JULIJ
» p Airf 19 S v?"1113
Pavl
P Viktor	+
iJLMarija_MB£<L_
It"
life"0 +
a? S po^t:-
01 ^ Ignacij g
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETfr; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . _ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., PETEK, 28. JULIJA _ FRIDAY, JULY 28, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Novo upanje za zvezo z Rusijo - Kongr
Anglij
»Ja pristala na vojaške razgovore s sovjetskim generalnim štabom za načrt enotnega nastopa v slučaju yojne in bo skupno s Francijo poslala vojaško komisijo v Moskvo. — Sovjeti končno prodrli z zahtevami.
London, Anglija. — Novo ppanJe je oživelo tukaj in v jeailZu> da bo končno vendar-Prišlo do dolgo pričakovala pakta med Anglijo,
ancijo in Rusijo za medse-
Frj
k°jno obrambo; trdi se celo, a Se bo pogodba sklenila v '°glednem času. Povod za to ^Panje je v objavi, da se bo-0 Poleg pogajanj za pakt prj-1 tudi razgovori med gene-all«mi štabi vseh treh " "
gled
držav
, v xf praktičnih osnutkov vojakih obrambnih načrtov.
Ka,kor se poroča, je stavil ^'Poročilo za te vojaške raz-vore sovjetski zunanji ko-Molotov, sam, in skle-, se iz tega, da so sovjeti °ftčno prišli do prepričanja, .^nSlija točasno resno mi-. da nima zahrbtnih na-^enov, speljati Rusijo v kake . ?ate ter jo potem na cedilu Pustiti. Trdi se, da je bil rav-v tem sovjetskem sumničc-glavni vzrok, da se pakt ni sklenil, dasi trajajo poganja zanj že od aprila.
^ nameravane vojaške raz-p Vore boste poslali Anglija in rancija v Moskvo skupno vo-<lsko komlisijo. Ta ima nalo-
ftO
> aa v družbi s sovjetskimi Ja*kimi voditelji sestavi na-v ' Po katere'm bi ajrmade A	držav v slučaju voj-
^ enotno 'nastopile, in pa, jv, v Se nudila vojaška po-0c Poljski in Rumuniji, ako a katera od teh dveh nana. Glede zadnje zadeve
bi bil Pade
g. Se bodo morali še prej vr-ni' izgovori z obema omenjena državalma. Obe namreč, ..01Jska in Rumunija, kakor bi . a tudi dobrodošla vsakor-. a Pomoč v slučaju sile, se s^dar obotavljate, da bi [,rejeli pomoč od sovjetske ; bojite se namreč, da bi j^J®tsko vojaštvo ne zaneslo n mnnizma v njih ozemlje. S ^'Sebnimi zagotovili bo treba j,- obe državi prej prepriča-,' v tem oziru ne obstoja °bena nevarnost.
ste Anglija in Francija, 1
aSK v. _	- , 1 -	j '
21
v asti pa prva, pristali '°Jaške
esni, lam
na te
razgovore, je velik, tudi končni korak k
cni sklenitvi, pakta.Rusija
reč, kakor omenjeno, ni N^^ala Chamberlainu in je 1,. za,htevala, ako se sploh Uk ^^ sklene, mora biti da bo tako trdno vezal ^,^'30, da ne bo ta imela ab-° nobene vrzeli, -skozi
iih61"0 se izmuznila< iz svo_ ^.obveznosti; ena zahteva ^•letov v to- svrho je bila ta, j, , Se poleg diplomatskega Ve sklene tudi vojaška ob-za takojšnji nastop; je ainberlain, kakor kaže, se Hal ° °b°tavljal, da bi pri-k temu, in, ako bo zdaj Prišlo do teh razgovorov, zna'tnenje, da ne vidi nobe-^ai drugega izhoda več ka-Potom zveze z boljševiki S6 0 Je že tako daleč prišle. pričakuje, da bo Anglija
KITAJSKA UPA NA_ZMAGO
Krrtajci čakajo na primerni čas za veliko ofenzivo.
San Francisco, Cal. — Kitajska se tekom sedanje vojne čimdalje bolj ojačuje v vojaškem oziru in prišel bo čas, ko bo lahko podvzela proti Japonski končno veliko ofenzivo. To mnenje je izrazil to sredo dr. P. C. Čang, ki se je ravnokar vrnil s štirimeseč-nega obiska na Kitajskem. Povdaril je, da je vojna združila Kitajsko v eno celoto in, da razpolaga zdaj skoraj z dva in pol milijona vojakov. Od teh jjh je ena tretjina na Ironti, da zadržuje Japonce, druga tretjina je poslana Japoncem za hrbet in ruje proti njim v zasedenem ozemlju,do-čim se tretja tretjina vežba. Točasno je Kitajcem na tem, je dejal, da vojno zavlačujejo in s te'm slabe Japonce, toda ob primernem času bodo podvzeli odločilno ofenzivo.
-o-
ŠE EN PREDSEDNIŠKI
KANDIDAT Washington, D. C. — Med možmi, ki bi prišli v poštev za predsedniško nominacijo prihodnje leto, so republikanci našli tudi senatorja R. A. Taf-ta iz Ohio. Kakor se je v torek poročalo, bo ta mož v kratkem objavil svojo kandidaturo. S tem bo sedanji governer v Ohio, Bricker, tudi rešen enega nevarnih oponentov, ko bo ponovno kandidiral za svoj urad; Taft se je namreč nameraval sam potegovati za njegovo 'mesto, toda zdaj se je odločil, da bo bolj visoko posegel.
-o-
PRITISK NA GEN. FRANCA OD DVEH STRANI
Hendaye, Francija. — Po poročilih iz Španije stoji general Franco pred težko nalogo, da prepreči ponovni resen razkol v Španijfi. Proti mogočni stranki falangistov,ki ima docela fašistični značaj, se namreč opozicija čimdadje bolj jača in eden nje generalov, namreč de Liano, ki uživa močno zaslombo vplivnih osebnosti, je nujno priporočal Francu, naj strankinega načelnika Sunerja odstrani iz vlade in sploh ukaže falangi-ste razpustiti ter naj upostavi vojaško vlado.
-o-
LOTERIJ V ILLINOISU NE
ZAGOVARJA DEL_ZAKON
Podpredsednik CIO nasprotuje izpremembi Wagnerjeve-ga zakona.
Washington, D. C. — Pred senatskim odborom, ki zaslišuje razna mnenje glede predloga za izpremembo Wagnerje-vega delavskega zakona, je nastopil v sredo podpredsednik CIO, S. ITillman, ki je v svojih izvajanjih ostro obsodil poizkuse, da se vzame zakonu njegova sedanja moč. Omenil je pri tem, da tisti delodajalci, ki so se od 1935 naprej ravnali po zakonu, kakor na pr. U, S. Steel, Gen. Electric, itd., ne zahtevajo izprememb, ker so spoznali veliko vrednost kolektivnega pogajanja, ki ga zakon predpisuje. Značilno je zato, je dejal, da nastopajo proti zakonu taki, ki ga niti preiskusili še niso, ter je njih iskrenost dvomljiva.
-o-
POBEGLI LEV OGROŽAL LJUDI
Watertown, N. Y. — Med nekim karnevalom je ušel iz kletke velik lev in ogrožal ljudi, katerih so se zbrale na javnem trgu velike množice, ter znatno poškodoval dva uslužbenca, ki sta ga: skušala ujeti. Žival je pobegnila, ko so jo hoteli premestiti iz kletke v razstavni voz, in preteklo je poldrugo uro, predno so jo spravili zopet nazaj v kletko, kar je dosegla policija s pomočjo plinskih bomb., -o-
ANGLEŽEM SE VZBUJA ČUT DOLŽNOSTI
London, Anglija. — V angleški javnosti se pojavijo od časa do časa osebe, ki opozarjajo na to, da je Anglija napravila veliko napako, ko je prenehala plačevati Ameriki obroke na svoj vojni dolg. V tem smislu se je izrazil zadnji torek tudi bivši notranji minister, Lord Samuel, ko je omenil v višji zbornici, da upa, da bo novi angleški poslanik v Washingtonu kaj podvzel za rešitev te resne zadeve. Pov-darjal je, cla ti neplačani dolgovi! škodujejo finančnemu kreditu Anglije v Ameriki in tudi v drugih državah; dalje, da ima ta stvar politični vpliv v Zed. državah, in končno ter predvsem, da trpi pri tem čast angleškega imena, ko se ne izpolnijo obveznosti, katere so se sprejele z vso slovesnostjo.
NEMCI SE ZRAČNE
URIJO ZA NAPADE
Berlin, Nemčija. — Pričenši s to sredo, bo štiri milijone berlinskega prebivalstva podvrženo najtemeljitejšemu vež-banju v tem, kaj ima storiti v slučaju napadov iz zraka. V to svrho se bodo vršili nad mestom zračni manevri,pr.i katerih se bo predstavljal sovražni napad in ljudje se bodo morali ravnat,i tako, kakor bi se v slučaju pravega napada. Predvse'm se bodo ponoči
KRIZEMSVETA
—	London, Anglija. — Ar-madno poveljstvo je odredilo podvojeno pažnjo ob vzhodni angleški obali, ko je prišlo poročilo, da so se približali obali nemški ajeroplani in, da so nekateri morebiti tudi preleteli mejo.
—	Sidnej, Avstralija. —Tukajšnji listi poročajo, da bo avstralska vlada v kratkem poslala svojega posebnega poslanika v Zed. države, toda pod pogojem, da bodo tudi Zed. države nastavile tukaj svojega zastopnika.
—	Moskva, Rusija. — Sovjetski krogi so v sredo zjutraj izjavili, da niso dobili nikakih informacij o nesreči nekega ruskega podmornika, o čemer so poročali dan prej nemški listi. Iz Berlina se poroča, da se je s podmornikom potopjlo 34 mož.
celem mestu na znamenje pogasile luči in prebivalstvo se bo moralo takoj umakniti v bombna zavetišča, s katerimi so opremljene v Berlinu vse večje hiše. Vse to delo bodo vodile posebne osebe, ki so dobivale tozadevni pouk in katerih je toliko, da pride na po'vsakih deset ljudi po ena.
NEGOTOVOST O RAZPUSTU
Demokrati zahtevajo, da se
reši več važnih zadev, predno pride do razpusta.
