Posamezna Številka Din 1. Št. 38. V Ljubljani, v četrtek 14. februarja 1924« PoStnlna v gotovini. Leto I« NARODNI DNEVNIK ' i : : m f Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. -------------n-----------— Uredništvo: VVolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Zagovor „Jutra“. Cincanje demokratske stranke med za in proti revizionističnemu stališču je naravno demokratske vernike silno razburilo, zlasti one najbolj ortodoksne, ki so bili od nekdaj garda centralizma. Zato je nad vse hvalevredno, da se je lotilo včerajšnje »Jutro« Sizifovega dela in poskusilo pojasniti stališče demokratske stranke v tem nad vse važ-i nem notranje političnem vprašanju. In Priznati je tudi treiba* da se je v negativnem oziru pojasnilo »Jutru« mojstrsko posrečilo, ker po njegovem zagovoru ve vsak njegov bralec, da so slovenski demokrati, zlasti pa slavno »Jutro«, v ustavnem vprašanju sploh brez vsakega stališča. Ce zmaga v demokratski stranki stališče g. Davidoviča, Potem so Davidovičevci za revizijo ustavei, če pa ostane na vrhu g. Pribiče-vič, potem so seveda proti reviziji ustave. Drugače končno tudi biti ne more, ker od nekdaj je bila vsa politična modrost slovenskih mladinov samo v tem, da so postavili svoj piskrček k ognju, ki so ga zanetili drugi. Sami namreč znajo ognje samo ugašati- Neprostovoljno priznanje breznačel-nosti slovenskih mladinov v najbolj važnem ustavnem vprašanju je pravzaprav jedro konfuznega včerajšnjega »Jutro-vega« uvodnika. In v normalnih razmerah bi morala ta konstatacija v polni meri zadoščati. Toda neslavno »Jutro« zastruplja Že peto leto s svojimi napačnimi notranje - političnimi informacijami slovensko javnost in zato smatramo za potrebno, da pribijemo par »Jutrovih« sofizmov in netočnosti. Predvsem vara »Jutro« zavestno slovensko javnost, ko predstavlja priključitev Radičevcev k opozicijonalne-mu bloku tako, ko da bi komandiral Da-. Vidovič, Radič pa prikimaval. G. Radič ■ima 70 poslancev sigurno za seboj, g. Davidovič pa ve samo to, da ima demokratska stranka 47 + 1 z besedolom-stvom pridobljenega poslanca, nikakor Pa ne vei, koliko demokratskih poslancev bo šlo ž njim, koliko pa z g. Pri-cevičem. Vrhu tega so obč. volitve v Srbiji dokazale velikansko nazadovale demokratov, kar ni znano samo nedavnemu »Jutru«, temveč tudi g. Radi-In g. Radič, ki se ni uklonil v Na-°dnem veču, kjer je bil skoraj brez to-srišev, pa bi sedaj riskiral odhod v ®Qgrad, zato da omogoča demokratom j/^Vno vlado, brez katere je za demo-rate katastrofa neizogibna! Mislimo, Y najbolj veren bralec »Jutrovega ‘Luciferja« tega ne more verjeti! , Pravi dalje, da je demokrat- f~a stranka pripravljena na vsiako žr-<*ose^e i njo sodelovanje vsega v Parlamentu. Hinavščina »Ju-bi, Je v resnici mojsterska! Kdo pa je stol fndaT ^ ie venomer tajil ob-aJ nrvatakega vprašanja, ki je izrekal ie st,??1? nad Mgrebško zaiednico, ker tov v a ta dose5i svetovanje Hrva-,. . notranjem Političnem živ- J ju m SiCer frrez revizije ustave! «J^tedai grmelo »Jutro« nad »separatističnim« dr. Ravniharjem, kako je Pisalo proti g. Davidoviču! Pa kako ne ko pa je bil tedaj mladin minister! Uanes pa pride »Jutro«, ki je zvesto polagalo onemogočiti akcijo g. Davidovi-tedaj, ko je bila umestna, in se trka na prsa, da je zaradi hrvatskega vprašanja Pripravljeno na vsako žrtev. i ^ E.°Spodie-to ^ Vamr ne bo uspejo, da ta postavili svoj piskrček k ognju. Svoi zagovor konča »Jutro« s stav-. *om: »Resna volja in poštenost so predpogoj, da bodo (pogajanja za opo-zicionalen blok) tudi nadalje uspevala.