VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 28. OKTOBER 1983 ŠTEV. 43 (2146) Stotisoči na mirovnem pohodu: Proč z novimi raketami! ..DOBER VEČER, SOSED! " Mir v lastni hiši je predpogoj za mir na svetu Evropa ne potrebuje jedrskega orožja! Hiaden jesenski dan je bi), ko so se zadnjo soboto zbirati ob štirih veiikih dunajskih koiodvorih predvsem miadi ijudje iz vse Avstrije, da bi manifestirati svoj odtočen protest proti postavitvi novih jedrskih raket v zahodni Evropi in spioh za razorožitev Evrope in sveta. Okoii stotisoč mirovnih pohodnikov je popoidne napoinito veiiki trg med dunajsko mestno hišo in Burgtheatrom, kjer se je razvita nad 4 ure trajajoča mirovna manifestacija. Stotisoč tjudi iz vseh krajev Avstrije je prišto na Dunaj, stotisoč v Avstriji, kjer ni tujih vojakov, kjer ne bodo namestiti jedrskih raket, v dežeti, ki naj bi bita trajno nevtraina! Ta mogočna manifestacija, ki je bita večja od ianske, je izraz največjega množičnega gibanja v Avstriji po drugi svetovni vojni in je pokazaio veiiko potitično zreiost, saj je ktjub vetikim ideoioškim raztikam potekata žeto enotno in se odtočno postavita tako proti namestitvi novih raket, kot sptoh proti oboroževanju predvsem obeh vetikih vojaških biokov. MiLtJONSKE MANtFESTACtJE PO VSEJ EVROPi Tudi druge države zahodne Evrope so te dni doživele množične proteste proti oboroževalni tekmi, ki se koncentrira na Evropo. Skoraj mi-Mjon in pol ljudi se je udeležilo mirovnih manifestacij v Zvezni republiki Nemčiji, kjer namerava NATO namestiti največ jedrskih raket. V Bonnu, kjer je spregovoril tudi Predsednik SPD Brandt, se je zbralo okoli pol milijona ljudi, zelo odmevala pa je tudi ..najdaljša demonstracija sveta": človeška veriga 200.000 ljudi na 108 km dolgi progi med poveljstvom ameriških vojaških sil za Evropo v Stuttgartu do ameriške vojašnice Wiley v Neu-Ulmu. Do mirovnih demonstracij je te dni prišlo v 1 državah Evrope in Amerike. Tudi po ulicah Kopra je Prišlo do mirovnega pohoda, ki se 9a je udeležilo nad 1000 mladih iz 'rse Slovenije. Resnost in zaskrbljenost nad nemarnim razvojem v svetu in optimizem ter fantazija ljudi so se zrcalila v nepreglednem morju transparentov, tabel, majic in letakov. Protestirali so gorski kmetje iz Salzburga, železarski delavci iz Dona-"mitza, ženske iz Dunaja in drugod, študentje, znanstveniki, brezposelni, pripadniki manjšin in drugih narodnosti, stari in mladi. Poleg najštevilčnejših gesel proti postavitvi novih raket in oboroževanju v Za- hodu in Vzhodu, za razoboroženo Evropo, smo videli tudi nekaj na- Reptegtedna množica med dunajsko me:tno hišo in Burgtheatrom pisov, ki so bili ali na vzhodnem ali zahodnem očesu blokirani - slepi. Kljub vsej različnosti pa je mirna mirovna demonstracija bila zelo enotna. Najboljši dokaz za to je bila velika manifestacija pred dunajsko mestno hišo, kjer so nastopili številni vidni avstrijski umetniki, spregovorili pa so tudi govorniki vseh vključenh taborov mirovnega gibanja. ENOTNOST KLJUB RAZLiKAM Kot prvi po alfabetu je spregovoril VValter Baier (KPA), ki je ožigosal predvsem postavitev ameriških raket in ..naknadno" oboroževanje NATO ter pozval vse ljudi, naj vzamejo usodo v lastne roke. Hedvvig Grundler, predsednica dunajskega katoliškega ženskega gibanja, je zahtevala preusmeritev vojaške ir Justrije za miro-ijrjpne namene, in govorila o ženah, ki morajo v vsakdanjem življenju napraviti mnogo izkušenj z nasiljem in zatiranjem ter zato najbolj vedo, da je pravica močnejšega največja krivica. Vmes je Fritz Mu-liar dvignil svoj glas proti atomski vojni, znana dunajska skupina „Erste Allgemeine Verunsicherung" pa je pevsko in igralsko parodirala odgovornost obeh supersil za nastalo vojaško napetost v svetu. Zastopnik socialističnih borcev za (Dalje na 8. strani) Tudi leto: :o števitna siovenska prosvetna druStva pripravita ob avstrijskem državnem prazniku zdaj ie tradicionaine prireditve pod nastovom . Dober večer, sosed — Guten Abend, Machbar". S svojim dvojezičnim značajem in ob sodelovanju kutturnih skupin obeh narodov so te prireditve izraz naše iskrene žetje po sožitju in enakopravnem sodetovanju, ker se zavedamo, da je o tem samo govoriti vsekakor premaio — od žeije moramo preit! k dejanju. V kotikor je to že uspeio, pomeni brez dvoma koristen prispevek k potrebnemu zmanjševanju viadajočega nezaupanja in k odstranjevanju še vedno obstoječih pregrad. Da bo to postopoma uspevaio v čedatje širšem okviru, pa mora biti naša skupna skrb, kajti vedeti moramo, da bomo k ohranitvi in utrditvi miru v širnem svetu prispevati ie tedaj, če bomo najprej vzpostaviti mir v domači hiši. O posameznih prireditvah poročamo v notranjosti današnje števiike. NAROČILO PADLIH ZA SVOBODO: Preprečimo novo vojno in zagotovimo mir v svetu! Poleg že obveznih pohodov v naravo so bile ob državnem prazniku tudi razne spominske svečanosti, na katerih so se spominjali žrtev za svobodo Avstrije. V tem okviru je bila tudi zaprisega vojakov v nekdanjem koncentracijskem taborišču Mauthausen, kjer sta zvezni predsednik Kirchschlager in obrambni minister Frischenschlager spomnila na dobo nacističnega nasilja ter poudarila, da moramo storiti vse, da ne bi več prišlo do takega ponižanja človekovega dostojanstva. Na tradicionalni spominski svečanosti na celovškem pokopališču so se spet zbrali številni predstavniki borčevskih organizacij in združenj žrtev fašizma. Položili so vence ob spomenik žrtvam za svobodo Avstrije ter se v kratkih nagovorih spomnili časov, ko ie zločinski nacizem umoril na milijone nedolžnih ljudi. Poudarili pa so tudi, da je njihova smrt za nas opomin in obveza, da nadaljujemo boj za svobodo, pravico in mir. V imenu Zveze slovenskih organizacij, Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izseljencev je spregovoril dr. Franci Zwitter, ki je dejal, da se svečanosti ne udeležujemo samo zato, da opozorimo tudi na naš doprinos v borbi za osvoboditev Avstrije, temveč predvsem zato, da se v hvaležnosti in spoštovanju poklonimo spominu tistih, ki so dali svoja življenja, da lahko mi živimo v miru in svobodi. Opozoril pa je tudi na današnji položaj, ko grozi spet vojna, ko se množijo grožnje z novim jedrskim orožjem, ko velike sile brez sramu napadajo in zasedajo neodvisne države, ko teroristične sile uničujejo človeška življenja ter s krvjo in dinamitom teptajo človekovo dostojanstvo in ko doživljamo ponovna neonacistična izzivanja. Ta čas zahteva budnost in solidarnost vseh ljudi preko strankarskih in svetovnonazorskih, pa tudi preko nacionalnih pregrad. PREBER!TE Manjšina občuti posledice omejevalnih ukrepov na meji str. 2 Državni proračun za leto 1984 str. 2 Prireditve ob državnem prazniku str. 3 Dogodki iz domačih krajev str. 4 Osrednje srečanje ob 90-letnici rojstva Prežihovega Voranca Šport: SAK in Sele neodločeno, Smihe! poražen str. 8 Čeprav slišimo dan za dnem poroči/a, da denarja povsod pri-manjkaje, da nastajajo ta in tam večje in manjše izgake, nekateri vedno spet trdijo, da je to pač sp/ošen pojav krize. ZVikče pa ne ve, kako se je tema pojava treka zoperstaviti. 