Washington, D. C. — Kongres utegne doživeti še viharne in vroče dneve, predno se bo razšel na počitnice in, kakor kaže, se utegne razbliniti upanje, da bi se mogla razpustitev izvršiti 5. avgusta, kakor želijo voditelji. V poslanski zbornici je namreč demokratska večina v sredo stavila zahtevo, da ne sme priti prej do razpusta, dokler se ne reši par važnih, toda kočljivih predlogov. Prvi med temi je 800, milijonov dolarski predlog za pospeševanje graditev hiš, dalje predsednikov predlog za nakazilo dveh in pol miljard, iz katerih bi se dajala posojila, in končno preured-ba novega WPA relifnega zakona,da se namreč vzamejo iz njega nekatere določbe, proti katerim je WPA delavstvo zadnje dni s tako ostrostjo nastopilo.
Demokrati so stavili zahtevo, da se še ta teden vrši zborovanje članov njih stranke ter se jasno začrta strankino stališče glede omenjenih točk. Kakor se je eden članov izrazil, naj se na zborovanju vrže odgovornost, ako bodo omenjeni predlogi pobiti, na skupino reakcijonarnih demokratov, ki se vežejo z republikanci.	,
--o-
BENEŠU BO VZETO ČEŠKO DRŽAVLJANSTVO
Reichenberg, Nemčija. — V načrtu je zakon,po katerem se bo moglo odvzet: državljanstvo osebam iz Češke in Moravske,katere so se izselile v inozemstvo. Kakor izjavlja neki list, ki velja kot Henleinovo glasilo, bo bivši čehoslovaški preds., dr. Beneš, prvi, proti kateremu se bo ta zakon izvajal. Odredba bo naprej en a proti "češkim hujskačem v inozemstvu" in se jim bo poleg odvzetja državljanstva tudi zaplenilo njih premoženje.
neg
NAZI II PARADIRAJO V GDANSKU
ža}^	na aruge sovjetsKe
f^tlcfVe> zlasti na izjavo ga-
raznim malim državam, vršile v dobre svrhe.
BO
Springfield, 111. — Governer Horner je zadnji torek vetiral zakon, ki ga je sprejela zakonodaja, po katerem bi lahko država uvedla loterije v svrho zbiranja sklada za odpravo "slumov," t. j. zanemarjenih delov mest. Horner je pri tem povdarih da illinoiška ustava prepoveduje loterije, ne glede na to, če bf. se tudi
)Mz Jugoslavije
Usodna nesreča posestnikovega sina iz Poljan, pri Prim-skovem, ki se je hotel, predno nastopi kazen, še enkrat najesti češenj. — Mladina se organizira v tatinske tolpe. — Smrtna kosa, nesreče in drugo.	,
Nazijska organizacija v mestu Gdansku, za kate/ega se točasno vrši borba med Nemčijo in Poljsko, je že ob več prilikah izjavila, da zahteva priključitev tega mesta Nemčiji. Slika kaže eno parad, prirejeno v ta namen. Na desni je slika voditelja te organizacije, Alberta Foersterja; ki igra nekako takšno vlogo v Gdansku, kakor jo je pred letom dni Henlein v čeških Sudetih.
Padec z visoke češnje
Pri'mskovo, 6. julija. —Včeraj dopoldne smo pokopali na farnem pokopalšču na Prim-skovem 32 letnega Vjidgajeve-gai Lojzeta, posestnikovega sina iz Poljan. V ponedeljek se je poslavljal zdoma,ker bi moral v torek nastopiti zapor v Ljubljani. Kazen se je glasila na štiri mesece, k e r je bil hranil doma modele za ponarejanje denarja.
Na Primskovem imamo daleč na okrog znane češnje. Tudi Vidgajevi imajo okrog hiše več hrustavk. Ko se je Lojze zvečer poslovil od sestre, ji je dejal, da pojde poslednjiČ na češnjo in da se bo za slovo na-zobal sladkih sadov.
"Pazj, da se ti ne zgodi nesreča," ga je posvarila sestra, Lojze pa je menil, da se ji rfi treba bati, ker se spozna na plezanje po drevju. Sestra je odšla nato počivat.
Ko so'se drugo jutro Vidgajevi prebudili, Lojzeta ni bilo nikjer. V strahu so obšli domačijo in zadaj za čebelnjakom našli Lojzeta negibnega in krvavega. F'ant je b(il nezai-vesten. Brž so stekli po mrzlo vodo, ga oblili in mu položili na čelo in žile hladne obklad-ke. Uspelo jim je, da so fanta obudili k zavesti. V Stični pa so poslali po zdravnika dr. Fedrana. Toda ko je dospel dr. Fedran v 1 Poljane, je bil nesrečni mladenič že v zadnjih izdihljajih.
Pred smrtjo je Lojze povedal, kako ga je zatekla nesreča. Splezal je na najvišjo češnjo. Ko je stopil po nesreči preveč na rob veje, se mu je veja odkrhnila in fant je udaril ob tla. Padec je bil tako usoden, da si je pretrgal žile v vratu in pretresel možgane. -o-
Pokvarjena mladina
Ljubljana, 9. julija. — Pred dnevi je kranjska policija aretirala 15 letnega tatica Jožeta iz Drulovke, ki je ukradel iz torbice v kino "Šmartinski dom" 500 din. Z aretacijo tega fanta je prišla policija na sled tatinskemu klubu nedoraslih fantičev, ki so kradli, kjer se je dalo, posebno veliko SO/ v zadnjem času odnesli kranjskemu zlatarju g. B. Rangusu. Eden izmed članov tega kluba; je bil namreč v službi pri g. Rangusu, kjer je smuknil v žep zdaj eden, zdaj spet drugi dragoceni predmet, katerega j>e izročil enemu izmed tatinskih tovarišev, da ga spravi v denar. Vse štiri fantiče je policija aretirala. Dobila je tudi nekaj ukradenih predmetov, k j jih bo vrnila lastniku.
-o-
Dobra letina visenj
Letos so višnje v Dalmaciji nenavadno dobro obrodile. Sodijo, da bo prišlo na trg 200 vag. svežih in 200 vag. suhih
visenj, katere bodo veletrgov-ci izvažali v Ameriko, Anglijo in Rusjijo. Sveže višnje plačujejo po 1.50 do 1.75 din kg.
-o-- ■	j
Zlati jubilej poroke
Pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini sta obhajala zlato poroko zakonca Ivan Štiglic in njegova žena Mari-jaj rojena Skoka. Bila je to prva zlata poroka v tej župniji. Cerkvene obrede je opravil jubilantov nečak g. Franc Štiglic. Vsa župnija se je na to izredno slovesnost pripravila in topiči so pokailj kot za kako žegnanje.
Nova maša
V	cerkvi sv. Družine v Mostah je imel v nedeljo 9. julija novo mašo g.Marjan Krem-žar. Bila je to prva nova maša v novi moščanjki farji sv. Družine.
Proslava slovanskih apostolov
Slovenci na Kočevskem so letos izredno slovesno slavili praznik slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda. Na predvečer praznika so zagoreli kresovi po vseh kočevskih vaseh in naseljih, nad sto jih je bilo. V sami mestni okolici je gorelo nad dvajset kresov. Topiči so pokali in rakete so švigale v zrak, pevci so pa peli domoljubne pesmi.
-o-
Smrtna kosa
V	Mariboru je umrla Frančiška Bidovec, zajsebnica stara 73 let. — V ljubljanski bolnici je umrl Franc Roječ, davčni izvrševalec v pokoju. — V celjski bolnici je umrla Angela Erjavec, posestnica iz Dvora pri Šmarju stara 29 let. — V Ljubljani je umrla Vida Vrtovec, profesorica ženske gimnazije.
-o-
Tisočaki v peči
Bogati sarajevski posestnik Josip Kampus, ki n\i zaupal denarnim zavodom svojega denarja, ga je hranil v majhni pečici v svoji kopalnici. Nedavno je naročil postrežnici, naj mu temeljito očisti sobo, on se je pa podal z doma po opravkih. Postrežnica je poklicala svojega moža in sta sobo res temeljito očistila. Čez nekaj ur se je gospodar Kampus spomn,il, da je pustil v pečici 6 vložnih knjižic za 500.-000 dinalrjev in snopič ban-kovič za 13.000 d,inarjev. Naglo se je podal domov, toda bilo je že prepozno. Soba je bila očiščna, v pečici, katero so zakurili, da so greli vodo, je balo namesto tisočakov le še kup ničvrednega pepela.
-o-
Nesreča
Pri delu v železarni v što-rah pri Celju je padel težak kos železa na nogo 38 letnemu delavcu Leopoldu Teržanu Jin mu jo zmečkal.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
v Prvi in najstarejši slovenski v Ameriki. Ustanovljen leta 1891r ''
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
'Za celo leto ........................................$5.00
7.a pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ......................................$6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka ........................ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. u
r re-
issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
- if*
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ......................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
Fot one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ........................................ 3c
popisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
zdaj je zopet dirka za vozom in kmalu ga zopet dohite. I p° vrednosti v preteklih letih Koga bodo potegnili zdaj z voza? In če bo šlo po tem na-ld03esel naiveč 80% izvoza, v činu naprej, bodo nekega dne londonski in pariški gospodje sami ostali na vozu — kaj pa tedaj ? Tedaj pa pride plačilo, ki mora priti za njihove politične grehe.
Literarni kritiki so ljudje, ki najdejo v raznih delih tak namen in pomen, za katerega pisatelji niti vedeli niso, da so v njihovih spisih.
Zakaj Liga narodov ni uspela?
Dr. Edvard Beneš, bivši predsednik Cehoslovaške republike, ki se je mudil kot predavatelj na chicaški univerzi, je te dni v zanimivem govoru pojasneval, kako je leta 1924. v Žersevi zastopstvo 54 narodov in držav, ki so tvorili do tri četrtine ljudi na svetu, sprejelo protokol, s praktičnimi določili, kako naj se ohrani svetu mir.
Določila v dotičnem, zdaj že zdavnej pokopanem protokolu so bila. zelo praktični temelji, ki so tvorili trden vogelni kamen za trajen svetovni mir, trdi Dr. Beneš. Protokol je določeval načine in splošno obveznost držav v oskrb-stvu za mir. Določeval je obenem načine, potom katerih bi se začele izvajati sankcije proti vsaki državi, ki bi se pojavila kot napadalka. Protokol je dalje jasno določeval splošno mednarodno stališče za take slučaje. Določeval je tudi arbitražno posredovanje v vseh sporih in izključeval in obsojal vsak spopad med državami, obsojujoč ga za nečloveški in necivilizirani čin. Drugi člen protokola posebno jasno določuje, da se nobena podpisnica protokola ne sme nikoli spozabiti, da bi udarila s silo na sopodpisnico protokola.
