čuvstvovanja, zastava je jasno in razločno pokazala našim sovražnikom, da se ne bojimo ne njih, ne njihove kanonade.
Ves večer so streljali, pa krogle so letele visoko nad kočo v gozd, ali pa se zarile v pesek zunaj pred njo. Ni se nam bilo'treba bati, da bi nas zadeli, ker nas niso videli. Ena krogla .ie slučajno res udarila v streho in se zarila v tla koče, pa nič hudega se ni zgodilo in kmalu smo se navadili na to brezuspešno kegljanje in se nismo mnogo več zmenili zanj'.
„Eno stvar še lahko poskusimo!" ie svetoval kapitan,. „Gozd pred nami ie redek, oseka jo bila precejšnja in morje se je odteklo. Tovor iz našega prevrni nega čolna leži gotovo na suhem. Dobro bi bilo iti ponj! — Prostovoljci na plan."*
Gra.^ in Hunter sta se takoj ogla*
sila.
Dobro oborožena sta se ukradla črez plot in lezla k obrežju. Pa prepozna sta bila — li .Uporniki so imeli več poguma nego smo si mislili, ali pa so se čutili \ arne pod topovskim ognjem. Štiri ali pet iih je pridno dvigalo naše zaloge iz plitvine in jih nalagalo v čoln, ki ie blizu njih ležal na vodi. Silver ja sedel v njem in poveljeval. Vsi so bili oboroženi s puškami, ki so si jih bog-vedi kedaj in odkod poskrbeli in skrili kje v kakem kotu na „Hispanioli." — Te zaloge so bile torej enkrat za vselej za nas izgubljene —,
Mirno je sedel kapitan k svojemu ladijskemu dnevniku in začel z zapiski :
„Aleksander Smollett, kapitan. EL»
Livesey, ladijski zdravnik, Abraham Gray, mornar, John Trelawney, lastnik, Hu iter in Jack, njegova služabnika — edini, ki so ostali zvesti od moštva —."
(Dalje prihodajič.)
jÄs^.'r.:	j.
ai Drofenik pa se je v svojem predlogu omejil na one količine, ki so odobrene za posestnike.
Delovanje Županske zveze.
Dne 10. novembra t. 1. se je v Lju ijljani vršila se,a osrednjega odbora Županske zveze.
Osrednji odbor je razpravljal o vajinih vprašanjih: organizatoričnem de-¡n, županskih tečajih, združevanju ob-gin itd, Povdarila se je potreba ustanovitve podružnic Županske zveze po godnih okrajih, ker so nekateri politični okraji preobširni. Okrajni odbori v Štajerskem delu Slovenije delujejo gelo pridno. Izrekla se je splošna že-ija, da bi Županska zveza pričela v fratkem z izdajo lastnega glasila „Občinsko upravo." O tem še bo osrednji tfdbor razpravljal na podlagi proračuna» Kljub temu bo računati z velikim deficitom ali primanjkljajem. Zato se je ponovno s/tavil predlog, da naj prispeva vsako županstvo po svoji mo $ s primernim zneskom Županski zve al, da se dobi fond za lastno glasilo. (Nekatere občine so med tem že voti-rale po 500 K.)
Za Spddnje-Stajersko namerava prirediti Zujianska zveza svoje tečaje ,v naslednjih mesecih: v Celju tekom decembra, 1921, v Mariboru tekom meseca januarja 1922, za Prekmurje pa v februarju. Tečaji bodo enodnevni.
Živahna je bila nadalje razprava s združevanju občin. Županska zve ■a stoji na stališču, da naj se občine adružujejo po želji ljudstva in načelu avtonomije. Nasilno združevanje ma -Jih občin je škodljivo.
Zanimiva je bila tudi razprava o stališču občin napram vojaškim postom. Županska zveza bo predložila jrladi spomenico, v kateri se zahteva, ifla naj da država občinam "odškodnino za vojaške posle in vse potrebne tiskovine, dalje, da naj bodo oproščeni .vojaške službe tudi vsi župani, ki niso samo redovi, ampak tudi podčast -niki; enako tudi vsi občinski tajniki. Od županov naj se ne zahteva, da bo-So priganjači za vojaške obvezanoe.
Sklejioma je osrednji odbor raz -pravljal o slučajnostih.
Tečaj *a župane, agitatorje in voditelje naših organizacij, se bo vršil dne 2. in 3. januarja 1922 pri Sv. Lenartu za cel šentlenartski okraj. Prosimo za upnike po vseh župnijah, da že sedaj razvijajo agitacijo v svrbo dobre udeležbe iz vseh občin Na tečaju se bo tudi predavalo, kako se delajo napovedi za dohodnino in prizive.
Županski tečaj v Celju. Dne 18 decembra (nedelja) bo v Celju v vrtni dvorani pri Belem volu županski tečaj za naše župane in občinske odbornike. Prideta dva govornika-strokovnjaka iz Ljubljane. Spored: Ob 8. uri sv. maša v župnijski cerkvi, od 9.— 1. ure: županski tečaj. Pridite vsi naši župani in Občinski odborniki!
i
--—--—' !
Politični ogled.
Kraljevina SHS: Ze v zadnji številki našega lista smo ugo fovjli, da preti belgrajski vladi popoten razdor. RaJdikali in demokrati se dan za dnevom prerekajo radi izpo -polnitve kabineta. Demokrati hočejo i-¿meti notranje ministrstvo v svo.,ih rokah in ga za nobeno ceno nočejo iz -«očiti radikalom. V istih škripcih se nahajajo radikali, ki so zapadli strastnemu poželenju po stolčku policijskega ministrstva. Obe stranki sta svoj-leas sklenili, da, ako dobijo radikali predsedstvo, preostane demokratom po licija (notranje ministrstvo). Sedaj se pa ne morejo zediniti glede oseb, ki oi prišle za notranje zadeve in za finance v poštev. Med demokrati je veliko ministrskih kandidatov, ki že komaj Čakajo na imenovanje, med radikali pa tudi. V vladnih strankah sa -mih vlada radi nedelavnosti sedanje Pašičeve vlade prikrito nezadovoljstvo. Skoraj gotova stvar je, da bodo nekateri ministri morali vsled nespo -eobnosti odstopiti. Med drugimi tudi celjski advokat dr. Kukovec. — V Bel-gradu se je pred par dnevi vršil kongres republikanske stranke. INa tem kongresu ]e govoril tudi delegat Pa • uiSeve stranke (Hrvatska republikan-
ska seljačka stranka) dr. Juri Ba,sa-riček, ki je izjavil, da Radič s svojimi 50 poslanci ne more v Beograd vse dotlej, dokler se sedanja vlada ne strmoglavi. — Samostojni minister Puoelj se namerava baje iz „rodbinskih" razlogov odpovedati ministrovanju, V zad njem času, osobito pa sedaj, ko se vlada nahaja v težavnem položaju, je opažati, da tvorijo "amostojneži nekako peto kolo hladnega voza. — Mus -limani so miuistrskentu predsedniku Pašiču izjavili, da so s svojima ministroma Spahom in Karamehmedovičem popolnoma zadovc^ni.
Nemška Avstrija: Dunajski list „Neue Frei*; Pcesse" poroča da je medzavezniška komisija poslala za vzdrževanje miru in reda v Zapa-dno Ogrsko svojo Čete, Oddelki so sestavljeni pretežno iz Italijanov. So -proni, kjer naj bi se po določbah beneškega sporazuma vršilo ljudsko glasovanje, "e sedaj glavno taborišče o-grskih tolp. Madžari imajo tamkaj tudi topove. Madžari pritiskajo na prebivalstvo z raznovrstnimi grožnjami, in pretiio tistim, ki bi glasovali za Av strijo, z nasiljem« Avstrijske čete so zasedle občine Rechnitz, Hjamersdorf in Kirch-Fidisch.
Madžarska: Na Madžarskem so se združile tri stranke in sicer: ena meščanska, krščansko-socijalna in stranka malih kmetov, kateri načeluje poslanec Szabo Nagyatad. Ta nova, združena stranka je min. predsedniku Bethlenu izrazila zaupnico in si pri •• dejala naziv „Krščanska stranka malih kmetov in meščanov,"
Nemčija: Radi obnove nemS • ke industri e so Nemci poslala znane: ga velebogafaša in najbogatejšega moža cele srednje Evrope, Hugona Stin-nesa. v London. Stinnes se je posvetoval z angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Georgesom. Njegov obisk je bil tajnega značaja. Razprav Ijala sta o vprašanju nemških državnih železnic.
Naši tečaji in shodi.
l^braževalni tečaji
za voditelje in voditeljice naših organizacij, za župane in naše zaupnike se no o vršili v področju marib ;''Ska-ga -aništva SLS po iem-ie redu:
V	3 večini za župnije Sve&tia, Spod., a in Gornja Sv. Kungota, S;\ j uri i ob Pesnici m zahodni del SI < f a v četrtek, dno 15. decembra.
V	Selnici ob Drav za župnijo Sonica, Kan-nica, Sv, Križ, Ruše, L.imbuš, Puščava, Sv. Ožbolt in Sv. Duh v nedeljo, dne 18. dec.
v H r e z n u «i b Dravi za vse žunniac marenberškega okraja na levem bregu Drave m še za župn. Ribnica na Pohorju ter Kapljo v pondel-lja v četrtek, dne 15. dec.
V	C i r k o v c a h pri Pragerskem za župnije Dravskega polja v torek , dne 27. dec.
Pri Sv. Urbanu blizu Ptuja za župnije Sv. Urban, Sv. Andraž , Sv. Bolfenk, Sv. Lovrenc in del Vur-berga v sredo, dne 28, dec.
Pri Veliki Nedelji za žup -nije gornjega dela velikonedeljske de-kaniie v četrtek, dne 29. dec.
V	Središču za spodnji del ormoškega okraja v petek, dne 30. dec.
V	Poljčanah za župnije La-; porje^ Polijčane, Makoje, Studenice ,
; del Sv Jerneja, Loč in Kostrivnice in ; Sladkegore v soboto, dne 31. dec.
Začetek teča'a povsod ob 549. uri. Med predmeti, ki se bodo strokovno predavali, bo predvsem tudi točka: „Kako so napravi napoved za osebno dohodnino in kako se sestavijo prizi-vi?" Predavajo govorniki iz Maribora. Zaupnike, do katerih smo se obrnili v svrho in ormacij, prosimo nujt-nega odgovora.
Meseca januarja se bodo vršili tečaji še v teh-le krajih: pri S v, Bar-b a r i v Halozah za Haloze, pri S v. Jakobu v Slov. gor. za jareninsko in del šentlenartske dr-kanre. v S t. Lenartu za cel šentlenartski Okraj, pri Sv. Barbari v Slov. gor. za župnije Sv. Barbara. Pmarino in Vur-herg, v L j u t o m e r. u- zti l utomer ski in pri Sv. Juriju za gornjo -radgonski okraj, v Slov. Bistri-r i za bistriški in v V u z e n i c i za gornji del mnronberškega okraja. V načrtu je tudi teča' za Ptuj itd Tajništvo SLS v Mariboru.
Izobraževalni tečaji v celjskem okrožju.
Od 28. novembra do 21, decembra t. 1. se vršijo po celjskem okrožju enodnevni izobraževalni tečaji Slovenske Krščansko-socijalne zveze in Slovenske kmetske zveze Snov predavanj bo:
1.	Kmetsko vprašanje in naše zahteve. 2. Zadružništvo. 3. O davkih, dohodnini in nje napovedi, 4, Časopisje. Tečaji S6 začnejo ob 9. uri predpoldne in sklenejo ob 1. uri popoldne. Red izobraževalnih tečajev»
2.	decembra (petek): Petrov-č e, v cerkveni hiši za sodni okraj Celje, severozahodni del.
decembra (pondeljek): F r a a-k o 1 o v o, v društvonih prostorih za sodni okraj Celje, severovzhodni del.
decembra (torek): S t. Jurij ob južni žel., Društveni dom, za sodni okraj Celje, južnovzhodni del.
decembra (petek): Šmarje pri Jelšah, v gostilni g. Flo-rijana Gajšek za sodni okraj Staa-rje.
decembra (sobota): P o d č e -t r t e v posojilniških prostorih za sodni okraj Kozje, severni del. decembra (pondeljek): K o z -j e, v okrajni posojilnici za sodni okraj Kozje, južnovzhodni del. decembra (torek): S t. V i d na Planini v župnišču, za sodni okraj Kozje, zahodni del. decembra (sreda): S e v n i -caobSavi, v dvorani g. Starki za sodni okraji Sevnica, decembra (Četrtek): Laško, društvena dvorana v župnišču, za sodni okraj Laško, decembra (pondeljek): Brežice (prostori se še določijo) za sodni okraj Brežice. 21, decembra (sreda): S v. K r i ž na Slatini, v Društvenem domu za sodni okraj Rogatec. V konjiškem okraju se vršijo izobraževalni tečaji po posameznih žup -nljah.
