Z03. mm.
U UuMJoni, v torek, 3. septemlira 1907.
XI. leto.
lahaja vsak-dan zvečer, Izlmšl nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za aT.tro-ogr.ke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Zaftlubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za ietrt leta 6 K, za en mesee 2 It Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leto 11 K. za četrt leto 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. -U** *^!,!!^J!^^r^^^^^Z^ brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila Hska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tista trikrat ali večkrat - Dopis naj se .zvolć franko vari. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništva In upravnlstvo Je v Knailovih ulicah št 5. In sicer uredništvo v I. nadstr, upravništvo pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, 1.1. administrativne stvart.
jmesečna priloga: „Slovenski tehnik"
telefon št. 34.
Posamezne itevllke po 10. h.
Dpravništva telefon št. 85.
^fouol] le žrtev!
elike vojaške vajo   na Koro-se še niso niti prav začele, a že dohajajo z raznih strani vesti, pripovedujejo o človeških žrtvah, i so jih zahtevale    Že neposredne priprave za te velike vaje med vojaštvom.
Strašna katastrofa, ki se je prisodila pred nekaj leti pri Bileku v Bosni, je še vsakomur v živem spominu. Povzročitelji te katastrofe so bili takrat ekseinplnrično kaznovani in splošno se je mislilo, da bo vojaški opravi in vojaškim organom vsaj za dogleden čas Bilek lebdel kot svarilen zgled pred ormi. kako ni smeti prirejati vojaških vaj in vojaških pohodov.
Toda kakor se zdi, gotovi krogi pozabijo na vse in jih t udi trpke skušnje ničesar ne pouče, ker sicer bi ne bilo mogoče, da bi se po preteku kratkih let postopalo pri vojaških vajah prav tako. kakor svoječasuo pri Bileku nesrečnega spomina.
Nekaj let je le preteklo, da se je pri vajah ravnalo z vojaki vsaj približno človeški, toda letos je prišel zopet, kakor se kaže. v veljavo stari sistem, ki smatra vojaka za mrtev stroj, s katerim se sme še slabše ravnati kakor z neumno živino.
In posledice tega sistema so človeške žrtve, ki pokrivajo manevrsko polje, in njih število je skoro tako veliko, kakor v prvih spopadih pred pravo bitko.
Vojna uprava, oziroma posamui vojaški organi ne vpoštevajo čisto nič. da je človeški materijal, s katerim razpolagajo, najdragocenejši zaklad, ki ga ima država, temelj, podlaga državnemu ustroju.
Vkoreninilo se je v teh krogih mnenje, kakor da bi bili državljani zgolj za to. da pomnožujejo vojaške vrste, ne pa nasprotno, da je vojaštvo za to tu. da daje signren temelj državi in da nudi potrebno obrambo državljanom.
Armade ne tvorijo več. kakor nekdaj, ljudje, ki opravljajo proti plačilu »vojno rokodelstvo«, marveč armada sestoji sedaj iz svobodnih državljanov, ki so pravi temelj državnega organizma.
Svoje dni, ko se je vojaštvo re-krutiralo iz elementov, ki so opravljali svoj vojni posel proti plačilo, je
LISTEK.
Razkol na obzorju.
Katoliški Nemci iz Nemčije so imeli te dni svoj »54. generalni shod« v \Viirzburgu. Ta shod jc zanimal tudi nas Slovence. Zanimal nas je pred vsem zaradi tega, ker se ga je udeležil tudi ljubljanski škof Jeglič. Bil je to edini tuji, edini avstrijski, edini slovanski škof. ki je šel na ta nemški shod. Toda ta shod je vreden našega zanimanja tudi zaradi tega, ker nam je pomaknil preti oči dejstva občnega pomena, ki si jih moramo ogledati že zaradi boja, ki ga bije slovenski narod z organi rimskega klerikalizma. Katoliški shod v Wiirzburgu ni važen zaradi tega, kar se je na njem govorilo in sklepalo. Važen je zaradi okoliščin, v katerih se je vršil.
Nad vse je značilno, da se tega shoda nekateri cerkveni dostojanstveniki niso upali ali pa niso hoteli udeležiti. Celo kardinal Vanutelli, ki se je kot papežev pooblaščenec udeležil cerkvenih priredb v Metzu in se mudi v Nemčiji, se na kat. shod v Wiirzburg ni upal priti. Poleg njega je izostalo še več nemških škofov samo zato, ker se niso upali iti na shod. Izostali so pa tudi znameniti škofje, prelat je in profesorji bogoslovja, izostali namenoma, oziroma celo izstopiti iz pripravljalnega od-
bilo še vsaj omljivo, ako tudi ne opravičljivo, ako vojskovodje niso toliko računali s človeškim materijalom, toda dandanes je vsakdo zločinec, ki se brezvestno igra z življenjem tistih, ki tvorijo cvet države in ki so mu zaupani samo začasno v to, da se iz njih ustvari krepka in izvež-bana  falanga v obrambo domovine.
In zločinci so de facto vsi tisti generali in polkovniki, ki iz navadnega štreberstva in iz častihlepne ambicioznosti silijo vojaštvo, smatrajoč ga za mrtev stroj, k takšnim naporom, da izgube posamniki fizično ravnovesje in da jim klonejo moči.
Ta hrezvestnost pa je še temveč-ja. ako se uvažuje, da se udeležuje takšnih velikih vaj dober del rezervistov, ki so po pretežni večini rodbinski očetje. Ako obleži na niane-verskem polju kot žrtev vojaškega moloha rezervist, ni s tem uničeno samo eno dragoceno človeško življenje, marveč uničena je lahko obenem dolga vrsta človeških eksistenc, ki jim je bil ponesrečenec odgojitelj in reditelj.
Ni treba, da bi bil človek posebno bistroumen, da to uvidi. No, med vojaškimi organi pa so, kakor se zdi, elementi, ki se kapricirajo na to, da hočejo biti bolj bistroumni kakor drugi navadni ljudje in se odlikovati zlasti s tem, da ravnodušno teptajo in gazijo vse ono. kar je dragim, po njihovem mnenju inferiornim ljudem sveto.
Tako in nič drugače si ne moremo tolmačiti brezmiselnih ukazov in j »ovci j raznih vojaških dostojanstvenikov, ki zahtevajo od svojih podrejenih vojakov takšne štrapace, ki daleč presegajo moči navadnega človeka.
Oh zeleni mizi se seveda lahko dajejo taka povelja, toda prepričani smo, da bi bili tisti, ki so izdali ta povelja, med prvimi žrtvami, ako bi se >a m i morali pokoriti temu povelju! Seveda ker so pa ti gospodje sami na varnem, jim je pač lahko izdajati najbrezmiselnejše ukaze, katerim se morajo pokoriti — drugi! Čudno je pri vsem to, tla so takozvani smrtni pohodi« prišli v navado večinoma pri takšnih polkih, v katere so uvrščeni slovanski vojaki. Pri Bil kn so bile žrtve skoro sami Slovani, takisto tndi sedaj pri Dunajskem Novem mestu in na Koroškem. Ali je to samo slučaj, samo grolo naključje, kdo
hi si upal o tem izreči določno mne-
nje
i»
Z maneverskega polja nam prihajajo posredno vesti, kako nečloveško, kako sirovo se postopa z našimi ljudmi, kako se jih brez pardona sili k naporom, ki morajo zlomiti tndi najmočnejšega človeka.
A potrpežljivost naših ljudi je občudovanja vredna: mirno trpe vse iii njih usta molče, ko bi drugi kričali, da hi jih slišal ves svet. Baje gredo ^aini v pogin, kakor da bi se pritoževali in skušali odstraniti zlo, ki jih mori in tišči k tlom! Konec bodi potrpljenju, dovolj je že žrtev, molčati hi bile sedaj greh!
Slovenski vojaki, dolgo ste molčali in mirno trpeli, da se je brezvestno eksperimentiralo z vašo kožo in z vašim življenjem, sedaj pa na dan s svojimi pritožbami!
Slovensko časopisje in slovenski poslanci vam bodo stali kot zaščitniki na strani. V miru živimo, vojna furi-ja še ne divja med nami, zato mora biti dovolj žrtev, ki se sicer plačujejo samo na vojnem polja!
socialno vprašanja.
Organizacija državne delavske zavarovalnice za onemoglost.
K našim izvajanjem o uredbi delavske zavarovalnice za onemoglost na Nemškem, katero uredbo smo primerjali s tozadevnim avstrijskim zakonskim načrtom, v kolikor je bil ta načrt že objavljen, prinašamo do-dodatno v naslednjem orgunizatorič-ne določbe prvoimenovanega /avoda, ker se bo na te določbe brezdvomne tudi avstrijski zakon močno naslanjal.
Nemčija šteje 31 takih zavarovalnic, katerih vsaka obsega eno ali več komunalnih zvez. navadno celo provincijo, včasih pa tudi eno ali več zveznih držav. Navadno pripadajo zavarovalnici vse v dotičnem okraju uposlene osebe.
Prvotni zakon je *n\aro\ nlniee postavil kot premoženjskopravne, popolnoma samostojne In medseuojno neodvisne korporacije, ki si naj po Lastni potrebi določijo prispevke ter tudi same izpolnijo vse obvezi osti. Sklepalo >e je seveda Že v naprej, da se bodo boljše in slabše riskč razdelile na razne dele države, da bolo t>r\{ po skupni povprečnosti države pro-računjeni prispevki   zadostovali za
vse zavode, da bodo pokrivali potrebne obveznosti ter ne bodo provzročili v premoži nakem stanju znatnih razlik. Tako sklepanje se je izkazale ilUr pačno.   Finančni    položaj posamnih zavodov se je razvijal različno. Dohodki so sicer povsod presegali dejansko potrebščino za rente, toda izkazalo se je, da bi nekateri zavodi ne bili kos b o d o e i m , vedno Lolj naraščajočim obveznostim, al O si ne pomnožijo dohodkov.   To neugodno razmerje med akti vami in pasi vam i se je pojavilo posebno pri zavodih v k ni e č k i h o k r a j i h , dočim so se pretežno industrijski okraji zdrževa-li v ravnotežju, da, nekateri teh industrijskih krajev bi mogli poravna ti rente iz obresti nabranega premoženja, ne da bi bili navezani na prispevke.  Neugodnejši finančni položaj je izviral iz neednake obremenitve z rentami, in ta neednakost izvira zopet iz različnosti starostnega skupljevanja.   Na 1000 zavarovanju podvrženih oseb je prišlo   od leta 1886. do 1898. povprečno v celi državi 50, v   pretežno   kmetijski Vzhodni ^rusiji  100 in v pretežno industrijskem Berolinu le 20 rent. Pri pretežno kmetijskih zavodih so stare j -š i , pri industrijskih zavodih m 1 a j-š i člani močneje zastopani. Za kmetijstvo in gozdarstvo se je izkazalo štirikrat toliko  starostnih rent kakor za industrijo, in kar se tiče i n-v a 1 i d i te t ne  rente,   je izkazujejo pretežno kmetijski okraji dvakrat toliko kakor industrijski.
Vprašanje nastane, kako bi se dalo odpraviti slabo finančno razmerje. Ali se naj prispevki v eni skupini zavodov znatno zvišajo, pri drugih pa znižajo? To bi bilo v nasprotju s temeljno idejo, ker se gre vendar za s k u p n o blagotvorno uredbo, ki bi naj koristila vsem enako. Naloga je bila ta, da se med različnimi zavodi ustvari vzajemno razmerje, s čimer bi se ustvarilo uspešno i z r a v n a n j e za bodo e-n o s i ter bi se zabranilo na ta način, da bi na eni strani ne naraščali, na drugi strani pa bi se zabranili primanjkljaji. Po vsestranskem razmotri van ju raznovrstnih predlogov se je prišlo končno do sledeče rešitve:
Celokupna rentna obremenitev se razdeli v s k u p n o o b r e m en i -te v vseh zavodov in v posebno o b r e m e n i t e v vsakega zavoda posebej.
V s k u p n o obremenitev se pritegnejo vsa tista plačila, ki so precej neodvisna od dobe, kako dolgo je treba prispevati, plačevanja, na kojih pokritje vpliva preseljevanje, tu sem spadajo temeljni prispevki invaliditetnih in starostnih rent.
Posebni ali ločeni obremenitvi se nakažejo plačevanja, ki so odvisna od števila prispevkov, tedaj stopnjujoče postavke in vračila, ker za vsako stopnjevanje ali povračilo pride dejanski prispevek.
Po razdelitvi bremen je morala priti tudi razdelitev prispevkov in drugačnih dohodkov, potemtakem tudi omejitev med skupni m in ločenim premoženjem. Tu kakor tam se je mnogo računalo in pogajalo o kvotah, dokler so se dosegle naslednje določbe k zakonu:
Vsaka zavarovalnica upravlja vse svoje dohodke in celo svoje premoženje samostojno. V pokritje s k u p ii i h b re m en, ki jih morajo vsi zavodi skupno zmagovati, se izloči 40' < prispevkov po knjigah. Ta kvota se imenuje skupno premoženje, toda ostane last vsakega zavoda. Skupnemu premoženju morajo za pravni obstoj po knjigi zavarovalnice pripisovati obresti, kojih visokost določa zvezni svet. Vsi drugi dohodki, kakor tudi premoženje, ki se je nabralo do 31. decembra 1899. tvorijo ločeno premoženje ter se ne smejo porabljati v pokritje .-kupnih bremen.
Kot skup n a o b remeni-t e v se smatrajo tri četrtine vseh starostnih rent, temeljni prispevki vse invaliditetnih rent, kakor tudi potrebščina za tedne bolezni.
Ločeni obremenitvi pripadajo rentna stopnjevanja, kakor tudi vse druge obveznosti zavoda.
Kar se tiče premoženjskega s t a n j a nemških delavskih zavarovalnic za slučaj invalidnosti, znašalo je koneem leta 1900. premoženji' vseh 1315 milijonov mark. Koncem leta 1905. je bilo glavničnih vrednosti l,*J4f>.9 milijonov mark; od teh je bilo naloženih: M7.9 milijonov v državnih posojilih, 136.4 milijonov v posojilih nemških držav in državno zajamčenih železniških par pir jih, 371/J mil. v komunalnih za-dolžnicah in sastavnih listinah, 351.9 mil. v posojilih občinam in komunalnim zvezam, 261.1 mil. v hipo-
bora, ker ne marajo nič več opravka imeti s takimi priredbami. To pomeni na kratko rečeno: prijatelji in so mišljeniki rajnega profesorja bogoslovja Schella niso hoteli priti na shod. nasprotniki Schellovi pa se niso npali.
Razkol med nemškimi katoličani je očiten in neutajljiv.