Podobna predavanja' Dr. Beneša so zelo zanimiva, saj odkrivajo, kaj so vodilne države v Evropi delale v Ligi narodov in kako so jo potem sramotno zapustile, kot kaka take vrste mati, ki svojega lastnega otroka odloži od sebe in ga brezbrižno prepusti svoji usodi in tujim ljudem, sama pa stntfiopetno pobegne pred odgovornostjo do otroka. Da tako mater obsoja vsak civiliziran človek, vemo vsi. Kaj pa evropske velesile, ki so ustanovile Ligo narodov, svečano podpisale njene pogodbe in dogovore, toda, ko je bilo treba za svoje obljube in dane besede tudi z dejanji nastopiti, so se velesile umaknile in poskrile. Nastopile niso, ko bi morale, s tem pa so dale potuho onim, ki so delali skrivne načrte za maščevanje za poraz, ki so ga doživeli v svetovni vojni.
Dr. Beneš je sposoben diplomat in kot tak' seveda ne bo odkrito pel kakih levitov gospodi v Londonu in Parizu, ki so največ zakrivili polomijo, ki jo je doživela Liga narodov in na isti tudi preminula. Toda med vrsticami njegovih predavanj in govorov vsak lahko čita, kaj bi Dr. Beneš res rad povedal in tudi pove. Od tistega časa, ko je šel v Rim mešetarit Francoz Laval, ko je padla odločitev radi Abesinije v korist Rima, prav tedaj je Laval iz-podmaknil temeljni kamen Ligi narodov. Od tistega časa naprej je Liga narodov razpadala, dokler ni popolnoma razpadla. Velesile kot Anglija in Francija niste hotele več poznati lastnega otroka Lige narodov. Prepustile so ,ga brezskrbno svetu. Za male narode niso več kazale nobenega zanimanja in mali narodi so začeli spoznavati, koliko in kaj se sme verjeti diplomatom iz Londona in Pariza.
Ampak volkovi, ko so raztrgali in razmesarili Ligo narodov, se niso zadovoljili samo s tem, udrli so naprej po sledu za njenimi starši ter od teh začeli zahtevati kolonije in razne teritorije, ki so jih preje držali v svoji sužno-sti. Tako je prišlo do za Slovane nesrečnega monakov-skega dogodka, kjer so vadljali za Slovane in njihovo zemljo, ne da bi dali tem celo prisostvovati pri razpravi za njihovo lastno usodo. To je bila največja izdaja, ki so jo izvršili gospodje iz Londona in Pariza. Slovani so pa plačali drag račun.
Zakaj Liga narodov ni uspela? Odgovor dobi vsak, če le nekoliko prouči in premisli kramarsko zadržanje Angležev in Francozov. Zato ne, ker tem političnim kramarjem ni za Slovane prav nič. Le toliko jim je zanje, dokler bi jim služili za zaščito, za topovsko hrano, dokler bi imeli od njih dobiček. Kakor hitro to zgine, zgine vsa ljubezen do Slovanov.
Za te svoje politične grehe bodo Angleži in Francozi še pošteno plačevali. Volkovi, katerim so vrgli najprvo Abesinijo, se z isto niso potolažili. Naprej so drli po sledu. Zagnali so jim Češkoslovaško, Albanijo so jim pa sami potegnili z voza. Glad so si utešili le za nekaj tednov,
KAJ NOVEGA MED SLOVENSKIMI FARMARJI NA WILLARDU? *	Willard, Wis.
Nič manj kot prav je, da se čuje včasih tudi od nas slovenskih farmarjev dz naše na1-selbine v Amerikanskem Slovencu, kako se imamo tukaj.
Letina kaže povprečno še precej dobro, ker dobimo večkrat potrebnega dežja. Zato se poljski pridelki lepo razvijajo v zaželjeni sad naš«ga truda. Tovarne za konservira-nje sočivja pa v letošnjem letu dobesedno počivajo, kar se že ni zgodilo mnogo let, oziroma, odkar dotične tovarne obstojajo. Vzrok tiči baje v, tam, ker zaloga konserviranega blaga zadnjih par let zaostaja. in kompanije pripravljenega blaga ne morejo spraviti v denar. Ta zastoj je prikrajšal v tem okraju farmarje in delavce do okolu sto tisoč dolarjev, kar je že vsekakor lepa svota ii; prav bi prišli ti dolarji, kamor bi jih že dejali. Resnica je tudi, da se vsled znižane carine množina farmarskih pridelkov uvaža v to deželo, domače farmarje pa strašijo z nadprodukcijo, dočim v mnogih deželah po svetu primanjkuje živeža. Vsled tega tudi taka strašila z nadprodukcijo ne drže.
V svrho operacije se je morala podati v bolnišnico tukaj priljubljena rojakinja Angela Kuzich, soproga Mr. Ivan Ru-zicha. Zdravje se ji polagoma obrača na bolje in bo v kratkem zopet doma pri svoji dru-žinici, kar ji vsi iz srca želimo.
Dne 22. julija sta tukajšnja ugledna zakonca Mr. in Mrs. Frank Valovšek obhajala srebrni jubilej svojega zakonskega življenja. Prijatelji in sorodniki so jub,ilanta za to povabili v farno dvorano ter so jima kot uglednima članoma naše .fare iskreno Častitali in ju obdarili z darovi.
Prihodnjo nedeljo 30. julija bo imela naša fara svoj letni piknik, ki se bo začel ob 1 uri popoldne ter se bo nadaljeval celih dvanajst ur. Tako ne bo nihče imel izgovora, da se istega ni mogel udeležiti. Vsak se ga bo lahko udeležil ob enem ali drugem času v teku teh dvanajst ur. — Popoldne bo skupni družinski sestanek. Na programu bodo razne zabavne točke, primerne za vse družine v fari. Vse to se bo vršilo v dvorani in zadaj z a cerkvijo v senci košatih dreves. — Zvečer bo prosta zabava in ples
ob zvokih znane Klaricheve orkestre. — Ker imamo farni piknik le enkrat na leto, ste prav uljudno vabljeni iz bližnjih in daljnih naselbin, da se te letne farne zabave udeležite.	Frank Perovšek
--o-
PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Ljubljana, 11. julija.
(Prihod rojakov iz Amerike in drugo) Predvsem naj omenim prihod druge skupine naših rojakov iz Amerike, ki jjih vodi g. Leo Zakrajšek. Prišli so v sredo 5. julija. Bil je prav prisrčen sprejem na ljubljanskem kolodvoru. Udeležili so se ga zastopniki o'blasti v imenu Rafaelove družbe pa je drage nam goste pozdravil č. p. Kazimir Zakrajšek. V tem splošnem veselju je bila le ena trpka primes; zapleteni časi, ki jih preživlja Evropa, so povzročili, da so mnogi morali ostati v Ameriki. Zato pa smo to malo skupino s tolikim večjim navdušenjem sprejeli. V kratkem bosta obe skupini odšli na večdneven izlet po vseh najlepših krajih naše Slovenjje. Želimo vsem, da bi iz rodnih slovenskih tal ponesli s seboj v novo domovino najlepše spomine. Pripomniti je treba, da so bili na&i obmejni in carinski uradniki do ameriških rojakov zelo vljudni in da so jih sprejemali kakor svoji svoje, kar 5'e vsem napravilo prijetne že prve trenutke njihovega biva-ja na materinski zemlji.
Pretekli teden je bil za našo državo teden visokih zunanjih obiskov. V petek 7 julija je na svoji balkanski turneji prišel v Jugoslavijo na prijateljski obisk egiptski zunanji minister Nahja paša. Sestal se je z vsemi najodličnejši osebnostmi naše države in bil sprejet tudi pri Nj. visokosti knezu namestniku. Čeprav se je poudarjal zgolj prijateljski, predvsem pa gospodarski pomen njegovega poseta, je v teh usodnih časih svetovne politike kljub temu moglo biti kaj političnega prizvoka. Z Egiptom vežejo našo državo tradicijonalne prijateljske, predvsem pa gospodarske vezi, sajj je Jugoslavija po uradnih podatkih 1. 1937 izvozila tja cementa, stavbenega lesa, živine, mesnih izdelkov ter mlečnih izdelkov v vrednosti nad 60 milijonov dinarjev, lani pa kljub neugodnim razmeram še vedno ca. 40 milijonov dinarjev. Naš uvoz v Egipt je
lanskem letu pa je z 39 milijoni dinarjev skoro dosegel izvoz. Razen 'bombaža uvažamo še raizno južno sadje, grafit, arabsko gumo in podobno. Po-membra pa je izjava, ki jo je dal egiptski zunanji minister našim časnikarjem v Ljubljani o naših slovenskih dekletih, ki so zajposlena v Egiptu. S to svojo izjavo je pokazal, da so mu dobro poznane razmere v slovenski naselbini v Aleksan-driji in Kairu. Do podrobnosti mu je poznan zgodovinski razvoj izseljevanja Slovenk v Egipt. Zanimal se je še posebno,kako je v tem oziru po vojni. Pohvalno je omenil, kako egiptska vlada s spoštljivim priznanjem spremlja plodno kulturno delo zavoda naših šolskih sester v Aleksandriji. Pohvalil je pridnost, varčnost in narodno zavednost naših deklet v Egiptu in naglasil veliko posredovalno vlogo in živo vez, ki jo tvorijo slovenski izseljenci v prijateljstvu med Jugoslavijo in Egiptom. Obljubil je našim ljudem v njiho-ve'm kulturnem in narodnem prizadevanju vso podporo egiptske vla;de. — Iz Jugoslavije je g. Nahja paša odpotoval v Grčijo.