Na izobraževalni tečaj so vabljeni vsi naši somišljeniki, posebno člani na ?ih političnih in nepolitičnih društev: Kmetske zveze, Izobraževalnih druš -tev, Orla, Orlice, Dekliško zveze ali Marijine družbe. Porabite zimski čas, ko nimate toliko telesnega dela, za duševno delo in izobrazbo!
5.
6
9.
10.
12
13.
14.
15,
19.
Dekliški tečaj 27. novembra v Mariboru se je jako lepo obnesel. U-deložilo se ga je 120 miiadenk iz celega prostranega mariborskega okrožja» Prišle so mladenke celo iz Veržeja in Prekmurja. Začel se jo tečaj s službo božjo pri frančiškanih. Vodi je tečaj podpredsednik SKSZ dr. K. Capuder, Prvi referat je imela gdč, Bregant, u-čiteljica v Slivnici. Razložila je na kratko pomen ženske izobrazbe. O glavnih smernicah dekliške izobrazbo je razpravljal prof. Vesenjak. Dr, K. Capuder je imel referat o ustroju in poslovanju izobraževalnih društev. P. Pavel je govoril o notranjem delovanju naših društev, posebno Dekliških zvez. S svojo zna,no govorniško spretnostjo je lepo združil pouk in zabavo v harmonično enoto. O orliški organizaciji je predaval dr. Jeraj. Povdarjal jo potrebo ženske telovadbe tudi za kmetsko ženstva. Tajnik SLS Zebot je mladenkam pojasnil pomen kat., časopisja. V vznešenih besedah jih je navduševal 7,a agitacijo za krščanske liste. Ker je imel tečaj predvsem praktični značaj, so predstavile mariborske orlice vsem udeleženkam, kako se vrši vzoren občni zbor. Ob pol eni uri so je prekinil tečaj in se nadaljeval popoldne od 2. do pol 4. ure. Naj-prvo so popoldan nastopile mariborske Orlice in so vzorno proizvajale nove češke vaje. Po razgovoru o izvrši t v": sklenjenih načrtov je zaključil lepo u-speli tečaj ravnatelj dr. Jerovšek s kratkim navduševalnim govorom za našo časop sje. Naj bi bil ta leča) začetek in pobuda za novo, lepšo dobo v našem izobraževalnem gibanju.
Dekliški tečaj v Celju. Prvikrat so se zbrala 20. novembra dekleta celega celjskega okrožja. Od Slovenj-gradca doli do. Pišec, od Vranskega do Poljčan, iz vseh župnij so prišle voditeliee in zastopnice Dekliških zvez. Celo iz mariborskega okrožja so jih je mnogo udeležilo.Pr' službi > o/ji v župnijski cerkvi je cerkveni govor-
■ nik posebno opozarjal na versko mlač-i nost in zaspanost in indilerentizem. Kat j toliške zavesti manjka! Ali ni žalostno, sramotno, milijone, kristjanov, ki tvorijo večino v vseh evropskih državah, da nostj javno življenje skoro j vseh treh držav protikrščanski značaj? In milijoni katoličanov morajo gledati, kako veronauk izrivajo iz Šolli Katoliška mladina nam mora priklicati novo katoliško pomlad, katoliški pogum, ponos iit odločnost! Izobraževalni tečaj, ki je trajal 4 ure, je otvo-r.i g. tajnik Krajnc, ki je nato govoril o ženski izobrazbi: verski, gospodinjski in politični. Gospa dr. Mileta Pivec iz Ljubljane nam je v kratkih a jasnih potezah pokazala zgodovino Ženo in ženskega gibanja od poganskih časov do dantos, V drugem svojem pre : davanju nam je podala pregled o g>i-I banju katoliškega ženstva in o katoL ženskih organizacijah, posebno v Jugoslaviji. Gospod tajnik Krajnc je kot dopolnilo k temu predavanju govoril o podrobni organizaciji Dekliških zvezt 1 gospod kaplan Krogi pa o pomenu Orlic in njenega razmerja do Dekliških zvez. Končiio je g, tajnik Krajnc Še opozoril na važnost časopisja in s šte-i vilkami pokazal, kako daleč nas glede časopisja naši nasprotniki nadkrilju-jejo Samo v Jugoslaviji imajo nasprot niki krog 50 dnevnikov, katoličani sa-| mo 8, v Sloveniji nasprotniki 6, katoličani 2! Po skupni popoldanski službi božji, pri kateri je g. vikar Jurak govoril o pravi šreijf mladenke, so naši domači igralci uprizorili spevoigro „Mala pevka", ki je marsikoga ganila do solz,. Tako smo preživele" svoj dekliški dan v Celju, združujoč; koristni poučni tečaj dopoldne s pošteno vzgoj no zabavo popoldne. Želimo, da nas SKSZ vsako leto povabi na tak dekliški tečaj, da se vedno znova navdušimo za katoSško izobrazbo^ da se na vzamemo tudi katoliškega poguma In odločnosti! Dekleta! Na tečaju smo sklenile, da po vseh župnijah tekom e-nega meseca izvedimo dekliško organizacijo in ustanovimo Dekliške zveze kjer jih Še ni. Tudi smo se zavezal©, da bomo posebno do Novega leta neumorno delale za razširjanje katoliškega Časopisja, posebno „Slov. Gospodarja" ! Na delo, da ne bo ostalo samo pri besedah!
Staritrg Socijalni tečaj, ki se je vršil v pondeljek 28. novembra je dobro uspel. Na tečaj so prišli možje in mladeniči in nekaj deklet iz večine župnij našega okraja. Predaval je poslanec VI. Pušenjak o kmetskem vprašanju, tajnik M. Krajnc pa o davkih in tisku.
Smartin pri Velenju. Kakor običajno, se je tudi dne 29. novembra 1.1. zbralo veliko število mož in mladeničev, žen in deklet na izobraževalnem tečaju v Društvenem domu. Poslanec VI. Pu-šenjak je govoril o kmetskem vprašanju in zadružništvu, župnik Fr. Schreiner o tisku, tajnik M. Krajnc o davkih in o orgamzatoričnih zadevah.
Teharje. V nedeljo 27. novembra se je vršil pri nas političen shod, katerega so se v lepem številu udeležili zaupniki kmetske in delavske organizacije. Poročal je poslanec VI. Pušenjak o političnem položaju. Po šhodu smo se razgovarjali o ustanovitvi gospodarske organizacije in se je vršil občni zbor SKZ. Izvoljeni so v odbor ugledni in delavni možje in mladeniči.
Za naše časopise»
Cenj. naročnikom! V letu 1922 b»
.stal „Slovenski Gospodar" v Jugoslaviji celoletno 12 dinarjev ali 48 kron, polletno 7 dinarjev ali 28 kron, četrtletno 4 dinarjev al' IG kron. IzveD Jugoslavije bo stal celoletno 25 dinarjev; ali 100 kron. Naroča se v upravništvu v Mariboru, Cirilova tiskarna. Na8 „Slovenski Gospodar", ki se že deli kot pol stoletja bori za pravice kršiv slove' skega ljudstva, ne sme manjkati v nobeni krščanski slovenski hištl
Liberalno „Jutro" z dne 30. p. m« rohni v uvodniku j>roti agitaciji za pošteno krščansko časopisje. Liberalci že dobro čutijo, da zapušča ljudstvo goljufive jirotikrščanske stranke, zato pa hujskajo z vso močjo proti našemu tisku Najlepše odgovore daje naše ljudstvo liberalnim tintomazom z naročanjem naših listov. Agitacija so ¡e doslej obnesla izborno. Res je, kakor, pravi člankar „Jutra": „Kakor ogenj gre po vsei Sloveniji boj za novo naročnike klerikalnim listom," Ljudstvo
se zaveda, da stoli krščansko časo -pisjo neomajno na braniku njegovih in ieresov in zato se ga oklepa čedaljo bolj in bolj. V naših upravništvih se kopiči ogromno delo. Naši neumorni a-gitatorji in agita orice nam pošiljajo polne nabiralne pole celoletnih naročnikov. To je pač najboljši odgo\ or na sikanje vladnega in protikrščanskega tiska! Krščanska misel se pričenja med ljudstvom uveljavljati.
Uspehi agitacije za naše časopise so naravnost sijajni. Do danes i -mam v rokah poročila še le iz nekaterih župnij, eno vesele j še od druge -ga. Občine, v katerih so gospodarili dozdaj sumosipjneži ali pa sooijalni-demokrati, so zavrnile proticorkvene in protiverske liste ter si naročile r a-Še. Dobili smo dozdaj novih naročnikov: Slivnica pri Mariboru-Račc 72, Pišece-Globoko 60, Sv, Marjeta pri Mrškanjcih 65, Sv Benedikt v Slov * goi. 7, Mala Nedelja 13, Ormož 4», iSPvnica pri Celju 30, Sv, Peter S?;v. dol. 20, Sv. Jernej pri Ločah 13, Fii-gran^ 7, Podsreda 10, Cven pri Ljut^-merti 16, Pragersko 5, Konjice B'.s!o 5. Iz drugih' krajev do sklepa ista še mano poročil. Posnemanja vredno tudi za druge kraje. Na delo za dobro siva." da nobena župnija ne zaostane.
Marljive agitatorice za časopisje so bile v Slivnici pri Celju Marica Ja-godič in Marica Vengušt, ki ste nabrali 30 novih naročnikov. Na Pilštanju Mica Jurše, v Podsredi Vimpolšek Josip, na Cvenu J. Trojner. v Račah J. Gabrijan, v Slivnici pri Mariboru J. Gojčič in J. Kolman. Vsa čast jim! Hvala za trud! Imena pridnih agitatorjev, ki se nam bodo javila, objavimo Posnemajte povsod požrtvovalne agitatorje!
iz samostojnih wrst._
O slabostojnem ministru Puclju pišejo, da bo podal ostavko kot minister. Kot vzrok njegove ostavke navajajo njegove. zamotane rodbinske razmere, a v resnici pa niso več zadovoljni z njegovo politiko razni Uieki, Drofeniki in Mar-molje, ki bi tudi radi postali deležni ministrskih dobrot.
Kako drži samostojnež Drofenik svoje ' obljub Lansko leto pred volitvami je šlo Drofeniku predvsem zato, da zleze kot poslanec v parlament. Pošiljal je svoje trabante okoli, kamor je le mogel; da so mogli več ljulike na-sejati med nepoučeno ljudstvo, jim je najemal celo voz, da so se lahko vozili. Neki !:rčmar v Dobju je vozil večkrat po Drofenikovem naročilu šentjurskega Blažeka Urlep-a, ki je vselej naročil, da naj se račun pošlje Drofeniku. Doti, nik je račun za 500 K Drofeniku že dvakrat poslal, a poslanec Drofenik molči in si misli: Sedaj sem poslanec, mene ne more nikdo sodnijsko zasledovati. Značajnosti pa menda tudi nima preveč. Sedaj ko so si razdelili samo-stojneži 200 milijonov državnega denarja, bi pa že lahko plačali svoje pcslaniške dolgove. G. Drofenik, kdo bo še Vam kaj verjel k^dar bodete lagali po shodih?
Obrnite, pa bo prav! ¡Trobilo prekmurskih liberalcev in samostoj-nežev zloglasni „Prekmurski Glasnik)" trdi v svoji predzadnj števillki, da nekateri ljudje zaradi tega kričijo po avtonomiji, ker so do nedavno sedeli v vladi in si tam polnili svoje žepe in odirali', ljudstvo, sedaj pa, ko niso več v vladi, vsled česar jim mrzi centralizem Gospodje liberalci in samostojni obrnite to trditev in bo prav. Vprašamo samo: Odkod je dobil nodpredsed-7i ;k samostojnež Urek toliKo denarja, da so vozi ter nosi kot bivši staro-av-strijski baron? Ali morda ne iz poslanskega in podpredsedniškega korita? Kje je še pred nedavno ubožni goriški begunec samostojni poslanec Mermolja dobil toliko denarja, da si je mogel kar čez noč kupiti posestvo v vrednosti pol milijona kron? Vprašamo naše samostojne kolovodje, kam pa sc izginili tisti stoteri milijon^ s katerimi je vlada za svojo ustavo kupila glasove samostojnežev? Ogromni del slovenskega ljudstva sn upravičeno zgraža nad izdajalskim početjem samostojnežev in jim kliče:, Pri pri-hodnjiii volitvah bomo z izdajalci temeljilo obračunali!