Začel se je že pred leti in zado-bil jako oster značaj neposredno pred shodom v Wiirzburgu. Rimski list »Osservatore Romano«, ki je glasilo Vatikana, je malo časa pred \viirzburškim shodom razkril — pravo pravcato zaroto med nemškimi katoličani. Zarotniki žive v trdno katoliškem Miinstni, so sami venp katoličani, nekateri celo duhovniki. In ti ljudje so se zaroti 1 i zoper sveto katoliško cerkev. Nevarnost je bila tolika, da je moral papež posebno bombo med nje vreči.
Pa je res predrznost, kaj so storili ti zarotniki. Stopili so pred poglavarja svete cerkve in se osmelili mu predložiti — prošnjo, v kateri so udano prosili za milejše postopa nje v zadevi indeksa.
»Index librorum prohibitoruni« se imenuje zapisek tistih knjig, ki jih je cerkev prepovedala zaradi tega, ker obsegajo nauke in mnenja, s katerimi se cerkev ne strinja. 2e jako zgodaj je začela cerkev preganjati knjige, ki jej niso bile všeč. Prvi tak ukaz je izdal 1. 496. papež Gelazij I. Čim je Guttenberg iznašel tisk, je cerkev začela  knjigam posvečevati
posebno pozornost. Ljudje ne sinejo misliti in naj se varujejo vsega, kar bi jih moglo napotiti, da bi mislili. Verujejo naj, slepo naj verujejo, kar trde duhovniki, misliti pa ne sinejo. To je prvo načelo katoliške cerkve in da bi mogla tako stanje vzdrževati, je vedno preganjala in uničevala vse knjige in časopise, ki niso bili tako pisani, kakor želi cerkev.
Papež Sikst V. je ustanovil posebno kongregacijo, ki vodi indeks. Ta kongregacija funkeijonira dandanes z večjo strogostjo, kakor kdaj poprej. Kar cerkvi ne ugaja, pride na indeks. Največji misleči naravoslovci in pisatelji so na indeksu in tesno-srčnost je tolika, da pridejo na indeks tudi dela katoliških teologov, ki so bila izdana z odobrenjem pristojnega škofa. Razmere so take, da jih nemški, francoski in italijanski duhovniki že več ne morejo prenašati, — laiki se za indeks itak ne brigajo več kot za lanski sneg — in da se že več let trudijo, premeniti te razmere.
»Zarotniki« v Ministru so v svoji vdani spoštljivo prosili papeža, naj v modernem smislu modificira občne predpise. Ce že neče odpraviti nominalnih obsodb, na vsaj odpravi to, kar žali narodna čuvstva. Pred obsodbo naj se obdolženec zasliši in obsojencu naj se povedo razlogi obsodbe. Ker mora vsak obsojenec sedaj molčati o vsem, kar se tiče njegove obsodbe, naj se tudi njegovim nasprotnikom zaukaže tak molk. Vsa-
kemu obdolžencu naj se da prilika, da se pismeno ali ustno zagovarja in predno se kaka knjiga dene na indeks, naj se obsojenemu pisatelju dovoli rok, da obsojeno delo umakne iz knjigol rštva.
Te prošnje konec obsega zagotovilo, da ostanejo prositelji papežu brezpogojno pokorni, naj odloči o prošnji kakorkoli.
Kaj je bila usoda te prošnje? Papež, ki ga imajo jezu v it je čisto v rokah, je prošnjo seveda zavrgel, du-hovsko časopisje pa je te verne in v vsakem slučaju pokorne katoličane proglasilo za liberalce, odpadnike in krivoverce, papežev »leibjournal«, že imenovani »Osservatore Romano« pa jih je krstil za duhovske banditske vodje.
Povod »zaroti« vernih nemških katoličanov zoper indeks je dalo postopanje indeks-kongregacije proti rajnemu Schellu. Ta najznamenitejši vseh nemških katoliških teologov zadaj ili 50 let je bil profesor na teološki fakulteti vseučilišča v Wurz.;ur-gn. Pred nekaj leti so prišla vsa njegova dela na indeks. Lahko si je misliti, kaj to pomeni, če proglasi cerkev knjige profesorja bogoslovja za krivoverske. Ves svet je ostrmel. Zgodilo se je že, da je kako posamično delo kakega bogoslovskega pisatelja prišlo na indeks. Ni pa se še zgodilo, da bi bili prišli na indeks vsi spisi znamenitega vseučiliškegn profesorja teologije. Obče je bilo tedaj med vernimi katoličani in speci-
jalno med duhovniki mnenje, da se kongregaciji indeksa ni šlo tolik, /n posamične nazore Schellove — »Slovenec« jih imenuje zmote — namreč da. je bila jezuvitom in njih zaveznikom vsa s in e r Schellova nevšečna in sumljiva, ker se ni v jemala 1 ul-tramontanstvom in z jezuvitstvom. Treh -tvari ni jezuvitska stranka odpustila Schellu za nobeno ceno:
Prvič, da se je neutrudno zavzemal za to, naj se katolicizem ne postavlja v nasprotje s potrebami nove dobe in z uspehi nove kulture in naj zapusti bedasto stališče srednjeveške sholastike in prismojenega tomizma.
Drugič, da je odtočno delal na poglobljenje verskega življenja, ki postaja vsled nesrečnega laško-jezu-vitskega vpliva vse bolj prazno in obstoji le še iz mehaničnega žlobu-dranja molitev in mehaničnega prejemanja zakramentov. Schellu je bilo glavno, da bi ljudje živeli po mo-raličnih naukih katoliške vere, med tem ko klerikalizem na to nič ne da.
Končno je jezuvitizem preganjal Schella tudi zategadel, ker je kot Ne mec narodno mislil in čutil in ni hotel biti brezdomovinec, ker je zahteval, naj se cerkev ozira na nacijo-nalna čuvstva in naj priznava naci-jonalna svojstva posamičnih narodov to je, naj cerkev neha biti laška cerkev in naj bo cerkev vseh katoliških narodov.
(Konec prihodnjič.)
tekali in zemljišČnih zadolžnicah 6.1 mil. v hranilnicah. 55.1 mil. v zemljiščih, 26.1 mil. v blagajnah. Iz tega sv vidi, da pride večina premoženja v korist občinam in komnnalniin zvezam, kar je razlagati tako, da je velika večina zavarovancev v tesnem stiku s komunalnimi zvezami. Obre-stovanje. ki so ga dobili zavarovanci od sto nakupne cene. je znašalo pri državnem posojilu 3.40 M k. pri drugih posojilih 3,42 Mk, pri zastavnih pismih itd. 3,52 Mk, pri posojilih občinam itd. 3,62 M k pri hipotekah 3.49
Mk in pri nalaganju v hranilnicah 3,25 Mk. —Od 1000 mark premoženja vseh zavarovalnic je bilo koncem 1. 1905. naloženih: 29 M k v državno-zveznih, 108 Mk v državnih posojilih. 297 Mk v zastavnih pismih, 284 Mk v posojilih občinam in komunalnim zvezam. 212 Mk v hipotekah, 5 Mk v hranilnicah, 44 Mk v zemljiščih in 21 Mk v blagajnah.
S tem zaključujemo razložitev nemške invaliditetne zavarovalnice in primerjanje z avstrijskim zakonskim načrtom ter bomo v naslednjem na kratko govorili o tozadevnih zakonskih načrtih, ki so predloženi parlamentom drugih dežel.
Svobodna misel v Avstriji.
Praga, 2. septembra. Kakor poroča »Pravo Lidu« je izdal Češki deželni šolski svet na vse okrajne šolske svete okrožnico, v kateri se opozarjajo na predstojeće zborovanje svobodomislecev. češ. da ima zborovanje protiverski zuačaj. Zategadelj se šolske oblasti pozivajo, naj poročajo o vseh dogodki!', ki so s tem zborovanjem v zvezi. Z drugimi l>esedami se šolskim oblastim naroča, naj brž denunciraj0 vsakega učitelja, ki hI se zborovanja udeležil. Naredbo je podpisal namestnik grof Cou-denhove. in sicer vsled posredovanja Škofa dr. F r i n d a in monsig-nora B r u s e k a. Soc. demokratični poslanci bodo zaradi takega srednjeveškega postopanja vprizorili v parlamentu primerno akcijo.
Poljski socijalni demo-kratje.
Lvov. 2. septembra. Včeraj je bil tukaj velik shod poljskih socijalnih demokratov. Zastopane so bile vse okrajne organizacije cele Galicije. Zborovanja so se udeležili poslanci H u d e c , dr. D i a m a n d in Wityk. Predsedoval je poslanec Hudec. Glavna točka je bila pribori -tev splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za deželne zbore. Po daljši debati je bila soglasno sklenjena resolucija, v kateri se vse okrajne organizacije pozivajo, naj začno odločno akcijo za končno pri borite v splošne volilne pravice za deželne zbore. Ako bi se ne dovolila taka volilna pravica, se delavci ne bodo zadovoljili le z demonstracijami in protestnimi shodi, temne bodo v skrajni sili pričeli splošni štrajk.
Nemški agrarci.
Praga. 2. septembra. Včeraj je imel izvrševalni odbor nemške agrarne stranke v navzočnosti mnogih agrarnih državnih in deželnih poslancev sejo. Načelnik stranke poslanec P e s c h k a je poročal o političnem položaju. Sprejela se je resolucija, ki protestira proti nameravanemu imenovanju Slovana za poljedelskega ministra, zahteva tudi za bodoče vodilno stališče. Nemcev v Avstriji ter poziva vlado, naj ima pri   nagodbenih     pogajanjih pred
Izlet u Beneško Slovenijo.
(Spisal Ivan Zoreč.)
(Konec.)
Razun v cerkvi ni slovenski jezik priznan in upoštevan; zato pa je zanimivo in za rodoljuba razveseljivo, da se število beneških Slovencev ne krči, temveč narašča: leta 1881. so jih »našteli« 27.000, a 1. 1895. že 31.000. Seveda jih je mnogo več, ker tu niso všteti Slovenci, ki še živijo v deloma že poitalijančenih krajih ali pa v mešanih občinah.
Svet visi proti Italiji, vse vode, vse ceste se stekajo tja, kupčija in trgovina, gospodarski interesi vežejo Slovence na jug, nobena stvar pa ne z avstrijskimi rojaki za njihovim hrbtom. Le beneški krošnjarji, ki pridejo daleč po svetu kakor naš Ribni-čan, so nekaka živa vez med njimi in ostalim svetom. Sieer pa živijo bolj zase. Pa tudi mi smo čisto pozabili, da imamo toliko krvnih bratov onkraj črno-žoltih mejnikov.
Beneški Slovenec je zelo ponosen na »svojo deželo«, iskreči h se oči ti pove, da je Slovenec, in takoj te vpraša, kako nam je pod »nemškim cesarjem«.
Italijani sami imajo beneške Slovence za prebrisane in razumne ljudi, ki zelo radi hodijo na sejme in vneto kupčujejo. Na trgu v Čedadu ali v Vidmu se sliši skoro sama slo-^nska govorica nadiških Slovencev,
očmi varovanje kmečkih interesov Avstrije.
Nagodba z Ogrsko.
Budimpešta, 2. septembra. Odločilen avstrijski državnik je izjavil dopisniku »Az Tjsaga«, da se na Ogrskem zelo motijo, ako se zanašajo, i hi se odločitev o kvoti in banki izloči iz nagodbe. Ako se te dve točki ne spravite na čisto, smatra avstrijska vlada vsako sporazumljenje za izključeno. Dosedanji kvot ni ključ ne odgovarja razmeram, toda težko je določiti drugi ključ, da bi se prispevanje obeh držav pravično uredilo. Bančna skupnost je zagotovljena.
»Pester Llovd« poroča, da se na-godbena pogajanja začno 10. septembra v Budapešti. Na obeh straneh si prizadevajo, da bi se doseglo čim trajneje pogodbeno razmerje. Seveda ni izključen negativen izid.
O avstrijskih Srbih.
Z a g r e b , 2. septembra. Poslanca dr. K r a s o v i č in L i sac sta sklenila na poziv sklepa radikalne stranke, da odložita mandata, toda kandidirala bodeta znova na programu radikalne stranke. Rndikalei hočejo razviti živahnejšo agitacijo, zato se preseli njihovo glasilo »Narodni Glasnik« iz Zemuna v Zagreb ter bo izhajal trikrat v tednu, a sčasoma
se premeni v dnevnik.
K a r lovci. 2. septembra. Pri volitvi novega patrijarha se zanašajo radikalci, da prodro s svojim kandidatom, ker je meo! 74 člani kongresa, ki volijo patrijarha, 41 radikalcev. Glede osebe, ki jo volijo za patrijarha, se Še niso zedinili. Najprej bodo uredili plačo patrijarhu, in sicer tako, da patrijarh ne bo užival Vseh dohodkov ogromnega cerkvenega premoženja, temuč se mu določi letne plače 120.000 K, ostali dohodki pa se porabijo za zboljšanje plač nižji duhovščini.
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo
D u n a j . 2. septembra. Prihodnjo sredo pride srbski ministrski predsednik tir. Pašič iz Marijinih varov na Dunaj, kjer bo imel posvetovanje z ministrom zunanjih del baronom A e h r e n t h a 1 o m. Razpravljala bodeta o trgovinski pogodbi. Pašič je izjavil, da ni daleč ko se trgovinska pogodba sklene. S tem upa. da postane tudi politično razmerje med obema državama prisrčno.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd. 2. septembra. Car je odobril predlog ministrskega predsednika Stoli p ina, da se sme obsedno in izjemno stanje v vseh okrajih, kjer to poteče septembra ali oktobra, podaljšati poljubno na nedoločen čas.
Ker je več Židov prestopilo k pravoslavni veri, da so si pridobili splošne državljanske pravice, potem pa so se vrnili k veri svojih očetov, je izišel carski ukaz, vsled katerega ti Židje izgube na ta način pridobljene pravice ter se izženejo v mesta, ki so določena Židom za bivališča.
Umor ministra v Perziji.
London, 2. septembra. V Teheranu je več oseb pričakalo pred parlamentom velikega vezirja, ki so ga ustrelili. Glavni atentator se je takoj ustrelil, enega so prijeli, ostali so pobegnili. Atentat je baje posledica velike zarote. Bati se je, da zavlada po celi deželi anarhija. Za javno varnost je sploh zelo slabo skrb-
ki večinoma tudi prav.dobro razumejo furlanšcino, italijansko pa govore boljše kakor Furlani, ki so menda bolj omejeni ljudje.