Na svoji poti v Nemčijo se
je bolgarski ministerski predsednik Kjosejvanov pomudil tudi v Beogradu in sedaj se mnogo komentira izjava, ki jo je ob tej priliki dal, namreč "da bo jugoslovansko-bol-garsko prijateljstvo kmalu dobilo pr|iliko,da pokaže vso svojo vrednost..." Vedno bolj je očito, zlasti po njegovem berlinskem obisku, da je Bolgarija izpadla iz zveze, ki jo .tvorijo na eni strani Anglija in Francija, na drugi strani pa njene zaveznice na Balkanu; Turčija, Rumunija an Grčija. Vendar pa tudi ne smemo z vso pravico trditi, da bi se absolutno priključila bloku totalitarnih držav. V sedanjem težkem času mora majhna država voditi pač edino možno in pametno politiko, politiko previdnosti in hladnega opazovanja, ki gre za tem, da se sredi zmešnjav ohrani čim Večja nevtralnost. Tudi izgleda, da je Bolgarija po razočaranju, ki ga je doživela od balkanskih sosed, pokopala misel na balkansko skupnost in da bo, čeprav z mirnimi sredstvi skušala uresničiti svoje zahteve v Dobrudži, ki jih ie postavila nasproti Rumuni-ji. In ni se mogoče izogniti misli, dia se je zgoraj omenjena izjava bolgarskega državnika nanašala* vprav na to. To neokretno stališče pa jo tesno združuje z našo državo. Pakt "večnega prijateljstva" ni prazna beseda, temveč živa resnica. To so dokazale veličastne jugoslovansko-bolgar-ske manifestacije v teh dneh, ko se v Sofiji vrši IX. izlet bolgarskih "Junakov," na katerega Se je z desetimi posebnimi vlak,i odpeljalo 7107 Sokolov iz Jugoslavije, to dokazuje še bolj izjava predsednika Kjo-sejvanova na Bledu, kamor se je iz Nemčije odpeljal na dvodnevne razgovore z našim zu-
nanjim ministrom g. Cincar-jem Markoviče'm. Ti razgovori so vzbudili velik in vesel odmev v časopisju obeh prizadetih držav, pa tudi živahne komentarje drugod. Nemško ča- da vse do končnega sporazu-
sporazuma nikakor ni zato zmanjšal. Vsa Jugoslavija pazljivo motri vse različne verzije, ki so kakorkoli v zvezi s tem vprašanjem. Znano je>
sopisje n. pr. poudarja nevtralno stališče obeh držav. Vsi pa omenjajo prisrčen sprejem, ki ga je doživel predsednik Kjosejvanov.
Uradno poročilo, ki je izšlo
0	jugoslovansko bolgarskih posvetih na Bledu: Med sestankom, ki je bil na Bledu dne 9. in 10. julija leta 1939 sta predsednik bolgarske vlade in zunanji minister g. Gre-gorij Kjosejvanov in zunanji minister Dr. Aleksander Cin-car-Markovič po vsestranskem proučevanju medsebojnih odnosov, razmer na Balkanu in mednarodnega položaja prišla do soglasja v naslednjem:
1.	Da so koristi Bolgarije in Jugoslavije v tem, da v duhu pogodbe o večnem prijateljstvu nadaljujeta s politiko medsebojnega sodelovanja.
2.	Da je v obojestransko korist, da se prav kmalu ustvari med Jugoslavijo in Bolgarijo čim tesnejše gospodarsko zbli-žanje.
3.	Da politika neodvisnosti in nevtralnosti najbolj odgovarja koristim Bolgarije in Jugoslavije ter miru na Balkanu.
4.	Da' je potrebno, da obe
1	vladi nadaljujeta s politiko dobrih in prijateljskih odnosov do vseh svojih sosedov. — To uradno poročilo je več kakor medla diplomatska izjava, to je jasen program vsega skupnega dela v prihodnjosti obeh . slovanskih držav. (Italijanski tisk vidi v tem sestanku odgovor Balkana Angležem.)
V notranje političnem položaju je predvsem treba omeniti, da je seja širšega in ožjega glavnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ,) o kateri je bilo omenjeno v preteklem pismu, da se "bo vršlila, bila že ta mesec in sjcer 9. tega meseca, preteklo nedeljo. Ta seja pomeni obračun s politiko Dr. Stojadi-noviča. Zakaj s tem dnem je on prenehal biti predsednik strainke in njegove mesto je prevzel predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič. Z Dr. Stojadi-novičem so bili iz stranke in s tem iz glavnega odbora izključeni še njegovi sodelavci: Djura Markoyič, Ugrin Joksi-movič, Dušan Letica, Dr. Niko Novajkovič, Svetozar Stanko-vič, Svetolik Stankovič, Dobri-voj Stošovič, Dušan Priskovič. V novem odboru je Dr. Anton Korošec prvi podpredsednik, Dr. Džafer Kulenovič, ki je po smrti ministra Spaha prevzel vodstvo muslimanske organizacije, pa drugi podpredsednik. Tajniki so: Dr. Krek, itd., člani odbora pa med drugimi tudi senator Franc Smo-dej, poslanec Dr. Klar, senator Dr. Kulovec. Kljub temu, da vlada povsod po svetu vojna psihoza in da je poslednje dni vsa na£a javnost bila pod morečim vtisom vznemirljivih vesti iz Evrope, ki so grozeče nakazovale skorajšnji začetek vsesplošnega klanja, se interes za razgovore o sklenitvi
ma za javnost ne bo v tem oz1' ru podana nikakršna izjava, kakor se je to godilo v n°vl fazi pogajanj, ko so redno izhajali komunikeji. Iz zanesljivega vira pa smo izvedeli, se z obeh strani pogajanja samo nadaljujejo, temveč, da je vsa stvar toliko napredovala, da se bo v najkrajšem času dosegla popolna soglasnos' m s tem tudi dokončen sporazum. Posebno v zadnji}1 dneh sta se obe stranki v ru in brez zunanjega hrup" razgovarjali, tako da je sporazum le še vprašanje kratkih dni.
V našem športu je bil zadaje dni pomembnejši dogodi
— zmaga našega nogometa nad madžarskim in sicer je v Beogradu tamošnji BSKI Be°' gradski športni klub zmag®1 nad madžarskim mostvo'm ^J" pest s 4.2 pred 130.000 gledalci. Po naši zmagi nad angles^0 reprezentanco je to ponovi triumf jugoslovanskega nog0-meta. Omenjena tekma z džari se je vršila za prvi P0'" finale za srednjeevropski P0' kal.
Mnogo razburjenja je P°! vzročila vest o namerava'1' preselitvi južnotirolskih Nefl1' cev, stvar, ki so jo obravnav'1' li celo v angleškem parlame11' tu. Pri nas je ta vest vzbudi'11 veliko skrb, da se ne bi to PrC' seljevanje izvršilo na raču" ekspropriacjje naših Slove'1' cev na Koroškem. Iz Rima ie namreč prišel odlok, da se n1®' rajo vsi tuji državljani, ki ^ vajo na južnem Tirolskem; N dveh dnevih izseliti iz teh k*8' jev v domače države; če 1'" tega ne morejo, pa v ju^f. predele Italije. — V Slove"1,j1 se posebno v zadnjih mesecj vrši živahno narodno obran1 no delovanje, pri čemer sode lujejo vse organizacije ozira na prepričanje. Tako s_ naiših slovans*1
sfci
apostolov po vsej slovem zefmlji goreli kresovi, ob ka^
rili so govorniki v planite^ besedah klicali narodu, naj
pripravljen za obrambo svoj ^ najdražjih svetinj. Posebno s' jajno se je vršilo kresova11', za Bežigradom v LjubU11'1' kjer je bil praznik sv. Ci1"1 Metoda ob enem tudi oa
cef' sle
in Metoda ob enem obletnice posvetitve nove kve, ki jo je pozidal tema vanskima blagovestnikorna , čast č. g. p. Kazimir Zak1^ šek. Istega dne se je tudi šila slovesna nova maša, P j, odkar je tu samostojna žuP j a.	Tord-
-0- . ; #>
Vsak teden en dopis, n .j^
geslo vsakega dop>8nl
"A. S."!
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in ^ starejšo jugoslovansko ^ flio uro od 9. do 10. ure poldne na WGES 1360 kilocycles.
TARZAN IN SLONOVI LJUDJE
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Gonfala se je vsa tresla strahu, ko je videla Špika prihajati i/, koče, kot zmagovalca med njim in Trollom. Na vsak način je bila poprej kakor koli varna pred obema, kajti drug jo je varoval pred drugim. Sedaj je te varnosti konec in ho popolnoma Inez moči v rokah okrutnega Špika.
Edina njena misel je tyla, da bi se ga na katerikoli način rešila, ali da bi mu kako ušla, četudi samo začasno. Prepričana je bila, da je Troll mrtev. Kako naj bi bilo drugače? Medtem ko ie Spike stal med razburjenimi črnci, stresajoč svojo krvavečo glavo, se je umaknila v temo.
Tukaj, skrita, je začela misliti, na morebiten srečni trenutek, da pri vratih ni straže, kajti stražniki so skoro gotovo prišli pogledat kaj se godi. Morda se ji posreči odpreti vrata in zbežati v džunglo,- kajti zverine džungle, dasi so strašne, so se jl'videlc milejše kot kruti Spike.
Toda stražniki so pri vratih nemoteno vršili svojo službo. Prav gotovo bi je ne pustili zapustiti naselja brez poglavarjevega dovoljenja. Tako se je 'Gonfala skrila med palmovo grmovje med kočo in ograjo, vsaj začasno, vedno v strahu pričakujoč, kedaj jo bo začel kruti Spike iskati.
pos
55
Petek, 28. julija 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah C^J^X. Inliofr 111 Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike.	JUHCt, Ml. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in na/od; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
Podpredsednik: Joseph Klepec, ^03 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2- Podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlalcovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atlctičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, t(;r njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lah,ko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-1;čne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St, Joliet, Illinois.
M OBISK V STARO DOMOVINO
NAŠE BIVANJE NA DUNAJU
(Konec)
(Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.)
Utrujeni od dolge vožnje po ftiestu gremo nazaj v hotel da se Preoblečemo in se snidemo z moto sestrično, katera nas je ime-a Peljati na večerjo. Preseneče-smo bile, ko nas je vodila v VeHkem poslopju po stopnicah v'edno globlje. Povedala nam je, da je tu "Rathaus Keller". Tu doli so bile sobe za sobo, vse podobne veliki kleti, samo s to raz-'Ko,'da je bilo vse moderno pre-bai'vano in so nas pričakovali Moderno oblečeni lakaji, da nam ^strežejo. Ko smo nekaj časa likali, se je pojavil soprog Hedi tfouser, ki nas je hitro spoznal, c'asi smo se videli z njim samo enkrat, pred 11 leti in še to je ponoči. Delal je za neko te-vsi kompanijo, dasi je on iz ene Uličnih družin,' ki je za časa Monarhije videla boljše čase, to-Preobrat je tudi to družino 8Pravil ob vse, da so si morali služiti kruha, kakor je pač kdo ^°8el in kakor jim je kazalo. edaj, ko je prišel Hitler, se tu-.