« *e pridružujemo v polni meri in zato ne verujemo v noben opozicionalen blok, ven°ugt snuieio demokrati, zlasti slo-enski, ker besedolomcem poštenosti ne moremo priznati. lie ^roor^m° pa priznati niti resne vo- še ni ^esna^volja. Samo v želji po vla-cratskega opozicio-doviču ^‘r“J “ 00 Prinesel g. Davi- v a. irimiau mn resne vo-er Pohlep po ministrskih stolčkih di na Samo v že,il P° v^a' nalne-vl w J° demokratskega opozicio-ki b« Prinesel g. Davi-’ e 0111020 truda> uspeha pa le E- Pribičeviču ~ Radiču. eosSor vfd?.°* ^o so se tudi sedaj sospodje mladmi odločili _ 2a napač- Seia narodne skupine. O sporazumu z Italijo se ni razpravljalo. — Zakon o razdelitvi veleposestev. — Proračunska razprava. Beograd, 13. februarja. (Z) Za današnjo sejo narodne skupščine, ki se je začela ob 10. uri dopoldne, je vladalo veliko zanimanje pri poslancih in občinstvu, ker se je pričakovala razprava o ratifikaciji sporazuma z Italijo. Te razprave pa vsled bolezni g. dr. Ninčiča ni bilo. Po sprejetju zapisnika je na kratko vprašanje dr. Šečerova o brezdelju odbora za likvidacijo agrarnih od-nošajev izjavil predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič, da ne more v tem ničesar storiti razven, da zahteva od odbora intenzivnejšega delovanja. Minister agrarne reforme g. dr. Simonovič izjavlja, da pride zakon o razlastitvi veleposestev še v tem zasedanju na pretres, demantira pa vesti, da radikalna vlada ne bo izvedla razlastitve. V proračunski razpravi je prvi govoril demokrat Trifunovič, ki poudarja, da je seljak gospodarsko slabši, nego je bil pred vojno. Zahteva povišanje davkov na kapital in na rente raznih bogatašev. Predlaga, da se nepošteno in nesposobno uradništvo odslovi, dobremu pa omogoči dostojno življenje. Končno se bavi z vprašanjem sekvestrov. Glasoval bo proti proračunu. Nato je kritiziral poslanec Škulj (jugoslov. klub) v svojem govoru proračun sploh ter poudarjal, da ima vsak državljan pravico zahtevati od države podporo v kulturnem in gospodarskem razvoju, ker sega moderna država globoko v privatno življenje posameznika ter mu nalaga velika bremena. Slovenski seljak plačuje razven zemljiškega davka tudi dohodarino. Država ne podpira potreb seljakov. Vlada se mora čim bolj zavzeti za strokovne šole. Promet je slab, četudi smo dobili mnogo materijala na račun reparacij. Tarifama politika posebno južne železnice je trgovini zelo škodljiva. Treba je urediti rečni promet in tudi spremeniti pomorsko politiko. Glasoval bo proti proračunu. Bunjevec Vlaško Rajič je poudarjal, da je Vojvodina najvažnejša pokrajina in da se proračun tiče najbolj nje. Zagovarja samouprave ter bo glasoval proti proračunu. Seja se je zaključila ob 13. uri, prihodnja pa bo jutri ob 9. uri dopoldne. Politična situacija v Beogradu. V soboto obravnava zbornica sporazum z Italijo. — Gibanje opozicije. Prihod Radičevcev v Beograd. Beograd, 13. februarja. (ML) Situacija v Beogradu poteka normalno. Govori se, da je za danes pričakovana ratifikacija sporazuma z Italijo namenoma izostala. Gosp. Pašič je ozdravel in bo jutri nastopil svojo službo, g. Ninčič pa je še bolan. Vsled te bolezni se je odložilo tudi delo odbora za ratifikacijo konvencij z Italijo in Romunijo in sicer do sobote. Za slučaj, da ne bi g. Ninčič do sobote ozdravel, so se ministri do danes dopoldne sporazumeli, da zastopa g. dr. Ninčiča v narodni skupščini gosp. dr. Perič. Beograd, 13. februarja. (ML) Ker je ratifikacija sporazuma z Italijo v poslednjem trenutku odgodena, je