Vlada si na vse kriplje prizadeva, da bi poitai i j a učila svoje slovenske podanike. Veliko in hitrih vspe-hov pri tem svojem plemenitem početja najbrže nima, ali posrečit] bi se ji to moglo. Če ne vstanejo naši bratje iz svojega mrl vila. In če jim ne pomagamo mi, avstrijski Slovenci, na kakršenkoli način, bo Beneška Slovenija za nas kakor doslej: terra ineognita; na deblu slovanskega drevesa pa se bo posušila zdaj še zelena vejica ...
Ko je i »ostala črnogorska knegi-nja italijanska kraljica, so pričakovali beneški Slovenci, da jim bo zazori 1 dan boljše bodočnosti, in poklonili so se ji s slovenskimi zastavami v Laškem Vidmu kot nekaki svoji rešiteljici. Pa vse te lepe nade so ostale samo nade, in kraljica morda niti ne ve več, da jo toliko in toliko tisoč njenih krvnih slovenskih bratov časti in imenuje svojo kraljico.
Mislim, da črnogorska dinastija ni tako silno slovanska kakor bi morala pravzaprav biti. Na dvoru občujejo francosko, in ko je dal knez Nikola pred par leti Crnogorcem ustavo, je dal tiskati znamke, ki so dobile francoski napis Constitution! In sploh je baje slovanstvo na cetinj-skem dvoru žalosti in pomilovanja vredno . . . Ker so začeli mladi inte-
ljeno. Službe umorjenega velikega vezirja noče nihče sprejeti. Pri aretiranem so našli pisma, iz katerih je razvidno, da se je umor izvršil na ukaz revolucijskega odbora v Baku.
Punt v Maroku.
Pariz, 2. septembra. Na mero-dajnih mestih prav nič ne zaupajo novemu sultanu Mule j u Hafidu. Njegov poziv na plemena, naj ne napadajo Kvropejeev, se smatra le za zvijačo, da bi Francozi ne prodirali v notranje pokrajine, ker sultan organizira svojo vojsko.
Državna banka je posodila sultanu 500.000 piastrov. Do 15. t. m. dobe vsa maroška pristanišča garai-zije.
Okoli Benalija je raztresenih 3000 dobro oboroženih puntarjev, ki čakajo na prihod novega »uhana, da se mu pridružijo.
Dnevne vesti.
V LJubljani, 3 septembra.
— »Naš List«, ki prej kot ne sani ne ve, eenii; je na svetu, je oddal zadnje čase svoje gnojišče v najem znanemu hujskaču-pisatelju. Tu hoče sedaj po vsi sili dokazati, da se »Narodna tiskarna« potaplja v lastni svoji masti, dasi je drugo glasilo ravno istega pisatelja »Je/ še pred kratkim pisalo, da »Narodni tiskarni« ne pripada niti ena opeka na njeni strehi. S takimi ljudmi se je torej težko prepirati! Zadnji čas se je »Naš List« polasti] vprašanja, koliko je Bamberg plačal dr. Tavčarju, da je smel izdati njegova dela. Pod vrstami se namiguje, da je moral dr. Tavčar prejeti mastne tisočake. Tu se je nalašč spustila debela laž v svet. ker je dr. Tavčar sani založil svoje spise ter ima pri tem še vedno deficita nad 6000 K, kar bode gospode okrog »Našega Lista« brez dvojbe z dobro voljo navdalo! Od tod tudi izhaja, da Bamberg do sedaj za omenjene spise ni priobčil niti najmanjšega inserata, ker si je dr. Tavčar to prepovedal. Iz tega bode vsak lahko sodil, koliko so Vredne informacije, katere dobiva »Naš List« od svojega najnovejšega
štantmann«  o  »Narodni tiskarni«!
— Cerkvena slavnost na Brezjah. Na Brezjah so v nedeljo »kronali Marijo . To kronanje, ki spominja precej na paganske običaje Feniča-nov in Kgipčanov, ki so svojim bogovom in boginjam navlekli na glavo zlata in srebra, je imelo samo namen spraviti iz ljudi lepe tisočake. ' I potrebi kronanja kakega svetnika ali svetnice ali boga se ne govori nikjer \ sv. pismu in tudi ne v dogmatiki in se je taka moda uvedla edino in samo zato, ker mnogo nese in se obrestuje s tisoči in milijoni obresti. Zato je pa »Slovenec« počastil udeležence brezijske slavnosti s »sveto armado«! Kakor se nam poroča, je v nedelji) frančiškan smojočegn se obraza po cerkvi od časa do časa pobiral z oltarjev kar s peharjem denar, kadar ga je bilo tolik kup. da se je bilo bati. da bodo svetle kronce jele drčati po tleh. Ne bo kmalu zopet tako dobrega blagoslova! — H kronanju je pripomniti sledeče: Od papeža škofu Jegliču izdano dovoljenje za kronanje je datirano z dne 1 5. j u n i j a 190 7. Škof je to dovoljenje dobil pač kmalu nato. Vsak vernik bi zdaj mislil, da se bo ljubljanski škof požuril, da čimprej počasti nebeško kraljico, ker mu je DO »Slovenčevih« besedah že prirojena gorečnost za češčenje Marijino. A škofu se ni nič mudilo. Ca-
ligenttli Crnogorci, posebno mladina, ki študira v Belem gradu, postajati nemirni, bi rad knez pokaznoval uporne duhove, če bi mu jih izročila srbska vlada.
Kar je tuje, to nam imponuje, kar ni naše, ljubimo — tujca se bojimo in mu prizanašamo, brata svojega bi pa ugonobili.. .
Slovani smo pač vsi (maki. In potem pretakamo solze in jokamo. Če nas v naši hiši tujec pretepa s koro-bačem, ki smo mu ga spletli sami zase in svoje brate. Ako človek vse premisli, mora postati ljut in žalosten in si samo želi. da bi imeli vsi Slovani skupaj eno samo bučo, ki bi jo z najboljšim namenom in po volji la-sal in uhal.
Med takim premišljevanjem smo se približali Čedadu, ki se ti zdi od-daleč kakor kako srednjeveško utrjeno in obzidano mesto. In res je deloma še /daj obdano z močnim obzidjem in trdnimi stolpi ter globokim jarkom, čez katerega vodi zidan in visok most v mesto z ozkimi ulicami in velikimi hišami.
Skoda, da smo morali takoj na Vlak in si nismo mogli ogledati starinskih zanimivosti, posebno gradu.
Vlak je zdrčnl v ravni črti po beneški ravnini proti Vidmu, kjer se tudi nismo mogli muditi več kakor slabo uro, če nismo hoteli zamuditi Železne kače v Kormin.
V Vidmu je takisto mnogo zgodovinskih spomenikov,    starih veli-
kal je s kronanjem nad dva meseca, čakal, da se je preje zgodil »eudež« na Veliki šmaren 15. avgusta in šele ko je počila ta pripravljena bomba, zdel se je škofu primeren trenutek, da se bo kronanje izvršilo dostojno za lačno farško bisago. In izvršilo se je! »Beraški« samostan frančiškanov na Brezjah je lahko vesel in vesel je tudi škof, ki si je izgovoril za svoje šentvidske zavode dostojno število tisočakov. Ni vrag, da bi pri takih razmerah človek ne bil ves goreč za nebeško kraljico! Saj se ta gorečnost krasno izplača. Velikanske dobičke prinaša in če se vernikom podeli kak papežev blagoslov s popolnim odpustkom, podelitelja to nič ne stane. Milosti božje nikoli ne zmanjka — stokrat in tisočkrat iskrena zahvala tistemu cerkvenemu dostojanstveniku, ki je prišel na tako dobičkanosno misel — zato jo je pa tudi lahko rabiti, kolikor kdo hoče. Noch ist Polen nicht verloren!
— Poškodovanci na hrezijski slavnosti. Snočnji »Slovenec« je kar kratkomalo utajil, tla bi bil v nedeljo na Brezjah kdo poškodovan. Mi nismo bili gori, a povsem verodostojni1 priče nam zatrjujejo, da so v cerkvi zmečkali neko Belokranjico, ki je vsled tega umrla in da so pri procesiji, kjer so se zlasti ženske in otroci dren j ali in porivali kakor živina, baje poniečkali dva človeka, da sta vsled zadobljenih poškodb u in r 1 a , več pa da je bilo več ali manj nevarno poškodovanih. V mrtvašnici res ni bilo nobenega mrliča videti, pač pa se z vso gotovostjo zagotavlja, da so bolnike oziroma mrliče takoj prenesli v samostan in jih na ta način ljudstvu odtegnili. Tudi pri streljanju z lnožnarjem se je neki fant na nogi precej poškodoval. Na vsak način je želeti, da se stvar docela pojasni, drugič naj pa merodaj-ne oblasti primerno poskrbe za red in varnost pri takih navalili divje fanatičnega ljudstva. Pobožnega »Slovenca' pa vprašamo: Zakaj se pri teh žrtvah nedeljskega slavlja na Brezjah ni zgodil čudež, da bi bile na mah ozdravele? Ali so imele premalo trdno vero ali pa urad za čudeže v nedeljo ni poslovali Da je ljudem prihajalo slabo, kot pravi »Slovenci verjamemo, saj je bil pa tndi tak neznanski smrad v cerkvi in okolici, da bi gotovo nastala kaka epidemična bolezen, če bi se romarji in romarice ne bili še tisti dan razšli. Tudi na škofa je smrad tako vplival, da ga je kar dušilo pri pridigi in da je od jeze razsajal ves besen. Terci j alke so mu zelo zamerile, ker je govoril nerazločno in ker ni nič prikupi j ivegn obraza, one imajo pa rade lepe kaplane polnih rdečih smej oči h lic.
— Naši »Nemci« pa nad učiteljsko mesto na Zidanem mostu. Iz laškega okraja se nam piše dne 2. sept. t. 1.: Nadučiteljsko in voditeljsko mesto na Zidanem mostu dela našim »Nemcem« sila preglavice in kar /besneli so nad vašim dopisom z dne 26. avgusta t. 1. ter dajejo tozadevnim svojim »plemenitim« čutilom duška v graškom »Tagblattn« z dne 1. sept. t. 1. Posebno v srce in obisti jih je spe-kel pasus vaše notice, ki govori o pravičnosti, kajti pravičnost je našim nemčurjem deveta briga! — Njim je dobra vsaka kreatura, da le trobi v njih rog ter se pokorava njihovim umazanim nakanam. In kako domišljavi so ti naduti naši »nemški« inteligenti! Zidan most kar proglašajo za nemški kraj ter pravijo, .da tu sem samo ob sebi sodi le šolski vodja n e m š k e g a pokolenja. V citiranem »Tagblattn« čitamo med
drugim: »VVir fordern, dass der steienn. Landesschulrat vvie in ahn-lichen den Slovencu zu gute kom-mendeii PfiHen dan Votmn des Ortg-schulrntes Steinbriick 1111(1 (las des Bczirksschnlrntes Tiiffer vollauf re-spektiert \\ird mid dem erstcil in Vorschlag gehrachten Be\verber, der ein tadelloser Lehrer und guter Dcu-Ischer ist, die Oberlehrersteilc zuer-keniic« No, zdaj pa vemo! Koma lomita in deželni šolski svet mora slišati to besedo... Vederemo! — Neni-čurski okrajni šolski svet Laški je na predlog notarja Mravi jaka ((Jerman iz Slov. Goric!) postavil znanega poštenjaka C m e r e s k a — primo točo za voditeljsko mesto na Zidanem mostu. To je torej tisti tadelloser Lehrer in guter Deutscher! Se pač vidi, da propagatorji tega človeka niso Nemci, kajti vsak pristen Nemec bi se moral sramovati takega brezstid-nega in brezmisclnega besedičenja. — Mi pravimo še enkrat, da ne zahtevamo drugega nego pravičm»t in zgolj le pravičnost! Pri sicer enakih odnosa jih — bei sonst sich gleich hleihenden 1'mstanden — vendar najvišja šolska oblast kot čuvarica ukazov ne more in ne sme drugače postopati, nego da imenuje tistega izmed terne, ki je najbolj sposoben in vreden! Kvalifikacija in starost pa morati ob tej priliki priti v po-štev, kjer se rine n a j m 1 a j š i , manj sposobni ter politično prononsirani na — prvo mesto!! Gospoda, oni zgledi, ki jih navajate v »Grazer Tagblattn«, tu ne pridejo v poštev. In pri nas je nasilstvo! »Bauer. hier ist's \vas and'res.« — Nemčnrjein na Zidanem mostu gre le za to. da bi dobili »krakelorjn« — rajni Kropej je bil v to prepošten! -— Oe bi se nam res ne šlo za dobro šole in mladeži, potem bi našim »Nemcema jim vrednega Cmereška prav iz srca pri voščili, kajti kmalu bi videli, kani bi »prifurali« ž njim ... A tako. šalo v stran! — Imamo še tolikanj vere v nepristranost deželnega šolskega sveta štajerskega, da bode ukrenil to, kar tu zahtevata pravica in dobrobit šole, kar pa glasno zahteva tudi ugled učitcijstva! Par pretepenih > nemških« političnih frazerjev ne bode odločevalo, kdo je sposoben biti voditelj tako važnemu učnemu in vzgo-jevalnemu zavodu, nego je ljudska šola na Zidanem mostu.
— Pozor, napredni učitelji! V soboto 7. t. m. ima »Slomškova zveza« svoj občni zbor v »l nionu . Y dogovoru z naprednimi tovariši in tovari-šicami se snidemo ob \ o9. v »Narodnem domu« in si gremo ob 9. oirl^dat menažerijo pred »Fnion«. Dobro došlo je tudi napredno dijaštvo, ki -i lahko ogleda abnormalnosti slovenskega učiteljstva.
Napreden u č i tel j.
— .Kaplan Kirchsteisrer — zdrav! Pisatelj romana Pod spo-vednim pečatom«, je dne 31. ; vg. t. 1. pisal sotrudniku našega lista med drugim sledeče vrste: »Von einer ge-richtsarztliehen Untresuehung ist selbstverstandlich keine Rede und alles — klerikale Luge zu dem heili-gen Zweek. mich  als SehriftsteUer
uninoglich zu maclien. Sollen sie mir liigen und schimpfen; um so ge\vis-ser \verde ich dafur z u e i n e m V o r trag u a c h L a i b a c h k o m-m e n , \vann der 2. Bud. > Belchtsie-gel* fertig ist. tu misli slovensko izdajo — um meine Schuld abzuzah-len. Schuldig bleibe ich den — »Oblatensch\vimllern« nicht s!«
(Dalje v prilogi).
častnih palač v romanskem slogu, tudi imajo umetniško galerijo slik in lep muzej, pa bogato in staro knjižnico, v kateri bi se dalo dobiti najbrže mnogo starih dokumentov o Slovencih izza vlade beneških dožev in oglejskih patriarhov.