1 kaj imaš v mnogih ozirih več različne zabave, kot v mnogih velikih mestih Evrope. Tu v restavraciji smo si zopet naročili okrepčila in se čez čas odpeljali proti Prater ju, da vidimo, kako ta slavni prostor zgleda ponoči. Rečeni, da toliko različnih zabav, igrišč in vsega drugega, ne vidiš nikjer drugje na svetu. Tu so razni čolni, letala in vse, kar si moreš domisliti. Ker je g. Edwin hotel, da se bota moji hčerki na Dunaju do vrhunca zaba-
j^najprej zagledaš "Stable" (šta-1 lo), v kateri so člani vladarske hiše imeli najboljše konje, najboljših pasem. Za 30 pfenigov, (15c) vidiš vse vozove in opreme preteklosti. Tukaj je najmanj 43 vozov, katere so uporabljali avstrijski vladarji. Tukaj vidiš kočijo, v kateri so se vozili h kronanju in katero je vleklo šest najlepših belih konj. Sedaj te konje nadomestujejo umetni konji, tako da obiskovalec ni nič prikrajšan in vidi vse tako, kot je bilo takrat v resnici. Prvi ki se je peljal h kronanju s to kočijo je bil oče Marije Louise, zadnji pa je bil Franc Jožef. Kočija, v kateri se je Franc Ferdinand vozil, je bila pobarvana v črno, v znamenje žalosti, ker je ravno v istem času umrl oče. Za umrlega cesarja ali cesarico so uporabljali črne vozove, bogato okrašene s srebrnimi okraski in črnim žametom. Tako so bili okrašeni tudi konji. Umrle prince in princezi-nje so vozili v grobnico z rdečimi vozovi, bogato okrašenimi z rdečim žametom in zlatom. Tu so kočije, katere so uporabljali samo za goste, nato zopet posebne kočije za člane cesarske hiše, katere so rabili pri svojih privatnih vožnjah. Videli smo tudi spalni voz, katerega je rabila princezinja Marija Luiza na njeni poti z Dunaja na Francosko, kamor se je peljala kot nevesta, za kar jo je vzelo 40 dni. Nadalje je tam tudi najljubša kočija cesarjeviča Rudolfa in še druge male kočije, ki so mu bile podarjene ko je bil Rudolf šp deček. V resnici, videti vše te kočije in opravo, si moremo šele predstavljati, kako razkošno so živeli vladarji nekdanje Avstrije. — Od tu gremo v palačo, kjer smo tudi plačali malo vstopnino, da vidimo sobe in sijaj, ki je obdajal one, pred katerimi so se klanjali toliki tisoči. V palači je 45 sob in vsaka teh sob je drugačna ter ima vsaka svoj pomen. V eni sobi je postelja, na kateri je umrl p^r Franc Jožef, nato zopet soba, v kateri je cesar Karel podpisal svojo odpoved ali resignacijo, dalje družinska soba, kitajska soba, potem sprejemne sobe cesarice Cite, postelja in soba, v kateri je bil nekoč gost predsednik Združenih držav Theodore Roosevelt, nato velika obednica, vsa v ogledalih; rosa soba, ki je bila naj-
vali, ju je vodil od igrišča do igrišča, ne vprašajoč mene, če' ljubša umrle cesarice, nato soba
<li
njemu bolje godi in je prišel
?la boljši stolček, kajti ima služ-
bo
J uradnem poslopju. Dasi so užbene ure dolge, pa ima kljub 0rnu mnogo ugodnosti. Tako vi-lte je za nekatere ljudi predat tudi nekaj sreče. Ker je v °z visoko izobražen, lahko prikuje šc lepo prihodnjost. — ako smo se tukaj po 11 letih °ket sešli in se zabavali ter ugi-.> kaj bo prinesla prihodnost. Ker je bilo pa v tem lo-,u vse polno razkošnosti in . raznovrstnega bolje situ-^'anega občinstva, ki bi lahko asim pogovorom prisluškovalo, j^Jti špijonov se nikjer ne manj-J'e Edwin Hauser predlagal, a nas popelje s svojim avtom a Prosto, kjer bi se bolj brez-*bno pogovarjali, obenem pa ■j^H nočno krasoto velikega c Peljali smo se po gladki sti s precejšnjo brzino, dokler ViS®J° prišli zunaj mesta v naj-JJi.hrib v dunajski okolici. Od k ka3 nam je g. Edwin hotel po-je 2ati nočno krasoto Dunaja, ki oil videti od tukaj zares kot &°rJe neštetih lučic. Je bilo l&ltlv Prijetno tu gori, saj je bi-t0 }la hribu kavarna. Občudujoč qa ePoto, smo si rekli, da je res, Pt v katerih ozirih Dunaj ckaša lepoto Pariza, kajti tu.
mi je to prav ali ne. Rekel je, da hoče, da si bodo zapomnile, kaj so doživele v njegovi družbi na Dunaju. Četudi je bila ura že ena popolnoči, smo bili še vedne v Prater ju. Ni se oziral na čas, ne na stroške. Šele ko je že vsega igranja zmanjkalo, se odloči, da gremo proti izhodu, odkoder nas odpelje nazaj v naš hotel, kjer drug drugemu voščimo lahko noč. Podali smo se k počitku in vso noč'sanjali o krasnem dnevu, ki smo ga preživeli prvi dan na Dunaju.
Obisk na Dunaju je za tujca brezpomemben, če se ne posluži prilike in obišče grad Schon-brunn, zadnje bivališče avstrijskih vladarjev. Palača je obdana od krasnega drevja, ki raste v slogu tako, da vodi pot v palačo od vseh-strani. Pred palačo so razni vodometi, katere ponoči razsvetljujejo električne luči iz kipov, ki stoje v sredini. Ob poteh so pa najrazličnejše zbirke cvetic, vre j enih v krasne oblike. Vrtnar ki to urejuje, mora pač biti umetnik v svoji stroki. Če prideš v palačo od zadaj, zopet vidiš razno grmovje, .vendar
in postelja v kateri je umrl Napoleonov sin v starosti 21 let; milijonska soba, v kateri so umetne slike, vse ročno delo, ki predstavljajo vrednost nad en milijon. V vsaki sobi je kamin in na kaminu ali na mizi ura, ki je vsaka drugačna. Vse te ure so bile last pokojne cesarice Marije Terezije, ki 'je bila velika ljubiteljica ur in je vsakega, katerega je obdarila, obdarila z uro, hoteč ga opomniti dragocenosti časa in pa to, da čas beži, kakor tudi na točnost v njegovi službi. Ona sama je bila vse življenje v vsem točna kot ura, kar je bila ena njenih največjih lastnosti. Še to naj omenim, da je bila cestarica Marija Terezija mati 13 otrok. Njena beseda na dvoru je veliko zalegla in pod njenim vladanjem .se je zidalo
mnogo zgradb, ki še danes stoje na Dunaju. Prišli smo že do srede palače, ko pride fotograf, ki nas slika in to sliko smo pozneje tudi dobile v spomin, da smo se v resnici nahajale v cesarskem dvoru. Kadar vstopiš v drugo sobo, se ti skozi okna nudi razgled na vrt, ki obdaja to palačo. Vse, pohištvo in preproge, kakor tudi parketna tla, vse je še dokaj dobro ohranjeno, če pomislimo nato, da nič ne popravljajo, ker hočejo pač ohraniti vse v prvotnem stanju, ko so še tod bivali Habsburžani. Ko si človek ogleda vso to razkošnost, šele lahko začutimo, zakaj je bilo cesarju Karlu tako težko odpovedati se prestolu. — Ko vstopiš zopet na prosto se ti nudi pogled na "Gloriette", ki je velik stolp, s stopnicami na obeh straneh, kateri stoji na koncu vrta na bolj vzvišenem prostoru in ga krase številni kipi s cesarskim simbolom na vrhu. V tem stolpu so se vladarji odpočili ob sprehodu in si tudi od tukaj ogledovali Dunaj, kajti od tu se vidi zelo daleč okolu, malo ne celo mesto. — Sicer smo vse to videli že pred 11. leti, toda je tako zanimivo, da je vredno zopet in zopet gledati te krasote. Vlada napravi s tem precej denarja, kajti tujci, katerih je vsaki dan veliko, radi plačajo mali prispevek, da vidijo razkošje nekdanjih avstrijskih vladarjev.
Bilo je že poldne drugega dne, ko smo šli obedovat v restavracijo, ki je tik pred Schonbrun-nom in s terase opazovali številne tujce in turiste. Prišedši nazaj v mesto smo se podali v Ma-riahilf strasse, ki je ena glavnih ulic na Dunaju, da si nakupimo spominkov, katerih je tukaj menda največja izbira, ki si jo moreš misliti, od najcenejše stvari, pa do najdražje. Zelo veliko je trgovin z oblekami, vse v najnovejši modi. — Zvečer istega dne smo večerjali zopet skupaj z mojo sestrično Hedi in njenim soprogom v restavraciji na Adolf Hitler Platze. Miza je bila tik ob ulici in vse naokoli z bršljinom nasajeno, kar nekoliko zakrije goste, ki jedo pri mizah in ne vidijo radi, da jih kdo pri jedi opazuje. Tako sem imela priliko opazova Dunajča-ne, ki so se sprehajali, kakor tudi goste, ki so večerjali ob drugih mizah. Vsi pa so se mi videli nekako potrti in so se pogovarjali le bolj potiho in nekako za-
Tudi mi smo se počutili kakor da smo opazovani. Vse to je napravilo na me utis, da vlada tu silna nezaupljivost. Nič več ni bilo tistega brezskrbnega živahnega življenja kot pred 11 leti. Četudi se je iz restavracije slišala krasna "The Beautiful Blue Danube", vendar vse to ni spri-vilo gostov v dobro voljo. Nekak strah in neka negotovost se jim je razodevala raz njih obrazov. Po dnevu je bilo vse drugače. Parada za parado je korakala po najprometnejših ulicah mesta ; na stotine, da na tisoče mladine je bilo v paradah ki so prepevali na čast Hitleru in pozdravljali z velikimi nazijskimi zastavami. Ko smo kosili v raznih restavracijah in so nas Du najčani spoznali za Amerikance, so se nam približali in izpraše-vali, kaj svet o njih misli. Morali smo biti seveda previdni, kajti kaj hitro bi bili morda preveč povedalj in tako zašli v nepotrebne zadrege. Vseeno pa, kot je bilo videti, se niso vsi strinjali z dogodki, ki so se zadnje mesece dogajali na Dunaju. Zasmilili so se nam ljudje, ki so morali biti, četudi neradi, pod Fiirer-jevo komando. Povem, da sem se veselila, ko je napočila ura ločitve od tega Dunaja, ki je bilo v njem nekdaj najbolj razkošno in najveselejše življenje. — Bilo je pol ene zjutraj, ko nas je sestra spremila na postajo, odkoder smo se z vlakom odpeljali proti zlati Pragi na Češko, kjer smo zopet doživeli mnogo zanimivega, kar bom pa popisala prihodnji teden.