Apostoli odpadajo. Vsem našim čitateljem je še v ži\em spominu znani mariborski apostol in( mariborski tajnik Samostojne — Konrad S—ch— jiuderl ki je že bil pri vseh strankah y Sloveniji, Se pred kratkem je bil
usidran pri Samostojni, kjer je upal, da postane poslanec, poverjenik iu celo minister. Ker pa mu samostojni ko-ritarji niso hoteli izpolniti, njegovih želj ter hrepenenj po minljivi posvetni časti ter dostojanstvu, se je skregal s slabostojiiimi voditelji, zapustit Samostojno, se vpisal med narodne socija-liste, kjer je sedaj tudi strankin tajnik. Slučaj S—ch—nuderla nam je jasen dokaz, kaki značaji so med samostojnimi apostoli«
Tedenske novice.
Nkš kralj Aleksander obišče v prvi polovici meseca decembra Zagreb, kjer bo ostal dalje časa.
Finančni minister pride vsak čas z zahtevo kakega kredita; prej je šlo to zelo enostavno, kred:ti so se del. I i raznim komisijam in misijam kar na ulici in po kavarnah, danes pa hoče g, minister z vodnimi računi in predlogi odvračati pozornost te že itak dovolj skrčene zbornice od drugih zelo važnih del finančne uprave. Parlament še doslej ni videl proračuna in če se zahtevajo v tej zadevi čisti računi, pa minister nikdar nima časa: vedno so z.elo „nujni krediti," Te dni je zahteval kredit od 160 milijonov dinarjev na račun uradniških plač za prihod -nji mesec, to pa seveda samo zato, da ima izgovor nekakega nujnega dela, ker je vendar znano, da je pre] brez vsakega „odobrenja" zajemal denar kar z mernikom iz Narodne banke, O proračunu slišimo vsaki dan kaj novega, enkrat so strašni delicifi, drugič pa zopet trdijo, da je vse v redu. Seveda je v redu — za tiste, ki imajo oblast v svojih rokah, in v tem redu ostane tako dolgo, dokler ne pride — I pred pravi narodni parlament V „ve-' Tikem redu" je tudi to, da se vrže sedaj vsak teden in dan več bani ovcev v promet. Pravi ¡o, da naraste ta denar v prometu na teden za kakih pet milijonov.
Kakšna ministrstva imamo. Beograjski list „Pravda" nam o tem pripoveduje sledeče:- V enem izmed naših ministrstev („Pravda" noče povedati, v katerem) sedi 36 ministerijal-nih načelnikov in 16 nadzornikov — brez dela« Temu ministrstvu izdaja monopolna uprava na povelje finančnega ministra 60.000 ctigaret, seveda — brezplačno. Razen tega dobi to ministrstvo vsak mesec po 5000 cigaret iz bosanskih tobačnih tvornic, ker nekateri gospodje ne prenašajo srbskega tobaka. Ce računa monopolna u prava za vsakih 1000 komadov cigaret 250 dinarjev, se ni čuditi, da naša valuta ne more kvišku. Res, prav čudna so pota, j)o katerih hodijo poli-cajdemokrati in radikali, za njimi pa poslušni in za vse to soodgovorni sa-mostojneži s Turki vred!
Kam gre naš denar? Gospod finančni minister Kumanudi je potoval minuli mesec po Parizu in Londonu, kjer je skušal dobiti za našot državo vdč stomilijonsko posojilo. Na tem potovanju, ki pa ni rodilo zaželjeno^a u-sreha, ga je spremljalo vse polno ta-kozvanih strokovnjakov. Ti strokovnjaki niso spremljali g. ministra, na svoje stroške, ampak s^ vlekli za svoje spremstvo mastno dnevnice iz drž. blagajne. Doseclaj se je izvedelo, da je prejel te dni samo eden teh Kuma-nudijovb spremljevalcev le en del dnevnic, ki znašajo 11,000 francoskih frankov. Kumanudijevo spremstvo bo torej presneto drago za davkoplačevalce ! _______
Kake plače dobivajo naši diplomati? Politične osebnosti, ki zastopajo našo državo v tujini, se imenujejo diplomati. Ta gospoda ni slabo plačana. Naši poslariki v Londonu, Parizu in Washirgtonu dobivajo na leto iz naše državne blagajne -O 000 zlatih dinarjev, po drugih svetovnih mestih pa 31.000 zlatih dinarjev.
Kako veliko državno posest u -
pravim socijalni demokrat g. Anton Kristan? Te dni so razpravljali v z**-konodnjnem odboru o sedaj državnem veleposes'vu Belje, katerega oskrbnik je soci alni demokrat in mf.lijonar g. Anton Kristan. Cela posest meri 100 tisoč calov. Pod .Jugoslavijo pripada
n-iti oralov, ostalo pa Madžarom Na posestvu je železnica, ki meri skupaj i'0 km. Vrhu tega je še v Balju 1 sladkorna tovarna, 2 opekarni ni e>'a klavnica. Odkar je ta posest pod našo državno upravo, je dajala državi
letnih 6 milijonov dinarjev dozdevnih dohodkov. Letos pravijo, da bo vrglo to posestvo državi 15—20 milijonov di-nar ev. Strokovnjaki pa, ki ne gledajo samo na svoj žep, so mnenja, da bi lahko potegnila država iz te posesti letnih 40 milijonov dinarjev čistega dobička, Dosedaj je bilo Belje pod u-pravnim nadzorstvom finančnega mi -nistra, sedaj ga pa hočejo izročiti u-pravnemu nadzorstvu poljedelskega ministra Puclja. Na Belju je že obogatel marsikateri oskrbnik na škodo držav; in na račun davkoplačevalcev. Ako j ie Belje pod Puceljevo nad -zorstvo, bo odpadlo marsikaj od dobička na samostojnega Puclja in socija-lista Kristana. e
11 decembra, imajo vse Kmetske vvtte celjskega okrožja občni zber! Izvolite nov odbor natanko po navodilih, ki ste jih dobila od taji štva v Celju! Takoj po občnem zboru nam pošljite: 1. imena it naslove vseh odbornikov (odbornic); 2. seznam (prepis) članov (članic) Kmetske zveze! — Tajništvo SLS v Celju.
Vladna naredba o pobijanju draginje in kmetski stan. Sedanja vlada v kateri so zastopani tudi naši sairu-stojneži, je izdale naredbo o pobijanju draginje. Poglejmo malo bolj natančno sesiavo teh sodišč. Dva člana v to sodišče voli občinski odbor, enega delavci in enega uradniki, ti štirje volijo potem petega člana. V občinah, kjer so občinski odborniki kmetje, oziroma izvoljeni od Kmetske zveze, imajo kmetje dva zastopnika a delavci in uradniki dvd, in tako se zgodi, da pri volitvi petega člana sodišča potem odloči žreb seseda, tudi lahko v škodo kmetom. Tako vidimo v pretežnih kmet-skih občinah, da imajo zastopniki delavcev in uradnikov 3 člane, a kmetje samo dva. Še slabše pa je v tem oz<su v občinah, kjer nimajo kmetje, oziroma kmetske stranke večine v občinskem odboru, to je posebno v okolici mest v industrijskih krajih. Tako se lahko zgodi, da v sodiščih takih občin nimajo kmetje nobenega zastopnika in tako flišimo, da ta sodišča kmetsko ljudstvo najhujše kaznujejo. Eden odstotek uradnikov in dela cev sodi v sodišču nad 99 odstotki kmetov. Da nam dr. Kuko-vec ni dal kaj boljšega, razumemo. Sramota pa za .,aše samostojne kmete, da vlada, v kateri so oni zastopani, daje kmetskemu stanu take zaušnice.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje so že ukinili v Mariboru. Maribor je bil tako srečen, da so ga kot prvega obdarili z dobroto občinskega sodišča za pobijanje draginje. To sodišče je delovalo tako uspešno, da so tudi mariborski mestni očetje uvideli: Ako bomo še v decembru pobijali na trgu potom občinskega sodišča draginjo, potem bomo imeli za Božič samo str go odmerjene cene na vseh mestnih voglih, a čisto prazen trg. Paš radi dejstva, ker je se že z upeljavo občinskega sodišča doseglo v Mariboru ravno nasprotno, kar se je nameravalo, po ga ukinili. Upamo, da bodo Mariboru Kmalu sledila tudi druga mesta. Jj
. Hrvatice zahtevajo žensko volilno pravico. Dne 28. novembra se je vršil v Zagrebu velik ženski shod. Dobro obiskano zborovanje je zaključila resolucija, v kateri zahtevajo Hrvatice, da se uredba o občinskih volitvah za Hrvatsko in Slavonijo v toliko popravi, da se ženske popolnoma zenačijo z moškimi glede dolžnosti in pravice, in da se tako popravljena uredba razširi na vse pokrajine naše države. Z domačimi besedami povedano: Hrvatice so na tem shodu korajžno nastopile za občinsko volilno pravico, ki je že bila podeljena Slovenkam, a so jih oropali tega zaslužnega prava demokratje in samostojneži.
Nagrado davčnih uradnikov , za marljivo iztirjevanje davkov so ukinjene. Na seji zakonodajnega odbora dne 25. novembra 1.1, je bil sprejet predlog, da se nagrade davčnim uradnikom za iztirjevanje davkov ukinejo s 1. decembrom t. 1. Ker smo o ¿varljivosti teh nagrad za ugled uradništva in države že svoj čas obširno poročali, se nam zdi vsako tozadevno razmotrivanje odveč.
Ceuilne k misije za dohodnino imajo te dni svoje seje. Vse dohodnini podvržene davkoplačevalce, ki so napravili priziv, ali imajo kako pritožbo radi previsoke odmere, naj takoj pošljejo, članom teh komisij potrebne podatke, da se zavzamejo pri seji za nje. Imenu teh članov je objavil zadnji Slo-
venski Gospodar, deloma jih objavljamo še danes.
V cenilni komisiji za cenilni okraj Brežice (sodni okraji: Brežice, Kozje, Sevnica) ima naša stranka 2 člana in sicer: Martin Kozinc, posestnik, Prešna-loka p. Sevnica ob Savi in Franc Lipej, trgovec, Brežice. Naši pristaši teh okrajev naj se glede osebne dohodnine obračajo na omenjena člana."
Pozor davkoplačevalci 1 Davči urad nas je naprosil, da opozorimo občinstvo, da so zapadli vsi direktni davki za tekoče leto ter naj se iste takoj vplača, da se sti nke izognejo relo občutnih eksekuc' k stroškov. Za leto 192t še ne pn it ;ana dohodnina se plačuje po predpisu za leto 1920. Za pojasnila o višini predpisanih davkov naj se davkoplačevalci obrnejo na davčni urad.	.
Vsem odsekom celjskega orlovskega okrožja naznanjam, da se nahaja orlovsko okrožno tajništvo v tajničtvo SLS v Celju, hotel »Beli vol«, I. nadstropje. Uradne ure za Orle so vsako sredo od 2.-3. ure popoldne. Opozarjim ne >Orla«, naj se obračajo v raznil . >v-skih zadevah na tajništvo samo ob r to določeni uri. Vsi dopisi, ki z . 1 jo okrožje, naj se pošiljajo na na ov: Josip Uršič, uradnik, Celje, Kralja Petra | cesta 9, I. nadstropje (Beli vol).
Tako delajte. Iz neke župnije je ! dobilo tajništvo Kmetske zveze v Celju to-le lepo poroči o: »V smislu navodil tajništva bova s tovarišem J. po celi župniji organizirala Kmetsko zvezo; deloma sva to že storila. Vzameva vsak 1 po enega zaupnika in greva po vaseh. ; Vrak rad plača udnino, tudi nekaj zapeljanih samostojnežev je prestopilo nazaj k naši stranki. 11. decembra imamo občni zbor.« — Če bi v vsaki župniji tako delali, bi organizacija naše Kmetske zveze povsod cvetela !
Letošnje rakrute namerava vojaška oblast vpoklicati 21. decembra na vojaško službovanje.