Romantičen je pogled na sivi grad nad mestom. Človek, ki gleda te stare utrdbe, se zamisli v prošlost in se rnztuži. saj je vse to bila slovenska last, po tej lepi ravnini je oral naš kmet, to krasno in divno zemljo je ljubil naš ded in jo branil s svojo krvjo pred Huni, Romani in Grmani; naposled smo pa h1 podlegli in nismo vstali nikdar več... Kralj Matjaž se še ni prebudil, njegova sila še dremlje in sniva o pravici, in ne bo se dvignil, dokler bo še kaj srak med nami.
Iz vlaka smo gledali po nepregledni ravnini, mastni in rodovitni. Solne«1 je ravno zahajalo in bil je zaton kakor na morju: zažarela, pozlatila se je neskončna ravnina... zatrepetali in zamigljali so žarki, še enkrat pojezikuli krvavo-zlati prameni, kakor jasna luč morskega svetilnika svetlo in trepeče zablisnili . . . in mrak, mil in otožen, je legel na zemljo, ki so jo začele objemati nedoločne in tihe. romantike polne sence in tajinstvene konture prelestnc, trn bjulurske južne noči.
Kako lepa je zemlja, ki jo imenujemo svojo domovino, kako sveta so tla, v katerih počivajo naši dedi . .
zgrudil bi se, objel in poljubil bi ji rudo, ki je popila, že toliko naše krvi in srag trpečega in znničevanegn. od nikogar spoštovanega in priznanega
našega življenja. — In vsa ta divna, miline in bolečih spominov polna naša očetnjava ... kaj ni povsod in vsa v nevarnosti, ali ji' ne trgajo na vseh straneh pohlepni prot ivniki .' A kako jo branimo, kakšna je naša ljube/en ... kako in kaj si bodo mislili o nas naši otroci in vnuki   . . .
V Korminu smo posedli tržaški vlak. Prvo, ki me je spomnilo, da sem zopet v ljubi Avstriji, je bila nemška govorica kondukterjev južne železnice.
Zvečer smo prispeli v Trst. Samo en dan je trajal naš DOSeJ pri beneških Slovencih, in vendar smo videli toliko krasot, opazovali toliko zanimivosti. Vse to pa ob kaj malih stroških.
Zato vsak lahko poleti v Benečijo, posebno primorski Slovenci. Zakaj izleti v beneški* Slovenijo so t m!i kos podrobnega kulturnega dela. Živa beseda, govorjena iz bratskih ust in narekovana od čutečem in vnetega srca premnogo izda in bi globoko vplivala na zatirane naše brate, ki jih vendar ne smemo in ne moremo pozabiti, čeravno sami tudi nimamo ničesar v izobilju. Ali bratje naši so, in kri ni voda. In glejte, tolaži in bodri človeka, ako vidi, da ima ljubečega brata in čutečega tovariša v svojih bolečinah in prevarah.
Priloga »Slovenskemu Narodu" it 203, dne 3. septembra 1907.
— Laška predrznost. Iz Roj a na
s«' nam piše: Nekaj dni sem prireja pri nas neka laška družba dramatične predstave, ki se jih vdeležujejo večinoma sami Slovenci. Vkljnh te mu so Lahi pri predstavi 30. avgusta jeli peti laško kraljevsko pesem in klicati: »evviva Italia«. Navzoči Slovenei seveda te provokacije niso mirno trpeli, marveč so jeli glasno klicati »pereat Italia-, »živio Slovenci«. Seveda so Lahi na to koj utihnili, ko so videli, da imajo večino poslušalcev proti sebi. Da so Slovenci Lahe takoj primerno zavrnili, je prav, toda veliko pravilneje hi postopali, ako hi se sploh ne vdeležili italijanskih predstav. Čemu podpirati Lahe, ko nas v zahvalo za to potem se izzivajo. Sicer pa je med Slovenci v Roja mi prav malo narodnega ponosa in zavednosti. Slovensko občinstvo najraje zahaja v laške gostilne in trgovine, dasi ima poštenih slovenskih trgovin in gostiln več kot dovolj na razpolago. Kako malo narodnega ponosa je v nas, kaže tudi dejstvo, da trpimo laški napis celo na slovenski društveni gostilni. Čemu to? Niso li vsi gostje te gostilne Slovenei, ali imajo na laških gostilnah tudi slovenske napise.'! Ako smo sami tako popustljivi, potem se pač ni čuditi, da imamo za »capo del destritto« moža, ki ni vešč slovenskega jezika, in to v okraju s slovenskim poslancem. A to smo krivi sami, ker smo premalo odločni in preveč popustljivi! Več narodne odločnosti in narodnega ponosa je nam treba, potem bodo tudi tujci imeli respekt pred nami in si ne bodo več upali nas izzivati na rodnih naših tleh!
Slovensko zemljepisje v »Slo-veneevem« uredništvu. »Slovencu« so za soboto poročali seveda kar naravnost iz Koroške l!>. kako so vojaki potovali iz Deutsehlandsberga (slov. Lozonc\ mimo Eibis\valda (Ivnica!) na Radi (Radelj). Ljudem, ki bi radi odločevali o usodi obmejnih Slovencev, so navedene slovenske obmejne pokrajine španske vasi nekje na — Koroškem.
— Iz policijske službe. Za policijska kancelista v področju tržaškega policijskega ravnateljstva sta imenovana provizorični stražnik policijske direkcije v Trstu, Aleksander Lovišeek in strazmester de\. orožniškega poveljstva Št. 12. v Ljubljani Franc Fink.
Obžalovanja vredni učitelji. Pretekli teden napravil sem par izletov v okolico in sem si pri tej priliki ogledal razne zanimivosti. Posebno pozornost sem obrnil šolam, o katerih sem čul, da so v Ljubljanski okolici jako zanemarjene. V Rudniku sem občudoval prekrasno šolsko »palačo«. Nisem sicer znan s tamkajšnjem učiteljem, vendar ga zavidam, da stanuje v tako lepi hiši in kakor sem izvedel od vaščanov, je še bolj zavidanja vreden, ker mu kar v hiši rastejo gobe iz tal, ko jih moramo mi v Ljubljani drago plačevati. Srečal sem tudi rudniškega župnika, ki ima največje zasluge, da imajo v Rudniku tako šolsko palačo. On namreč z re-kurzi zadržuje zidanje nove šole. Neki kmet je rekel: Naš gaspud znajo Mislil sem si pri tem: Kaj vendar lako skrbi te blagoslovljene eelibutor-je, da imajo pri šolah toliko nepotrebnega dela in skrbi, 'saj vendar nimajo otrok, da bi jih pošiljali v šolo. davkov pa tudi ne plačujejo. Končno sem še le prišel do spoznanja, da so iz ljubezni do učiteljev in izobrazbe tako naklonjeni šolam. Bil sem na Dobrovi, kjer sem tudi videl šolo. ki je podobna srednjeveški mež-nariji, ne pa dvorazredni šoli. Prav tako je tudi v Sostrem, kjer imajo po več hišah raztresene razrede, šola sama je pa taka, kakor zadolženega kmeta bajta. Tudi v Sori pri Medvodah sem si ogledal šolo, katero ravno popravljajo. Podjetnik mi je pokazal, kako duhovito popravljalo t<> poslopje. Stranišč cevi so speljane skozi kuhinjo. V stanovanju učitelja so trojne vrste okna, ki so že na pol razpadla, tako tudi pod v sobah. Vendar ostane vse pri starem. Trhel in shojen pod je že dober za učitelja. Ko sem pripovedoval v Ljubljani v družbi prijateljev o teh šolali, mi niso verjeli, ker v Ljubljani tako skrbe za šolstvo. V resnici pa je to škandal, ■da vladajo take razmere. Pripomnim, da sem povsod i videl velikanska žup-nišča, ki so opremljena z vsemi mogočimi razkošnostmi. Šole in župni-šea zidajo občina rji. Vendar se vidi, da imajo nadzoroval ne oblasti vec ljubezni do župnišč, kakor do sol. Čemu puste zidati take župnišča za enega človeka s kuharico1? Na Dobrovi ima župnik več sob, kakor prstov na rokah, učitelj pa menda borni dve Bobici Koga zadene krivda.' Šolske oblasti, ki tako mačehovsko skrbe za šole. Čudno se nam tudi zdi, kaj vendar morejo reči izvedenci n. pr. inženirji in zdravniki. Kje morejo odobriti tako popravljanje, kakor je v Sori, in taka poslopja, v katerih gobe rastejo. Učitelji še tako ni maj«) nič dobrega na deželi, navsezadnje morajo pa še poučevati v takih nezdra-
vih poslopjih in prebivati v na pol razpadlih sobah. Ogledati si hočemo še drugod šole in poročati o tej mizeriji L j u b 1 j a n č a n.
Iz gledališke pisarne. Za bodočo sezono so angažirani sledeči dramski člani: gospioa Berta Ber-gantova, gospa Zofija Borštnikova, gospa Avgusta Danilova, gospa Štefanija Dr agu t in o viceva, gospica Marija Košakova, gospa Josipina Kreisova, gospioa Marija Puhkova, gospa Magda Ronov-ska, gospica Terezija Thaler j ev a; gospod Rudolf B u kšek, gospod Anton Danilo, gospod Leon Dragu-t ino vi ć, gospod Slavko Grm, gospod Oton^Haasen (bivšiČlan gledališča „Urania" v Pragi), gospod Hinko NuČiČ, gospod Josip Molek, gosp. Josip Povhe (bivši Član ljubljanskega nemškega gledališča), gospod Josip Toplak (bivši član Narodnega gledališča v Zagrebu); kot stalni gost je zavezan bivši režiser gosp. Anton Verovšek.
K odhodu na II. narodno-radikalni shod v Celju, Slovenski dijaki odpotujejo v Celje v četrtek, dne 5. avgusta iz Ljubljane s poštnim vlakom ob 3 uri 8 min. pop. Notranjski tovariši se pripeljejo isti dan z opoldanskim poštnim vlakom v Ljubljano (odhod iz Trsta ob
9. uri 55 min. dop., s Št. Petra ob 12. uri 50 min. op., iz Postojne ob 1. uri 13 min., prihod v Ljubljano ob 2. uri 48 min. pop. Tu se jim pridružijo Ljubljančani, Gorenjci in Dolenjci, ki se peljejo z istim vlakom ob 3. uri 8 min. dalje. — Dolenjci se pripeljejo v Ljubljano z opoldanskim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 11. uri 22 min. dop., iz Ribnice ob 12. uri 6 min. op. in pride v Ljubljano j. k. ob 2. uri 32 min. — Gorenjci pridejo v Ljubljano z opoldanskim vlakom (odhod z Jesenic ob 9. uri 34 min. dop., iz Kranja ob
10. uri 32 min., prihod v Ljubljano ob 11. uri 15 min. dop. Posavski tovariši se pridružijo skupnemu vlaku ob 4. uri 54 min. na Zidanem mostu, kamor so se pripeljali ob 4. uri b\ min. Prihod v Celje ob 5. uri 31 min. pop. — Štajerski tovariši, ki pridejo od Maribora, se pripeljejo 5. avgusta ali z brzo-vlakom ob 3. uri 54 min. pop. (odhod iz Maribora ob 2. uri 31 min.), ali s poštnim vlakom ob 10. uri 18 min.   dop.   (odhod  iz  Maribora ob
8. uri 15 min. dop.)
Pripravljalni odbor.
Državna subvencija Poljedelsko ministrstvo je podelilo kmetijski družbi kranjski 4000 K državne subvencije za leto 1907 in sicer 1.) za družbeno sadjarsko šolo v Ljubljani in za subvencioniranje podružničnih in družbenih sadjarskih šol, 2) za prireditev sadnega semnja v Ljubij t ni in 3. za vzdržavanje pokušne n vzorne vinske kleti v Ljubljani.
Pravila „Političnegi, gospodarskega in izobraževalnega društva*' za vodmatski okraj je c. kr. deželna vlada odobrila. Občni zbor tega   društva  bo   v ponedeljek,
9. t. m.
Litijska podružnica sv. Cirila 1U Metoda priredi dne 8. septembra ob 3. popoldne v prijazno vas 1 Lotic izlet, kjer se bo vršila mala veselica. Vsi prijatelji družbe dobro došli so-sebno pa še vabimo vas vrle Floti-čane, Vačane in Kresničane k temu prijateljskemu sestanku. Torej na veselo svidenje! Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Litji.
„Struna" v Št Vidu pri Brdu.
Že večkrat proslavljani dijaški orkester na lok odnosno pevski zbor „Struna" iz Idrije je s svojim nedeljskim koncertom, ki ga je priredil v Št. Vidu pri Brdu na prostornem vrtu gospoda Josipa Rusa, privabil nenavadno mnogobrojno občinstvo. Krasno popoldne je privabilo poleg bližnjih okoličanov in domačinov iz vseh slojev in krogov tudi mnogo gostov iz bolj oddaljenih krajev, kakor zlasti iz Ljubljane ter Moravske doline. „Strunašiu so pa tudi vrlo zaslužili ta izredni obisk. S pravo umetniško rutino in preciznostjo je sviral orkester priznane skladbe svetovne slave in to po večini slovan • ske; med slednjimi so pad najbolj ugajale z narodnim duhom prepojene točke iz oper češkega mojstra Smetane. Izvrsten je bil tudi nastop pevskega zbora „Štrunašev", tem izvrst-nejši, ker ga je iz prijaznosti ojačilo in spopolnilo več krepkih pevcev slavnega ljubljanskega „Merkurj au. Aplavz je naraščal od točke do točke in v splošnem oduševljenju ze je naposled dvignil domaČi gosp. župan Anton O solin ter se v jedrnatih besedah zahvalil gospodom „Strunašem" za izreden užitek, želeč jim nadaljnih častnih uspehov ter proseč jih v imenu domače občine, da neso s se boj hvaležne pozdrave v daljno, roduo jim Idrijo. — Po koncertu so svirali Strunašiu še v gostilniških prostorih g. Rusa, ki je naklonil občinstvu vsestransko izborno postrežbo, izbrane
plesna komade ter neutrudno spremljali veseli ples do ranega jutra.