7*a in tam povzroča primanjk/jaje tadi neodgovorno ravnanje posameznikov. Danes radi pravimo, da se že sp/ošno pozna, da razmere niso več tako dokre, kot so ki/e prejšnja Zeta; toda okenem si že/imo, da ki /e se tako osta/o, da ne ki posta/o še s/akše. Vendar se moramo pri tem zavedati, da se komo krizi /akko aspešno zoperstavi/; /e z varčevanjem povsod in z vsem. V naše domove prikajajo dan za dnem /etaki, ki vakijo k v/a-ganja denarja pri raznik kankak. Tadi kosojdmre vakijo naše roja-več kot DO /eti so naši predniki postavi/i teme/je našim kreditnim zadragam. Danes pogosto s/išimo in keremo o ot-varjanja novik pos/ovnik prostorov Posoji/nie; o okčnik zkorik, kjer podajajo poroči/a o aspeš-nem pos/ovanja; o visokik jaki/e- /akko kišna kanka vsakega, ki koče z njo sode/ovati. Posoji/nice pa po svoji zmog/jivosti podpirajo tadi ka/tarna in športna draštva, pevske zkore in drage dejavnosti, zadražnim de/avcem dokažemo ne samo so/idarnost, temveč tadi podporo s tem, da jim zaapamo denar. /Vaše Posoji/nice nimajo možnosti pokirati krani/ne v/oge otrok v šo/ak, ker imajo ta mono-po/ drage kanke. Zato priporočamo staršem, da v tedna varčevanja pe/jejo svoje otroke tadi v Poso-ji/nico, da jik že v m/adik /etik seznanijo z našim zadražništvom in jik navadijo v/agati svoje pri-kranke tadi v krani/nikik našik Posoji/nie. Xo komo po končanem tedna varčevanja s/iša/i morda razne rekordne podatke posameznik kank, se vprašajmo, ko/iko smo mi k tema doprines/i. Predvsem pa po-g/ejmo kakšen aspek so ime/e naše Posoji/nice in se vprašajmo, kakšen je ki/ tam naš doprinos. Zato oki-ščimo v tedna varčevanja naše Posoji/nice/ Joško Nachbar Teden varčevanja Posojilnice vabijo! jik, ki pričajo o do/go/etnik iz-kašnjak našik kreditnik zadrag. Zveza in Posoji/nice imajo danes moderne, sodokno arejene pos/ov-ne kise in /akko nad/jo vsakomar v vsakem pr/mera svoje as/age. Posoji/nice danes niso več samo kmečke krani/nice, saj so široko pa/eto as/ag prikroji/e straktari nasik rojakov. Vsaka Posoji/nica je danes /akko k/šna kanka kmeta, de/avca, podjetnika, aradnika, nameščenca, ač/te/ja, projesorja, je ker se zavedajo, da je pomoč po-trekna — ki^ti vse to je naše. Xo v tedna varčevanja vaki domača Posoji/n/ca, se vsi zavedamo, da je to naša domača kanka. Zakaj ki nosi/i prikranjeni denar v drage kanke, zakaj ga ne ki zaapa/i našim Posoji/nicam/ A*o govorimo o akcijski enotnosti in o gospodarski neodvisnosti, se zavedajmo tadi do/žnosti, da skapno podpremo naše zadražništvo. V tedna varčevanja imamo pri/ožnost, da našim Državni proračun za teto 1984 bo najbolj obremenil revnejše sloje Znanstveniki o gradiščanskih Hrvatih Prvič, odkar v Avstriji viada koalicijska vlada socialistov in svobodnjakov, je zdaj možno podrobneje videti, kako si stranki, ki zastopata precej različna stališča glede socialne, gospodarske in družbenopolitične poti, pravzaprav predstavljata skupno reševanje vseh teh vprašanj. To možnost nudi namreč osnutek državnega proračuna za leto 1984, ki ga je finančni minister Salcher prejšnji teden predložil parlamentu v razpravo in odobritev. Ta osnutek predvideva za leto 1984 skupne izdatke v višini 436,5 milijarde šilingov ter dohodke v višini 341,9 milijarde šilingov, tako da bi primanjkljaj znašal 94,6 milijarde šilingov. Na prvi pogled je torej slika državnega gospodarjenja za prihodnje leto dosti boljša od letošnje, ko je primanjkljaj v državnem proračunu od predvidenih 74 milijard poskočil na 99 milijard šilingov. Vendar je pri tem treba upoštevati dvoje: najprej to, ali bo v prihodnjem letu res uspelo ostati v mejah načrtovanega primanjkljaja, in potem zlasti to, kako in na čigav račun namerava finančni minister ..pritisniti" primanjkljaj na omenjenih 94,6 milijarde, ko bi sicer po vseh predvidevanjih in računih daleč presegel ..magično črto" sto milijard šilingov. Na prvo vprašanje bo dokončno odgovoril šele razvoj v prihodnjem letu, ko se bo pokazalo, ali so bila predvidevanja res — kakor v pristojnih krogih zatrjujejo — bolj realistična kot v zadnjih dveh letih, ko je dejanski primanjkljaj bistveno prerasel vse vnaprejšnje račune: v letu 1982 je namreč poskočil od predvidenih 59 na dejanskih 72 mi- Manjšina občuti posledice omejevalnih ukrepov na meji Na vseh ravneh !n ob vsaki priložnosti v Jugoslaviji sedaj razpravljajo o uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. V tem okviru — kar vetja še posebej za Slovenijo — igra pomembno vlogo tudi vprašanje takoimenovanega depozita, torej vprašanje določene vsote, ki jo morajo državljani za dobo enega leta vplačati pri potovanju čez mejo. Predstavniki Slovenije na zvezni ravni neprestano opozarjajo na škodljive posledice tega ukrepa ter se odločno zavzemajo za to, da bi bil tozadevni predpis ukinjen ali vsaj omiljen. Pri tem gre še zlasti za olajšave v maloobmejnem prometu, kajti sedanje omejitve so močno, deloma že kar nevarno zavrle pretok ljudi in blaga, kar čedalje bolj občutimo tudi na Koroškem. V veliki meri in v negativnem pomenu so te omejitve prizadele predvsem tudi življenjsko potrebne povezave med slovensko narodno manjšino in njenim matičnim narodom; to velja za Slovence na Koroškem in Štajerskem, velja pa morda še bolj za Slovence v Italiji, kjer je bilo čezmejno sodelovanje razvito še dosti bolj kot pri nas. Ravno s tem dejstvom se je v nedeljski številki Primorskega dnevnika bavil tudi predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v Trstu Boris Race. V svoji oceni posledic, ki jih imajo omenjeni omejevalni ukrepi, je zelo oster (vendar to povsem upravičeno, pravilno in raziumtjivo), ko ugotavlja: .Pri- padniki slovenske manjšine občutimo, da smo z uvedbo pologa nekaj pomembnega izgubili. Predvsem nam je zmanjkal občutek tesne povezanosti z matico. Občutimo tudi ohladitev širše jugoslovanske skupnosti za naš položaj, za naše potrebe in počutje, kar nas ne more bodriti v boju za našo enakopravnost in v naporih, da z lastno dejavnostjo na vseh področjih ohranjamo zavest o pripadnosti slovenskemu narodu." Predsednik Race ugotavlja, kako se je v povojni dobi le počasi in s težavo začelo razvijati sodelovanje ob itali-jansko-jugoslovanski meji. V zadnjih letih je to sodelovanje zabeležilo pomembne uspehe ter je prispevalo k temu, da je bilo govora o najbolj odprti meji med državami z različno družbeno ureditvijo. Ravno v to dobo uspešnega razvoja vsestranskega sodelovanja pa je posegel dekret o pologu, ki je povzročil gospodarsko in politično škodo obmejnemu sodelovanju in širšim odnosom med sosednima državama. Ta škoda se ne nazadnje zrcali tudi v podatkih o prehodih čez mejo: v prvem polletju 1983 je bil osebni promet manjši kar za 48 "/o; na Tržaškem je število prehodov jugoslovanskih državljanov manjše za 67 "/o in število prehodov italijanskih državljanov za 24 do 30 %, podobne ugotovitve pa veljajo tudi za goriško in videmsko pokrajino. lijard šilingov, v tekočem letu pa bo, kakor zdaj že splošno priznavajo, namesto napovedanih 74 milijard dosegel že skrajno kritično mejo 99 milijard šilingov. V luči tega skokovitega naraščanja primanjkljaja je seveda malo verjetno, da bi bil tozadevni razvoj v prihodnjem letu ugodnejši. Zato sta se vlada in njen finančni minister odločila za vrsto ukrepov — splošno znani kot ..sveženj obremenitev" — s katerimi nameravata dosedanjo eksplozijo vsaj nekoliko zavreti. Ravno pri teh ukrepih pa postaja očitna usmerjenost politike, ki jo zastopa sedanja vladna koalicija. Obremenitve, s katerimi moramo računati v prihodnjem letu, bodo namreč najbolj prizadele tiste sloje prebivalstva, ki že doslej niso živeli v izobilju. Predvsem bo občutno zvišan prometni davek oz. davek na večjo vrednost, kar pomeni podražitve na vseh koncih in krajih. Prav tako bodo zvišane razne pristojbine, podražile se bodo tarife pri pošti in železnici, povišani bodo prispevki v socialnem zavarovanju, kjer pa bodo hkrati skrčene posamezne storitve, uveden bo davek na obresti od hranilnih vlog itd. itd. Po drugi strani pa bodo z namenom ohranitve delovnih mest dobili podjetniki nadaljnje subvencije in podpore, katerih nameravani učinek je vendar precej vprašljiv, če upoštevamo, da vsaka racionalizacija navadno pomeni tudi zmanjšanje števila potrebnih delavcev — ko torej boj za delovna mesta lahko vodi le še v večjo brezposelnost. Ravno preveč socialne zavesti proračun za prihodnje leto torej res ne izžareva in je zato iz delavskih vrst slišati zelo kritične glasove na račun takšne politike. To se je dogajalo na nedavnem kongresu avstrijske sindikalne zveze; do izraza je prišlo to na kongresu