Jareninsi i zvonovi Predzadnji četrtek smo dobili v staroslavni jareninski zvonik tri nove bronaste znonove. Na stotine ljudstva iz domače in sosednih župnij se -je zbralo v sredo in četrtek v Jarenini, da prisostvuje slovesnostim blagoslovitve zvonov. Blagoslovil je zvonove mil. prošt g. dr. Matek, č. g. dr. Medved je imel v četrtek v srce se-gajočo pridigo. Petje je preskrbel do-broznani domači pevski zbor, godbo pa Narodna godba iz Maribora. Zvonovi stanejo 400.000 K. Velik del ie svote je že plačan z darovi darežljivih in vernih Jareninčanov, znamenje, da je v našem dobrem ljudstvu v Slov. goricah ukoreninjena ljubezen do Boga in da so Jareninčani zvesti sinovi in hčere katoliške Cerkve. Glas zvonov je res prijeten in lepo harmonira.
Razveseljiva poročila* Iz Podsre-de smo prejeli zelo razveseljivo poročila, Novih naročnikov na Slovenskega Gospodarja se je nabralo 17, toda to število še ni zaključeno. 2e pri volitvah v konstituanto je naša stranka dobila 108 glasov, je bila torej druga najmočnejša strankaj vkljutt strastni agitaciji samostojnežev, ki so s svojimi velikanskimi obljubami preslepili celo vrsto omahljivoev. Toda tem ljudem so se že začele odpirati oči in tako je prišlo, da smo pri občinskih volitvah zmagali na celi črti, kajti ,Tes občinski odbor je sedaj v naših rokah Novoustanovljeni podružnici Kmetske zveze je kar v začetku pristopilo 100 članov. Nai naš politični shod dne 6. novembra so prišli tudi samostojnež;, ki so z našTnci vred izrekli ogorčenost in, nezadovoljnost sedanji vladi, v kateri sede tudi samostojneži. Na shodu se je izrecno zahtevala avtonomija za Slovenijo, verska šola, se izreklo popolno zaupanje Jugoslovanska mu klubu, osobito njegove ru načeltai-ku in našemu voditelju dr. Korošcu.
Nove poštne znamke. Kakor se poroča iz Beograda, je ministrstvo pošte in brzojava izgotovilj nove poštne znamke s kraljevo sliko. Baje pridejo nove poštne znamke v promet s 1. januarjem prihovdnjega leta.
Železnica Murika • Sobota — Dolnja Lendava. Pred par dnevi so pričeli in-ženjerji meriti teien za novft železnico, ki bo spajala Soboto z Doinjo Lendavo. Železnica bo normalnotirna.
Popis državnih gozdov. Vlada bo sestavila ožje komisije, ki bodo izvršile popis vseh državnih gozdov. Baje bodo-te komisije začele poslovati že v prihodnji spomladi. Kako bodo sestavljene
1 decembra 1921.
SLOVENSKI GOSPODAR,
8. Stran, •
ie komisije, pač ni težko uganiti, saj se že sedaj govori, da bodo v teh komisijah zastopane politične stranke, ki ¿o sedaj na vladnem krmilu. Govori se še celo, da bo v glavni komisiji zavzemal odlično mesto nei; voljeni samostojni poslanec Kirbiš ! *■-' V V.
Velika poneverba. V Zagrebu so spravili pod ključ trgovca Gomzija, ker je osleparil razne bogataše za 5 milijo--nov kron. Bogat ljubljančani so mu poverili nalogo, naj nakupi v Zagrebu za 5 milijonov kron zlata, katerega so nameravali potem ti gospodje iztiho-tapiti. Trgovec Gomzij pa ni kupoval zlato, ampak je izročen mu denar porabil na zvit na< in za svoj žep.
Zagrebški Maksimir prodan. Država je odkup,la prekrasni vrt Maksimir, last zagrebškega nadškofa. Kupna pogodba je že podpisana. Z vsemi gospodarskimi poslopji vred meri posestvo 1300 oralov. Vse skupaj je kupila država za 13 milijonov za poljedelsko višjo šolo v Zagrebu.
Na smrt so obsodili v Mostarju brata Ignacija in Nikolaja Hadžiča ter nekega Ačima radi roparskega napada in tatvin. Nikolaja Hadžiča in Ačima je sodnija pomilostila na dosmrtno ječo. Ignacij Hadžič pa je bil preteklo sredo i Mostaru obešen.
Črna goia. Črna gora šteje: 25.000 davkoplačevalcev, 20.000 uradnikov, 10.000 vpokojencev, okoli 15.000 invalidov, i 00 ministrov, generalov in drž. svetnikov na razpoloženju in 300.000 *d«š, ki živijo od državne pomoči v hrani in kreditih za preskrbo siromašnih krajev. Žalostne številke!
Inozemske vžigalice so v naši državi prepovedana. Finančno ministr -stvo je v svrho zaščite domače industrije prepovedalo uvoz inozemskih vžigalic. Naredba finančnega ministra se nanaša posebej na vtihotapljeno bla go („Šolo" in druge). Zalogo inozemskih vžigalic bddo finančne oblasti trgovcem zaplenjevalc, ker je država s • t ai preveč prikrajšana na monopol -mih taksah. Proti trgovcem, ki bi šo asanaprej spravljali vtihotapljeno vži -galice v promet, bo oblast postopala po zakonitih kazenskih doloiilih.
Slavnostna telovadna prireditev mariborskega in -tudeiškfga Orla. Mariborski ter studenški Orli in Oriice priredijo na praznik Brezmadežne, t. j. 8. t. m., ob pol 5. uri pop. v veiiki dvorani Narodnega- doma v Mariboru slavnostno telovadno akademijo. Na sporedu je 11 ljubkih in skrbno pripravljenih točk. Nastopilo bo skupno 130 Orlov ir Orlic. Ob tej priliki bodo člani in članice marib. odsekov oziroma krt žkov nastopili z vajami za II. Vse-slovarski Orlovski tabor v Brnu. — Blagajna se otvori ob 4. uri popoldne. Prijatelji naše mladine, pridite v obilnem številu! Spored je tako prvovrsten in izbran, da vam ne bo žal, ako boste to pireditev posetih! Bog živi!
Izobraževalno društvo v Slivnici pri Mariboru priredi v nedeljo 4. dec. po večernicah v „Društvenem domu" Miklavžev večer. Darila opremljena z naslovom, naj se prinesejo k g. orga-nistu. Odbor,
Na vesali svatbi Zaber-Vrečko v Kotljah pri Guštanju so gostje v prijetnem razpoloženju nabrali 200 K za katol. tiskovni sklad. Novoporočencema obilo sreče I Darovalcem izreka uprava »Slov. Gospodarja« prisrčno zahvalo.
Za »Gospodinjski tečaj« v Dobravi, občina Dolena pri Ptuju se je na go stiji Antona Pislak in Marije Me šari č v Deklecah nabralo 300 kron. Živeli na-rodno-ziivedni svatje, poročencema pa obilo sreče.
Lep dar za Kmetsko zve:?o! Svatje g. Florjana Žerak in Marije Romih na Ponikvi o južni železnici so zložili za Kmetsko zvezo 154 K. Prisrčna hvala! Bog daj mnogo takih svatov l' .
Kovi koledarji, V Cirilovi tiskarni & Mariboru sta izšla sledeča koledarja: Pisarniški skladni kOiedar" za lelo 1922 in stane brez poštnine 20 K, nadalje „Mali stenski koledar" za leto 1922, nalepljen naj karton in stane brez poštnine 5 K, „Koledarček Kmetsko zveze" z bogato vsebino se dobi v ¡Tajništvu Kmetske zveze v Cirilovi tiskarni in v Tajništvu Kmetske zvezo ali SLS t OeUju,, hotel „Beli vol" in stane lično vezan 18 K. Izšel/ je tudi »Planinski koledar", pripraven zlasti «d bribolazce in se naroča pri Bruno Rotter, Maribor, Krekova ulica 5-1, Stane 5 din. ali 20 K, po pošti 21 K in 20 TiB.
Vsem uradom in pisarnam! Raz-novrsine pisarniške potrebščine kot papir, fini kancelijski konceptni, mapiee, kasete, ovojni papir, črnilo, peresa» svinčnike, radirke ravnila, vse laznovrstne tiskovine za župne in občinske urade, za Šolska vodstva, krajne Šolske svete, za zasebne pisar ne itd. kupite najceneje v tiskarni sv. Cirila v Mariboru!
Božične lazgledmce in svilen papir i gladek in prešan (kreppapir) se najceneje kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mari-! boru.
Kraetski koledarček, ki ga je za
leto 1922 izdala Kmetska zveza je izšel Koledarček ima fino žepno obliko. Obsega 106 listov papirja ali 212 strani. Vsebina je tef-le: 1. Koledar za 1. j 1922. 2. Pouk o kolkovnih' pristojbi-! nah. 3. Delovanje KZ. 4. Naslovi za | nakup In prodajo pridelikov i i vseh po 1 trebščir. pri gospodinjstvu in gomd darstvu. 5. Kako se izračuna kubič la mera okroglih debel ali klad. . Pro-računanje pesti v metersko mero. 7. Koliko časa traja polatev pri domačih živaiiih. 8. Koliko časa so povprečno breje nekatere živali. 9. Za Ijenje potrebujejo. 10. Sesanje traja. 11. Raz merjo med živo težo in težo zaklane živali 12, Pri zaklani', živini dobimo v odstotkih k Živi teži.. 13. Pomoč ponesrečenim ljudem v prvi sili. 14. Rej-ska središča. 15. Semenogojske postaje. 16. Živinorejska središča, 17. Gnojila in gnojenje. 18. Vsebina rastlinskih in redilnih snovi v odstotkih. 19. Hlevski gnoj. 20, Gnojnica, 21» Sestavljen gnoj ali kompost. 22. Zeleno gnojenje. 23. Umetna gnojila. 24, Na' vodilo za ravnanje ^ brejimi živalmi in o pomoči pri porodih. 25. Sirčki iz kisle in sladke izvare. 26. Postavne do ločbe gledo jamstva pri kupčijah z živino. 27, Naslovi denarnih' zavodov* kjer se najbolje naloži denar in dobijo velika in mala posojila, 28, Šestindvajset tabel za vpisovanje prejemkov in izdatkov za 12 mesecev in 42 praznih strani za vpisovanje drugih stvar ri, — Koledarček ima, kakor je razvidno iz tega seznama, res zanimivo vsebino Potrebuje ga mali in veliki posestnik, obrtnik, trgovec, pa tudi na jemnik, viničar ali delaveo. Pozivamo vse krajevne organizacije naše, stranke, kmetijske podružnice, zadruge in občinske odbore, posebno pa naše vrle mladenke in mladeniče, da zberejo na-| ročnike za koledarček in pošljejo naslove na tajništvo Kmetske zveze v Mariboru. Najbolje je, da si ena župnija ali občina skupno naroči tolko izvodov, kolikor jih upa razpečati. Denar so pošlje po položnicah, ki jih priložimo. En izvod, stane s poštnino vred 18 K* — Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru, Giritova tiskarna.
Hrano blago celo 26-28-30 K in čez. Da čisto, pretočeno vino ne bo padlo pod gori omenjene cene je skoraj si gumo. Kje tiči vzrok temu naraščanju cen? Ker izvoz naših vin ne pride v poštev, tiči vzrok v notranjih razmerah naše države. Za naraščanje vinskih cer v Jugoslaviji, so merodajni trije vzroki: a) Naraščanje domačega konzuma; b) Izrek producentov: »Vin » mi je ljubša ko denar"; c) padanje valute.
Valuta je padla in to se pozna tudi na vinskem trgu. Cene gredo navzgor, ker vse cene astejo. Naraščanje, cen pri moki tirj leizprosno povišanje delavskih plač. Zanimivo bi bilo, ako bi kdo preračunil, ali so ;iaše vinske cene res posk «čile sorazmerno s padanjem naše valute. Ako bi primerjali poviša-i je. vin-ikih cen v državah z zdravo valuto bi prišli do spoznanja, da bi se morale naše vinske cene pri sedanji valuti podvojiti z ozirom na lanske cene.
Trte cepljenke prve vrste oddaja ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru za sajenje 1922 po ceni šest kron za komad franko oddajno mesto naslednjih sort: žlahtnina, mozlavina (šipon), laški rizling, silvanec (zelenčič), beli burgundec in rizling (mala graše-vina) na priporočljivih podlogah, Pismene prijave, na kterih potrdi pristojni občinski urad, da rabi naročnik trte za svoj lastni vinograd, je pošiljati najkasneje do 23. decembra 1921 ravnateljstvu, ki razpoložljivo število cepljenk končnoveljavno dodeli, na kar se. mora polovica* vrednosti plačati takoj, ostala polovica pa ob prevzetju blaga,
Gospodarstvo.