Iz Borovnice se nam piše: Od mnogih strani se čujejo pritožbe o slabem in dragem mesu, le pri nas, kjer je v tej zadevi toliko kričečih vzrokov, je pa vse tiho in mirno, kakor da bi nam Košek klal same pitane vole. Naš mesar — svet mož — nam prodaja tako meso, da smo gospodinje res pomilovanja vredne, ki ga kuhamo, a še bolj oni, ki ga zauživajo, če je sploh zaužitno. Tu se govori, da naš mesar vola niti klati ne zna, ker mu ne pride nikdar na vrsto, in če kupi vola, proda ga drugemu mesarju, ker se baje boji, da bi se Borovničarji na kakem boljšem mesu ne objedli. Zato pa kolje najslabše „šavre", ki niso za nobeno drugo rabo več, semterbja kako bušo in Če teh ni, pa kako teličico z malimi zobmi (zaradi daca), da se ne ve, ali naj bi se meso peklo, cvrlo ali kuhalo. In tako meso nam prodaja ta klerikalec kg po 60 kr. naj si bo glavina, vrat, noge, pleča itd Zna se, da je meso boljših delov in brez priklade tudi zaatno dražje. In tako se nam godi skoraj brez izjeme dannadan, leto za letom. V tem ne znosnem položaju obračamo se do našega g. župana, ki je mož na svojem mestu in ki ve iz lastne izkušnje, da so pritožbe glede mesarja popolnoma opravičene, da nam bo tudi to perečo zadevo po možnosti rešil.
Več go spo din j.
Nesreča. Gospa Verbičeva iz Bistre se je peljala preteČeno nedeljo dopoldan v Borovnico k maši. Mimo nje pridrvi biciklist. Konj se ga ustraši, skoči v stran in zadene s tako silo v plot ob cesti, da je v vozu sedečo, na da bi se zvrnil, kar vrglo iz voza. Drugim se pri tem padcu ni zgodilo nič zalega, gospa Verbičeva si je pa zlomila roko.
Prostovoljno gasilno društvo v Cerknici vabi na veselico, katero priredi v nedeljo due 8. septembra 1.1. ob priliki 20letnioe svojega obstanka na posojilničnein prostoru pri vagl v Cerknici. Spored: 1. Ob 5. uri zjutraj budnica. 2. Ob 10 uri popoldne odhod k sv. maši z godbo na čelu. 3. Ob 1. uri popoldne koncert na veseličnem pros&oru. 4 Ob 3. uri popoldne sprejem gasilnih društev. 5. Ob polu 4. popoldne tombola, katere glavni dobitek je 18 mesecev stara telica sive barve. (Tablica stane 20 v.) 6. Po končani tomboli ples, godba in prosta zabava. Pri veselici in plesu svira godba na pihala. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na nedeljo dne 15. septembra. Odbor.
V Stražišču pri Kranju j a obolel te dni en vojak za g avobolom ter so ga baje prepeljali v vojaško bolnico v Ljubljano. Pri sosedu, kjer je bil ta vojak, leži namreč bolnik, bolan na legarju; slednja hiša je bila zadnje tri dni, ko so biLi vojaki v vasi, zastražena po njih. Da bi se bil gori omenjeni vojak inficiral v Stražišču, je skoraj nemogoče, ker traja inkubacija pri legarju 7  do 21 dni.
Pr.ktičen zgled, kako se pospešuje promet S tujci. Prideta na Gorenjsko dva gospoda, da se malo naužijeta dobrega zraka in prirodnih krasot. Zvečer prideta v Lesce in se oglasita pri Legatu. Zahtevala sta sobo, a je nista mogla dobiti, ker so bile vse sobe oddane, pač pa se jima je reklo, naj se popeljeta do hotela „Triglav", kjer gotovo dobita sobo. Tako se je zgodilo. Najela sta v „Tri-glavuu sobo in odložila svojo prlljago v najeti sobi. Ker je eden gospodov dobro znan pri Legatu, sta šla oba tja. Ob 11. zvečer prištorklja hlapec in prinese gospodoma prtljago, ki sta jo bila pustila v najeti sobi, češ, da sobe ne moreta dobiti. Začudenje in ogorčenje. Ob 11. zvečer brez prenočišča v Lescah — to ni prijetno. Tujca se peljeta hitro v hotel „Triglav" in izvesta po dolgem parla-mentiranju principijalni nazor gostil -Čarke: Kamor sta šla večerjat, t j a pojdita še spat. Tujoa sta gostilničarko naznanila okr. glavarstvu, ki jo bo seveda kaznovalo, zakaj po postavi ni dovoljeno tako ravnati. Tako se tadi ne pospešuje promet s tujci. Povsod vidijo radi in žele, da tujec tam obeduje in večerja, kjer prenočuje. V naprednejših deželah imajo to tudi urejeno, in sicer na ta način, da se za sobo več računa, kakor navadno, Če gost ne je v svojem hotelu. To je v vsaki sobi nabito in gostje se po tem lahko ravnajo. Će bi se tako uredilo tudi pri nas, bi nihče ne ugovarjal. Toda gostu ob 11. ponoči vzeti sobo in ga vreči na cesto — to je Čudno pospeševanje prometa s tujci.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu, V torek, 27. t. m. je sedel na obtoženi klopi v Novem mestu 221etni sedlar Ludvik Starič
rojen in pristojen v Št. Peter pri Novem mestu, ker je ponarejal dve in petkronske novce. Znano pa je, da domovina ne podpira rada svojih mož in povzpenjajočih se talentov. To je najbrž začutil tudi naš StariČ in ker je imel že dovolj narejenega denarja in boječ se,  da mu ne bi preveč za
črnel, je zapustil svojo „domovino" Št. Peter in se napotil proti bližnji stolici Novemu mestu, da bi ondi na malem potovanju razpečal denar. Starič pa je najbrž vedel, da smo mi meščanje možje prebrisane glave in da pogledamo dobro ali pa še preveč vsak krajcarček, predno ga vtaknemo v žep, zatorej nas je pustil v miru. Sklenil pa je narediti malo potovanje iz Novega mesta proti Straži in zopet nazaj v Novo mesto, oziroma v Št. Peter. Zapustil je Novomesto in se ustavil v bližnji vasi „Brod". Bilo je to na pustno soboto, torej precej mrzlo in mali StariČ je moral zaradi tega delati male štacije. Stopil je v gostilno pri Muh viču, kjer je dobil gospodinjo samo doma. Pil je dva četrt litra vina. Med tem, ko je on pil, je prišel h gospodinji upokojeni učitelj K , ki je prišel plačat zastareli dolg 2 K in plačal s petkronskim tolarjem. Muhvičevka pa ni imela drobiža, da bi mu dala 3 K nazaj .... Pa kaj. Tu se ponudi naš Starič, da je takoj pripravljen menjati. Urno odšteje staremu učitelju dva ponarejena goldinarja in eno pravo kronico, za kar sprejme pristni petkronski tolar. Uči telj odda Muhvičevki eden ponarejeni goldinar, sam pa spravi drugega in še eno kronico. Staricu je dal prvi poskus tudi pogum in zato se je ustavil pol ure nato pri gostilničarju Škufoa, v vasi Potok pri Vavti vasi. Stari Škufca pa ni bil tako slep kakor Muhvičevka in on je takoj spoznal po Črni barvi in po slabem cvenku, da je denar „folš", kakor je povedal pozneje pri sodniji. Škufca je dal torej Staricu „folš" denar nazaj in ga še iz prijaznosti povabil na voz, s katerim sta se peljala njegova dva sinova na Stražo, lepa prilika za Starica, ker se je izrazil proti Škufci, da potuje v Toplice skozi Stražo. Na'o se je Starič odpeljal s sinovoma v Stražo. Med potjo se je pomenkoval s starejšim Škufco, z dijakom o raznih stvareh, mu tudi povedal, da je dijak na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, in kmalu nato izstopil v Vavti vasi pri Vinterju in šel v gostilno. Vinterjeva uči ga je natanko ogledovala, misleč, daje dijak in ga pozneje v Ljubljani in sedaj v Novem mestu pri sodišču spoznala po rdečem kamenčku na prstanu, po zlati verižici, po haveloku in sploh po kretnjah in govorjenju. Pri Vinterju ni Starič kazal svojega denarja. Ustavil se je v Gor. Straži pri prodajalničarju Šurla. Tu pa je kupil samo za 1 krajcar žveplenk in vprašal, koliko je še do Bršljina pri Novem mestu. Zaradi tega in ker je bilo že ob 7. uri zvečer, si ga Šurla ni mogel natanko ogledati in ni mogel zatrdno povedati, da je bil ravno on pri njem na pustno soboto. V Bršljinu, torej ni šel v Toplice, se je Starič ustavil pri „Dreniku" (pri čefidelnu), plačal en četrt 1. vina s petkronskim novcem. Dekla pa ga je pokazala gostu Zdravje in on je konštatiral, da ni pristen. Izgovarjal se je tu, kakor tudi pri Škufci, da ga je dobil v Novem mestu. StariČa srečamo nato šele 25. marca v Beli Cerkvi v gostilni pri Peterlinki, kamor je povabil svoja prijatelja Zupančiča in Gotlieba. Ponujeni 5kronski novec mu je gostilničarka vrnila češ: „Ta pa ne pojde danes !u Ko je Starič videl, da njegov denar ne pojde v f,kštfta, se je podal 17. aprila v belo Ljubljano, plačal 18. apr. v gostilni pri Lovšinu ob pol 9. uri in pri NovakoviČu ob 9. zjutraj s svojim denarjem, ali revež je obsedel še isti dan na limanicah ljubljanskega stražnika. Zaslišanih je bilo 42 prič. StariČ je pa prav malo pripoznal svojo krivdo. O prvem potovanju neče nič vedeti: „Gospodje! Jaz teh krajev Še videl nisem. „Alzou dokažite mi." „Alzo" mu tudi niso dokazali, ali je on delal denar, ali ga je samo raz-pečaval, ker ni hotel ničesar povedati. Bil je že enkrat zaprt zaradi ponarejenja podpisa menice in v tem zaporu je prišel v dotiko s „Štoj-somu, ki je sedaj zaprt v Gradiški zaradi ponarejenja denarja. Štojs je bil poklican v Novo mestj, pa je rekel, da se nista pogovarjala o ponarejenju denarja, ker je „on" smatral to za „greh". Sumi se, da je bil Štojs njegov učitelj v ponarejanju novcev, ali pa, da je Starič Štojsove razpečaval. StariČ je dobil 13 meseoev ječe s štirikratnim postom. Nesrečno število. Bog ve, Če jih bo revež prenesel s svojim tovarišem v Gradiški. Sedaj je namreč bolan in tako slab, da še vstati ni mogel, ko so mu prebrali obsodbo — V sredo, 28. m. m , so podarili gospodje sodniki Jakobu Medicu štiri leta zaradi uboja. — 14. julija namreč je šlo 6 fantov iz vasi Sela pri Toplicah v bližnjo Meniško vas pit. Izpili so že devet litrov, pri desetem pa je vstopil v gostilno Jakob Medic (vulgo Cerčkov) in njegova tovariša ZupauČič in Gorše iz Meniške vasi. Ko so izpili, so šli ven na bližnji most. Trije selški fantje so odšli domov, Robida, Prime in Fink pa so ostali pri Meniških in peli na mostu. Prime in Fino sta se najbrž petja naveličala in odšla domov, Robida pa je sam pri njih ostal . . . Kar naenkrat pa zgrabi Jakob Medio Ro-
bido za vrat in ga začne daviti. Robida pa je klical svoja tovariša na pomoč: „Jest sem preč." Ko tovariša Prime in Fink to slišita, pritečeta s kamni na pomoč in ker so bili vsi tiho, vpraša Primo: „Primojkršen-duš, al' ste ljudje, al' kaj, da nimate nobene Štime." Medic pa jih je potolažil, ker je rekel, da je zgrabil Robido samo za šalo, kar je potrdil tudi Robida. Nato so se razšli in Prime je šel zopet domov s Finkom. Med potjo sta parkrat zavriskala. Kar začujeta za sabo urne korake in se umakneta s kolovoza v bližnje grmičevje, misleč, da jih hočejo meniŠki fantje napasti. Ko so bili oni že daleč, zlezeta Primo in Fink iz grmovja, zavriskata parkrat in ko hočeta iti mimo potoka po stezi domov, jima pritečejo nasproti meniŠki fantje in eden zakriči: „A sta vidva tista, ki sta priletela na nas s kamni ?" — „Kaj?u vpraša Fink, v tem pa se že zgrudi onemogel na tla, ker ga je Medic močno udaril s svojim krivcem po sencu in nato začel obdelavati z nožem šeJPrimca. — „Pusti ju, pusti," zavpije Zupančič Medicu in nato so zbežali v hosto. Prime pa potegne na tleh ležečega Finka k potoku, mu začne izpirati rano, ko pa vidi, da se tovariš ne zave, začne klicati mlinarja na pomoč in se napoti sam proti mlinu. Ko pa pride tja, pade nezavesten na tla. Ko mlinar in mlinarica vidita na tleh ležečega Primca, mu izpere mlinarica rano in nato se napoti po Finka, ki je ležal v nezavesti pri potoku. Prinesli so ga v mlinarjevo hišo, kjer je umrl okoli poldne, ne da bi se zavedel. Prime pa je tako oslabel zaradi odtekanja krvi, da ga je moral spremiti mlinar v bolnišnico v Kandijo, kjer je bil 7 dni. Medic je vse pripoznal in rekel, da se je prenaglil, ker ga je Zupančič hujskal in da je Robido samo za šalo za vrat stisnil. Jakob Medic še ni preveč star, ker pojde ali pravzaprav „bi šel" spomladi prvič na nabor. Bil je že enkrat zaprt 24 ur zaradi neke prepovedane igre. Od županskega in župniškega urada je dobil še precej dobro izpričevalo, ker so ga pohvalili, da je izvrsten pijanec, najboljši pretepač in da se sploh najlepše obnaša izmed vseh fantov v celi fari. Zaradi tega in prejšnjega bode sedel 4 leta težke ječe, imel bo vsake tri mesece post in trdo ležišče, naposled pa pride mogoče na Gradiški skupaj s Štejom in Štavičem. Prime pa je zahteval za rane 500 K, za svojo staro suknjo 20 K, za mlinarja, ki ga je peljal v bolnišnico, 6 K in za zdravnika 4 K. Pa v Novem mestu niso tako radodarni in zaradi tega so pri 500 odbili zadnjo ničlo, da bo dobil za rane 50 K, za suknjo 5 K, za mlinarja in zdravila pa kakor je zahteval.
Častno Svetinjo je doail za 40-letno zvesto službovanje g. Ivan Gaber, o. kr. sodni sluga na Vranskem.
Premeten slepar. V Mariboru se je nastanil v hotelu „Mohr" neki mož, ki se je bil izdal za Hermana pl. Hartensteina. Sobarica mu je morala nositi v sobo najboljših jedi in pijač. Ko bi bilo treba plačati, izročil je sobarici v shrambo veliko škatljo z napisom da je v njej za 130 K obleke. Med tem je napravil neko pot v mesto, a se ni več vrnil.
V škatlji so bile smrekove veje in ilovica.
Strela je Ufarila v nedeljo dopoldne v cerkev v Gorjanskem pri Nabrežini med službo božjo. Med ljudmi je nastala silna panika. Mnogo jih je popadalo onesveščenih po tleh. 22letna Rozalija Petelin je bila ubita.