-o-
PRENOS KRVI PRED ' STOLETJI
Krvna transfuzija, ki jo smatramo za novodobno pridobitev, je stara že več nego 300 let. Neki švedski ljubitelj knjig je iz-taknil star medicinski učbenik, ki so ga natisnili 1. 1764 v kraljevi akademski tiskarni v Up-sali. Tu je med drugim naslednji odstavek:
"Pred več nego sto leti so napravili nov poskus, da bi izboljšali zdravje slabotnejših oseb in jim podaljšali življenje, in sicer s tem, da so jim v žile prenesli kri mladih živali."
Kako so ti poskusi uspeli, o tem knjiga ne govori.
--o-
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo mišljeno, pa v tako nizkem tonu, • priliko nasprotnikom, da širi-da ga sosed ni mogel razumeti, jo ti svoj protiverski tisk.
NA VOJAŠKO SLUZBOy AN JE V/JUGOSLAVIJI PRED
Piše John Strah, Eveleth, Minn. *
FARMA NA PRODAJ
Okrog 50 akrov obstoječa farma z gozdom in vsemi poslopji se proda. Leži v mestu Tallapoosa v severno zapadni državi Georgia. Proda se z vsgmi letošnjimi poljskimi pri-, delki, in sicer za zelo nizko ceno vsled tega, ker je prišla v mojo posest vsled oporoke neke rojakinje in jaz se ne nameravam naseliti na farmo. Natančnejša pojasnila! dobite pri: Mrs. J. Gottlieb, 1845 W. Cermak Road, Chicago, III.
DENARNE POŠILJATVE
nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj 10 bile naše cene:
ZA DINARJE: ' ' f
Za $ 2.30................ 100 Din
Za $ 4.50................ 200 Din
Za $ 6.60................ 300 Din
Za $10.25............... 500 Din
Za $20.00...........„...1000 Din
Za $39.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30_________________ 100 lir
Za $12.00................. 200 lir
Za $29.00________________ 500 lir
Za $57.00.................1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Naznanilo in zahvala
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je 4. junija po šest mesecev trajajoči bolezni naš dragi soprog, oziroma oče,
Stephen Gjura,
zatisnil svoje Oiči in se preselil v večni raj. Star je bil 45 let m doma iz Malakučije, fara Čerenšovci, Jugoslavija.
Ob tej priliki se želimo najlepše zahvaliti vsem, ki so se ob tem žalostnem času spomnili dragega pokojnika in nas. Zahvalimo se rodbini ter prijateljem in znancem za vence in pa vsem tistim, ki so darovali za sv. maše zadušnice.
Posebej lepa hvala č. g. župniku. Rev. Ambrožiču, ki so pokojnika obiskovali in mu podelili sv. zakramente. Enako hvala Father Andrew za lepo opravljene cerkvene obrede ter za spremstvo na St. Joseph's pokopališče iz cerkve sv. Štefana.
Hvalo izrekamo tudi društvu sv. Ivana Krstitela, DSD., za sv. mašo in pa za pogrebnike, ki so nosili krsto, ter društvu sv. Mohorja, ki je podarilo lep venec in darovalo za sveto mašo ter enako poskrbelo za pogrebnike. Hvala obema društvoma tudi, ker ste poskrbeli za avtomobile in pa, l\er ste tako hitro izplačali posmrtnino. Lepa hvala tudi vsem drugim, ki ste dali avtomobile na razpolago za pogreb in pa, ki ste nas tolažili v teh žalost-nin dnevih. Končno se z_ahvalimo tudi pogrebniku, Louis Zefra-nu, za njegovo skrb pri okrasitvi mrtvaškega odra in za spretno vodstvo pogrebnega sprevoda.
Tebi, dragi soprog in oče, pa želimo večni mir in pokoj. Spa-vaj v Bogu od truda in težav, ki ti jih je nalagalo življenje, dokler se ne snidemo tam gori nad zvezdami, kakor nam govori sv. Križ.
Zvon je zbudil se v zvoniku, ko si večno ti zaspal. Pod večnim solncem ni ga leka, poči milim nebom ni človeka,
da svojih naukov zbriše sled: Odmev je božjih nam besed. Kristus tvoje bo vstajenje, ko zacvete večni vrt.
^	v--------—t-m »—T -U " "' —
Žalujoči ostali:
CATHERINE GJURA, žena; FRANCES in MARY, (omož. Schiffler) hčere; JOHN SCHIFFLER, zet.
Chicago, 111., 19. julija 1939.
(Dalje)' Bil sem namreč v zadnji (8) četi v 4. vodu (vod=cug), torej naj zadnji in brez kape. Podna-rednik me spet opazi in z "kun-dakom" opozori na pogrešek, (kunclak = kopito puške) češ, "gde ti je šajkača". Marš nazaj. Seve moral sem ubogati in prišedši pod svoj šotor, sem samo, kot nalašč nastavljeno "šajka-čo" pobral in beži spet za polkom.
Uzbuna se mora izvršiti kolikor mogoče na tihem. Smer, kjer se nahaja neprijatelj (sovražnik) se isto obvesti vojaštvo potom četnih dežurnih.
Smer, kjer je torej bil nepri-iatelj, je pot vodila preko muslimanskega pokopališča. Dirjal sem kar navprek grobov in pri' tem večkrat objel kak spomenik. Ko dohitim ostalo vojsko, se je že svitalo in polk je že 'odbil* sovražnika brez mene in so se že smejali — seveda 'vojaku' brez kape.
Po uzbuni navadno sledi cel prihodnji dan 'voljno' (prosto).
V	času košnje je bil moj oče skrajno potreben delavske moči pri košnji. Zato je naredil tozadevno prošnjo na voj. oblast vsaj za kratek dopust meni, ker me nujno potrebuje pri košnji. Prošnja je pa sploh neveljavna vsem tistim, ki še niso odslužili 6 mesecev službe.
In tako je tista prošnja prišla v roke našega g. majorja Bogi-čeviča, katere pa ni zavrgel, oziroma pozabil. Dopusta mi sicer ni mogel dati, vendar je pa to storil pozneje.
V	začetku novembra neke nedelje je bilo. Četni dežurni pride v sobo. Bilo nas je v sobi s^-mo 8 mož in jaz naj star j i med njimi. Ostali so prišli v četo še kasneje nego jaz.
Dežurni ukaže: "Strah opaši se, uzmi 4 vojnika i vodi jih u oficirski dom 'čistit'.
Opašem se in zberem 2 Srba i Hrvata, kar so me seveda u-bogali. Na levo, in marš.
Pridemo že v bližino of. doma, pa srečamo naše "pukovske mule", ki slučajno ob tem času peljejo voj. "lebač" u kasarnu. Zadaj za vozom je pa korakal narednik-vodnik 4. čete gosp. Lazar Uroševič. Ko ga srečam ga 'propisno' pozdravim in si mislim, zdaj je mirna Bosna. Pa ni bilo tako. Ustavi me in pozove iz koje čete sem. Ko mu povem ime in četo me vpraša zakaj nisem komandoval pozdrav vojnikom koje vodim? Povem mu, da sem se tako učil in imam namreč samo štiri vojnike, ako bi jih imel 10 potem ja.
Revše me je ozmerjalo, in povrhu, da se moram še javiti na raport drugo jutro. Razumem in pozdrav.
Bil je s tem potolažen in ponosen, češ, pa te bom sfiksal, ker mi nisi izkazal časti kot naredniku. Dobro! Drugo jutro, de-
Ne, g. poručniče!" — "Je-li tvoj otac molil za tvoje odsu-stvo?" (prosil za moj dopust.). Jeste g. poruč!" — "Gospodin maj ore ti daje sada 14 dana mjesto pri je i s jutra počne tvoje odsustvo. Možeš pa več danas poslepodne odlaziti. Kar se tiče da nisi pozdravil včeraj narednika Uroša, pa vedi, da je Uroš kukavica in tudi ti, ako bi šel k raportu zato."
Od velikega veselja, da bom za par dni iz tega 'gnezda' predno poteče moj rok, sem v naglici pozabil vprašati najvažnejše, namreč za boljšo obleko. Zahvalil se in odšel na vežbališče ker sicer nismo vežbali pač pa ponavljali sokolske vežbe z orožjem kot nekak gimnastični šport. Po opoldanskem odmoru stopim'v pisarno in vprašam za boljšo obleko. G. poročnik mi odgovori, da pri najboljši volji tega nemore storiti, čeprav je veliko nove obleke v skladišču, pač pa mi veli naj grem v četo in naj kakega tovariša "oropam" za boljšo obleko. Storim tako in spet je bilo nekaj narobe.
Katerega naj 3p pa lotim, ker smo pa bili glede obleke tako različni. Prvi je imel hlače ceie pa bluza raztrgana in drugi spet narobe. Brez pomisleka se lotim kar petih. Prvega za hlače, drugega za bluzo, tretjega za plašč, četrtega za galoše in petega za čevlje. Malo neradi so se fantje slekli a povelju gosp, poročnika se niso mogli ustavljati. In tako je iz 6-stih fantov zrasel novi vojak, kateri je vsaj nekoliko bil podoben vojaku in da ima pravico nositi puško. In ta novi vojak se je še isto popoldne odpeljal z voj. ambulančnlm avtomobilom proti najbližnji žel. postaji, samo 60 km oddaljeni.
Moj tovariš M. Zaje iz Račne pri Grosuplju mi je tudi posodil 5 kovačev za potovanje, katere sem mu šele v civilu seveda vrnil. Iste sem do Beograda žf 'dostojno' porabil, a za naprej pa je bil prazen žep in prazna torba za kruh.
Bo že kako, sem si mislil, da le grem domov.