Vinogradništvo,
Vina se popije čimdalje več. To dejstvo se v sedanji povojni dobi ne j opaža samo pri nas v Jugoslaviji, ampak v vseh državah, ki so bile zaple-; tene v vojno. Cena ne igra posebne vloge. V Nemški Avstriji stane n. pr. liter vina 450 -500 K in vendar je kon-zum dvakrat večji nego pred vojno.
Vinogradniki držijo z blagom nazaj. Komur ni skrajna sila za denar, ne proda vina. Na trgu je malo blaga, čeravno tuli povpraševanje ni veliko. Vsak krčmar in trgovec kupi samo za j trenutno rabo. Vinogradniki in kupci j živijo takorekoč iz roke v usta. Vse j čaka.
Vinske cene. Opazovalcu razmer na jugoslovanskem vinskem trgu se mora vriniti vprašanje Kako je mogoče, da vinske cene v Jugoslaviji vedno rastejo vkljub precej dobri letini 1921. Lansko leto na spomlad je naenkrat nastopila stagnacija vinskih cen; držale so se nekaj časa na doseženi višini povprečno 20 K za srednjo dobro blago potem pa so cene začele padatr in meseca avgusta, septembra, se je isto blago kupovalo po 15—16 K. Vinska trgovina je pričakovala, da bodo cene moštu pod 15 K, posebno ker ni nobenega izvoza in se prikazovala srednja trgatev. Prišlo pa je drugače! Cene novemu vinu so kar v začetku bratve prekosile cene starih vin in nakup novega blaga se je začel s približno ceno 19- 20 K za liter mošta od preše. V ; poznejših tednih so nakupovalne cene ' dosegle 21, 22, 23, 24 K za boljšo sor- 1
Za čebelarje. Za Ljutomer in okolico se vrši ustanovni občni zbor čebelarske podružnice v nedeljo, dne 4. decembra 1921 po rani služI uožji, t. j. ob 8. uri v gostilni Vaupotič v Ljutomeru. Predaval bo državni čebelarski potovalni učitelj Ivan Jurančič od Sv. Andraža v Slov. goricah. Čebelarji in prijatrlji čebelarstva pridite gotovo!
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 22. novembra t. 1. Prignalo se je 9 bikov, 223 volov, 407 krav, 9 telet, 8 konj. Skupaj r>56 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: Debeli voli kg žive teže 14—22 K, pol-debeli voli 12—14, plemenski voli 9 — 11, biki za klanje 10—12, klavne krave debele 12—15, plemenske krave 8—12, molzne krave 10—16, breje krave 10—16, mlada živina 10—14, teleta 12—14, krave za klobasarje 7—8 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste kg 24 K, II. vrste 22 K, meso od bikov, krav, telic kg ¡6 K, telečje meso I. vrste kg 20 K, II. vrste 18 K, svinjsko meso sveže kg 32 K.
Ma ibarsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 25 novembra 1921 se je pripeljalo 118 svinj, 1 kozo in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 4 tedne stari komad K 90—120, 5-6 tednov 240—260, 6-8 tednov 350-480, 4—6 mesecev 640—760, 8—10 mesecev 1300—1600, 1 leto stari 28 0—3000,
1 in pol leta stari 3000—3600 K. Plemenske 1 kg žive teže 26-20 K. Pol pitane 1 kg mrtve teže 34-36 K. Ovce komad 450—500 K. Koza 500 K.
Cene poljskim pridelkom. V Novem Sadu stane pšenica (80 kg) 1.350 K, rž (74 kg) 1.080 K, krmilni ječmen (64 kg) 980 K, oves baški 830, sremski 830 K, srbski 820 K, koruza stara 1.050 K, nova 93 K, banatska stara 1.000 K, moka št. 0 1.850 K moka za kuho 1.750 K, krušna moka 1.550 K, otrobi baški 630 K, fižol beli novi 1.150 K, stari
1.030 K.
ilmelj Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo po tujem hmelju nobenega po-praševanja. Za domači hmelj srednje in slabše kakovosti so ponujali 5200 do 5700 čehoslovaSkih kron za 50 kg. Za hmelj prvovrstne kakovosti so pa ponujali do 6300 za 50 kg. Hmeljska kupčija je bila v obče zelo malenkostna.
V Nemčiji naraščajo stalno cene za hmelj, kajti za 50 kg. hmelja pcnujajo po 15.000 mark. V Franciji vlada veliko pomanjkanje hmelja.
Blato iz ribnikov. Če ribniki niso bili kakšnih 14 do 15 let izčiščeni, se lahko vporabi blato kot gnojilo. Ribnike je treba v jeseni iztrebiti, blato pa spraviti v ne predebele plasti, ' i ne smejo biti preveč izpostavljene vremenskim izpremembam. Blato je treba od časa do časa prekopati. Na ta način se izpremenijo nekatere sesta.-ine, ki škodujejo rastlinam. Ako v spomladi gKoji-mo s tem blatom, lahko v gotovih okoliščinah dosežemo precejšen uspeh posebno na, poljih in travnikih. Najboljše
pa je, ako porabimo ta materijal za kompost, Proces razkrajanja pospešimo z dodatkom apna. Kakovost tega gnojila se znatno zboljša, če ga polivamo često-krat z gnojnico. Kompost, kateremu je primešano blato iz ribnikov, dozori tedaj, ko postane tvarina rdeča.
Koliko kave porabi naša država?
V	naši državi se porabi na leto krog
200.000 bal kave (1 bala =- '60 kg). Na celem svetu se pridela na leto nad 22
milijonov bal kave, Največ kave se pridela v Braziliji in sicer 'A pridelka celega sveta. Glavno izvozno pristanišče Brazibje u Santos. Ta rastlina raste v vročin ieželah Azijo, Afrike, Južne in Sredice Amerike ter je na-, vadno grm, le redkokedaj drevo, visoko 4—12 m. Da ne zraste tako vi<-so!-;o, odrezujejo vršičke in puste rastlino zrasti do 2 m visoko. Listje osta-no vedno zeleno in ie podobno lavor-jevemu. V četrtem letu začne roditi w Cvetje je belo in razširja zelo prijeten in fin duh. Rastlina doseže starost ¿0, ie redkokedaj do 50 let. Prvotna domačija kave je bila južna Abesini« ja, kjer še dandanes raste divja, h Abesinije so jo zanesli v Arabijo, w Tndijo, leta 1741 pa v Brazilijo, kjer ii obrebje najbolj prija.
Vrednost denarja. Ameriški dolar sta o 290-293 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je piačati za 100 če-hosJovaških kron 30954—312, za 10Q nemških mark 110—112, za 100 laških lir 1160 jugoslovanskih kron. Francoski frank stane 20—20% naših kron.
V	Curihu notira naš dinar 170, Od zadnjega poročila ]3 vrednost našega denarja padla za 5 točk.
Ooplsi.
Iz dežele. Nov volk v ovčji obleki se j"e v obliki „Naše vasi" priklatil v deželo z namenom, daj bi tulil proti avstrijskemu revmatizmu,. rimskemu kierikalizmu in beograjskemu centralističnemu absolufzmu. „Naša vas'%-— urednik je neki Novačan Anton, baje doktor — se čuti brezdvomno poklicih na, da združi vse kmete v Sloveniji in jih priklopi k srbski zemijoradni5-> ki stranki. Vse dobro, bi človek mislil, čim močnejša bo kmetska stranka, tem večji vpliv bo imela na zakonodaj stvo. A nadaljne strani prve Številko „Naše vasi" od dne 10. nov, t. I. ta pa pouče o vsem drugem. Naša vas ne išče samo kmetov, ampak se hoče boriti tudi za svobodo vesti oz. brez-verstvo in narodno cerkev, Kdor po' zna hinavsko besedičenje v službi', svo-bodomiselstva stoječih slovenskih listov, ve dobro, kam meri taka govorica. Tudi mi katoliški kmetje dobro poznamo take tiče, ki najraje pojo o rimskem kierikalizmu in nadvladi duhovnov, katero si izmišljuje samo zato, da ložje agitira proti SLS, „Naša vas" naj bo le mirna, mi slovenski kmetje smo vsi dobri Jugoslovani in zvesti bratje naših rojakov-kmetov; mi no bolehamo prav nič na avstrij-kom revmatizmu, pač,pa smo živo pre pričanj', da „Naša vas" šepa na pameti, ker vidi v nauku in zahtevi kat. Cerkve ozir. kat. duhovnikov, da naj k; (oliški kristjani' živimo po naukih Kristusovih, ki jih . oznanjuje edino svota kat. Cerkev, že nadvlado duhovnikov nad nami. Zato odločno odklanjamo ponujeno nam narodno cer-kcv, tudi slovensko, ker vemo, da Kristus m ustanavljal narodnih cerkva, ampak eno vesoljno cerkiev, v kateri naj vsi narodi žive v bratski slogi, in ljubezni po njegovih naukih. Kar se pa tiče boja pzoti srbskemu Dunaju» centralističnemu , absolutizmu, bo pa bližnja bodočnost menda ravno tako pokazala kaj jo na tem resnica, kakor je pokazala tudi rohnenje samostanih proti centrali kot prazni strah. Časopis, ki s: drzne na dan s takimi smer nicami in ki smeši poštene slovenske katoliške kmete z nesramnim poročilom, da se mi kmetjo pretepavamo,, ko pa poldne zvoni, prekinemo pretep, da molimo in po molitvi zopet nadaljujemo* pre ep. Tak časopis mi odločno o.lklan jamo. Za to pa svetujemo „Naši vasi"-samo to: Poberi svoja šila in kopita in, h ajdi od nas tja nazaj, od koder si j>riši'a. Nekaj pristašev zi.aš dobiti pri tistih, proti katerim potuhnjeno nastopaš, namreč pri samostojnih. Za savinjske splavarje pa so so Kmetsko zveze v Savinjski dolini potegovale žo večkrat in sicer 31. sept. 1920 iu
okl, 1921, da bi dobili zaželjeno staro pravico zopet nazaj. Ce pa ima železniško ministrstvo več srca za verižni-ke, vojne dobičkarje, bankirje in fra-mazone, kot za revne flosarje, pa Kmet&ke zveze ne morejo pomagati. V zadevi demobilizacije se tudi ne bomo prerekali z „Našo vasjo". Nepobita resnica je, da je' bil Jugoslovanski klub prvi, ki se je okorajžil vi tem ozi-ru posredovati pri vojnem ministrst-ymt
Brezno ob Dravi. Šmiklavška nedelja se letos obhaja dne 4. decembra z dvojno službo božjo: ob 6. in 10. uri.
Sv. Lenart v Slov. gor. Na Marijin praznik, dne 8 decembra 1921, točno ob 3. uri popoldne priredi orlovski odsek slavnostno akademijo ob priliki sprejema novih članov. Uprizorila se bo tudi igra »Mlinar in njegova hči«. Ker so se baš za to igro pripravile nove kulise in so predpriprave v polnem teku, bo ta prireditev gotovo za dovoljila vse obiskovalce. Noben prijatelj izobraževalnega dela in orlovske mladine ne sme manjkati 8. decembra pii akademiji v Arnušovi dvorani. Vstopnina je zelo nizk:. I
Cirkovce. Umrla je 28. rovembra Ar -onija Klašinc, mati P. Engota Kla-šinc. Poč;vaj v miru!
Boreči pri Sv. Križu. Dne 21. nov. t. 1. je poročil č. g. Sunčič, jurjevski 1 f.plan v domač cerkvi svojega brata Antona s Pepco Sušeč. Kar je dobil pri darovanju je g. kaplan daroval za obmejni sklad in sicer 200 K. Naj bi našel posnemalcev 1 Mlademu paru kličemo na mnoga leta!
Veržej Dne 11. decembra priredi veržejska Dekliška zveza v Marijanišču lepo igro: »Večna mladost in večna lepota« ter šaloigro: »Jeza nad petelinom in kes". Med posameznimi dejanji deklamacije in petje. Začetek točno ob pol tretji uri popoldne.