OVP, kjer je bila kritika seveda še stopnjevana z vidika opozicijske stranke; nepreslišni pa so ti glasovi tudi na sedanjem kongresu SPO, ki trenutno zaseda na Dunaju in ki privlačuje zanimanje še zaradi tega, ker se na njem formalno zaključuje „era Kreisky". O vprašanjih gradiščanskih Hrvatov so razpravijaii znanstveniki iz Dunaja, Zagreba, Budimpešte in Gradiščanske na trodnevnem znan stvenem srečanju „Symposion Croaticon !!", ki ga je ob 450-!etnic< naselitve gradiščanskih Hrvatov in ob 35. ietnici svojega obstoja or ganizirai Hrvatski akademski kiub na Dunaju. V 25 referatih so znan stveniki obravnavati predvsem vprašanja iiterature in pismenstva, šot stva, pravne in trenutne dejanske situacije gradiščanskih Hrvatov. Simpozij, ki se je začet minuto nedetjo in se je končat v torek zvečer, je otvori! zastopnik avstrijskega zunanjega ministra Lanca, postanik dr. Heimut Turk, ki je med števitnimi častnimi gosti pozdravit tudi jugostovanskega ambasadorja Miiorada Pešiča. Zbornik predavanj simpozija bo v teku prihodnjega teta izdat Hrvaški akademski kiub. Obširnejše poročito o drugem hrvaškem simpoziju bomo objaviti v prihodnji števitki Stovenskega vestnika. Sindikati treh dežel so razpravtjati o sodeiovanju in poudariti pri temviogo manjšin Predstavniki sindikatov Furlanije- nujno potrebno sodetovanje na vseh julijske krajine, Koroške in Sloveni- ravneh in področjih. Bili so mnenja* je so se prejšnji teden sestali v Ljub- da pomembno in dragoceno prednost ljani na srečanju, ki je potekalo pod pri tem pomenijo narodne manjšine naslovom „Sindikati-delo-napredek". in da bi zato morali bolje izkoristiti Delegacije posameznih dežel so vodi- prednosti, ki jih nudi obstoj le-ten li Giannino Padovan, Erwin Friih- (vendar nam ni znano, da bi bili pr) bauer in Marjan Orožen. srečanju udeleženi tudi predstavniki Kakor pove že naslov tega sreča- manjšin), nja, je bila v središču razprav seve- Drugo težišče, ki so mu dali P°' da problematika današnjega težavne- udarek v zaključni izjavi, je vpra* ga gospodarskega položaja v svetu šanje ogrožanja miru. Poudarili so, in posebej v treh deželah. Šlo je za da nesmiselna tekma v oboroževanju vprašanje, kako v teh razmerah za- vzbuja skrajno ogorčenje in zaskrb* gotoviti delavcem delo in primerno ljenost; zato se sindikati vseh tren plačilo; še posebej za vlogo sindika- dežel pridružujejo borbi za razoroži* tov pri reševanju družbenoekonom- tev, mir in napredek. Posebej so se skih problemov. Pri tem so ugotovili, da gre kljub različnim družbenim ureditvam v veliki meri za podobna in celo enaka vprašanja, ki jih je zato tudi skupno treba reševati. Ob zaključku svojega posveta so predstavniki sindikatov treh dežel objavili skupno izjavo, v kateri so poudarili, da takšna srečanja spodbujajo dobrososedske odnose. Izrekli so prepričanje, da je v današnjem času Da mi lahko uživamo, morajo drugi gladovati Prepad med industrijskimi državami in deželami v razvoju še narašča Če napelje pogovor na probleme, ki jih imajo dežele v razvoju (nerazvitost, lakota, revščina, socialni in politični nemiri), potem se krivda rada išče pri prebivalstvu teh dežel samem (saj so nam znani predsodki, kot: Indijci in Afričani so leni, prebivalci Latinske Amerike so bojeviti in agresivni ipd ), ali pa v naravnih katastrofah, kot so suša, potresi, poplave itd. Neredko v tej zvezi pojemo hvalospeve naši radodarnosti — razvojni pomoči s strani industrijskih dežel, tmamo se za „dobre gospodarje", ki iz svojega s pridom prislužene-ga izobilja dajejo drobtinice tistim, ki so zapostavljeni, ki so po „usodi" - tako radi se izgovarjamo nanjo — rojeni v enem izmed revnejših predelov sveta. Ob tem nas seveda pretrese, če poslušamo strokovnjake, ki pravijo, da je na svetu toliko surovin in blaga, da bi prebivalstvo celega sveta lahko živelo v zadovoljstvu, da bi lahko zadostili vsem potrebam človeštva. To dejstvo povzroča potem slab občutek v prenapolnjenem trebuhu. Ko pa si ogledamo dejanske razmere po svetu ter vidimo razvoj svetovnega gospodarstva, potem opazimo, da prepad med bogatimi in revnimi deželami stalno narašča. Socialne razlike pa ugotovimo tudi znotraj posameznih dežel -med bogatim slojem prebivalstva in revnejšim ljudstvom. Ta pojav nam je znan tudi v Avstriji. deželah v razvoju (Aziji, Afriki, Latinski Ameriki) izhajati z eno osmino — čeprav na svojih tleh pridelajo več kot polovico vseh naravnih dobrin sveta. — Američan porabi dvakrat toliko energije kot Nemec, trikrat toli- Kakor potip izžemajo bogate industrijske države prebivalce škega vidika katastrofalne, okolje bi bilo uničeno. Vidimo torej, da posledica industrijskega razvoja ni samo višja življenjska raven — treba je videti tudi drugo plat medalje: na primer pojav takoimenovanega kislega dežja, ki uničuje naše gozdove, s tem pa tudi ekološko ravnotežje in življenjsko kvaliteto. Razvoj in blagostanje pri nas v razvitih deželah povzroča nerazvitost v deželah tretjega sveta. To izrekli za vzpostavitev brezatomske cone v srednji Evropi ter se dogovo* rili za skupno mirovno manifestacijo, ki naj bi jo ob sodelovanju sindikatov treh dežel pripravila Zveza sindikatov Slovenije. Končno so bili mnenja, da bi b".o k vsakoletnim srečanjem predstavnikov sindikalnih organizacij treh deze treba pritegniti tudi predstavnike sindikatov drugih dežel, ki so povezane v delovni skupnosti Alpe-Jadran-Sklenili so, da bo prihodnje leto taks no srečanje v Furlaniji-Julijski krajini. Arhivski sporazum še vedno ni izpotnjen Z večdnevnim zasedanjem ^ podpisom sporazuma o vprašanjih, o katerih so dosegli soglasje, 1 mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija za uresničitev arhivskega sporazuma „počastila" 60-letnico podpisa tega sporazuma in 25-le pomeni, da morajo drugi gladovati, nico sklenitve dodatnega protokola Izmed značilnosti, ki karakterizi-rajo omenjeni prepad med industrijskimi državami in deželami v razvoju, bi tukaj navedla samo dva: — Industrijske države porabijo sedem osmin vsega bogastva (energetskih virov, kot so premog, olje, elektrika, pa tudi naravnih surovin, gnojil itd ), medtem ko morata dve tretjini svetovnega prebivalstva v ko kot Avstrijec, 60-krat več kot Indijec, 160-krat več kot prebivalec Tanzanije in celo 1100-krat več kot prebivalec dežele Ruanda (Vzhodna Afrika). Ob teh podatkih pa se že odpira tudi druga stran te problematike. Če bi poraba v deželah v razvoju dosegla raven porabe v Ameriki, potem bi bile posledice iz ekolo- da si mi lahko ohranimo naš življenjski standard. Iz dežel v razvoju uvažamo ribjo moko, sojo, orehe in podobne pridelke, da z njimi pitamo živino in pridelamo čim več mesa; s tem pa uvažamo pridelke - in pred tem dejstvom radi zapiramo oči — ki so življenjsko potrebni za prebivalce teh dežel. Vse kaže, da se bo prepad med bogatimi in revnimi deželami zmanjšal le tedaj, če se bodo industrijske države začele omejevati, ne pa s tem, da prepuščamo deželam tretjega sveta drobtine, ki so nam padle z mize, se pravi preostanke našega izobilja. Štefka Vavti o izročitvi gradiva in vrnitvi kultur nih dobrin iz druge svetovne vojn^ Pri teh sporazumih gre za raz lične zgodovinske fonde, ki so na stali v preteklosti, nadalje za ^ hivske in administrativne dokumea te iz zadnjih desetletij avstroogrsK monarhije, pa tudi za kulturne d brine, ki so jih med drugo sveto ^ no vojno prenesti iz Jugoslavijo Avstrijo. Teh obveznosti Avstrija kljub sp razumu in dodatnemu protokolu vedno ni izpolnila v celoti. No tega gradiva je bilo jugoslovaos delegaciji izročenega pred se njim zasedanjem, o ostalem 9*^. vu pa bodo izvedenci nadaljo^ delo do prihodnjega zasedanja, naj bi bilo sredi prihodnjega leta- Prireditve „Dober večer, sosed" naš doprinos k odprtemu, trajnemu dialogu M) KULTURA M) )M KULTURA M) )M KULTURA — M) KULTURA — Polna mestna dvorana v