Prišedši v Ljubljano dne 11. nov. ob 4. uri pop. sem imel še 3 ure časa do Kočevskega vlaka. Iz glavnega kol. krenem po Ko-lodv. ulici, meneč ogledati si krasno mesto in primerjati Pri-zrenu. Mislil sem si saj sem vendar cel vojak in ne zašit, zakaj ne bi korakal po mestu.
Glej vraga, spet presenečenje. Šele sedaj sem opazil da sen) grozno, na vse načine zmečkan, in umazan, kajti voziti se 2 dni in pol v živinskih vozovih, tudi vojak ne izgleda kot bi moral.
Srečaval sem civiliste, vojake in,oficirje. Vsak je pa obračal pozornost nenavadni zmečkani prikazni in po vrhu še dolgi sablji podobni bajonet, ki se je dotikal čevljev. Neki vojak kato-
žurni kliče na raport. "Nikoga rega sem srečal, se je začel sko-nema". Tudi jaz sem. si mislil, jro na glas smejati tej prikazni, kdor je vsakemu pokoren, je
oslu podoben. Nič ne bo hudega. Dobro!
Ob deseti uri pa pride četni dežurni na vežbališče in zahteva mene da naj takoj grem v pisarno, ker me zahteva komandir čete.
"Glej ga vraga," si mislim, "smo že skup."
Narednik me je dal na raport in jaz se nisem javil. Ceš, «edaj pa bo gotovo 10 dni zatvora.
Nervozno stopim pred g. poročnika Iv. Srneca. (Tedaj smo bili dobili namreč drugega ko-mandira, Slovenca iz Maribora.)
Nervozno pozdravim in se opravičim da se mi ni zdelo vredno javiti k raportu itd. Poročni it me gleda 121 vpraša da kaj vendar brbljam o raportu, ker sem poklican z.a vse kaj drugega.
Nato me vpraša ako imam "sto novaca":
Začel sem svojo 'celo' obleko primerjati ljubljanskim vojakom. Oni so imeli sicer enotno in skrbno zlikano. Dočim sem jaz imel tako umazano in zmečkano, da resnici na ljubo povedano, da nisem spadal med vojake, marveč naravnost med — cigane.
Krenem na Miklošičevo cesto. Srečam nekega poročnika pje-šadije in artilerijskega kapeta-na II. clase. Mislil sem si, če prav nisem podoben vojaku, bom pa vsaj pozdravil tako da bosta vedela, da tudi ''cigani' znajo pozdravljati. Prišedši na predpisano razdaljo, krepko u-darim z nogo po cementnem tlaku in pozdravim, za kar gta mi ona dva ravnotako propisno odzdravila dočim v Prizrenu ni bile tega oz. da bi oficir odzdravit navadnemu vojaku, izvzemiii pri lapor tu. Ko sta mi odzdravila (Dalje na 4. strani)
m
Strain '4
XMERIKANSK1 SLOVENEC
Petek, 28. julija 1939
"Podkrnoški gospod
Dolores Vie ser: 'SSftWl"' — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
HBwrnmflrTqimn^itnn^...................
? Tako se Rutar približa Podkrnosu; oklevaje pridrži korak, zaječi in zavzdihne.
Tedaj zasliši v zraku zvonek žvižg; naglo mu trzne pogled proti nebu. In glej: ,visoko gori plava nekaj sivega med redkimi snežinkami, kroži v širnih kolobarjih in se vrača spet nazaj proti Goram.
To je vendar Rudeš! Gospoda išče —
V vrvežu zadnje noči so bili na sokola čisto pozabili.
Kapelanus oprezuje za njim in ga poskuša privabiti k sebi.
Toda ptič kroži venomer nad strmo padajočim gozdom, venomer tam gori, kjer stoji velika, gola bukev. Njegove glasne tožbe prodirajo Rutarju do takih ušes.
"Piu, piu," poskuša kaplan posnemati gospoda.
Trenutoma se zdrzne: usmiljena Mati oožja, kaj ne stoji bukev vprav nad prepadom ? Morda — morda — žival vidi če-itokrat več od ljudi!
' Sopeč od razburjenja steče zdaj kaplan proti gozdu: tu je zavinek, tu mostek, tam ez se vije stezica v globoko globel.
Je precej tema med vlažnim skalovjem, /oda šumi. Izgubljene snežinke se opotekajo doli z ozke nebesne proge.
Rutar skače tako urno s kamna na ka-nen in pazi tako malo, da mu voda brizga ;kozi čižme; nato spet postoji in se ozira n išče.
Kaj se sveti tam, kaj leži tam čez pod visečim kamnom? Orožje???
"Gospod!" zadoni skozi skalovje; drhteč plane kaplan čez potok na skril, ki meče mračno senco v globel.
"Gospod —še enkrat zadušeno zaječi duhovni mož. Pri tej besedi se zgrudi na kolena in se zastrmi prepal Lenartu, pro-žtu, v mrtvaškobledi, tuji obraz.
Obotavljaje se prime Rutar čez kamen visečo.roko; mrzla je ko led. Potiplje prestrašen po upalih licih, težkih vekah, ozkih ustih--
In zdaj postane kaplanu samemu čisto ledeno.
' Bojazljivo zre podolgoma stegnjeno postavo : srajca je vsa polna krvi — v boku zija grozna rana, tanka, rdeča strugica se izgublja v skalovju. •
1 Je gospod izkrvavel!!! ? ?
Polahko obriše Rutar sneg z gub platnene srajce in s plavih las, ki leže prede-nasto vlažni na rjavem kamnu. Potem dvigne gospodu težke roke in mu jih oprezno sklene na prsi.
Pri tem se mu pa le zdi, da čuti ob svojih mrzlih prstih samih le še nekaj tople-
ga. Hlastno nagne uho na srce otrplemu gospodu in prisluškuje.
Nič! Pa vendar — ne bije, ah, samo slabotno podrhtava — pa vendar živi!
Rutarju postanejo lica vlažna, a ne opazi. Drhteč potisne roke pod plavolaso glavo in jo vzravna.
• "Gospod prošt!" zakliče tesnobno, pa gospodu ne gane nobena poteza v bledem obrazu.
Previdno hoče zdaj kaplan dvigniti težko truplo; tu ga vendar ne more pustiti ležati, mora ga nesti domov.
Pa veliki mož mu je pretežak. Mora poiskati pomoči. Tedaj potisne narahlo svoj plašč Lenartu pod glavo in oddirja.
Ima srečo. Spodaj pri prvi požgani domačiji, blizu globeli, stojite dve ženski in jokate. Od daleč že jima zakliče kaplan:
"Lahko teče ena od vaju Pod Krnos?"
i
Mlajša pride bliže:
"Jezes, kaplan! Kaj pa je, gospod?"
"Steči Pod Krnos, Jerica, in reci, naj nekaj moških pride z nosilnico v globel. Pa hitro! Gospoda sem našel!"
"Gospoda!?" se zveseli Jerica in objokani obraz se ji zjasni.
"Že tečem!"
In steče čez tanki sneg, da ji plahutajo krila.
Kapelanus gre nazaj v globel in se zgr-bi na kamen poleg gospoda. Diha mu v mrzli obraz, mu drgne roke in noge in mu suši lase s konci širokih rokavov. Srce pa mu zaganja divje molitve gori k Bogu: enkrat še naj prošt odpre oči in bo pri čisti zavesti, da mu bo mogel povedati zadnje sporočilo Alenkino.
"Ne daj, da bi prej umrl, Gospod Kristus, prosim te, ne daj, da bi umrl!"
Toda raztepena in okrvavela postava leži tako tiho, da se Rutar spet zmede, ali je še življenje v njej. Bolestno ozka usta nekoliko kažejo zobe, oči so težko zatis-njene.
Nekoč, takrat ko je videl kapelanus te oči široko razprte; nekega jutra je bilo, ko je maševal.
Toda tedaj se je kaplan ustavljal, ni hotel videti ničesar, kljub temu da je čutil, da je gospod v stiski. Ni to njegova krivda? Ni šele ta samopravična trdo-srčnost naredila blodečega moža za takega, za kakršnega ga je imel kaplan?
Rutar potoži na glas in stisne v nenadni bolečini Lenartu prste — tedaj gospod odpre oči. Zro mu tuje in so kakor obledele, vendar se zazde kaplanu kakor vzhajajoči zvezdi.
(Dalje prih.)
SPOMINI
(Nadaljevanje s-3. sti-ani.)
sem opazil, da me je prvi neusmiljeno oplazil z pogledom od tal do vrha. Kmalu sta zavila v drugo ulico. V tem sem pa tudi spoznal, da pogled povega pomeni, da ta zmečkana figura ne spada na mestne ulice, obrnem se nazaj, češ, ako pridem rao goče v sredino mesta me znajo še zapreti kje, kajti sam pripo-znam, da sem toliko spadal na mestno ulico med ljudi, kot kavka med golobe.
Pridem nazaj v kol. čakališče in čakam cele 2 uri še na vlak. Med tem pa je tudi poteklo natančno 24 ur kar sem v Beogradu za zadnje krajcarje použil skodelico mleka in kos kruha. Po tem se ve, da je želodec 'pre-žal' na plen, ali kako ustreči mu, preje ne kot čez polnih 5 ur ko bom pod domačim krovom. Ako bi začel prositi čakajoče potnike, bi si mogoče celo zapor izprosil. Nič potrpljenje je vendar božja mast pa naj bo ž« kakor hoče.
Prišla je vendar težko pričakovana sedma ura in odhod vlaka. (Tudi lazice sem malo bol] čutil.) Stopim na vlak, a v voz se nisem upal radi nadlege pod srajco. Stal sem kar zunaj, dasi-ravno me je zeblo, zunaj in znotraj. Drčali smo že proti Laver ci, ko pride sprevodnik, ki pregleda objavo in vozni listek in vpraša zakaj ne stopim v vagon na gorko. Kajti burja je brila in sneg je naletaval. Opravičil sem se z tem, češ, je vse zasedeno, uasi je v resnici bilo a vendar bi vsaj lahko stal na gorkem. Po odhodu sprevodnika se spet vrata odpro in pride prijazna žena, me prime za rokav in potegne v vagon, češ, zunaj je mrzlo. Prav rad sem ubogal, kajti bil sem že trd od mraza. V ku-peju vagona je bilo petero žensk
očividno veselo razpoložene.
Naredijo mi prostor da sedem, me prva vpraša od kod prihajam. Ko jim povem, pravi druga da sem gotovo že truden in morda lačen.