pozval dr. Ninčič, ki je še toliko bolan, da ne more zapustiti postelje, k sebi g. Sum-monteja, italijanskega opravnika poslov in generala Bodrero in ju obvestil, da odložitev ratifikacije ne bo vplivala na sporazum. Beograd, 13. febr. (ML) Nocoj je prišla vest iz vodstva HRSS, ki je tele- grafično bila dostavljena voditeljem opozicije v Beogradu, da je razpoloženje Radičevcev za prihod v Beograd veliko. Radič je odredil, da se čimprej pošlje par delegatov v Beograd, da zruši vlado in da stori vse ostalo. Po že doseženem načelnem sporazumu med opozicijo, se mora to zgoditi čimprej. Opozicija misli, da je to pozitivno. Vladina večina se ne razburja, in ne veruje v prihod Radičevcev. Od nekod je prišla vest o diktaturi, ako bi opozicija hotela sestaviti vlado. To pa se ne veruje. Beograd, 13. februarja. (ML.) Dr. Korošec je dobil poziv od hrvatske republikanske seljačke stranke^ da pride v Zagreb na konferenco vodstva HRSS v soboto. Dr. Korošec bi na ta način moral odpotovati v Zagreb pojutrišnjem, toda ako pride na dnevni reč sobotne seje v skupščin| ratifikacija sporazuma z Italijo, potem dr. Korošec ne more iti v Zagreb. Dr. Korošec demantira vesti, ,da b5 bil Davidoviču izjavil, da načelno pristaja na ustavo. Trgovinska pogodba z Italijo. Prva seja z italijansko delegacijo. Beograd, 13. februarja. (Z) V vseh ministrstvih, ki so zainteresirana na bodoči trgovinski pogodbi z Italijo, se vrše konference radi določitve stališča v posameznih vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo v plenumu in v odsekih naše in italijanske delegacije. Naše stališče bo baje to, da se rado Italiji največje carinske koncesije in sicer v garancijah, danim v trgovinskih pogodbah, sklenjenih z drugimi državami. Razpravljalo se bo tudi o zavarovalnici Assicurazioni Generali, ker je treba urediti izplačilo našim zavarovancem. Govorilo se bo tudi o vlogah kreditnih zavodov v Dalmaciji. Delegacija bo ugotovila tudi škodo internirancev. B e o g r a d, 13. februarja. (Z) V delegacijo za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo so bili danes dopoldne v sporazumu z ministrstvom poljeprivre-de, trgovine in industrije, prometa in financ imenovani sledeči delegati: gg. dr. Otokar Rybaf, pooblaščeni minister, Sava Kukič, direktor carin in dr. Milan Todorevič ter dr. Milivoj Savič, načel- nika ministrstva trgovine. Kot eksperti so jim dodeljeni gg. dr. Šmid, Antoni Panič, načelnika ministrstva, Nika Verona, načelnik prometnega ministrstva, Aleksa Pajevič in dr. Milivoj Stojkovič, načelnika ministrstva poljeprivrede. Marko Bauer, tajnik zveze industrialcev v Zagrebu, dr. Gregurič, tajnik centralne industrijske korporacije v Beogradu, Milan Antula, tajnik ministrstva trgovine, dr. Hadži, podravnatelj podružnice I. hrvatske štedionice v Beogradu in dr. Dušan Pajič; kot sekretarji pa bodo fungirali gg. Vladimir Gerasi-movič, dr. Miljutin Boškovič, Milorad Petrovič in Avgust Benkovac. Prvi sestanek naših in italijanskih delegatov je določen za jutri ob 5. uri popoldne. Do danes so prišli skoro vsi italijanski delegati v Beograd razven predsednika, čegar prihod se tudi pričakuje za danes ali jutri. Italijanski delegati so posetili danes pod vodstvom g. dr. Rybara ministra trgovine in industrije in ministra financ. KONKORDAT. Beograd, 13. februarja. (ML) Kakor doznava vaš dopisnik, so pogajanja med našo vlado in Vatikanom, ki so se vršila pred tremi meseci, sedaj zaključena. Dosežen je načelni sporazum v vseh vprašanjih glede konkordata. Konkordat bo