Konjice. Dne 24. t. m. je umrla pri nas gospa Antonija Rott, naduči-teljica dekliške šole, članica »Slomškove Zveze« ?n vzorna vzgojiteljica. Ob odprtem grobu je slavil njene zasluge, posebno njeno globoko pobožnost, mil. g. arhldijakon konjiški. Pok< j blagi duši, vsem sorodnikom pa naše iskreno sižalje.
Iz Konjiškega okraja. Šolske razmere v našem okraju so zelo žalostne. Na šestrazredni deški ljudski šoli v Konjicah manjkate dve učni moči. G nadzorniku Sihellu se ne zdi vredno, pravočasno priskrbeti potrebnih učnih moči. Ljudstvo plačuje za šole ogromne vsote, radi tega ima tudi pravico, zahtevati, da se poduk v redu vrši. Torej g. nadzornik, zganite se! — Po našem zelenem Pohorju se širi nepismenost. Opozarjamo samo na šolske razmere na Skomru in na Resniku, kjer se šola podira in ni nikogar, ki bi se zavzel za njo. Očividno hoče g. nadzornik izenačiti glede nepismenosti naše pokrajine z Balkanom. Skrajni čas je, da se zganejo merodajni krogi ter napravijo tem žalostnim razmeram konec.
Ilonjice. V Konjicah se v vršijq od 27. do 30. nov. duhovne vaje za mladeniče. Obiskuje jih lepo število naših mladeničev. Vodi jih č. g. Šavelj od Sv. Jožefa nad Celjem. Bog daj svoj blagoslov.
Škoijavas pri Celju. V torek, 22. nov. se je smrtno ponesrečila Helena Lokov-šek. Ko je nesla s podstrešja fižol, se ji j - noga na lestvici spodrsnila in je z glavo tako nesrečno zadela na komad lesa, da se je ubila.
Vojnik. V nedeljo, dne 4. dec. 1.1. priredi šolska mladina v Vojniku v po-sojilnični dvorani igro s petjem in plesom v 3 dejanjih »Sv. Miklavž* in z živo sliko »Sv. Miklavž«. Začetek ob 15. uri. Čisti dobiček je namenjen šo-larski knjižnici. — V torek, dne 6. dec-t. 1. je v telovadnici šole v Vojniku ob. darovanje otrok tuk. otroškega vrtca po sv. Miklavžu. Začetek ob 14. uri. Starši otrok dobrodošli,
Grajska vas Pokanje topičev je naznanjalo 23. novembra t. 1. bližnji in daljnji okolici prijazne Grajske vasi tam vršefo se nenavadno slavnost. Vrla naša somišljenika iz daleč naokoli dobro znane Koprivčeve hiše brata gg. Anton in Ivan Šlander sta poročila ta dan r>ridni mladenki gg. Aniko Cizel iz Grajske vasi in Miciko Komar iz Zahlna pri Gonrlskem Poročil jih je ženinov brat č. g. Maks Šlander, kaplan v Raj-benburgu. Na veseli svatbi se je na bralo 400 K za Katoliški tiskovni dom in 215 K za dijaško kuhinjo v Celju.
Mladim novoporočencem želimo obilo sreče, božjega blagoslova in mnoga leta.
Laško. V nedeljo, dne 27, novembra, se je po dolgem presledku zopet vršil v pivnici v Laškem shod socijal-demokratične stranke. Nič ni pomagalo, da so vabili na shod mnogošte-! vilni lepaki, nič ir pomagalo, da je celo Lojz pred cerkvijo razglasil, da imajo socijalui demokrati v pivnici nekega hudirja, shod je b(il živa priča-socijalistične polomije v Laškem. Socialistična stranka je pri lanskih volitvah bila Še tukaj na višku svoje moči, saj s. celo v občini Marljagra-dec dobili 74 glasov, na volišču Laš-ko-Sv Krištof, kjer so se posebno oblastno vedli, pa so dobili večino glasov. Pri občinskih volitvah letos pa so nazadovali v toliko, da niso nikjer •postavili kandidatne liste. Na zadnji nedeljski shod v pivnici pa se je zbra lo približno 25—30 ljudi; med njimi I seveda ženske in pristaši vseh mogočih strank, torej gotovo nad polovioo ljudi, ki niso socijaldemokratični pristaši. Govornik sam je pripoznal, da je to sramota za socijaldemokratično stranko, da v Laškem tako klaverno. zboruje. Gospodje sooijalistli! Ljudstvo vas pozna. Pred volitvami ste oz-nanjevali republiko, v Belgradu pa bžete vladne pete. Sicer pa se je ves shod vršil mrtvo, brez vsakega zanimanja. Gospodom govornikom na čast pa moramo priznati, da sjo govorili brez zabavljic.
Iz koz j. okraja. Kozjanski okraj je menda radi slabih prometnih zvez pač na najslabšem na celem Slovenskem Štajerskem, Železnice sploh nima, pa tudi okrajne ceste so se spremenile v pravcate južnosrbskie kolovoze. Kako pa tudi ne? Odkar se je začela vojska, pa do danes se ni nik-I do zmenil, da bi oesto popravil ali po-| sipal. Ravno oeste kozjanskega okrasja so močno v rabi, ker ni železnice, a se prav nič ne skrbi za popravo cest. Isto kot z okraflnimi cestami je tudi z mostovi, ki pa bodo čez par mescev vsi odrekli naenkrat. Prebivalstvo kozjanskega okraja so nevoljno vprašuje: Cemu neki imamo okrajni za stop, ako mu je briga za stanje o-krajnih cest in mostov španska vas? Gledo okrajnih cest in mostov bomo v kozjanskem okraju kmaltu na slabšem kot v piškopejskem okraju; ob albanski meji,
Širile katoliške liste!
Iz celega sv6t&
Ži Ija bivše cesarice C;te. Bivša cesarica Cita, ki se nahaja sedaj s Karlom vred na otoku Madeira, želi i prisostvovati v Švici operaciji njenega ' sina. Cita upa, da bo s pomočjo portugalske vlade dobila od zaveznikov dovoljenje za potovanje v Švico.
V Gornji Slezlji je glasovanje iz-padio v korist Nemcev, Poljaki so si pa vendar znali prisvojiti velevažne ;n svefovnoznane rudnike, sedaj pa le vidimo da država, ki se vdinja iran-1 coskim vojaškim krogom tako brezpo-; gojno v razne službe in v podaljšanje vojnih grozot, ni sposobna, da upravlja z narodnim blagom in s prirodnim ; bogast\ om. Kakor dobljeno, tako iz -
■	gubijeno! Poljski velikaši in plemeni-i taši ^o s francosko pomočjo pri antanti
■	pridobili te rudnike, sedaj jih pa lah-: komiselnn — prodajajo tujim kapitali-i SvOm Rudnik Konigshfitte je v fran -
i coskib Hobenlohe pa. v angleških iz-| kortščevalnih in bankirskih rokah, za Katovice se pa — pogajajo Japonci!! Poljski oblastniki sami priznavajo, da niso sposobni voditi taka podjetja, za-ic hočejo nagrabiti samo denarja, da razuzdano in razkošno poveseljačijo , dokler To še čas, dokler se narod ne zbudi in ne požene te nečimerne, ohole in okrutno „šlahte."
Politično zahteve italijanske ljudske stranke. Na kongresu italijansko ljudske stranke v Benetkah je gfcivni tajnik don Sturzo postavil v imenu po litično organiziranih knltoličanov Ita-lile siedeče zahteve: Država naj se razdeli na poVr ;ine, ki borli:o: „volilno - reprezentativna, avtonomno-au-tarhična in administrativo-] -jislativ-na upravna telesa." Volilno-reprezen-tativna: volilo se bo poslance v po-1 krajinske zbore na podlagi splošne vo-
lilne pravioe in proporca. Avtonomno-autarhiSna: pokrajine morajo biti samoupravna telesa, a ne pod uplivom državnega uradnika. Administrativno-j legislativna: ljudstvo ima v svoji po-; krajini pravico do lastnih linanc, in ; razpisovati se smejo davki. Razen te-1 ga je vsaka pokrajina upravno-zako ! nodajna edinica za industrijsko posle trgovino, šolstvo, socijalno polijiko in zdravstvo, javna dela itd. Iz zahtev italijanske ljudske stranke je razvidno sodobno pojmovanje države. Kršč. politika daje narodom predpogoje za procvit in vsestranski razmah.
i Danci za izobrazbo. "Danci so veliki prijatelji lepih knjig. Danski književniki so nedavno ugotovili, da se je leta 1918 prodalo na Danskem za 18 milijonov danskih kron knjig. Pomis-iiti je pa treba, da ima Danska samo | 2Yt milijona prebivalcev. \1 ljudskih knjižnicah so v lanskem letu izposo -dili nad 2 milijona knjig. Izmed vseh knjig so na Danskem najbolj priljubljena dela Holger Drachmannova, ki so prevedena že v vse kulturne jezike. Njegovi spisi krožijo po Danskem v 685.000 izvodih. Slovenci, učimo se ocl severnih narodov!
Obseg lakote v Rusiji. Poročila iz Moskve pravijo, da se slabša položaj v caricinski guberniji od dne do dne. Število stradajočih v tej guberniji znaša 38.000 oseb. Všteto pa ni mestno prebivalstvo. V orenburški guberniji strada 25.000 ljudi. Otroci ne dobijo v otroških domovih po pet dni nobene hrane.
Peklenske nakane proti človeštvu. Po dolgoletnem klanju svetovne vojske je padlo človeško življenje pod vsako ceno, zato so pa tudi najstrašnejši zločini na dnevnem redu. Človeštvo pada bolj in bolj in poboljšanja ni videti, ker se najvišji krogi v raznih državah še vedno bavijo z mislijo, kako bi se dale še na strašnejši način vničevati ljudske množice. Pravijo, da so angleški vojni krogi pozvali profesorje, naj poskusijo sestaviti nekak plin ki bi bil v stanu, da v minuti uniči cela mesta. Profesorji so baje to delo v propast človeštva odklonili, gotovo je pa to, da se celo v Washingtonu, kjer naj bi se razpravljalo o miru in o razoroževanju, govori o raznih takih peklenskih napravah
Samomori v Aneriki. Strahovite so številke, ki govore o samomorih v Ameriki. Tano n. pr. izkazuje Statistika Združenih držav Severne Amerike v prvi polovici teke čega leta 6409 samomorov, dočim je bilo v isti lanskega 1. izvršenih samo 2771 samomorov. Od teh 6509 oseb, ki so izvršile samomor, je bilo 4527 moških, 1982 ženskih oseb ter 507 otrok, od poslednjih je bilo 214 dečkov in 293 deklic. Kot vzrok samo morov pri otrokib se navaja večjidel neuspehi v šoli ali karanje od strani roditeljev. Dečki so vporabljali kot mo-rilno orodje \ečjidelj samokres, deklice pa strup. Štiri petine vseh oseb. ki so izvršile samomor, pripada k anglikanski cerkvi. Kot glavni vzrok strahovitega naraščanja samomorov se še navaja pomanjkanje verskega prepričanja in so-cijalna beda, povzročena vsled svetovne vojne._
Regentstvo na Japonskem. Japonski cesar (mikado) je tako nevarno o-bolel, da se ne more več baviti z državnimi posli. Za regenta bo postavljen princ Herie.
Sultan zapusti Carigrad. Narodna skupščina v Angori v Mali Aziji, ki ima sedaj v svojih rokah vso vladno moč Turčije, je pozvala turškega sulfana, da zapusti Carigrad kot glavno mesto Turčijo in se preseli v An-goro v Malo Azijo ter da proglasi An-goro kot glavno mesto turškega ce -sarstva in sedež celega mohamedans-sega sveta. Turškemu sultanu ni kaj posebno všeč, da bi zapustil prelepo mesto Carigrad, svojo več kot petsto-Ietno prestolnico, odkoder so bili Turki več sto let strah in trepet cele Evrope. Toda turškemu sultanu na ta odločni pritisk ne bo preostajalo prav ničesar ¡drugega, nego vgrizniti v kislo jabolko in oditi nazaj, odkoder so prišli njegovi predniki.