Borovljah, kjer so se zbrali občani obeh narodnosti in številni obiskovalci tudi iz sosednjih krajev, je bila res primeren okvir prireditvi, s katero sta Slovenski prosvetni društvi ..Borovlje" in „Vrtača" minulo soboto zvečer prispevali svoj delež k proslavljanju letošnjega državnega praznika Avstrije. Po vsebini in poteku pa je bila prireditev tudi živa manifestacija mostu med obema narodoma v deželi — doprinos k odprtemu, trajnemu dialogu, k sporazumevanju in mirnemu sožitju. Te misli je poudaril predsednik SPD ..Borovlje" Melhior Verdel, ko je uvodoma izrekel dobrodošlico ude- „Dne 26. oktobra 1955 je avstrijski pariament sprejet skiep o trajni "evtrainosti repubiike Avstrije. Ta odiočitev in podpis državne pogodbe istega ieta sta temeija naše države, ki omogočata pot v uspešno 'n mirno bodočnost vsem državija-nom, tako nemškogovoreči večini, kot tudi vsem narodnim manjšinam. Kaj naj je torej za 26. oktober botj Primerno, kot ravno srečanje pod Sesiom .Dober večer sosed — Gu-ten Abend Nachbar Tako je dejai na boroveijski prireditvi siavnostni govornik dipt. inž. Kristijan Ogris, ki je nadaijevai: „Tu se srečavamo, pogovarjamo, izmenjavamo raztična staiišča, pa tudi ne zakrivamo konfiiktov. Razgovor je še zmeraj potreben pri reševanju družbenih probtemov; teh pa se poraja v sožitju dveh narodov kar precej. Nočem jih naštevati v podrobnostih, poiitiki imajo naiogo, da jih točno formuiira-jo. Kijub temu pa ne moremo mimo dejstva, da ima taka prireditev tudi Poiitični značaj. Skupno nastopanje siovenskih in nemških zborov ima ha Koroškem vedno tudi poiitični hamen, namreč zmanjšati predsodke in nezaupanje. !n samo z aktivnim deiovanjem se da to doseči, iepe besede brez konkretnega ozadja ostanejo praz. besede, niso učinkovite. Poiitični značaj takih prireditev pa se jasno vidi tudi v dejstvu, da ni kuiture brez jezika in ni jezika brez ustrezne šoiske in predšoiske izobrazbe. V zvezi z manjšinskim vprašanjem pogosto čujemo mnenje, integracija da, asimiiacija ne. Priznavamo se k temu, vendar sta za uresničitev tega gesia potrebna dva: večinski narod, ki je pripravljen koga integrirati in manjšina, ki ima samozavesti dovoij, da ne Podieže asimiiacijskemu pritisku. Zato smatramo današnjo prireditev tudi kot naš doprinos k odprtemu, trajnemu diaiogu med obema narodoma na Koroškem." Govornik je povedai, da so pri-rediteiji kot že iansko ieto tudi tokrat povabiti k sodeiovanju tudi nemške boroveijske zbore, ki pa se temu vabiiu žai niso odzvati. .iskreno to obžaiujemo, ne da bi hoteti razmišijati o raziogih. Zavedamo se namreč težav, s katerimi . . se srečavamo danes in se bomo '"z. Kr.st.janOgr.s katere- tudi v bodočnosti na tej naši skup- ^ Pf^ama .zva,an,a objavljam, na ni poti. Nekaj pa iahko že danes Povemo: tudi prihodnje ieto bomo Pripraviti podobno prireditev in že danes vabimo k sodeiovanju tudi omenjene zbore iz boroveijske občine." Tov. Ogris je opozori), da istega dne po ceii Evropi množično demonstrirajo za razorožitev na vzhodu in zapadu, proti novemu atomskemu orožju, ki nas vse ogroža, *a miroijuben svet. ..Strinjamo se * njimi, ker tudi naša prireditev je mirovna prireditev, pospešuje naj mir in sogiasje med dvema narodoma. Zavedam se raziičnih razsežnosti probiemov, toda mir v iastni hiši je vedno tudi predpogoj za mir na svetu. V tem smisiu smatramo to prireditev kot naš doprinos ^ mirovnim prizadevanjem po vsej Evropi. Ta prireditev naj bo signai: nehajmo z narodno nestrpnostjo, skupno in vzajemno obiikujmo na- To, kar so izpovedali govorniki, pa je takorekoč „v dejanjih" demonstriral bogati kulturni spored, ki so ga oblikovali: ansambel „Drava" pod vodstvom Romana Verdela, pevska skupina SPD „Vrtača" iz Slovenjega Plajberka (mag. Mirko Lausegger), „Lindwurmquintett" iz Celovca (Jo-sef Oberdorfer), mladinski zbor Borovlje (Lidija Oraže), „Doppelsextett" iz Vrbe (dir. Hans Kraschl) in moški zbor SPD ^Borovlje" (Roman Verdel), medtem ko sta za povezavo v obeh jezikih skrbela Sonja Ban in mag. Simon Čertov. Ne želimo vrednotiti in ocenjevati posameznih skupin in prispevkov, Domačini in gostje so z mednarodnim sporedom demonstrirati sožitje med narodi iežencem, med katerimi je posebej pozdravil častne goste: avstrijskega konzula v Ljubljani Cirila Sterna in kulturnega atašeja pri avstrijskem poslaništvu v Beogradu dr. Zdravka Inzka, generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marka Kržišnika, župana direktorja Antona Woschitza z odborniki mestne občine Borovlje, deželno-zborsko poslanko Dorotejo Thull-mann, bilčovskega župana Hanzija Ogrisa ter predstavnike slovenskih narodnopolitičnih in kulturnih organizacij. Tudi župan Woschitz, ki se je domačemu prosvetnemu društvu posebej zahvalil za organizacijo take prireditve, je v obeh deželnih jezikih naglasil potrebo po sožitju in sporazumevanju. Dejal je, da je premalo o tem samo govoriti, treba je to uresničevati s tem, da večina in manjšina sodelujeta brez medsebojnega pogojevanja, v duhu gesla: Ne drug proti drugemu, temveč skupno. Obširno pa je o namenu in vsebini prireditve spregovoril slavnostni govor- kajti kot celota je bil ta pestri venček pesmi in melodij posrečen poklon domovini Avstriji za njen praznik. Bil je lep izraz enakopravnega sodelovanja obeh narodov v deželi, tako pristen in iskren, da bi si kaj takega želeli pogosteje in na vseh področjih. Ta želja je očitno narekovala tudi izraze navdušenja med sporedom samim, pa tudi besede zadovoljstva po prireditvi, ko ni bilo čutiti razlik in pregrad, ki jih žal še vedno tako pogosto srečujemo v koroški vsakdanjosti: ljudje so bili ne glede na jezik, narodno pripadnost ali nazorsko prepričanje enotnega mnenja, da je bil to lep večer. !n to je bilo izpovedano tudi ob zaključku, ko so vsi sodelujoči skupaj z občinstvom zapeli državno himno — v obeh jezikih, kot sosedje, ki so si medsebojno želeli dober večer. In v tem smisiu je bila prireditev tudi most — ne le most iz železa in betona, kakor so ga kazale na platno vržene slike, temveč most živih ljudi, ki so sicer govorili dva različna jezika, pa jih je kljub temu družila Kultura in politika V sredo, dne 3. o^fo^na je M v CelovcM MStanovn; o^čn! z^or „Roro?^c družbe z% ^K/tKrno politiko" (Rdrntner Gesel/sc/na/t Jdr A%!tMrpo!!p^,). T% socialistično nastrojena drnžka inta nanten, da — okravnafa f teoriji in praksi oktnočja kaltnrne, rekreacijske in Izolr.ažfMlHf politike, — da goji avstrijsko kulturo, — da pospeške avstrijsko antet-nost in znanost ter avstrijski šport kakor tadi njikove nosilce, — da pripravlja ^KlfKrMO politične koncepte, ki naj ki prispevali k reševanja aktttalnik kot tadi načelnik prokletnov avstrijske kKitnrne politike, — da daje splošne iniciative na ^KltHrno^olRlčnc??? področja, tndi v sodelovanja z gremiji, ki so pristojni za predlaganje in sklepanje, — da zkira demokratične moči v krogn umetnosti, znanosti in športa. Vedno znova in tttdi ok ustanovitvi te drtežke je kila slišati zak-feva, da naj ki kila kaltara apolitična, da se naj ne ki vmešavala v politiko, in tndi okratno se naj politika ne ki vmešavala v kaitKro. /e že res, da dnevnopolitične in strankarske zdrake niso vedno knl-tarne in le ta ;n tam najdejo nekaj pozornosti v kaltari za vsakdanjo rako. Res je pa tadi, da naj ki vsak kaltarni človek razmišljal o življenja dražke, v kateri živi, da ki se skaša! prikopati do svojega lastnega mnenja in to mnenje tadi dragim povedai. Človek, ki to dela pa je političen človek. Aaitara je predvsem okčevanje človeka s človekom in predpostavlja „ijakezen do človeka in človeškega daka" (/. Vidmar). V kaitari se izokiikaje človekova zavest in tadi samozavest; s kaltaro človek izraža svoja častva, svoje mišljenje in kotenje. Zato je povsem samoamevno, da se z njo posredajejo tadi ideološke in politične vsekine. Aaitara dopašča trenja in konjlikte