sklenjen v istem času, ko trgovinska pogodba in bosta na ta način med nami in Italijo rešeni dve važni vprašanji MANIFESTACIJA V NANCYJU ZA NAŠ NAROD. Beograd, 13. febr. (Z) Dne 17. t. m. priredi prosvetna Liga na inicijativo instituta slovanskih narodov veliko manifestacijo v Nancy-ju za spoznavanje našega naroda. Predavanju bodo prisostvovali rektor in prof. univerze ter predsedništvo občine. Med drugim je prijavljeno tud) predavanje našega prof. g. Arnavtoviča. Spomenica državnih nameščencev vladi. Vlada ne sprejme zahtev nameščencev. — Nove plače se izplačajo šele I. aprila! Beograd, 13. februarja. (Z) Odbor glavnega saveza državnih činovni-kov in slug je izročil danes dopoldne predsedniku skupščine memorandum s pripombo, da zahteva položaj uradnikov, da se ta memorandum brez odloga sprejme. Zahteva se v njem ureditev plač državnih uradnikov, upokojencev in slug. Enak memorandum so izročili tudi ministru financ. Beograd, 13. februarja. (ML) Povodom izročitve memoranduma uradnikov se je vaš dopisnik razgovar-jal s člani vlade, ki so v glavnem izjavili to-le: Vlada je memorandum uradnikov sprejela. Mi najbolje vemo, kak je položaj uradništva. Vse, kar se je moglo, se je zgodilo: sprejeli smo zakon, ki ga hočemo tudi izvesti. Uradniki zahtevajo še novih 350 milijonov dinarjev. Ta vsota bi pomenjala v pro- računu deficit in se zaradi tega ta zahteva ne more sprejeti, ^lada je sklenila, da na dan 1. aprila t. 1. začne izplačevati vse prejemke državnim uradnikom po novem zakonu. Na ta dan bodo uradniki v celi kraljevini prejeli popolne plače za mesec april, ld jim pripadajo po novem zakonu, v teku aprila pa se jim bodo izplačale vse terjatve, ki jih imajo do države in sicer cela razlika med starimi in novimi / uradniškimi plačami, ki jih niso prejeli od 1. oktobra 1923. do 1. aprila 1924, Seveda se bo pri tem odbil prejeti predujem. Poudariti je treba, da bodo nove plače znašale več, kakor pa znaša predujem. Meseca marca uradniki še ne morejo dobiti nove plače, ker uradniki še niso razvrščeni in reducirani, nadalje ker še ni rešena upravna stran tega vprašanja in ker ni denarja. Revolucijonarno razpoloženje v BulgariJi. Beograd, 13. februarja. (ML) Včeraj so došle senzacijonalne vesti o neredih v Bulgariji. Proti vladi so demokrati (Malinov), za vlado pa so ma-kedonstvujuŠči. Liga rezervnih častnikov, zemljoradniki ter komunisti stoje ob strani, da bi se v ugodnem momentu udeležili spopada. V narodu, posebno v provinci vre. Vlada je ukrenila potrebno za ohranitev miru. Vendar pa so krvavi dogodki v Bulgariji pred durmi. Bulgarska vlada se je požurila, da bo po svoji brzojavni agenturi dementirala vse vesti o neredih v državi. Naša vlada pa ni dobila službenega obvestila o tem. Pozitivno se ve, da se nahajajo čete makedonstvujuščih pripravljene za južno Srbijo, v bližini Petriča na razpolago vladi. Dan, ko izbruhne vstaja proti vladi, je blizu. Režim mora 'nehati, še predno doživi svojo obletnico. Ustanovitev priv. obrtne banke. Beograd, 13. februarja (ML) Nocoj je zavržen v teku kratkega časa v načelu in podrobnosti definitivni zakonski načrt o ustanovitvi privilegirane obrtne banke. Opozicija je glasovala edinstveno proti, a zakonski načrt je sprejet v odboru z 10 proti 6 glasovi. Minister trgovine je podal ekspoze in zatfteval, da se zakon sprejme, kar je potrebno, da se ustanovi centralna banka v Beogradu, ki bi podpirala vse obrti. Člani vladne stranke so glasovali za. Opozicijonalni. govorniki so zahtevali, da bodi polovica kapitala državna, druga polovica pa od obrtništva. V upravnem odboru bi naj imeli dve tretjini članov obrtniki, eno tretjino pa država. Filijalke bi se, naj ustanovile v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, Saraje-ju, Novem Sadu, Osjeku in drugih centrih. Vsi ti predlogi so bili odklonjeni. Po sprejetju zakonskega načrta ie vladina večina sestavila poročilo, ki ga predloži jutri predšedništvu narodne skupščine. NAŠ ATENSKI POSLANIK. Beograd? 