O notranji in zunanji poetiki nove Grške V iako uglednem dunajskem listu je priobčil dr Chleantes Ni cclaides zanimiv članek o razmerah v novi Grški. Clankar piše: Po trimesečnem otovan u v Ateno. kjer sem se g'bul v vseh polifičnih krogih, — Vam zamorem o notranji in zunanji
politiki Grške podati verodostojno poročilo, ki bo ovrglo v inozemstvo razširjene tendenoiiozne vesti o grških razmerah Mesto Atene vzbuja danes vtis prestolnice kakšne velesile. In res je zadobila Grška vse drugačni značaj, odkar se je število njenega prebivalstva potrojilo: kot majhna deželica je vstopila v vrste srednjih državic. V Atenah presojajo položaj dežele jako ugodno. Kar se tiče notran-ie politike . moram priznati, da je stališče ministrskega predsednika Guna-risa zelo utrjeno Gunaris se nahaja sedaj v Londonu, kjer se posvetuje o važnih političnih in linancijelnih vprašanjih. Valuta je padla in dosegla italijansko liro. V Atenah pričakujejo u-spen Gunarisovega poslanstva. Ako-| prav bi se to ne zgodilo in ako bi prišlo do ostavke Gunarisovega kabineta, je popolnoma izključen povratek Venizelov Se nedavno so po vsej, Grški proslavili obletnico onih volitev , ki so prinesle polom venizelistov. Grška ne hrepeni po Venizelosu. Veni -zelos sam pa nima v svoji stranki več tiste brez, ogojne avtoritete kakor nekdaj. Stranka se namerava razcepiti v dve struji: prvo, kateri načeluje pol-i kovnik Danglis, bivši šei generalne -ga štaba, in drugo, ki jo vodi posla -. neo Simos, izdajatelj lista „Patris. • ; Toliko izgleda, da bi po Gunarisovi ostavki zamogel eden ali drugi sestaviti vlado, pa nima nobeden,. Najres-nejši naslednik Gunarisov je brezdvo-mno Nikolo Stratos, voditelj progre -si s tov in najboljši govornik v grški zbornici. — Zunanja politika Grški stoji popolnoma pod vtisom maloazijs-kega problema, vojne s kemalisti i» angleško-francoskih nasprotstev y M, Aziji, Grška ne bo pod nobenimi pogoji zapustila zavzetih postojank v M. Aziji. To je enodušna volja grškega naroda. V Atenah so popolnoma prepričani, da irancosko-angleška riva-liteta v Aziji Grkom ne more Škodo -vati. Anglija lahko v Evropi odneha, ne more pa odnehati v Mali Aziji, ker so ravno tukaj tangirani indijski interesi Velike Britanije. Z utrditvijo stalšča Kemal-paše bi s naravno u-stvarila privlačna točka za sosedna države z muslimanskim življem" kakor n. pr. Perzijo, Afganistan, kar bi pomenilo ogroževanje angleške interesne sfere vV Indiji. Energični a nota, ki jo je Anglija poslala v Pariz, pričuje o trdni volj' londonskih politikov, zlasti dejstvo, da je Francija prepustila kemalistom obsežne pro-i «e bagdadske železnice Hn razmejite* napram Siriji nasprotujeta v precejšnji meri angleškim interesom. Na ta način se je Grška z angleško-francos-kimi nasprotstvi okoristila. Italija, se je doslej ravnala po ukrepih Anglije. Radi Dodekaneza in severnega Epira ni bilo razmerje med Grško in Italijptt ravno razveseljivo, :.mel sem pa v Rimu priliko , govoriti z raznimi političnimi osebnostmi, ki so pokazovale za rešitev teh vprašanj mnogo interesa. Razgovor s senatorjem Chiementi-; ¡jem je bil v tem oziru zadovoljiv, j Grška bo v, Mali Aziji oddajala razna ! dela, kakor gradbe železnic, mostov | itd. S tem bi se nudila Italiji možnost j gospodarskega udejstvevanja. V Ri-. m« pričakujejo povrat min. predsedni-j ka Gunarisa z veliko napetostjo. V j tamkajšnjih krogih so prepričani, da | se bodo med njim predstavitelji i Italijanske vlade vršili važni politični in gospodarski razgovori, ki bodo pospešili zbližanje m)ed obema drža-| vama. Svojega poroči la/ ne bi hotel \ skleniti, brez da bi se ne dotaknil vprašanja priznavanja kralja Konstantina, To vprašanje bosta Anglija j in Grška rešili v sporazumu. Zecfnje-| ne države ameriške so kralja pripor znale.
Slon — valutni strokovnjak. V Ku-dimpeštanskeh zoološkem vrtu živi čuden slon po imenu Hasan. On je .>il vedno velik prijatelj otrok. Vedno se je igral z otroci. Kdor. je hotel tega slona jabati, je moral plačati posebno takso, ki je v zadnjem času znašala 1 K Takso je pobiral slon sam. Pred 11 dnevi pa se je slon popolnoma iz-premenil Ce so mu otroci ponujali — krone, jih je najprej povohal, natančno pregledal, nato pa — zavrgel, Nedavno pa 'o prišel v zoološki vrt s svo imi otroci neki Amerikanec in ta je poizkusil svojo srečo z — dolarji. In glej čudo! Slon je sprejel ta denar z velikim zadovoljstvom. Pozne> so
1. decembra 1921.
SLOVENSKI GOSPODAH,
T. straa« \
napravili poizkus z drugimi valutami. Raznovrstne bankovce ]e sprejel, sa-5HO madžarskih kron ni maral. Hasa-n0V strežnik je izjavil, da slon najbr-Iq radi tega ne spre]ema madžarskih bankovcev, ker so tiskani z izvanred-n0 smrdečo barvo. Bog ve, ali bi slon prejel naše dinarje?
„Neznani vojak" in smrt matere. Ob priliki pogrebnih slovesnosti italijanskega „neznanega vojaka" je pri-§la iz Turina v Rim neka žena, kateri sta padla oba sina na bojnem po-jiu. V žalosti in razburjenosti je mislila, da je „neznani" vojak njen sin tV Turinu jo prodala vse ter se napojila v Rim. Tam je celo noč molila v cerkvi ob rakvi „neznanega" vojaka, v trdni veri, da je to njen sin. Drugo jutro je bila mrtva,
Naglo plačilo. Švicarski časnik „Neueste Züricher Nachrichten" je pred dnevi opisal sledeči mozeg pi:e -irosu-oči dogodek, katerega je opisal nek očivideo-socijalni demokrat, V kraju '.Valdhut so Šli mladi delavci. po dokončanem delu iz tamošnle tovarno Lanz. Na oesti, ob kateri je oil |)0-•stavuen križ, so se ustavili. Eden izmed mladeničev je med krohotom ter grdim preklinjanjem snel razpelo raz kri'a. Z glasnim odobravanjem vseh na\*očih tovarišev je nato razpelo Križanega zopet pribil .na križ, toda z glavo obrnjeno navzdol. Ta bogo-skrnmni čin so vsi navzoči odobravali in med smehom odšli domov. Dva dni pozneje so pa bili vsi ti mladeniči pri-Sa groznemu prizoru in strahoviti ka-'zai težji, ki* je zadela bogokletnega m ^deniča. Mladeniča, kateri ^e izvršil boyokletstvo, je zagrabil stioj v tovarn'. ga z glavo navzdol potegnil — med dva valjarja in ga dobesedno zmečkal. Bogoklctstvu i je sledilo v,agio plačilo!
Zgorela radi ljubavnih pisem. V Neuchatelu na Švicarskem je začela goreti lesena kmetska hiša V hiši je stanovala 201etna Roza Müller s svojim bratom. Ko sta morala oba pobeg-aiti radi ognja iz hiše, je zapazila Ro-aa, da je pozabila v izbi svoja ljuba-vna pisma izpod peresa svojega zaročenca, s katerim je hofela skleniti zakon. Da bi rešila ta pisma uničenja, je hušnila nazaj v goreči stan. Ker je ni bilo precej dolgo iz bajte, ohrabril se je še brat in jej hotel iti na pomoč, a tudi on se ni več vrnil iz ognja. Pozneje so našli na pogorišču ogorke sestre in brata, ki sta zgorela z ljuba-vnimi pismi vred.
Triletni morilec. V Valley Fallsu je triletni John Bučke zadavil nekoli-
ko mlajšo deklico Mary Szipila naja-ko čuden način. Deček je vrgel deklici vrvico krog vratu in jo privezal na os brusnega kamna. Nato je vrtel tako dolgo, dokler se vrv ni popolnoma nabila — deklica pa se je med tem zadavila.
Odkritje tajnostnega zločina. Pred dobrim letom dni je v okolici Rouana na Francoskem izginil 601etni kmeto -valeč Desiree Rolle, Ločil se je od prve žene in živel z neko Be. o Gallier v koruznem zakonu« Ka ja mo2 izginil, je policija izvršila brezuspešno preiskavo. Med tem je ;«. umrla tudi Bert"" Gallier in njeni sorod", v'* i so se polastili posestva. .V spa&t sobi so je jim nudil strašen prizor .1 v. postelji so našli moško okostje. Pril^olca je brez dvomno ubila posestnika in s?rila truplo v spalni sobi.
Roparski umor. V trgovino malega urarja na Schönbrunnski cesti na Dunaju sta nedavno prišla dva slabo oblečena človeka. Ko sta prišla zopet iz trgovine, sta hotela vrata zakleniti. Neka žena, ki je videla, da sta i-mela krvave roke, je zagnala krik in policija ju je aretirala. Pišeta so Jakob Neubauer in Josiß Miletič. Urar-ia Adlerja so našli v trgovini mrtvega, z razmršeno glavo. Razbojnika sta izdavila, da sta ga hotela samo okra-sti. Ker je pričel kričati, sta ga obdelala z žepnimi noži. Odnesla sta raznih dragocenosti v vrednosti 20.000 kron.
Strašna zrakoplovna nesreča. — Ni vojaškem letališču v Compiegne-u na Francoskem se je pripeala te dni ob pi iiki poizkusnega zračnega roleta grozna nezgoda. Neke nove vrste aeropiau se je dvignil v zrak, v njem sta bila 2 francoska častabca-^rako -ploven Poizkusni zračni polot je bil žo korfčan, letalo se je že začelo spu-f&i ti pi oti zemlji, ko so zapazili gle -lalci ud letališču, da se je mr ralo na aeiopmnu nekaj pripetiti. Ko se je spustil aeroplan kakih 100 m t-roti ženi;! , 71 čel je aparat kolebati m se je pre.'obxnil navpik v zraku. .V tem trenullu se je eden od častnikov dvignil iz letala in skočil iz njega, Seve ¡ri padcu na zemljo se je razTetel na ko-.fe \ trenutku, ko je obležal eden čas r.ikov vsled padca na zemljo mrtev, se je razlegla iz aeropJLana eksplozija; letalo je objel plamen in čez nekaj hipov je treščilo na zenujo. Sa^ m< posebi umevno, je ostal tudi drugi leti. .00 pri priči mrtev. Vzroka grozne nesreče niso mogli dognati, ker jo osialo od aeroplana samo le nekaj neznatnih koscev.
Slepi vodnik po londonskih ulicah. ProSli teden se ¿e vlačila po londonskih ulicah tako gosto neprodirna megla, kakor je ne pomnijo v Londonu najstarejši ljudje. V neki icndon -ski hotel je prišel trgovec Isaac Williams, in ponudil 10 šilingov onemu, ki bi ga dovedel do njegovega stanovanja." Kmalu so našli človeka, ki je obljubil, da ipovede trgovca po temnih ulicah ter preko mostov v niegov oddaljeni stan. Ko sta dospela vudnik in trgovec pred pravo hišo, izplača trgovec voditelju obljubljeno nagrado , a ta se mu zahvali s pripombo: „Vi se boste morda čudili., če vam zau -pam, da sem slep. Kot slepec» sem že šel tolikokrat po teh ulicah in iih poznam bolje kot oni, ki vidijo,"
Colnič za — eno krono. V bližini švedske obale se je nedavno potopil ruski ribarski Colnič, Ta čolnič je kupil neki Sved za 1 švedsko krono^ kar znaša 70.000 rubljev.
17 let v kleti. Neka žena v Joli-etu, Severna Amerika, z imenom Marija Cumbach, je svOo malo hčerko pred 17 leti zaprla v klet, ker je mislila, da jo je vrag obsedel. Deklica je bila celih 17 let zaprta v kleti, dokler >e ni rešilo neko dobrodelno društvo. Deklica ne vidi ničesar, ne sliši in ne more govoriti. Znameniti zdravnik jo ie poizkusil zdraviti, toda zamanj. V ieku 17 let se deklica telesno ni prav
nič razvila in je popolnoma slaboum- t
na.