vsaj tako dolgo, dokler ie-ti ne prizadenejo človekovega dostojanstva. Prav nam Slovencem radi očitajo, da so naše kaltarne prireditve vse preveč politično okarvane in da s pomešavanjem politike s kal-taro odkijamo Ijadi, kateri s politiko nočejo imeti opravka. Zelo vprašljivo je tako postavljanje. Zli naj ki Slovenci res postali nedolžna kitja, krez lastne volje in 75 let Slovenske prosvetne zveze kotenja? Zakaj .Slovenci ne ki smeli tadi v kaitari artikalirati svojik stremljenj in stališč? Zakaj naj Slovenci s svojo kaltaro ne ki atrje-vali svoje samozavesti, ki nam edina more pripomoči do tega, da v tej naši koroški deželi preživimo kot Slovenci? Razveseljivo je, da kodo v kal-tarnem sveta Roroške dražke za kaitarno politiko dali možnost za sodelovanje tadi koroškim Slovencem. Rravtako je razveseljivo, da po izjavi predsednika te dražke, deželnega glavarja Wagnerja ne mislijo z večinskimi sklepi majori-zirati manjšin, temveč da ko vsaka skapina dokila možnost, da prodre s svojim stališčem tadi izven ožjik gremijev te dražke. Se kofj razveseljivo pa ki kilo, ako ki po tej dražki Slovenci dokiii tadi več možnosti za artikalacijo svojik lastnik gledanj in stališč v široki nemški koroški javnosti. 7 . Ogris Mi !M KULTURA — Mi iN KULTURA — Mi iM KULTURA — Mi iM KULTURA — pravno sožitje obeh narodov izvedljivo v vsakdanjem življenju. „Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar!" — je iskreno vabilo na skupno snidenje s strani manjšega dela v deželi — slovenske narodne skupnosti večinskemu narodu. Vabilo Šentjakobčanov je imelo dober odmev. Tonej Štiker je v imenu prireditelja izrekel dobrodošlico Obirskemu ženskemu oktetu z Obirskega, pesniku Helmutu Scharfu iz Vrbe, mešanemu pevskemu zboru Podroščica, pesniku Andreju Kokotu, moškemu pevske- velja tako za pevce obeh narodnosti, zlasti pa za koroška pesnika Scharfa in Stimpfla, ki sta s svojimi literarnimi stvaritvami odločno demonstrirala solidarnost s koroškimi Slovenci. Tudi v pesmih Po-lanška in Kokota je jasno prišlo do izraza, da se svoji materini besedi in boju za ohranitev slovenske kulture na rodni zemlji ne mislita odpovedati. Jasne in nedvoumne besede koroških umetnikov so na občinstvo napravile močan vtis in doživele tudi temu primeren odziv. Zlasti Helmut Scharf, ki je svoja iz- posebnem mestu. skupna želja po medsebojnem razume- mu zboru Podgorje, pesniku Valen- vajanja navezal na demonstracije vanju in spoštovanju. „Sila ni sredstvo za uveljavljanje kulture' Med krajevna prosvetna društva, ki so se letos vključila v niz prireditev z že tradicionalnim naslovom „Dober večer, sosed", je bilo tudi Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu. Na prireditev, ki je namenjena avstrijskemu državnemu prazniku, so šentjakobski prosvetaši vabili minulo nedeljo v tamošnji kulturni dom. 2e uvodoma lahko ugotovimo, da je prireditev povsem uspela. Odziv s strani publike je bil presenetljivo velik, saj je le-ta dvorano kulturnega doma povsem napolnila. To . ... —pa je za organizatorja prireditve So bodočnost. Pozivamo vse, dajmo dobro spričevalo, namreč, da je "inogo takih signaiov, tudi s stra- SPD „Rož" kot slovensko prosvetli močnejšega. Navada, predsodki, Opravičeno in neupravičeno nezaupanje naj nas ne ovirajo na tej Pot)! Družbeni odnosi se razvijajo Poprej in so ogiedaio demokratično zreiosti vsake države. Prispevajmo vsak svoje kar se da k do- pravic, zagotovljenih v mednarodnem dokumentu. Zato je nedeljska prireditev v Šentjakobu bila brez dvoma lep primer, kako je enako- tinu Polanšku in Franzu Stimpflu ter domačemu mešanemu pevskemu zboru Rož. Pevska zbora iz Podroščice in iz Podgorij ter pesnika Scharf in Stimpfl so na prireditvi predstavljati večinski narod, medtem ko so ostale skupine oz. posamezniki zastopali kulturo koroških Slovencev. Že iz navedenih zborov in književnikov je razvidno, da je šlo za kvaliteten spored, ki je tudi pri občinstvu našel primeren odmev. To no društvo v šentjakobski občini zelo pomemben činitetj. S tem so šentjakobčani ponovno izpričali, kakšen odnos imajo do avstrijskega državnega praznika, kako si konkretno predstavljajo sožitje .. ----—,, obeh narodov v občini —da sloven- skemu ugtedu repubiike Avstrije do- ska narodna skupnost nikakor ni-*"a in v svetu." ma namena se odpovedati svojih Pesnika Scharf in Stimpf) — odtočna zagovornika enakopravnosti in mirnega sožitja mirovnega gibanja, je v svojih literarnih delih prikazal pravičen boj manjših zoper nasilje večjega, pri čemer je posebej naglasit partizansko borbo slovenskega naroda. Scharf in Stimpfl sta tako prireditvi dala pravo kulturno politično težo. Sodelovanje pevskih zborov večinskega naroda je brez dvoma tudi bil akt dobre volje, korak k zbli-žanju med obema narodoma v deželi. To odprtost je po svoje pokazal moški zbor iz. Podgorij, ki je pod vodstvom Ferdinanda Kullni-ga izvajal mednarodni pevski spored. Moški zbor iz Podroščice je pod vodstvom J. Kavčiča občuteno zapel nekaj koroških narodnih pesmi, kar velja tudi za Obirski ženski oktet, ki ga vodi neumorni Valentin Polanšek. Domači pevci, ki so pod vodstvom tankočutnega Laj-ka Milisavijeviča zapeli niz zahtevnih narodnih pesmi, so prireditev zaključiti s Slovensko pesmijo (besedilo Kajuha) in tako izrazili svojo odločnost za življenje in boj za, enakopravnost. Podobne prireditve so bile tudi v Dobrli vasi, v Železni Kapli, na Radišah in v Šentjanžu v Rožu. Tudi tam so poleg domačih skupin sodelovali ansambli večinskega naroda. O navedenih prireditvah bomo podrobneje poročali prihodnjič. Sele-Kot: Srečanje šolarjev 11. oktobra 1983 je minilo 30 let, odkar so se prvič odprla vrata ljudske šole na Kotu. S tem je bila olajšana številnim otrokom pot v šolo. Tega dogodka smo se v nedeljo 16. oktobra dostojanstveno spomnili ter priredili ob tem jubileju srečanje vseh nekdanjih in sedanjih učencev te šole. Pliberk: Margarete Kraiger ni več Presenetljivo veliko je bilo število nekdanjih učencev, ki so se odzvali povabilu in marsikdo je prvič po izstopu iz šole bil zopet v njenih prostorih. Tega srečanja se je tudi udeležil višji šolski svetnik in ravnatelj ljudske šole v Selah Johan Jak-litsch. V ta namen so nekateri nekdanji in sedanji šolarji priredili kratek program. Ob tej priliki je bil ustanovljen zbor nekdanjih učencev te šole pod vodstvom Eriha Užnika, ki je bistveno prispeval k zaokroženemu programu. V kratkem recitalu smo se spomnili Hermana Velik, ki je kot učitelj in ravnatelj skozi 22 let deloval na tej šoli in ki je vneto skrbel, da se je čim večje število učencev usmerilo tudi na višje šole. Sedanji ravnatelj Erich Užnik je podal pester prikaz kronike šolstva v Selah in posebno šole na Kotu. Nekdanja učenka, prva dijakinja naše šole na Slovenski gimnaziji in sedanja učiteljica v Šentlenartu, Veselo je bilo minulo soboto pri nas, ko smo se pripravljali na dvojno ohcet. V nončavaški cerkvi so si obljubili večno zvestobo Marija Cvelf iz Nonče vasi in Pepi Nedved ter Eva Germ in Karl Heinz Pirker. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil župnik Sticker, so se številni svatje podali k Obnarju v Žva-bek, da tam slavijo veselo svatbo. Ob odlični postrežbi in veselem razpoloženju je čas vse prehitro minil. Veseli svatje in novoporoče-na para so odšli na svoje domove, ta lepi dogodek pa bo še dolgo ostal vsem v spominu. Naj bo novoporočencem skupno življenje prav tako lepo, kot je bil Milica Hrobath, je prebrala iz svojih pesniških del nekaj razvedrilnih pesmi za mlado in staro. V nadaljnjem programu so sodelovali še: Klara, Zofi in Elsi, ki so ob spremljavi citer ubrano zapele. Silvija, Lidija in Martin so pokazali, da je za muzikaličen naraščaj na Kotu dobro poskrbljeno, ter Cornelija z dvema slovenskima popevkama, ki jih je sama prevedla iz nemščine. Program je zaključit zbor sedanjih učencev šole, nato pa je dr. Zdravko Velik v sproščeni obliki povezoval obujanje spominov, ki so prižuboreli iz čedalje bolj sproščenih šolarjev in nekdanjih sotrpinov. Sproščenosti sta dala duška nekdanja šolarja in sedaj daleč naokoli poznana muzikanta Toni Mak in Zdravko Male s svojima harmonikama. Marsikdo je zaplesal, od veselja se je prepevalo in v splošnem zadovoljstvu je večina izrazila željo, da bi do takih srečanj še kdaj prišlo E. V. lep 22. oktober, poročni dan. Mnogo sreče in zdravega naraščaja. ikej „Red deitsch" „Red deitsch — Slovvenisch stirbt nicht, es wird getotet" se glasi naslov poročila Eriče Fischer o koroških Slovencih, ki ga objavlja napredni dunajski kulturno-politični štirinajstdnevnik ..Falter". Eriča Fischer se je pogovarjala s številnimi koroškimi Slovenci, vindišarji in drugimi in angažirano opisala vzdušje in mehanizme, ki vladajo na Koroškem v narodnostnem vprašanju. V tepem jesenskem času, ko se vse pripravija na počitek, je tegta k večnemu počitku tudi mati detavka Margareta Krajger, roj. Mikusch. Prejšnjo nedetjo 16. oktobra smo se ob številni udetežbi na ptiberškem pokopališču posloviti od znane in spoštovane matere Krajger, katere pot je bila strma in en sam delovni dan. Pokojna mati Krajger se je rodila v Tolstem vrhu blizu Djekš na Svinški planini pred 79 leti kot hči dekle. Že zelo mlada je morala zapustiti dom in si služiti svoj vsakdanji kruh s trdim delom pri raznih kmetih na pobočjih Svinske planine. Tako imenovane „z!ate stare čase" je pokojna mati doživela in okusila nekoliko drugače: kot dekla je morala služiti pri raznih kmetih in od zore do mraka opravljati po večini težaška dela. Hudo je bilo tedaj, ko je bito treba vstati že ob treh zjutraj, da je do poznega večera opravila vsa naložena dela. Kako je v teh „zlatih" časih bilo, če si bil hlapec ali dekla, ve le tisti, ki je to dobo sam doživel. Ko še ni bilo socialnega zavarovanja in zaščite delavcev, se je deklam godilo po mili volji gospodarjev. Pri nekaterih kmetih si je morala svoje izmučene ude spočti na gumnu, kjer ni bilo mehkih postelj in žimnic, temveč le slama, postelja revnih ljudi. Vendar pokojna mati ni tožila ali obupavala. Ponosna in zravnana je nosila to breme in rada je delala. Ni bilo vedno lahko, če je iskala „eperje" pri drugem kmetu, ko je morala ob novem letu nastopiti službo dekle. Kljub tem grenkim postajam v svojem življenju je našla sopotnika delavca v osebi Alojza Krajgerja in se z njim tudi poročila. Upala je, da bo šlo v dvoje na bolje, da bo lažje, ko bosta potožila drug drugemu svojo bol. Prišla je druga svetovna vojna in mladi mož je moral na vojsko in sama je še naprej kot dekla služila pri kmetih. Iz Letine se je po vojni preselila s svojim možem v skromno stanovanje. Lesene barake, ki so ostale iz časa nacionalsocializma — v njih so bile nastanjene BDM in RAD —, so dale zavetje tudi njej in njeni družini. Dolga leta je stanovala v njih, šele za zadnjih 16 let je dobila stanovanje v novem bloku občine. Vesela in srečna je bila, da je po tolikih letih dobila stanovanje, kakršnega si je želela vse življenje. Po vojni sta z možem šla vsak po svoji poti za delom, da bi laže preživljala sebe in družino. Toda nesreča ni počivala. Mož Alojz se je pri delu ponesrečil in ostal brez noge. Odtlej je bila življenjska pot pokojne matere še težja. Z možem je morala še bolj skrbno gledati na vsak zaslužen in prihranjen KEL IN KPA: Zakon o volilnem redu je nedemokratičen KEL in KPA sta te dni ponovno protestirali proti obstoječemu zakonu o voiiinem redu. Dežeini sekretar KEL Miha Zabiatnik je v posebni izjavi najavii, da bo KEL izdeiaia predlog za spremembo voiiinega reda. Poudarit je, da so stranke sklenite zakon v tej obliki te, da noben Slovenec ne bi mogel biti zastopan v deželnem zboru, vrhu tega pa zakon nasprotuje pluralistični demokraciji, ker tudi drugim malim skupinam onemogoča pot v deželni zbor. Deželno vodstvo KPA pa je v pismu odbornikom in odbornicam Y koroškem zboru protestiralo proti obstoječemu zakonu o volilnem redu, ker omejuje demokratične možnosti strank in skupin, ki nimajo mandata v deželnemu zboru. KPA zahteva dve volilni okrožji namesto štirih; upoštevanje vseh strank, ki so nastopile pri volitvah, v drugem izštev-nem postopku; odpravo določila, ki narekuje strankam brez mandata zbiranje podpornih izjav za nastop pri volitvah; zvišanje števila mandatarjev od 36 na 45, obenem pa znižanje dohodkov za politike. šiling. Ko je vsa izčrpana morala prenehati s težkim delom na kmetih in bi morala stopiti v zasluženi pokoj, so se spet vrnili tisti „zlati časi"-Ostala je brez penzije, ker je kmetje niso imeli socialno zavarovane. Tud* moževa penzija je bila majhna in težko sta se preživljala. Vajena dela je vedno zgrabila za ponujeno delo n* še nedolgo tega je prala drese za pl'* berško nogometno moštvo. Skromna, dobra in mirna mati Krajger je znala svojim šestim otrokom vsaditi v srce svojo dobroto, ljubezen do dela, do drugih in skromnost. Navadila jm je delati pošteno, in to poštenje je tudi rodilo bogate sadove. Te skromne matere sin je danes župan mestne občine Pliberk, Franc Mikusch, delavec kakor njegova mati. Pokojna mati Krajger je prava prispodoba Hudabivške Mete. Težko Ut hudo je bilo. Nikoli ni klonila ali tarnala. Šla je ponosno svojo pot, pa čeprav je bila samo dekla. Sedaj, ko je v jesen svojega življenja dobivata majhno penzijo za pokojnim možem, je bila vsa srečna, pa čeprav jo je ze vrsto let pestila težka bolezen. Tako kot je bila skromna in delavna vse svoje življenje, tako je tudi skromno in tiho odšla od nas. Naj ji bo zemlja, ki ji je odmerila le skopo skorjo kruha, lahka. Sorodnikom, sinu Francu z ženo velja naše iskreno sožalje. iTfj Nonča vas Počastimo padle borce proti fašizmu Te dni zastopniki Zveze koroških partizanov in drugih organizacij za bližnji Dan mrtvih spet polagajo vence na grobove padlih partizanov širom južne Koroške. Posebej pa Zveza koroških partizanov vabi na OSREDNJO SPOMINSKO SVEČANOST ki bo letos v soboto 29. oktobra ob 14. uri na pokopališču v Šmarjeti pri Pliberku. Počastimo spomin naših padlih junakov, ki so darovati življenje za svobodo v borbi proti fašizmu! Zveza koroških partizanov PRIREDITVE Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku, KPD v Šmihelu, KPD „Drava" v 2va-beku, Mešani pevski zbor Pod-juna-Pliberk in Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" v Libučah vabijo na II. podjunsko jesen & Ponedeljek 7. 11. 1983 ob 19.30 uri v vljudski šoli v Šmarjeti film „Boj na požiralniku". # Tor ek 8. 11. 1983 ob 19.30 uri v ljudski šoli v Libučah ski-optično predavanje „75 let organizirane slovenske kulturne dejavnosti v Pliberku in okolici"; predava Teodor Domej. * Sreda 9. 11. 1983 ob 19.30 uri v ljudski šoii pri Božjem grobu film „Boj na požiralniku". W Četrtek 10. 11. 1983 ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmihelu skioptično predavanje „75 let organizirane slovenske kulturne dejavnosti v Pliberku in okoiici"; predava Teodor Domej. W Petek 11. 11. 1983 ob 19.30 uri v ljudski šoli v Vogrčah film „Boj na požiralniku". SELE Tečaj za zakonce in družine .ČLOVEŠKI TEMELJI ZAKONSKE IN DRUŽINSKE SREČE' Prireditelja: Referat za družine in KPD „Planina" v Selah Kraj: v farnem domu v Selah Oas: sobota 29. 10. 1983 (14.00—18.00) nedelja 30. 10. 1983 (7.00 sv. maša 9.00—12.00, 12.30 kosilo, 15.00—17.00) Predavatelja: Dr. Metka Klevišar Dr. Marjan Sef PLIBERK PEVSKO SREČANJE Prireditelj: MePZ ..Podjuna-Pliberk" Kraj: dvorana pri Schwarzlnu v Pliberku Čas: sobota, 29. okt. 1983, ob 20. uri Nastopajo: mešani študentski pevski zbor iz Kamnika, Gemischter Chor leiburg, MePZ „Podjuna-Pliberk" DOM V TINJAH ODPRTJE RAZSTAVE MAG ANDREJE ZIKULNIK v soboto 29. okt. 1983, ob 19.30 uri SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE v četrtek, 3. nov. 1983, ob 18.00 uri SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE 1. del, v torek 8. 