— Veličastni nastop narodne delavske organizacije v Trstu. V
nedeljo popoldne je bil prvi javni shod narodne delavske organizacije v Trstu. Dasi ta organizacija obstoja še le dobrih 14 dni, vendar se je zbralo na ta shod čez 3000 oseb. Nanj je prišlo kakih 50 slovenskih sooijalnih demokratov v idružbi 150 furlanskih socijalistov, ki so imeli namen razbiti shod. Načrt se jim je pa bridko ponesrečil, kajti Slovenci so jih pometali na prosto, ko so začeli motiti zborovanje. Shod se je nato mirno vršil in dokončal. Govorili so dr. Mandič, Jaklič, Škrlj in dr. Rybar. Po shodu je korakala množica zborovalcev po mestu v kolonah po 6, mirno in dostojno. Policija je hotela parkrat razbiti sprevod, a se ji ni posrečilo. V ulioi Fontana je prišlo  do  malega spopada.
V bližini ultrairedentovske kavarne Chiozza so se zbirali italijanski liberalci, Mazzinijanoi in socijalisti, ko so pa zagledali mase slovenskih delavcev, upadel jim je pogum, in razpršili so se. Pred Narodnim domom je pa kmalu nato iz tisoč in tisoč grl zabučala pesem „Hej Slovani4*, na kar so se mase mirno razšle. Še le ob 9. zvečer so si upali italijanski teroristi vseh barv na dan in kazati svojo korajžo. Najbolj junaški so bili socijalni demokratje, ki so pri Sv. Jakobu, kjer ni bilo doma slovenskih delavcev, v slovenski društveni hiši
razbili in polomili, kar jim je prišlo pod roke, metali kamenje v okna ter ranili Slovence, ki riso bili pripravljeni na tak divjaški napad. S tem so socijalni demokratje naredili veliko reklamo za narodno delavsko organizacijo, ki je, kakor je že zdaj razvidno, največjega pomena za tržaško slovenstvo.
Cinematographe-theatre Iran-cajs na Turjaškem trgu („Katoliški domu) se je uvedel jako srečno in ga občinstvo obilo poseča. Spored je raznovrsten ter izbran jako dobro. Iz obširnega programa navajamo zlasti nadvse zmešni prizor „Vsiljivi upnik", lepo kolorirano sliko „Drama v Benetkah", veselokomični dogodek »Težavna aretacija", „Spionko", nje delovanje in tragično kazen itd. Ker se je nekje pomotoma poročalo, da znaša vstopnina splošno 40 kr, je popraviti, da velja to samo za prvi razred, v II. razredu znaša vstopnina 30 kr.,' v III. in IV. razredu pa 20 in 15 kr,, — torej glede na to, da vsaka predstava traja dalj nego celo uro, so primerno nizke cene. Ena točka (-Prepovedan sad") se je izpustila. Predstave so vsak dan. V soboto nov program. V četrtek bo predstava za otroke ob jako znižanih cenah.
Suplentsko mesto na realki
v Ljubljani za zgodovino in zemljepisje je razpisano do 10. t. m. Opozarjamo na ta razpis slovenske filozofe.
Koncert v „Iliriji".   Danes in jutri večer priredi ensembel Constan tino koncert v hotelu „Ilirija" v Kolodvorskih ulicah.   Vstopnina prosta.
V deželno bolnišnico so včeraj z rešilnim vozom pripeljali pekovskega pomočnika Franceta Kcstanjška, ki je popoldne nekoliko pil in ko je prišel domov, je nezavesten obležal v postelji. Kostanjšek je podvržen epilepsiji. — Tudi Tietnega Rudolfa Krušiča so oddali v bolnišnico, ker se je popoldne po neprevidnosti na Dunajski cesti zatekel v nek voz, pri tem padel pod kolo, ki mu je zio-mito levo roko.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvGra odpeljalo t Ameriko 53 blovencev, 61 Hrvatov, 70 Macedoncev in 40 Bjlgarov; v Heb je šlo pa 19 Hrvatov.
Izgubljene  in  najdene reči,
Izgubila je Marija Ulagova Črno denarnico z vsebino 30 K. Frančiška Špeličeva je izgubila srebrno žensko uro in kratko verižico, vredno 21 K. Našel je Alojzij Jemec. delavec, na Dovozni cesti vrečo ovsa. G. Franc Šešark je našel zlat pokrov od žepne ure, vreden 3 K.
Najdena ura- Ob priliki sokol-skega zleta je bila pri odhodu vlaka na kolodvoru najdena moška žepna ura. Izgubitelj naj se oglasi pri br. Fr. Ravniharju, podstarosti „Sokola*. Telovad. društvo .Domžalski Sokol".
„Društvena godba ljubljanska11 priredi jutri v Uotelu rL 1 o y d". Sv. Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 v.
Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec veliki srpan je bil vroč in suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 14.7'. ob dveh popoldne 25.0", ob devetih svecer i&S0. tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 19.5", za O.S': nad normalom; največ 32.8° dne 10., najmanj 7.5" dne zjutraj. Opazovanja na tlakomeru dado 737.0 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1.6 mm nad normalom; najvišje 741.6 dne 8. zjutraj, najnižje 729.2 mm dne 16. zjutraj. — Mokrih dni je bilo 6, padlo je pa 53.9 mm dežja; največ 20.8 mm dne 21.. toča je padala dne 7. zvečer. — Megla je stala zjutraj šestkrat, nevihto smo imeli dvakrat. — Med vetrovi se je najbolj oglašal jugovzhodni. - Tekočega meseca kimavca pride luna dne 15 popoldne v zemljino bližino.
Jugoslovanske vesti. X o v o po -s 1 o p j e za srbsko s k i: p š ć i nO. Srbska skupščina je dosedaj zborovala v nekem starem poslopju, ki ni malo iii odgovarjalo modernim zahtevan). Vlada Zgradi sedaj ttOVO niO-demo palačo za skupščino na Batal-džamiji po načrtih inženirja II h l-č a. Temeljni kamen se slovesno položi 10. t. m., nakar se takoj prične z zgradbo.
— Nova t e 1 e f o n s k a c e n -t r a 1 a v Belgradu se zgradi v bližini novega parlamenta na Bafal-džamiji. Zgradbo je prevzel hu- nir V e 1 j k o v i c za 200.000 dinari« v.
— Razstavo preprog pri redi prihodnji teden »Pilotska čili-inarska zadruga« v Belgradu. Kakor e znano, se v Pjirotu izdelujejo naj-krasnejše preproge v Evropi, ki se potem ponajveč prodajajo pod Jine-noin perzijskih čilimov. Pred leti se je govorilo, da se bo takšna i azs ava priredila tudi v Ljubljani. Ne bilo bi to napačno!
— Bolgarski čebela r 8 k i shod. V nedeljo se je pričel v Soliji kongres bolgarskih čebelarjev. Na kongresu se navzoči tudi   srbski in
hrvaški čebelarji, ki jim je orisla do Oaribroda nasproti bolgarska deputacija. Bolgarski listi pravijo, da so bili na kongres povabljeni tudi slovenski čebelarji. Ce se je kdo izmed Slovencev udeležil kongresa, ne vemo.
Drobne vesti, č e š k i d e ž e 1-n i zbor se baje skliče zanesljivo 16. t. m. kakor poroča »Politik«.
— R u8k i car in carica sta se odpeljala na Finsko.
Ruski minister zunanjih del I z v o 1 s k i je prišel v Karlove vari,
O sapnice n a D u n a j u. Včeraj je bilo prijavljenih zopet de-\ft novih slučajev osepnic. E)o&edaj je umrlo deset oseb.
Orožnika  je   um o r i 1. u Solnograda je kmečki fant M. (icbauer umoril orožniškega postaje-vodjo LotTlerja, ko ga je ta zaradi tatvine spremljal v zapor.
B o»j m e d na p r e d n j a k i in klerikalci. V Sloupniei na Češkem je zboroval v nedeljo napredni češki politični klub. Klerikalni poslance Mvslivee je pripeljal na zborovanje kakih 500 kmetov, da bi zborovanje motili. Kmalu je nastal splošen pretep. Poslanca Mvslivea so tako klofutali, da >c je glasno jokal in klical na pomoč.
Kolera   na  Ogrske ni. V marmaroški veliki županiji ob ga-liški meji se širi kolera nostras. Do-sedaj je zbolelo nad 50 oseb, od kate rib jih je umrlo 20.
— Nezgoda v cerkvi. V Lvovu v Zapadni Prusiji so obhajali preteklo nedeljo 4001etnico. V cerkvi ,ie bilo nad 3000 oseb. Hipoma se je stemnilo in strela je udarila v zvonik ter ubila pod zvonikom Štiri osebe. Vsled tega je nastal nepopisen strah. Vse je drlo iz cerkve, vsled cesar je bilo v gneči smrtno ranjenih 16 otrok in žensk.
P o 1 i t i č n i u r a ti n i k u b i l žensk o. K okrajnemu glavarstvu v Tarnopolu (Galicija) je prišla 40letna vdova Marija Kuklin-ska zaradi neke zaplenjene mreže. Ker je zahtevala glasno svojo pravico, jo je sunil uradnik s tako silo proti zidu, da si je pretresla možgane ter kmalu um hi.
— Za var ova n j e d e hi v -e e v z :t starost je uvedla portugalska vlada.
R o t. s e v e 1 t postane u r e d n i k. Zatrjuje >e. da prevzame ameriški predsednik Boosevelt, ko mu doteče funkcija, vodstvo velikega republikanskega časnika »Njujorške Tribune«.
: Maščevanje kritikom. Angleški pisatelj V. Sherp je imel mnogo prestajati pred kritiki, ki so marsikatero njegovo delo djali popolnoma v nič. Zato je prenehal pisati pod svojim imenom Nenadoma izide knjiga pod imenom neke Fione Mac Leod. Knjiga se je splošno dopadla. Javnost je novi talent z navdušenjem pozdravila. Kritika ni mogla, prefava-liti njenega pisateljskega daru. Kmalu nato je izdala Fiona knjigo svojih pesmi; predgovor je spisal Sherp. ki je navedel nekatere zanimivosti iz življenja nadarjene pesnice. Pesnie >o imele velik uspeh. Ravno tisti kritiki, ki so neusmiljeno bili po Sher-povih Spisih, so vzdigali do neba genij Mac Leodove. Končno pa so bralci le začeli povpraševati, kje živi in kakšna je ta nadarjena ženska. Vsi so se obračali v tej stvari do Sherpa, ki j«' spisal predgovor k njeni prvi knjigi. Sherp je pridno pošiljal najzanimivejše podrobnosti ter poročal tudi časopisom, da živi Fiona v svojem rojstnem kraju na Škotskem in da najrajši potuje po morju. Šele po Sherpovi smrti se je izvedelo, da je bil on Fiona Mak Leod.
Zer.ska v novinarstvu. Ženska vedno bolj stopa v javnost. V Finskem deželnem zboru sede ženski poslanci; na Angleškem se ladv. zahtevajoč volilno pravico, na shodih bore junaško s policijo i?i demonstrirajo hrupno na galerij] poslanske zbornice; ženske profesorice zasedajo vsenčiliske stolice, nastopajo v bare-tn kot advokat inje, zdravijo kot zdravnice bolnike, nič čudnega, če se njih vrste množe tudi v generalnem štabu moderne velesile — časnikarstvu. V Zedinjenih državah Severne Amerike. kjer je feminizem skoro najbolj razvit, ima malone vsaka drŽava list, ki ga urejajo dame. Najbolj razširjena in tudi v K v ropi poznana je >/\Vomen's Tribune«, ki ga ureja Clara Gewies K<>i>i. Lucy Stonu izdaja tednik za ženske, ki ima edino namen, delati propagando za volilno pravico za ženske. Jako razvito je žensko časnikarstvo tudi v Italiji. Znana pisateljica Matilda Serao izdaja in urejuje velik list »II Giomo«, ki ga čitajo po vsej Italiji. V uredništvu deluje mnogo moških, ki se nikakor ne sramujejo delovati pod vodstvom ženskega šefa. Jako spo-štovana je tudi učena sotrudnica rimske »La Vita«, Ollan Lotti. Francozinje so leta 1897. osnovale velik političen dnevnik »La Fronde«, kate-
rega uredništvo je prevzela Margareta Durand. Ker pa je ubirala preveč kosmopolitske strune, je list po lestih mesecih zaspal. Vendar prvi ponesrečeni poizkus pogumnih dam ni plašil, kajti mnogo je francoskih listov, kojih sotradnice so večinoma ženske. Na Nemškem deluje pri list ili še malo žensk in njih listov ne upoštevajo bogvekako.
:: ?%erfjt$ka mati. V občini Olšan na Češkem je imel: kmetica Šeieik svojega lastnega otroka tri leta zaprtega v kleli. ZeifSka se je hotela na bi na in izdati za vdovo brez otrok, da bi si pridobila ljubezen svojega hlapca Šelčika. ki ga j*1 tudi dobila za moža. Pravila mu je, da so njenega devetletnega sina vzeli daljni sorodniki za svojega, a v resnici je imela otroka zaklenjenega v nekem koti svoje kleti. Kot je zabila z de skami, a ključ kleti je vedno nosila pri sebi. Nedavno pa je ženska zbolela, nakar je dekla le slučajno dobila ključ v roke, da bi shranila v kleti ukradene stvari. Zaslišala pa je iz temnega kota tiho stokanje, in pri-bližavši se, je zagledala na tleh dečka napol podivjanega. Lasje so mu sedali do prs, a njegovo nago truplo je bilo pokrito z blatom. Otrok je vsled vjetništva znorel. Zverinsko mater *o zaprli, ki je priznala, da je tudi svojega prvega moža Kratohvila zastrupila, da se je mogla omožiti s hlapcem
* Zmerno uživanje alkohola ni škodljivo. Neka angleška zavarovalna družba je dognala, tla tisti, ki zmerno pijo alkoholne pijače, Žive dalje časa, kakor abstinentje. Njeno raziskavanj e se raztega na 60 let, t. j. od 1841. do 1901. V tem času je družba izdala 31. 776 polic takim zavarovancem, ki sploh niso pili alkoholnih pijač.    Te    police reprezentujejo
466.943 let. Med temi zavarovanci jih je umrlo S947. V isti »lobi je izdala družba 29.094 polic takim zavarovancem, ki zmerno pijo vino. Te p<> lice predstavljajo 393.110 zavarovanih let. Med temi jih je umrlo 5124. Potemtakem je bila med abstinenti umrljivost za .*>0 j večja, kakor med takimi, ki zmerno pijo.