Ko jim spet povem, da poteka 26. ura od moje zadnje večerje v Beogradu, se zdrznejo, odprejo svoje 'cekarje' ali kar je že bilo in so napravile celo pojedino. Dobri slov. kruh, kranjske klobase in kaj vem kaj je še bilo. Ni potrebno omenjati, da sem ta dar božji z hvaležnostjo sprejel, katerega sem tudi temeljito spravil na prostor kamor spada.
Med "pojedino" me neka, seveda najbolj korajžna in najmlajša ženska vpraša: Pa ne vi vojak, da bi imeli morda uši? Jaz seveda pri dobrem kruhu in okusni klobasi, sploh nisem imel glasu več, temveč sem samo odmajal z glavo, da ne. Torej laž, v resnici pa na miljone. Najstarejše ženske v tej skupini sem slišal opazko, ki je rekla: ubogi revež in si oči obrisala. Razume se pa tudi, da sem bil nehvalež-nik ker sem dobroto poplačal z hudim. Še danes sem prepričan, da ena vsaj izmed teh žensk ni prišla sama domov, pač pa z la-zicami. To napako sem takoj obžaloval in obžalujem še danes, a vendar takrat sem si mislil, bo že kako.
(Konec prih.)
Pisano polje
J. M. Trunk
Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh!
DR, J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
I
zdeluje vse vrste tiskovine, Za društva, organizacije fn posameznike, lično in pocenL
Poskusite fn prepričajte se!
f 1849 West CermaK Road, I CHICAGO, ILIINOia $
Tatenbah
Je to znamenita zgodovinska povest, ki začne v kratkem izhajati v "Amer. Slovencu". Ta-tenbahi so prišli iz Bavarske na Štajersko, kjer so posedovali več gradov. Povest živo in nazorno pripoveduje o življenju Tatenbaha, ki se je zaljubil v hrvatsko junakinjo, s tem pa prišel na pozorišče zgodovine slovenskega naroda, ki mu je hvaležno priznal tisto mesto, ki ga je zavzel. Fovest pa vse skozi prikazuje sliko, kako je naš zatirani slovenski narod šel skozi življenje pod nemškimi grofi in grajščaki. Pisatelj že v predgovoru govori s Stritarjem:
"In ti, moj rod? Kjer sodijo usode,
Narodov se, tam glas se tvoj ne čuje.
Kdaj ti ponosno vodil boš narode,
Kdaj pride doba, da Slovan kraljuje?"
V tej zanimivi povesti je resnično kos trpečega slovenskega naroda. Že radi tega apeliramo na vse čitatelje, da jo naj čitajo od kraja, da jim ne bo pozneje žal. Kdor bo prečital to povest točno, bo mnogo bolj poučen o težkem življenju, skozi katerega je moral naš mučeniški slovenski narod. Posebno je na mestu ta povest baš v tem času, ko isti stari sovražniki Slovanov ponovno dvigajo glave, da iste zasužnijo.
Tistim, ki je potekla na list naročnina naj isto v redu ponove, da bodo deležni te zanimive povesti.
IZOLIRANA GARAŽA ZA D VA AVTA
Nizka cena
letniških
DOMOV

A3
■M
hom* today J m. to
Mr wd.
Docela postavljene na vaših lotah z dobrim matenjalom, popolnoma dokončane. Vse delo z unijskim delavstvom.
KAREL KAFKA, poslovodja
Postavite na svoji loti ....
Povabimo vas, da si ogledate naše garaže, predno kako kupite. Nizke cene zaprtih porčev letnih domov.
UGODNI OBROKI.
in
CITY WRKG. & LUMBER CO. ^.ftivEffizr
Odprto ob nedeljah 10 do 4
IVERI.
Pri "Napreju" poučujejo vse: "Prosveto," "Proletarca," Molka. Gardena, Coughlina. Neko izjemo uživa le g. Ker-že. Da; poučujejo tudi Trunka', je naravno. Prav, prav. Šole in poučevanja se nisem nikoli branil, in Sokrat je rekel, da je modrost, ako kdo ve, da ničesar ne ve. Trunka tako-le poučujejo: "G. Trunk se ni še nikoli vprašal, kaka razlika je med socializmom in komunizmom in če se je že vprašal, odgovoriti ni znal na to nikoli, kakor ne zna še danes." Meni v pomoč pravijo potem, "žrtvujemo pol stolpca." Hvala za pozornost in za pouk. Nikakor ne odklanjam. Le s premiso je križ. Predpostavlja ta učitelj, kakor bi jafc pričakoval ali bil mnenja, da se more in mora kak socializem ali komunizem vpeljati kar čez noč, in ker se pač ne more, jaz najmanj razlike med socializmom in komunizmom ne razumem, pravijo. Potem razlagajo in poučujejo. Fehlges-ehossen. Klada sem,ampak taka klada, da bi se kaka ekonomija mogla vpeljati kar čez noč, pa nisem. Žal, da se moram sam malo pohvaliti. Končno mi navije učitelj ušesa in I me čofne: "G. Trunk iz vsega srca želi, da bi komunistično drevo ne zrastlo do neba. To se pravi z drugimi besedami, da ne želi, da bi človeštvo tudi na nesovjetskih petih šestinah sveta doseglo stopnjo, ,na kater,i bi bilo za vsakega članki človeške družbe zagotovljeno zadovoljno, brezskrbno (kar se bolezni, starosti, nesreč tiče) in srečno življenje. To se pravi, da ne žbli odprave onih vzrokov, ki povzročajo dalnašnjo mizerijo, krivico, bedo, nekulturnost, v oj n o, barbarizem."
Tu ga imate, tega Trunka. "Ne želi, da se odpravi," to-raj želi, da bi bila mizerija, beda, nekulturnost, vojna, barbarizem. Ali ni to pravcati zlomek, ki želi n. pr. vojno, dasi je sam v vojni pihal k^-šo In bedo želi, in nesreče in bolezni. Zlomkov zlomek ta Trunk.
Šale na stran. Opetovano sem že povedal in poudaril, da bi bilo meni prav že radi slovanskega stališča, ako bi bilo že danes ali bi bilo-no-vsaj jutri v Rusiji predvsem najsijaj-nejše, da bi se vsak Rus Vsaj jutri vozil z avtomobilom. Niti nočem opozarjati, da vsaj danes ima večina Rusov čevlje na nogah le V sliki na razstavi v New Yorku, dočim so jih videli obiskovalci tam v Rusiji večinoma le v capah. Nič nd tem. Morda bodo jutri vsi imeli najelegantnejše čevlje, saj komunizem ne more delati čudežev. Ampak. Ali ste res tako gotovi, da bo komunizem za vse preskrbel in vse odpravil, recimo jutri ali pojutrej-šnjem?? Blagor vam, če imate tako "vero," in naj se zopet malo pohvalim, da nisem tak zlomek in iz srca želim vse te dobre dobrote vsem sovjetskim in nesovjetskim ljudem. Končno mfl je vse eno, če mi verjamete ali ne verjamite. . vest mi je najboljše plačilo. Na kak raj ali kaka pebesa na zemlji jaz ne verjamem, nisem pa tak zlomek, da bi bil zoper odpravo te ali druge mi-zerije, ako je taka odprava le mogoča. Komunizem gor ali dol. Ako je komunizem na pravem, da je riovek le produkt narave (opica-človek ) in da, nad človekom ni nobenega Boga, potem bom in moram tudi jaz postati komunist in ateist. Ako pa komunizem s svojim svetovnim naziranjem ni na pravem, in je nad zemljo Bog, potem se komunizem lahko razširi na vse šestine
zemlje, ampak do neba pa nikoli ne bo vzrastel, ker je zmota, laž o življenju. In le na to sem mislil, in na to mislim .z vso odločnostjo še danes, če me Naprejevci imajo še za takega zlomskega zlom-ka.
Sicer pa. Ali res verjamete, da bi bil jaz tak zlomek? Morate. Drugače bi kaj takega ne zapisali. In tu smo na drugi točki. Okoli katolikov hodite, kakor mačka okoli vrele kaše. Je hudo vrela ta kaša. In Trunk, se zdi, to kašo še malo podkuri, da je še bolj vrela, ko svari pred — komunisti in komunizmom. Zato je treba Trunka udariti in ga pokazati kot pravcatega zlomka, ki ne želi, da bi se mizerija na svetu, kolikor je mogoče, odpravila. Tu ste pokazali svojo lisjaško naravo, na katero s" postali pozorni celo hudo levičarski krogi, kakor je razvidno iz nekih fajtov na levi strani, in kjer je udeležen tudi pisatelj Louis Adamič. Vidim:
One of the highlights of the ludicrous fight to hold the United Front together is the plea of Freda Kirchwey, editor of the Nation, that the Leftists stick together. Her criticism of the statement by the Committee for Cultural Freedom brought a stinging reply from Sidney Hook, one of the signers. Freda admits that the Communists are a dishonest and a rutheless lot, but begs that they be not turned out in the cold.
Her description of the Communists gives some reasons why sincere liberals are beginning to shun the Reds. In Ihe Nations she writes: "The Communists display the qualities of most fanatics. . . The.V are intolerant and ruthless, often unscrupulous, often violent and lacking in judgement."
Najbolj komunistična koniu-nistinja vatn pove, da ste. • • fanatični, nestrpni, brezobzirni. . .pogostoma brezvestni,P0' gostoma nasilni, .in pomanjkljivi pri sodbi. Pritožite pri rdeči Fredi, če tako o vfy® piše in vas tako presoja.
Kadar boste najmanj jutri oblekli in obuli zdaj Ruse, ne le na slikah v razstavi, ampak na nogah in oblekli na plačah, in odpravili vso mizerijo in zagotovili tudi nesov-jetskemu svetu in vsakemu članu človeške družbe zadovoljno, brezskrbno in srečno življenje. . Trunk ne bo se od žalosti obesil, še pohvalil va9 bo in vesel bo celo, ker o komunizmu si ne dela nobenih skrbi, ko postane sam komunist, če je komuniize'iri na pravem v naziranju o življenju,
bo
če pa ni na pravem, pa ne zrastel do neba, če bi tudi vsem članom človeške družbe preskrbel — da na kratko V0' vem — avtomobile in limuzine.
Oglasi v Amerikanskcifl
Slovpncu imajo vedno uspeh-
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite krasiti grobove svojih dragih, ne Pozabite, da imate na razpolago lasnegs rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite n® podpisanega za vsa pojasnila in *a cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787