11. 1983, ob 18. uri Voditelj: ravn. Mirko Srienc Tečaja obsegaa 10 dvojnih ur. CELOVEC Oder mladje vabi na premiero . MALI STRAH BAV BAV Cas: petek 4. nov. 1983, ob 20.00 uri Kraj: Marjanišče GALERIJA TINJE RAZSTAVA DEL 3. SLIKARSKEGA TEDNA V SVEČAH CELOVEC LITERARNI VEČER v okviru 36. avstrijskega tedna knjige 1983 Prireditelja: Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza v Celovcu Cas: sobota 5. nov. 1983, ob 20.00 uri Kraj: Trgovska zbornica v Celovcu (pri kolodvoru) Predstavili bomo sledeče nove knjige: Marica Kulnik/Angelika Kauf-mann: Der Štern von Betlehem verlaiit ssine Bahn/Betlehemska zvezda zavije s svoje poti (Mohorjeva/ Jungbrunnen) — Gustav Januš: Pesmi (Mohorjeva/Obzorja) — Anton Ingolič: Tajno društvo PGC (Mohorjeva) — Peter Handke: Gedicbte von Gustav Januš (Suhrkamp) Sodeiujejo: Peter Handke Anton Ingolič Gustav Januš Marica Kulnik Menjava denarja Stanje v četrtek 27. oktobra 1983 Za 100 din dobite 12.50 šil. Za 100 din plačate 15.50 šil. Za 100 Itr dobite 1.12 šil. Za 100 Hr plačate 1-21 šil. Za 100 mark dobite 694.00 šil. Za 100 mark plačate 710.30 šil. 2ELEZNA KAPLA OBČNI ZBOR Prireditelj: Kmečko gospodarska zadruga Cas: nedelja 30. okt. 1983 ob 11. uri Kraj: hotel Obir BILCOVS MLADI KOROŠKI USTVARJALCI SE PREDSTAVLJAJO Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu Cas: sobota 29. okt. 1983, ob 20.00 uri Kraj: društvena soba SPD „Bi!ka", (1. nadstropje Posojilnice Bilčovs) Sodelujejo: Sabine Knafl - Zvezna gimnazija I, Fabjan Hafner - Zvezna gimnazija I, Martin Koren - Zvezna gimnazija za Slovence, Pepe Starman - Zvezna gimnazija za Siovence Spored bodo popestrili učenci glasbene šole! SVEČE RAZSTAVA SOLIDARNOSC PLAKATOV Prireditelja: SPD Kočna" v Svečah in Mohorjeva Odprtje: petek 28. oktobra 1983, ob 19.00 uri Kraj: Sveče, stara šola OB IRSKO KONCERT Prireditelj: Alpski klub „Obir" Cas: sobota 5. nov. 1983, ob 19.30 uri Kraj: gostilna Srienc Nastopajo: Mešani pevski zbor iz Sel, Dekliški zbor iz Sel, Obirski vižarji, Engelbert in Roman — harmonike Po koncertu bodo zabavali domači vižarji Berti, Simej in Otmar. Srečanje mladinskih zborov Na koncertu v Ledincah, v nedeljo- 3 J oktobra 1983, nastopajo sledeče skup' ne: Mladinska skupina iz Ledine (A" ca Resman), otroški zbor iz St. Jako (s. Antonija Kimovec), zbor otroške^ vrtca iz St. Petra pri St. Jakobu (s. ta Gregorij, otroški zbor iz Loč (1'^" Černut), otroška-mladinska skupin" St. Lipša (Pepca Weiss), otroška f°^ ° j na skupina SPD .Trta" iz kitare v (Irena Brežjak), otroški zbor iz Sel (7 ka Olip), otroški zbor iz Bilčovsa (("Tj ka Miškulnik in Urška Filipič), mlad"^ zbor .Ojsternik" iz Ukev (Osvald E rath), mladinski zbor iz Borovelj (H Oraže), otroški zbor iz Sveč (M" Feinig), otroški zbor KD .Peter Mo* „ vič" iz Rožeka (Margit Lesjak, čž Vatentinič), mladinski zbor slove" gimnazije (Mirko Lausegger), zbor iz Smarjete (Magda Wernig)- " g buraški zbor SPD v St. Janžu (IV Weiss). O B ! Š C I T ^ Werner Bergovo ga!erijo V PLIBERK^ Prežihov Voranc vedno nov in svež Spominsko srečanje ob 90-letnici Prežihovega rojstva na Ravnah „Mej v Evropi v interesu miru nočemo spreminjati, zato pa moramo in moremo spremeniti krivice in anahronizme, ki izvirajo iz usodne deiitve narodnih teles", je na spominskem srečanju ob 90-ietnici Prežihovega rojstva, ki je bito pred tednom dni na Ravnah na Koroškem, dejai siavnostni govornik Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Siovenije. Na osrednjem spominskem srečanju ob devetdesetietnici Prežihovega rojstva je bit siavnostni govornik Franc Šetinc. Igralci SPD,,Zarja" na Borštnikovem srečanju V Mariboru te dni poteka 18. tradicionatno Borštnikovo srečanje — največji slovenski gledališki festival, ki poleg slovenskega kulturnega prostora vključuje tudi gledališča drugih jugoslovanskih republik. Srečanje, ki so ga slovesno odprli preteklo soboto, poteka v Mariboru in drugih kulturnih in delavskih centrih Štajerske in Prekmurja; predstave pa so oz. bodo tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani in v Novi Gorici. Na Borštnikovem srečanju podelijo tudi priznanja zaslužnim gledališkim delavcem. Tokrat sta visoka odličja, zlato značko, diplomo in plaketo prejela znana gledališka ustvarjalca Fran Žižek in Tone Partljič. Kot znano, je Borštnikovo srečanje tekmovalnega značaja; po ocejevanju posebne žirije ob koncu srečanja posameznim ansamblom podelijo Borštnikova priznanja. Vendar tekmovanje te viieke gledališke priredtive ni glavna značilnost, ampak širok obseg ie-teh, ki dosegajo na tisoč ljubiteljev gledališke umetnosti. Borštnikovo srečanje pa je tudi, kot že omenjeno, velika priložnost spoznavanja jugoslovanskega gledališča, ker bodo letos sodelovala gledališča iz SR Hrvatske in SR Srbije s kar 15 predstavami. Skupno bo na letošnjem Borštnikovem srečanju kar 120 gostovanj, ki se bodo odvijala v 23 krajih. Med gostujočimi ansambli bomo tokrat zastopani tudi koroški Slovenci. Na posredovanje Slovenske prosvetne zveze bo na letošnjem Borštnikovem srečanju sodelovala igralska skupina SPD „Zarja" v Železni Kapli, ki bo v mariborskem gledališču nastopila z Župančičevo Veroniko Deseniško, katero so Kapel-čani pod režijo Poldeja Zundra uspešno uprizarjali na domačih odrih. Kapelčani bodo v Mariboru nastopili danes in sicer kot gostje v okviru dneva gledaliških amaterjev. „Scena '83" - zanimive predstave Hkrati je tudi takole označil Prežihov odnos do Koroške: „Sloven-ski manjšini v Avstriji je Voranc v svojih delih poklonil zvrhano mero ljubezni, spodbud in upanja, da ji bo nekoč — v svetu enakopravnih narodov — pripadalo dostojno mesto, da bo, kot rečemo, našla svoj prostor pod soncem." Ob 90-letnici rojstva Prežihovega Voranca, te velike osebnosti, ki je v sebi kot v enem kosu združevala pisatelja in revolucionarja, kot je dejal Šetinc, so na Ravnah 20. in 21. oktobra priredili osrednjo republiško prireditev. Po Prežihovih dnevih pred štirimi leti, ko so kulturni in drugi delavci spregovorili predvsem o Prežihu kot revolucionarju, je na tokratnem srečanju beseda tekla bolj o Prežihu kot literarnem ustvarjalcu. Zbranemu občinstvu, med njim je bila tudi Prežihova vdova Marija Kuhar in številni častni gostje, pri čemer je bila zamejska Koroška žal kar slabo zastopana, so literarni zgodovinarji in raziskovalci predečih raznolične strani Prežihovega literarnega ustvarjanja. Predvsem Drago Druškovič, temeljiti poznavalec Prežiha in urednik njegovih zbranih del, pa je skušal dopolniti tudi še nekaj vrzeli v političnem življenjepisu Voranca. O grotesknem in komičnem v Prežihovem delu, tej dostikrat spregledani potezi njegovega literarnega dela, sta spregovorila Franc Zadravec in Jože Koruza. S predavanji so se zvrstili še Janez Mrdavšič, Helga Glu-šič, Jože Pogačnik, Marija Makarovič, Marija Kolar in Alenka Šivic-Dular. Iz tega okvira je padel le Janko Messner, ki je srečanje izrabil za frontalen napad na celovško založbo Drava. V okviru spominskega srečanja so igralci-amaterji KUD ..Prežihov Voranc" z Raven uprizorili Prežihove ..Samorastnike" v Mikelnovi dramatizaciji. Predstava, ki je bila tako po igralski izvedbi kot recimo po jezikovni kulturi na zavidljivi ravni in kakršno bi si želeli tudi v našem delu Koroške. Pred predstavo pa so dvema dolgoletnima raziskovalcema Prežihovega dela in življenja podelili najvišji priznanji ravenske občine: Drago Druškovič je prejel srebrno Prežihovo plaketo, Jože Koruza pa bronasto. Že dan poprej so v ravenski študijski knjižnici predstavili zajeten Prežihov album, odlično predstavitev Prežiha v slikah in dokumentih. Uredil ga je Tone Sušnik, končno redakcijo sta opravila Jože Koruza in Jože Stabej, izdala pa ga je založba Borec v Ljubljani. V sredo so se