* Boj z leopardom. Po poročilu »Dailv Kxpress« iz Lukou-va, Indija: Leopard je zgrabil gospo nadpo-ročnika Hutschinsona, katera je bila takrat z njim na lovu. Ekspedicija ali lovska družba se je ravno vračala iz lova in gospa Huisehinson kakih deset korakov zaostane, zasledi mladega leoparda, kateri jo takoj zagrabi. Hutschinson videvši nevarnost, naime Lakoj petelina, vendar si ne upa streljati, ker bi mogoče soprogo zadel. Spozna pa, da je edina rešitev, ako zver z rokami od soproge iztrga, vrže torej puško na tla ter pograbi !• oparda; posreči se mu tega tako zagrabiti, da pade na hrbet, in ko soproga vstane, pokliče lovce. En ča^ je držal zver k tlom, ko slednjič odskoči na stran in poskusi puško pobrati, a tega ni mogel, ker leopard bi mu skočil za tilnik. Začne se obupna borba; Hutschinson ponovno zopet poskusil puško pobrati, a zver je bila vedno hitrejša to preprečiti. Spomni se. da ima pri sebi revolver in hoče jra z desno roko potegniti, a zver ga takoj zgrabi za roko. Ta hoče vsaj to prosto dobiti, se valja z leopardom okoli po tleh, končno pride trenotek, ko zamore revolver v roke dobiti ter ustreliti v žrelo, nakar zver izpusti svojo žrtev. Med tem so prišli drugi lovci in našli Hutschinsona skoraj v nezavesti, Vsled obile izgube krvi se je ta zgrudil na tla.
•: Kazen zaradi žvižganja. Anglija se ponaša, da je praktična in napredna država, vendar bi se kje drugje človeku menda ne moglo kaj takega pripetiti, kakor se je pripetilo nedavno nekemu veselemu Pari-žanu v Londonu. Parižan si je prišel Ogledat največje mesto sveta ter si je med še tanjem p<> mestnih drevoredih bolj potihoinn požvižgaval. Tedaj irn pa zgrabi policaj za vrat ter odvede na policijski kom isa ri ja t. Tam so šele povedali prestrašenemu Francozu, da ji1 aretiran, ker je žvižgal v nedeljo. Uradnik mu je prečita! neki stari zakon iz 17. sto letja, še iz puritanskega parlamenta. Ta zakon prepoveduje žvižganje ob nedeljah in praznikih pod globo 1 Šilinga. In zakon še ima veljavo!
* Nenavaden štrajk Na rusko-nemški meji je več vasi, katerih prebivalci se bavijo le s tihotapstvom živine Čez mejo. Trgovci, ki tržijo s vtihotapljeno živino, imajo svoje pomočnike, ki se vtihotapijo nagi čez mejo, na drugi strani se preoblečejo v ondotno kmečko obleko. Ti pomočniki so dobivali za vsako vtihotapljeno živinče 50 do 60 kopejk. Ker pa so zadnje čase na nemški meji pomnožene straže, so tihotapci v veliki nevarnosti. Zato so imeli ti pomočniki sestanek, na katerem so sklenili, da zahtevajo od svojih gospodarjev po rublju od manjše in poldrugi rubelj od večje živine. Ker pa trgovci niso hoteli ugoditi tem zahtevam, so pomočniki napovedali splošni štrajk. Morda bodo še morale
oblasti posredovati v prilog štrajku-jočim.
* Strašna morala- Načelnik transkavkaške železnice polkovnik Neugebauer je izdal nedavno sledeči ukaz: „V prvi polovici letošnjega leta je 30 uradnikov transkavkaške železnice, med njimi deset višjih, umrlo nasilne smrti. Utemeljen je sum, da so bili vsi umorjeni z namenom, da se izprazni služba. Da ne bodo tako strašna hudodelstva imela pričakovanega uspeha, zdelo se mije potrebno, da na nasilni način izpraznjena mesta nisem izpolnil z uradništvoin domače proge, temuč z uradništvom iz evropske Rusije. To na znanje za bodočnost."
* Groličina ljubezen- Nedavno je 161etna hči grofa Julija Pongracza v Neutri na Ogrskem pobegnila s kmečkim fantom, ki je delal na vrtu njenega očeta. Kmalu pa sta se vrnila ter se naselila v kmečki bajti blizu očetovega gradu. Grof je poslal k njima svojega brata, prosta Rudolfa grofa Pongracza, toda zaman je de kletu prigovarjal, naj se vrne k očetu, kjer*ima vsega v izobilju, doČim mora pri svojem ljubimcu jesti krompir.
* Vožnja pod brzovlakom. Mladi Bolgar Vazilij Francevski je prišel na Čuden način iz Marzilje v Pariz. Ko je prišel brzoviak v Pariz našli so Francev^kega pod vozom kjer je na osi sedeč prebil celo vožnjo Obleko je imel raztrgano, roke sajaste in okrvavljene. Bil je napol mrtev. Na vprašanje, po kaj je prišel v Pariz, je odgovoril, da so ga zvabile lepe ženske, o katerih je toliko čital, da žive v Parizu.
Književnost.
— »Ljubljanski Zvon«. Vsi bina septembrskega zvezka: 1. Oton Z u-p a n č i č: Težko uro. 2. Oton Z o -pa n č i č: Orijentalski sonet. 3. O t o n Zupančič: Vsiljivemu gostu. 4. V l a d i m i r Levstik: Oktava. 5. D r. I v a n T a v č a r: Izza kongresa. 6. V o j e s 1 a v M o le: Notturno. 7. D r. J o s. T o m i n s e k: Iz učenega in neneenega Berlina. 8. V 1 a d i m i r  Levstik: Trenotek.
9. E tb in Kristan:   Vitez Ivan.
10. P r o s t o s 1 a v K o p r iva. Dneva. 11. Dr. I v o Sori i: Klic čez vodo. r_\ V 1 a d i m i r L e v s t i k: V Babilona svobode. 13. A d o 1 t* Robida: Poljubi me. 14. Dr. Niko Ž u p a n i č: »Ilirija«. 15. L. P i n -t a r: Sat ura. 16. V 1 a d i m i r L e v -stik: Prošnja. 17. C. Gol ar: J '*r in njegov sin. Ič. K n j i ž e v n e n o-v o s t i. Z. -f- A. O.: Dragutin Kette: Poezije. — Dr. Fr. Ilešič: Turna Henrik dr.: Jugoslovanska ideja in Slovenci. — Dr. Jos. Tominšek: Hrvatska knjižnica. — R. P.: Povjesl filozofije. — M. Murko: V\ hubit. — M. Murko: Profesor dr. Marian Zdzie-ehouski: Die Grundprohleme Russ-lands. 19. U p o ti a b 1 j a j o č a umetnost. Vladimir Levstik: Zasebna risarska in slikarska šola Bih. Jakopiča in M. Sternena. A. H. O.: Marko Rašica. 20. M e d r e v i j a in i Dr. Jos. Tominšek: Josip Begali: »Slovenska moderna«. — »La Revne Slave«. Popravek.
— »Slovenski Sokol« in.a v Št. >. naslednjo vsebino: 1. Občni -.bor Slovenske sokolske zveze. 2. Preveč sla v-nosti! Fspelii slov. tekmovalcev cb V. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1907. 4. Vestnik slov. Sokolstva. 5. Raznoterosti.
Telefonsko in brzojavni poročilo
Celovec 3. septembra. Vest, da je dosedaj vsled prestanih štrapac pri koroških manevrih umrlo 7 vojakov, je docela resnična. Pri domaČem 17. pehotuem polku sta umrla dva, pri drugem bosanskem polku štirje, pri lov. polku pa eden. Imen ponesrečencev ni bilo dosedaj mogoče izvedeti. Toliko je gotovo, da so ponesrečenci razen "prostovoljca-lovca Slovani Vobče se opaža, da se s slovenskimi vojaki in Bos-njaki najslabše ravna. Število marodnih vojakov je silno veliko in čuje se, da je mnogo vojakov tako nevarno b.lnih, da bodo težko utekli smrti.
Reka, 3. septembra. Povodom razvitja zastave vološkega „Sokola", katere slavnosti se je udeležil tudi „Hrv. Sokol" s Sušaka, so vprizorili reški Talijanaši velike izgrede proti Hrvatom. Ko se je sušaški Sokol v nedeljo ponoči ob desetih na posebnem parniku vrnil domov, ga je ob mostu preko Rečine čakala številna laška sodrga, ki je divje kričala in žvižgala ter hotela vdreti preko mosta na Sušak, da bi navalila na Hrvate. Ker je orožništvo to zabranilo, so jeli Lahnni z revolverji streljati preko reke. Padlo je več nego 100 strelov. Kolikor se je dosedaj moglo dognati, je bil ranjen samo neki hrvatski delavec. Ker policija ni mogla ali ni hotela razgnati iz-
grednikov, je vlada pozvala vojake Jelačićevega polka in ogrsko finančno stražo, da so stopili v akcijo. Laška sodrga je ponoči razbila po mestu vse hrvatske napise in okna na hrvatskih hišah. Policija je aretovala okoli 20 oseb, a je izpustila vse, ker so zanje intervenirali ugledni laški voditelji. Tudi snoči so po mestu pokali revolverji. Hrvati si ne upajo na ulico; nobeden ni varen življenja, ker Italijani napadejo vsakega Hrvata, ki se pokaže na ulico.
Moskva 3. septembra. V guber-niji Cernikov so neznani storilci umorili generala GaČkova in njegovega brata.
Pariz 3. septembra. Ravnatelj propadle banke „Sooiete Lyonaisu Duboy se je ustrelil, da uteče sodni preiskavi.
Bruselj 3. septembra. Stavka delavcev še vedno traja. Kakor včeraj, je prišlo tudi danes do ostrih spopadov med policijo in delavoi. K a obeh straneh se je streljalo. Ranjenih je več oseb.
Berolin 3. septembra. Dijak pl. Bair, sin višjega sodnega uradnika v Frankobrodu, je z revolvorjem ustrelil svojo gospodinjo in težko ranil njeno hčerko. Dijak se je sam javil sodišču.
Gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. avgusta 1907. Aktiva: Gotovina 36.374 K 80 v, naložen denar 2,851.182 K 75 v, posojila 9.083.701 K 94 v, prehodni zneski 7877 K 17 v, inventar 5806 K 98 v, zaostale obresti 31. dec. 1906 89.145 K 36 v, vrednostne listine 414.461 - K 75 v, zadružni dom 205 541 K 38 v, zadružni hiši 174.515 K 76 v, zadružno zemljišče 109 242 K 32 v. Pasiva: Deleži 26.142 K, hranilne vloge 12 587.350 K 87 v, rezervna zaklada 180.896 K 86 v, pokojninski zaklad 19.749 K 46 v, predplačane obresti 31. dec. 1906 26.777 K 14 v. Upravno premoženje 12,977.850 K 21 v. Denarni promet 41,366.780 K 12 v.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1907 je 201 stranka vložila 55.483 K 93 v, 185 strank vzdignilo 39.016 K 85 v, 28 strankam se je izplačalo posojil 16.390K — v, denarni promet 177.983K 98 v.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu 1907 je 2-29 strank vložilo 79.510 K 19 v, 239 strank vzdignilo 71.610 K 64 v, torej več vložilo 7899 K 55 v, 15 strankam se je izplačalo hipotecnih posojil 27.450 K — v, 264 menic se je eskomptovalo za 81.855 K, stanje vlog 3,018.279 K 82 v, denarni promet 368.009 K 05 v. Vseh strank jo bilo 1113.
Po današnjem stanju znanosti je Odo! dokazano najboljše čistilo ja zobe in usta.
Borzna poročila.
.Kradltna banka v IJublJan'
Uradni kura« dun borce 9. septembra W07
f
4'T{< majska renta. . . . -f 3r% srebrna renta . . . 4ft4 avstr. kronska renta. . W.    „   zlata ■
Ogrska kronska renta . „ zlata 4\ posojilo dež. Kranjske 4»,V'» posojilo mesta Spije* m        m Zada.! 4»?t«.e bos.-herc. železniške posojilo 1902 .   . . 4*Yf Češka dež. banka k. o +U     >      i      .     ž. o 4%% rast. pisma gal. dež hipotečne banke  . . 4**,*=, pest. kom. k. o. z
10J pr......
v,*t zast.  pisma Innerst. hranilnice.   . . 4*/,*/, rast. pisma os:r. cenv
dež. hranilnice . . 4»V/, z. pis. ogr. hip. bai obl. ogr. lokalnih ie leznic d. dr. ... lM*la obl. češke ind. bani f, prior. lok. želez. Trsi
Poreč......
4*.« prior, dolenjskih žel. . ;>•! prior. juž. žel. kup. 1 ,"/, **, avstr. pos. za žel. p. o.
Srečka
andre od L IB801 t  . . .     od L 1864 .   . . .    ttzske ... a    zem. '»vred. I. err.i?-
.    ogrske hip. banke B    srbske a frs. 100-„ turške.....
S&ssilika srečkt . .
kreditne •     . .
Jsomoške m     . .
Krakovske        *    • .
'..jubljanske        •     . .
Avstr. rdeč. V r     %     . .
Ogf.      „       •    •      • •
Rudolf ove 9     . •
•. taborske       ,    . • -.najske kom.   9     . .
Delnic«.
'.?ne železnice . . . • državne železnice . . • Avstr.-ogrske bančne dete.
-  str. kreditne banke Ogrske     „ . 1 i nostenske „ ■^čirsogokop v Mostu (C Aipinske ntontan   . .
raške žei. Ind. dr.   . . ~* ma-Muran) i   .  . .
boveljske pren;   dr->•■; #str. orožne tovr. dniži»€ -ške sladkorne diasbe
kr. ceKin
30 Iranki   . .
-narke   . .
«  . ereigna. .
Marke   .  . . a.&kj bankovci
- larfl
Ds i4 Slan
96 ib 96 4ft 98 - 9H 20 ^6 26 96*5
116 70 1159 92 91;   93 10
109 9F. 110'*F> 9Hf>0   U9 3'
104 SO   102 — 1
97-81) 967«>
96 - ,
99—'
104—'
i
98 -
95 —j ;.»;• -J5
96 5)
99 7«.
98*0
«6^0 965J
106*— 104 _
99 — 99
v: 26
9961
• -75
98"V 9»7b 29440 296-40 99 2,v 1012^
I
147 *0 H« 51
. £40- - - ! 244 —
142 7fi 14f>76
*64 25 2 i 25
W7s\ 27i 75
229-7-I 835 75
99 fO KM-50
83-20 t H 4 20
^<<-60 2-50
«38*— 444 —
;   «6* 88* -
8^ 50 93 50
6V— 34-
ih 5~> 47 50
-'6 10 -8 10
63    I 67 —
R5 5 'I 89^0
447 _ 455 —
167-25  1 8*25 641-40 66^-40 1785-    1795 — ^39 40; 610 40
74 i) 750-— *i0 - tf1 — 736 -I 742 — 599*69 600 60 GM 644
S43-10 .68 —I 473 -
•?o - 1
-6 19 15i IS 4-
13 94 117 40
9f> B ! I "3
aa
'44 10 272 476 — 140 -
1 4-5 ' 17
23 52
24 — I 7 60
95 80
2 54 6
flsteorolosično porotno.