Dragoceni plašč. Njujorška krz* narija Stein in Blein je nedavno do-, vršila plašč, ki spada med prve dra-. gocenosti sveta.. Plašč stane 00,000 do* larjev, kar je v našem denarju 18 ma-* li.onov K. Plašč je sešit iz 110 sibirs-> kili cobelovili kožic. Tri leta so zbijali okrog Irkutska kožice teh živali* Sešite so tako fino, da izgleda, kakor: aa je celi plašč izdelan iz ene same jcožuhovine. Nosila bo ta plašč neka gospa iz najbogatejših krogov amen« ške družbe.
Kako hitro letajo muhe? Amen -kanski državni urad za poljedelstvo ta napravil poizkus za ugotovitev hitrosti letanja muh. V to svrho so nalovili nekaj tisoč muh raznih vrst in jih potrosili z raznobarvnim prahom. Na različnih mestih so napravili nato lo-vilne naprave za te s prahom potrošene muhe. Tem potom so ugotovili, da zamoreio preleteti muhe v 24fih u-rah znatne daljave. Najdalje leti mu-« ha 21 km. Navadna sobna muha pre-> ieta v 22 urah 10 km.
Babilonski stolp. Izraz „babilon-. ski stolp" se vsekako nanaša na Jn -dijo. Pred kratkim so službenim potom ugotovili, da se govori v tej čudni zemlji Indiji nič manj nego 179 jezikov in 544 narečij. V to jezike pa Še niso všteti razni ciganski jeziki, katerih se poslužujejo v Indiji razna nomadska plemena.
MEDIC, RQK0VC
d. z 0. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv far lakov.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64.
Gosposka ui. PODRUŽNICA MARIBOR, M*, m.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikars! i in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko ¿padajoči predmeti.
Lak za pode. — Emajhr lak. Linolem lak za pode. — Bru-noline.
MERAKL"
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
12—558

loJarsksga
aJencs pošten hgtariSs» sprejmem. Opoldanska krasa pri meni. Sicer pa plaiaa «a sio 8 R, » dragem oinem le'a sa ura 4 K r tretjem pa do 6 K. Stanovanja bi ne mo-g<sl dati. KaUnčie ši pogoji po dogororo. Frsnjo Pi?gler,to»arz>ar v Maribora, Mliaska alioa it, i. 1—?	785
Suhe gobe
inržene rožičke kupuje trgovina s semeni
SEVER & KOMP.. Ljubljana, 8—10	579
Zaloga zimskega perila
ni vseh »rjt mautfiktermg» blaga.
Franjo Mofar, Maribor,
1—2 Glavni trg 9. 798
Harmonij
Ponudbe aa L R. poŠta Mislinje. 801
Benci ii-iii oto!
Kolarskega pTčt"
delo sprejmem, lama »et rt lie- h vozof at prod j, iite iide.njem po narofla. Iadeloralnlaa *Halh volov. M. Loiu Drtgo :;ei; p. Doni île.	»-4 773

pretočni I
in lal&tiläic», jcalo rabljeno je aa prodaj >>ri I Žtgari, pošta Sliv-n as pti Maribora. 1—2 799
Iste
vseh boljših vrst in tudi necepljeno šmarnico, se dobi zopet
fri Antonu Slodnjak, titnar, p. uršinci pri Pruju, 1 —!o 8C0
•PiV/Ai*? Ž»»»1''» tO lat stara, ^ v/jUI 1 nnrjesa v v»th strokah go jpodiajstra iu gospodaritra šali primi.na »ieib« » iipailda fli na km t jo Naslof i up/avi J i Sta.	t—? 797
OBLEKO.
"riproste lu finsji:. Točno ia »o->;dno delo lJab/o blago. Ceneje klkd. kjerkoli »arnc pri: Alr.jiljn «Tbeiter t Mariborr »ravska nlioa it. U (pri starem
>i esta).
7—10 581
lesnih strok, delavcev
j»t ia parketnega praddelares, k) je »aj^n vseh p» ketnih ¿troje», a prejme t trajno delo Bcap sana ttrarna. Y poSter pr dej; «a=ao iu stalni delaTt i i 3o';rimi iiVtt; li. Pismene ia aitm t.e pri-ja>e, opremlie e e natanii; ml podatki o draiiustih taimcr«h in dosedanji >.tp)aleno-ti, rrjgtcem krajain starostna: REfeEC &Co,, tovarnoapogojeueg* pohiSna, Du pi'oa pri Kamnika. 1—8 '78
X
X X X X X
g Obrestuje vloge po 4% In 4 V*%.
^ Daje posojili* na vknjižbo al! poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno.
& X
SpodojeŠtajcrska ljudska posojilnica v Mariboru j
Irsfslstroiraiaa zadruga i oeomeieno z svežo
———— Stolna u!isa Sta«. S. -—
%
% H
Za VarflOSi vlog jamči rezervat sklad, na- X ložen v vinogradnem posestvu, v hiši iu ^ stavbiščih na najlepšem prostora v 8	Maribora,
'A
%
159 ^
Renfifsi 5» i^v3«l!d«i! ú%mk nlal^I® p^i^lünki simi,!
%
Nagrado 20U0 K.
tiatemu, kdor mi preskrbi dobro idoäo gostilno » najem. Maslo» po»e nprs'a lisfa. J—2 798
tlupi as trata množina rumenega in beleaega

se vsakemu zastonj. —
z več tisoč slikami konfekcij, čevljev, klobukov, perila, preprog, parfumerije, torbarskeea, nožarskega, galanterijskega in kratkoga blaga je ravnokar izšel. — Pišite še danes ponj, pošlje Izbera ogromna, cene čudovito nizke.
—8 Porirdbe i »Borci na 7E8
Dolničar & Richter
to-nrna »oäieaih lade kor
Ljubljana, Karlovska cesta 2.
Divjačino, J£aä»o
maslo, kupoje »selei po dae»ch oenak Viljtrn A.bt, aáaribor, Kej-iarjera alie» S.	8—4 754
Veletrgnvina in razpošitjalnica R. STEflMECKI, Celje
fit. 300, Sloveni ta. 5-6 739
!# •'•..	'«¡mir
JVaninslu koledar
aa leto 1922.
TTrtdil Vrane Kocbck, nad učitelj v Gornjem gradu, Maloiil Brunon Sotter v Mariboru, Krtkov a ul. s.
Cena komadu 20 K ali 5 Din., s poitnino 21 K ali 5 Din 25 fara ter se naroči pri založniku v Mariboru.
Najceneje kupiš in : : mibolie : s
v Cirilovi tiskarni v Mariboru
tm !
l' I i 11II I11' IIIHIJ. l' I. 111 Jj '.'.'l l'l 14i i 11 i > I ■

1
papir kanclijski fini in konceptni, pisemski, svileni (židani), prešani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse najrazličnejšo pisarniške potrehštine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. MoKtvemke, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige; šolske potrebščine, razglednice.
Solidno.
Točno.
■t
E P 0 T Ä
kože, obraza rratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči.' Tisočera priznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELSA" lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše «milo lepote»; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K.
„ELSA" obrazna pomada odstrani
vsako nečistost kože, solntne pege, zajedance, nabore i. t. d., naredi kožo mdhko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino K 52 —•
„ELSA" Tsnpchina pomada za
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano o-sivelost i. t. d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštn. K 52.
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od enega
predmeta dobijo popust v naravi. B«,-- , Lilijno mleko 15 K.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega ndZntJ . puder dr. Klugera v velikih originalmh škatuljah 30 K.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K.; puder za gospe v vrečicah 5 K.; zobni prašek v škatljah 7 B.: v vrečicah 5 K.; Sachet dišava za perilo 8 K.; Schairpon za lase 5 K.; -umenilo 12 listkov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K.; Močna voda za lase 5S K. Za razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EVGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica denja, Elsa tig 341
Hrovaško.	2—20 74ib
Alatli knrlnte za ^astno uporabo in DARILA, llCsSll DOGEIc predmete v zlatu, srebru, nakitu, ure, verižic e, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin
kaj iiiate
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, žepne nože, doze za cigarete in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike i. t. d. vsebuje sijajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrdke H. SUTTNER,|Ljubljana št. 992.
h Bavre v Ameriko sam® šest dni
Edine ¡najkrajše črte prek Havre, Cherbonrg in ¿'sirverpen ▼ Newyork. — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaje edina koncesijonirana potovalne
pisarna
Ivan Kraker
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 41.
ziniBi i perilo	5—6 746
čevlje, dokolenice' \gamaše)
dežnike, dežne plašče copate, nogavice, torbice za trg, potov, košare in razno galanterijsko blago kupite najbolje in po zmerni ceni pri
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Če greš v Maribor
si dobro zapomni tole
Stovilko
Glavni trg, kaiti pri tvrdki

FRANC MASTEK
kupiš res najceneje, najboljše, sukno, platno, hla-čevino, svilene robce, baržun, pliš, plete, odeje koče, perilo, pletenine, i. t. d. 1—700
_ Plošče *a pohištvo!
Priporočam svojo bogato zalogo plošč iz belega in bar-vanega Carrara-marmorja vsem trgovcem pohištva, mizarjem, elektrotehničnim podjetnikom in za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi na
:—: debelo. :—:	1—5 8O2
Karel Kccianiiž in dediči
kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ul.
Inseriraite v „Slovenskem Gospodarju"!
Denarja ni i
draginj« je velik«, zailožek pa majhen. Kdor hoče z malim trn ' dom gotovo do 100 kron na dan ««Blažiti, naj poJlj« ▼ pisma «roj n«tsnif nulor in znamko s« od-'
goror.
8-7811
losip Baiič,Litija.
1\Tli n ae is£e * najem s nefc&j iUiill „miiiisem. Naalov t opran tista.	3—t 761
* Pielaip»
boljše kakor povsod $
J srebrni in zlati denar g
| llgerjev sin |
urar v Mariboru, Go- |
i spa rd u it. 3 755 |
NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu v Laškem in okolici vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
trgovino z mešanim blagom
v lastno hišo pri «Pošti > ter se vsem najbolje priporočam.
Ob enem vljudno naznanjam, da kupujem bukovo oglje ter vse vrste trdih drv in hrastove ter bukove prage (švelarje) ter prosim cenj. ponudbe.
i S spoštovanjem
1-3 795 Rudolf Jižrgan, trgovec v Laškem.
Ml
okrepi korenine
W nT rt
« 2 c C .S
670
MlM
N	£
2 « N
fe »asih invhisoo k BK&KSSSSiflSB
Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih to-varen kot Umrath & drug, Bubna, Mayfarth & drug, Dunaj, Wichterle & Kowarik, Prosle-jov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdki
IVAN HAJNY, MARIBOR
Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnemu kolodvora ter priporoča:
vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje, ali odbiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline ¿a izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, manjše vrste komad po K 360-—•, sesalke in
Eocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, naj-ollše pocinkane brzoparilnike v velikostih 50 do aoo 1, brzoparilne lonce, močno pocinkane kotle za vzidat, pocinkane lonce, mlečne posnemalnike in stroje za meso režat. Oskrbim tudi prvovrstne slamorezn nože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Zastopniki se sprejemajo.
Odvetnik dr. B. Schaubach
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Slov. Bistrici! 1—3	(v Grilovi hiši).	796!
Ženski zdravnik in porodničar
Med. um. dr. France Toplak
bivši večletni sekandarij dež. bolnice v Ljubljani, elžve-o-perater vseučiliške giaekološke in porodniške klinike prof. Pitbe v Pragi
ord. od 11 — 12 in od 2—4 (razv. nedelj in prazn.) 745 Maplbos?, Glavni tr>g 18. 3-3
Ljudska posojilnica v Cel ji
pri „Beiem volu4
Sprejema hranilna vlogi in jih obrestuje po 4 % ozir .4 l/t •/„ od dneva vloge do dneva dviga. Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo,
Otvarja trgovska Uredite pod zelo modnimi pogoii.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega.	740
«qsgqg
t
1
?
p*
r
Zadružna gospodarska banha d.d.
e== Podružnica v Mariboru. ==e=
Začasno: Koroška cesta 1/1.— Telefon 311. — Brzojavi: Gcspobanka.
Centrala: Ljubljana. Podružnic©: Djskovo, Sorsjevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: BSei
Interesna «knpnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico V Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno i afiliiacijami čez K 50,000,000'—.
Daje trgovske kiedite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne tran*»kcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije;
58i
fEisk Cirilova tiskarne y Maribora.
k*»*ss^*^^^	> v. ¡á
Odgovorni urednik:, .Vlado Pnšenjak.
izdaja Konzorcij »Slov. Gospodarja.-