v Celovcu pričele zanimive prireditve, ki potekajo pod skupnim naslovom „Scena '83". Gre za moderne in kritične predstave, ki že kot take privabljajo številne obiskovalce. Prizorišče teh predstav sta Mestna hiša in gledališka dvorana ORF-a v Celovcu. Ideja za to vrsto prireditev je prišla od kulturnega referenta mesta Celovec Siegberta Metelka, ki je prepričan, da mora Celovec svoja kulturna težišča porazdeliti na več obdobij v letu. „Scena '83" naj bi bila nekakšen protiutež „Tednu srečanja", ki se odvija v spomladi. Seveda Celovec sam teh programskih zasnov ni zmožen uresničiti, zato so k sodelovanju povabili še druge ansamble. Akterji „štajerske jeseni" bodo posredovali Celovcu delo Samuela Becketta ..Poslednji trak", nadalje bo v Celovec prišel ansambel dunajskega „Fo-gledališča", gostoval pa bo tudi Helmut Qua!tinger in drugi ansambli. Ob teh prireditvah bodo možne tudi diskusije med nastopajočimi in publiko. Seveda bo prišlo do veljave tudi celovško gledališče, doma- če skupine, zlasti amaterski odri, ki se bavijo s sodobno gledališko umetnostjo. Tozadevne sporede in informacije dajejo vse kulturne ustanove mesta Celovec ter kulturni centri na podeželju. le livre slovene 3-4 Informativna revija o siovenski knjigi v tujih jezikih, ki jo izdajajo Društvo siovenskih pisateijev, siovenski PEN in Društvo književnih prevajaicev Siovenije, v dvojni tretji in četrti ietošnji števiiki predstavija odtomke iz dei nekaterih zamejskih besednih ustvarjaicev. Poieg drugih so v števiiki, ki je tokrat francoska, predstavijeni Marko Kravos s pesmimi ter Boris Pahor in Aiojz Rebuia s prozo. Vsi trije so Tržačani. S koroške strani so uvrstiti pesmi Gustava Januša in Andreja Kokota ter prozo Fiorjana Lipuša. Filmska interpretacija Kosovela AH/o sr%?Mfž/j:vo je %wtr!;$T% te/etdzljd v nede/jo zvečer ^Tr!/a po/Krno R'/?MiTo predstavitev 5reč-Aosove/% v pozwT večerni/? Mr%/?. XoprodM^cIj% RTV ZJ%T/;4-ne In ORT TI z%s/KŽf/% Trez Jvo-nM vidnejše mesto, saj gre za sen-zITIIno predstavitev .Kosovelovega nstvarjanja, v prvi vrsti njegovega TofM^MTtrvIstlčnegg dela, v /IlmsTo govorico. Marjan TranTovlč se je s svojimi številnimi sodelavci loti/ zahtevnega de/a. Z/It! verze taho zgodaj a mr/ega hrašhega poeta Trečha Rosove/a v /1/msh! ježih nlhahor n! stvar, h! TI T!/a od mnh. Toda rešitev, h! jo je naše/ fr%7?Toffč In h! so j! da/! nas/ov KONT '#3, TI shorajda /aTho Imenova/! hon-genla/no. Njegovo hontrastlranje hrašhega sveta v svoj! naravni pr-voTItnost! In t%d! nasl/nostl s še neprimerno večjo nasl/nostjo teT-nlzlranega sveta, z demonom uničevanja, se je Trez zareze stap/ja/o s Kosovelovimi verz! v prevoda Trlha Rrnnča. Impresivni stahato s/!h se je menjava/ s stahatom Te-sedn/T montaž In taho astvar!/ naravnost <3poT%/!/?tfČHO vzdušje, hahor ga je mora/ Kosove/ v s/at-njl smrt! oTčatlt! v haotlčnostl Evrope dvajsetih /et našega sto/etja. T/hrat! pa so franhovlčeve nl-hahor nasi/ne ahtaa/lzaclje Kosove/a pohaza/e, haho da/eč je T!/ pesnih pred svojim časom. P- -ŠTEFKA VAVTI Problemi in možnosti rešitve gospodarskega položaja v obrobnih predelih (Nadaljevanje Iz zadnje števl/hej ii. Primer občine Piiberk Odpustitve v pivovarni v štihu-^Sorgendorf - Pri Leitgebu v Sirrči Trasi - strah pred bodočnostjo v obmejnih krajih - 64 odpustitev pri Stefitzu - Hud udarec za Pliberk in okolico — Zdaj še odpustitve v podjetju Wi!d-Velikovec . Takšnih in podobnih naslovov se je bralec koroškega tiska v zad-hjih mesecih že kar navadil. Vsebina pa kjlub temu zbuja strah. Kako bo šlo naprej? se vprašujejo prizadeti v občini Pliberk. V tej zvezi bo gotovo zanimiva 'n potrebna ocena gospodarskega položaja v občini Pliberk, oce-ha razvoja v zadnjih letih in problemov, ki jih srečujemo v teh krajih. Poskušala bom torej navezati ha prejšnje ugotovitve o obmej-hih in obrobnih predelih, saj tam havedeni mehanizmi veljajo tudi za obmejno občino Pliberk. 1. Socio-ekonomska struktura Občina Pliberk je doživela v šestdesetih letih gospodarski napredek. Značilno za to obdobje je bilo opuščanje kmečkih obratov in razvoj je šel v smer manjših predelovalnih obratov. Pliberk in okolica pa sta postajala vse-bolj privlačna tudi za turizem. Ker pa v času gospodarskega nazadovanja to najbolj občutita turizem in mala obrt in še posebej podjetja v obmejnih krajih, tudi v občini Pliberk v zadnjih letih zasledimo gospodarsko stagnacijo, ali - kot kažejo izravnave in število odpuščenih delavcev v raznih predstavlja zastaranje, kar pomeni, da je delež gospodarsko aktivnega prebivalstva (starostni skupini 15-25 in 25-60 let) pod koroškim povprečjem, višji pa je odstotek otrok (okraj Velikovec 3,7 "/o na drušino, medtem ko deželno povprečje znaša 3,4% na družino). Tudi delež nihačev je nadpovprečno visok. Po podatkih iz ljudskega štetja 1971 )ndu:trij:ko podjetja :o na podeželju le redko na:e!jena podjetjih — celo nazadovanje. Problemi obmejnih področij, kot so gospodarska zapostavljenost, nizki dohodki, odseljevanje itd., se v času gospodarske krize zaostrijo. Podjetja pridejo zaradi slabe konkurenčnosti, zastarele tehnologije, višjih transportnih stroškov ipd. hitreje v kritičen položaj. Dodatne probleme za občino in štetja delovnih mest iz leta 1973 je bilo 2.200 prebivalcev občine Pliberk zaposlenih, od tega jih je dnevno nihalo okoli 500, 40 odstotkov nihačev je imelo delovno mesto v Celovcu. V drobni trgovini je bilo zaposlenih okoli 150 prebivalcev pliberške občine, v predelovalnih obratih in industriji približno 1000 prebivalcev in v go- stinstvu približno 100 prebivalcev. Struktura zaposlenosti se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Zvišalo se je število zaposlenih v predelovalni obrti in industriji (zaradi ustanovitve novih podjetij, npr. Topšport, ali zaradi povečanja že obstoječih podjetij, npr. Knecht, Filtervverk), zato pa je bilo opuščenih približno 123 kmečkih obratov. Bistveno povečalo se je v letih med 1971 in 1979 število nihačev (od 562 na 843). število občanov je po uradnih štetjih naraslo v obdobju 1961—1981 za 259 oseb. Po podatkih strukturne raziskave občine Pliberk iz leta 1978 je bilo v občini naseljenih 75 podjetij in predelovalnih obratov, od teh jih je 13 zaposlovalo več kot 20 delojemalcev. Letos pa je bilo naštetih v občini Pliberk (podatki ZSO) 86 predelovalnih obratov in industrijskih podjetij ter poleg teh še 23 trgovin in 33 gostiln. 2. Nasetitev velikih podjetij spreminja socio-ekonomsko strukturo — komu v korist? Predelovalni obrati in industrija imajo v občini Pliberk naslednja (sestavnih delov), težiščavproizvodnji: — izdelava transportnih sredstev — predelava lesa (pohištvo, čopiče), — tekstilna industrija (hlače, odeje, rokavice, žimnice), — izdelava alkoholnih in brezalkoholnih pijač, — gradbeništvo in instalacije. Pri večini navedenih izdelkov je treba omeniti, da prodaja v času gospodarskega nazadovanja pade — odvisni so torej od konjunkture. Lahko bi torej rekli, da se v občini, ki je že tako gospodarsko zapostavljena, izdeluje povečini takšno blago, ki ga v kriznih časih skoraj ni možno prodati. Oglejmo si nekaj večjih podjetij v občini: Knecht — izdelava tesnil, ima približno 37Q zaposlenih, je podružnica zahodnonemškega podjetja. SchloBbrau — pipovarna v štihu-Sorgendorf, ima 66 zaposlenih, lastnik je Steirer Brau AG. Jesch — kovinska industrija, zaposluje 42 ljudi, je zasebno podjetje. Krof - izdelava lesenih stavb, ima 33 zaposlenih, je domače zasebno podjetje^ Lico — proizvaja pohištva, zasebno podjetje. Topšport — izdelava rokavic, prodaja športnih artiklov, jugoslovanska udeležba (Toper Celje). Bleiburger Pinselfabrik — izdelava čopičev, lastnik zahodnonem-ški koncern. Iz navedenih podatkov je razvidno: 1. da so največja podjetja v občini podružnice inozemskih ali večjih avstrijskih podjetij (oziroma so le-ta močno udeležena); (Sf ?M(/