"4 iaina na i mori on ajc
jre-Inj: ^ra.r:  tla** l&frCi
baro- j * >
. metra I S ee
vama ■ 5 -
!          ; v mm ! g s
&c opazo
Vetrovi
^«ebo
82
9. *v.
7. aj. - pop.
7358
733 7 731 2
17 2 brezvetmo
jasno
15*6 brezvetmo megla 19 5 brezvetmo dež
Srednja včerajšnja temperatura: 190 nor male 167 - — Pada™* * mm 0(1
Zahvata.
Potrt globoke žalosti nad'.izgubo svoje ljubljene, nepozabne soproge, gospe
MarijeRobavsroi.Porenta
izrekam tem potom v svojem in v imenu vseh svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem za številne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti drage rajnee svojo najiskre-nejšo zahvalo.
Posebej se imam še zahvaliti vsem darovalcem krasnih vencev in udeležnikom pri pogrebu drage pokojnice: si. požarnimi brambama v Šmartnu in Litiji, slav. pevskemu društvu „Zvona za ganljivo petje, domačemu bralnemu društvu, litijskemu uradništvu, čč. duhovščini in sploh vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč spremit drago pokojnico k zadnjemu počitku.
Šmartno pri Litiji, dne 2. septembra 1907.
<94! Ivan Robavs.
Due gospodični
se vzameta na hrano in stanovanje
28 6 9
po jnK   nizki ceni.
Dunajska cesta 23, pritlično.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata i. t. d., gospoda 2943
Frana Berganta
zasebnika in meščana
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje is tolažbo, kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo ob pogrebu. Osobito se zahvaljujemo izrednemu trudu zdravnika gospoda dr. K. pl Foedransperga, ki je skozi sedem let požrtvovalno lajšal bolečine dragemu pokojnemu, dalje županu in drž. poslancu gosp. Ivan H r i b a r j u, gg. občinskim svetnikom, gg. magistratnim uradnikom in vsem onim, kateri so predragega rajnika spremili k večnemu počitku ter vsem, ki so nepozabnemu darovali prekrasne vence.
V L j u b 1 j a n i, 3. septembra 1907.
Žalujoči ostali.
1)va dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje,
v m i no boljšo rodoiuo.
Kje, se izve v upravuištvu „Slov. Nareda4*. 2942 1
Vajenca
išče veda trgovina na Dolenjskem.
P uudbe na upravui*tvo »Sloveu skega Na rodau pod Št. „100".  2^40 1
Jšče se dobro vpeljana
gostilno no račun
majboa ab večja, v mes-u ali na deželi.
Sprejme se takoj. 8Jat- i
Ponudbe na |tQ G Št 100" poste
restante, Kresnice ob juž železnici
Na prodaj je lepa
senožet
v Trnovskih logeh, preko mostu del 17.
Več pove Florijan Čelešnik, Opekarska cesta št 22 v Ljubljani
2*30 1
1) ti lil t?
sprejme takoj
za učenko v trgovino z mešanim blagom.
Pogoji ugodni. —l
Jakob Šega v škocilanu pri Mokronogu.
6b i>Sak«m uremenu.
Danes zvečer
v hotelu JURIJA'
KONCERT
-       na godala. ——
Prof. Pietro Blanchi in Vincenco ConstantinOi komik.
Začetek oU poluosmih.   Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
FRIC NOVAK
2928 hotelir.
Dijake
sprejme učiteljska obitelj na hrano
iu »taliovaDJe 2344 — 1
Poizve se: Prečne ulice it. 2, II. nadstropje.
BIo$o]ničnrlio
z dobrimi izpričevali išče službe Z
Pismene ponudbe pod „Blagajni-čarka", poste restante Ljubljana
2y33 l
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačila
Ivan Zakotni k, tesarski mojster,
Dunajska cesta At. 40. 16B6—46
Pekarija
v novo zgrajeui hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovaroe se takoj odda.
več se poizve pri E. PredoviČU,
Ambrožev trg št. 7. 2744 6
Gostilna
v ljubljanski okolici
se odda na račun stranki, kjer bi imel m »ž tudi postranski zaslužek ali kaki Šivilji ali vdovi.
Naslov pove upravnt&tvo „Sloveu-skega Naroda". U9H 1
UST O "^7" 3*
stekleno stena
za pisarno se poceni proda.
Ogleda se lahko na Dunajski cesti štev. 16 v skladišču moke
P. MajdiČ. 2762—6
Za 3(fanjsko
išče stara renomirana zavarovalnica za Življenje tukaj dobro uvedenega gospoda za 2938—1
potov iia uradnika
proti plači in dijetam.
Ponudbe prosilcev prav dobrega glasu nod „Provisorischer General-agent" Gradec, hauptpostlagernd.
Pozor!
S 1. oktobrom t. 1.
se odda na račun
dobro idoča
gostilna
s krasnimi lokali, na razpolago je tudi ledenica in jako prostorna, lepa gospo darska poslouja.
Za ta obrt naj se zanimajo le mesarji, ker v občini ni konkureoce, tedaj prihodnost dotičnemu gotova.
Potrebnega kapitala za oba obrta K 2000.
Ponudbe na „L V. R." Sv. Križ pri Kostanjevici. 8937—1
solidnega značaja za slovenski časopisni in inseratni stavek išče pod tarifnimi pogoji takoj tiskarna • Blanke v Ptuju na Štajerskem- 2927
w ećja
meblirana soba
z dvema posteljama za dve dami se išče kje v blizini gledališča.
Poondoe  pod „Gledališče" aa
upravništvo „Slov. Naroda**.      2y29 -1
200 M. vina
belega in rdečega ima na prodaj p<> jako ugodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thierrv v Sromljab pri Brežicah. 2722 y
Vse bližje se izve pri Francu Warletzu v Brežicah.
Kleparski
^= pomočnik
dobi takoj delo pri
G. BOCAKU v Tržiču
Corenjsko. 9914—8
Iščem izurjenega
mesarskega
pomočnika
ki zna izdelovati delo pri govenin', drobnici in prešičih. 292G—l
Ig. Horvat, mesar v Kamni g rici.
Zaradi družin^k'h razmer 2839 2
se proda pod usodnimi pogoji
z vso opravo in potrebščino.
Promet velik in zanesljiv.
Zglasiti se je do 8. septembra pri lastnici
Martini Frančič o Kanem mestu.
i Vljudno se priporoča
, trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
* W trs štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. .<M*      Gene zmerne. 98
Izj
Podpisani nisem plačnik za dolgove, ki bi jih na moje ime napravil moj sin Josip Hrovat.
Jg. Jtrovat,
2936—1 mesar v Kamni gorici.
Nad 50 let obstoječa, dobro ldoča
trgovina
v lepem kraju na Spod. Štajerskem, kjer so vsi c. kr. uradi, se Odda pod jako ugodnimi pogoji v najem.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda" pod „V. T." 2877 -t
strojni ključar.
Retlektanti noj se osebno predstavijo
pri predstojništvu
c. kr. tobačne tovarne
V  I.j(lt>! jaili.    2906 3
Zelo dobro vpeljana
žsanjekuharila
v bližini Ljubljane z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20 0'0 gld. 276D—15
P<jppudbe pod „Priložnost 224"
na VLvr&u Štvo ^Slovenskega Naroda".
Mlad moški,
ki je prost vojaščine
ter zna urno In čitljivo pisati,
se sprejme v 2313-3
c. kr. tobačni tovarni kot pisar.
Takoj se proda ve ika
trgovina
z mešanim blagom, gostilno, kegliščem in velikim lepim posestvom, gospodarskimi poslopji itd. — Posestvo kakor njive, travniki, se lahko takoj odprodajo, Če bi se kupec z njimi ne hotel ukvarjati. Hisa leži v jako prometnem kraiu na Dolenjskem, blizu železniške postaje.
Vprašanja nai se blagovolijo naslavljati pod S. V. R. na upravništvo
„Slov. Naroda4*. 2885—2
SUKNA
2879 9
Tvorniške cene.
In modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v }(umpolcu
na Češkem. Vzorci franko.
Bprejemft Mvarovaoja Člo*«^*«** ljenja po najraznorrHtnetfih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko no^-na druga zavarovalnica Zlasti je n§^4»a zavarovanje na doffivetye in nart ■ manj Saj očimi se vplačili.
Vsak  član ima po  pretek«   patih tal pravico do dividend«.
-   -  -   -   fiijimno zavarovalna banka v Pragi.   -  -   - . Ros. faadis 38,242.074-76 K. Isotetoft* odtkoetnino In kapftalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države * t«0«**«**ai »Itt - ftfvtfrt-rirnđntr vgprava«
VW pcjaaatia daje:
•oneralni MStop V ajunljajri, tigar pisara« so v lastnej btntaej Kifli
Zavaruje poslopja iu premičnine proti polarnim Ikodan po najniijih cenah, škode cenfnlt* takoj in i.ajkotantnfje. Uliva   aajboUii   elovea, koder poatuje.
Dovoljuj« ia &atega dobička iadatne podpore   ▼   narodne   ia obdaokoriatne
sam
Trgovina s papirjem, s pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Jutri, 4. septembra.
se dobi v poljubni množini
2705 - 4
v parni opekarni JOS. UVRENCICA v Postojni.
C. in kr. dvorni založnik
I
Papežev dvorni založnik
J
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan,  priporoča  nastopne preizkušene izdelke:
Ma 11 n rtv o i run najskrbneje prirejen iz aromatiških ^irak h malin ie izredno aiinuv o'r"H> cist izdelek, neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo da priletno   in   žejo   gaseč o   pyaeo. Steklenica   l kg sterilizirana, v^Jja K l-.", zaboj
s 25   steriliziranimi steklenicami,  katere se ne pokvarijo,  franko  zavojnina a K 13*» iz Ljubljane  Poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 6* — .   Razpošilja se tudi v  sodčkih po  10, 8»*, 40 in 1 U kg.  1 kg stane 1 krono.
Tinktura za želodec *i*p!*
tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče sredstvo.  1 steklenica 2u vinarjev.
Haročila se točno izvrše proti povzetja. 1943
13
Zeleznato vino
vsebuje za slabokrvne In nervozne   osebe, blede in sla-
OOtne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
NajboljSi
In najmodernejši
KLOBUKI
vseh vrst v najbof a-, te jsi izberi po flL 1-20
in vise
Ceo. kr. avstrijske
*
državne železnice.
izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Svetovna razstava St. Louis 1904: najvišja odlika „Grand Prix".
Globin
Je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobiva se povsod.
Edina tvornica Fric Schulz jun. ii 17 deln. družba v Lipskem. 799 3
Odh< d b Ljubljane Jul. ieL:
4-58 ijutoi »jaebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7 OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-OS predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
11*40 proapoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celjvec, Trbiž.
i-oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7-10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 30~>večer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
t-40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorici drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljnbljmjio j ni. ieL:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
iiso ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., tTrsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,5fRu-dolfovega.
ll-io predpoldne. Osebni vlak iz "Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-38 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7*28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-O0 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*00 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljnbljano drž. kolodvor:
8*48 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 89 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika« 8*10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-89 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Oplikovan   z  veliko   zlato   svetinjo In častno diplomo na spomladni razstavi na Dunaju leta 1908.
Noroviil brinovec borouničor sliuouec hrufcvec in droženo uinsko žganje
z    prodaja z
Franc Pustotnlk v Blagovici
pošta Lukovica, železniška postaja Domžale.     zsob 16
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim krilcem In  častno  diplomo  na razstavi a Londonu I. 1908.
Vid Bratouž
Sv. Jakoba nabrežje 25
priporoča cenj. občinstvu iz mesta In z dežele ka-,kor tudi ženinom In nevestam 206-36
svojo veliko zalogo
Oblastveno dovoljena razprodaja!
Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup!
Samo se kratek čas
se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne
opustitve trgovina
manšete
nego
pohištva
po najnižjih cenah.
od 1. do 3. realke se sprejmeta pri
boljši obitelji na dobro hrano in stanovanje za mesečno K 40*—, vpoStevši instrukcijo v vseh predmetih tudi laški ali francoski jezik). — Vprašanja pod
M. L. poste restante LJubljana
i890—3
pošten, priden in ročeD. kateri se na razsekavanje mesa kakor tudi vsa dela pri teletih in preŠičih  dobro razume
se sprejme s 1. oktobrom.
Kje, pove upravnistvo „Sioveuskega Naroda". 2889—2
o.    ■ V- '
o
—t
<
c 5
C
o
M
=
C
solnile in dežnike
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4. 36
Hodna trgovina Pavel Masdić,
, Prešernove ulice št. 1
Svilnato blago, bariuni. plišl In tenćice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati ia baršunasti trakovi. Posamenterlja, porte In vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi in nori za žalovanje. = Zlate in srebrne resice, Sipke in vrvice. = Šerpe Iz svile, 6ipk In volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke.
Jopice, hlačko, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podlogo la kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje-
Gnmbi in ratlične igle.
Različne podloge In potrebščine za krojače In
šivilje.
Idrliske čipke, vezene čipko in vložki. Pajčolani za neveste, mlrtovl venol.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne
obleke. 2618 5
Modrci in potrebščine m modrce.
Glace rokovloe In rokovloe za unlformlranoe, pletene, letne In zimske rokovloe.
Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda.
===== Krtače za obleko, glavo in zobe. =====
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki In žepne rute.
Pravo J&grovo normalno perilo, srajce Trlcot, Jopice in blače.
Mrežaste in potne, jopice, srajce, čepice in pasovi za sport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravato, gumbi za manšete.
Za lovce: telovniki, nogovice, rokovlce in dokolenice.
Ogrevslci za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. itd.
Gospod! Čitajte novosti, ker so za Vas važne in koristne. Razpošiljam po poštnem povzetju za K 12*50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih stvari: lina bela ali barvasta srajca poljubne številke, dobre spodnje hlače, lepo spalno srajco, ovratnik po želji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisalko, izvrstne naramnice, 3 dobro žepne robce, vse" v eni škatlji lepo aranžirano. Pošiljam z obratno pošto. Za neugajajočo povrnem denar.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raito Puitoe lemiek.
Lastnine in tisk „Narodne tiskarne11.
46
53
46
FS