13. februarja. (Z) Novoimenovani poslanik v Atenah Jovan Markovič je odpotoval danes, da nastopi svojo službo. Včeraj sta ga sprejela v zasebnem stanovanju g. Pašič in g. dr. Ninčič in sta mu dala točne in-strukcije. UREDITEV DRŽAVNIH DOLGOV V AMERIKI. Beograd, 13. febr. (Z) Naša vlada je poslala v Washington posebno delegacijo radi ureditve naših državnih dolgov v Ameriki. Vodja delegacije bo prof. subotiške univerze g. dr. Milorad Nedeljkovič. Prideljen mu bo pomočnik našega delegata pri reparacijski komisiji g. dr. Džordže Džurič. G. dr. Nedeljkovič je že odpotoval v Pariz, da se z g. dr. Džuričem ukrca te dni v ladjo za Ameriko. OBLIGACIJE AVSTRO-OGRSKIH POSOJIL. Beograd, 13. februarja. (Z) Vlada poziva posestnike obligacij avstro-ogr-skih posojil, da predlože dokumente o posesti obligacij, če tega že niso storili. Ako so papirje izgubili, si morajo priba viti dokumente od dunajske likvidacijske komisije, ali pa od madžarskega ministrstva financ, da bi mogli dokazati svojo posest, Oblastna razdelitev na Hrvatskem. Zagreb, 13. febr. (Z) S 16. t. m. začno funkcijonirati oblastni veliki župani v Hrvatski. Vsi spisi se bodo odstopali od tega dne dalje velikim županom v Zagrebu, Osijeku, Vukovaru in Karlovcu, kjer se ukinejo dosedanje župani jske oblasti. Le dosedanji podžupani v Bjelovaru, Gospiču, Ogulinu, Pože-gi in Varaždinu, bodo dalje fungirali, kot referenti policijsko - kriminalne službe in sicer v imenu velikega Zupana. Stvari, ki so bile poslane tretji instanci, bo reševala zagrebška pokrajinska uprava v likvidaciji. Nove stvari pa se bodo reševale samo v dveh instancah. Medžimurje, Kastav in otok Krk ostanejo izven delokroga gori omenjenih štirih velikih županov, ker so z zakonom o razdelitvi države na oblasti dodeljeni mariborski, ljubljanski odnosno splitski oblasti. V zvezi s tem se vrši tudi raz-poredba uradnikov. FRANCOSKI PARLAMENT. Pariz, 13. februarja. (Agence Ha-vas) Na današnji predpoldanski seji zbornice je pobijal poslanec Herriot nar črt 20% poviška davkov In je izjavil, da ta načrt ni bil dovolj preštudiran. Ta načrt bo pospešil naraščanje stroškov % za preživljanje. Po njegovem mnenju je treba zadeti dobičke kapitalij. Med odobravanjem cele zbornice je izjavil govornik, da je Francija bogata in da si bo gotovo opomogla. Rotil je ministrskega predsednika, naj ne zagovarja takega zakonskega načrta, ki je njega nevreden. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 13. februarja. Napoved ta 14. februarja. Značaj vremena negotov. Današnje prireditve: V Ljubljani: / Drama: »Golobček.« Red C. Opera: »Traviata.« Red A. Kino Matica: »Cezar Borgia« (Otroci papeža) — zgodovinski roman ,s predigro m šest dejanji. Kino Ideal: »Norčave ženske.« — Kolo. salna drama iz Monte Carlo. Kino Ljubil, dvor: »Družina verlžnlka Grabiliča« ali »Siber«. — V glavni ulogi Lee Parry. V Mariboru: Narodno gledališče; »Mercadet.« Red D. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Prochazka na, Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra CMti in Jošt v Sp, Šiški. Kako ie sestavljen izvrševalni odbor Jugoslovanska Demokratske Stranke. Današnji »Kmetijski list« objavlja sledečo izjavo: »Podpisani izjavljamo, da se nas je izvolilo v izvrševalni odbor JDS brez naše vednosti in izvolitve ne sprejmemo, ker smo organizirani člani Samostojne kmetijske stranke. — Franc Bavdek, pos., Sp. Slivnica, p. Grosuplje; Janez Štrubelj, pos., Grosuplje; Ivan Pančur, pos. in gostilničar, Šmartno v Tuhinju.« Pripominjamo, da je še cela vrsta »članov« izvrševalnega odbora JDS, ki so ravno tako zalezli brez svoje vednosti v izvrševalni odbor naše JDS in kj to čast prav odločno odklanjajo. Iz objavljene izjave je jasno vidno, koliko so vredna »Jutrova« poročila o sijajno uspelih shodih demokratske stranke na deželi. Pa o tem morda ob priliki, ko se bo »Jutro« zopet enkrat v laži temeljito razkoračilo. Obmejno in prekomelno delo. Maribor, 13. februarja. Veiiko razmejevanje po svetovni vojni je za ves naš jugoslovenski narod, osobito pa še za naš slovenski del, izpadlo drugače kakor smo pričakovali takrat, ko smo sanjali o bodoča veliki Jugoslaviji, ki to obsegala vse pokrajine, koder žive naši ljudje. Več ko tretjina Slovencev je ostala izven naše države. Koroška in Primorje sta dve bolestni, nezaceljivi rani na našem narodnem telesu. Naši Primorci in Korošci trpe vse muke, ki jih morajo trpeti nacijonalni sužnji v dvajsetem veku, imajo pa vsaj eno zavest, da pri nas, svobodnih bratih, niso pozabljeni, da mislimo neprestano nanje, da se jih ob vsaki priliki spominjamo in storimc zanje vsaj nekaj, čeprav zdaleč ne toliko, kakor bi morali in kakor bi lahko. Popolnoma zapuščeni in popolnoma pozabljena pa so naši bratje onkraj severne, Štajerske meje. Krog 20.000 jih je, pa se nihče ne zmeni zanje, nihče jih sploh ne omenja, kakor da bi jih ne bilo in kakor da bi se naša današnja državna meja v štajerskem odseku popolnoma krila s pravo živo narodno mejo. Enako malo ali nič posvečamo pažnjo tudi naši državni meji sami in našim ljudem, ki so živi mejniki naše narodne državne posesti. Zdi se, kakor da smo v svobodi izgubili nekdanjo ljubezen do vsebujevalnega in obrambnega narodnega dela, kakor da smo pozabili, da ni še dovolj to, da imamo svojo državo in svoje, čeprav krivične meje, ampak da moramo naše ljudstvo tudi res prebuditi in vzgojiti, da se bo svobode zavedalo in da moramo mejo tako utrditi, da bo sposobna za vsak tujčev naval; da bo res neprehodljivo obzidje, ne pa le . trhel in raztrgan plot. Narodna zavest je čudna stvar; v globini duše vsakega človeka leži, toda dokler je zunanji uplivi ne prebude, je mrtva; le redkokdaj se prebudi sama. Zunanji vplivi, ki so pred osvobojenjem pritiskali na naše slovensko prebivalstvo ob današnji naši državni meji na Štajerskem, so bali vse prej kakor budilci slovenske narodne zavesti. Ti uplivi so stremeli baš po nasprotnih ciljih, po zatretju in uspavanju slovenske narodne zavesti še tam, kjer je bila kolikor toliko prebujena. Politike, denarja, šole, žganja, vseh teh in še neštetih drugih sredstev so se posluževali Nemci, da bi ubili v naših ljudeh slovensko narodno zavest, jih uspavali in potem, Če ne v prvi pa saj v drugi generaciji ponemčili. V mnogih slučajih, posebno v mestih, se jim je to tudi posrečilo, zdravo in krepko podeželsko, posebno hribovsko ljudstvo, pa je bilo trd oreh. To ljudstvo je ohranilo kljub vsemu pritisku vsaj po veliki večini do dandanes svoj jezik, katerega se poslužuje vsaj v medsebojnem občevanju. Tako govore prebivalci severnega pobočja Radija, Remšnika in Kozjaka ter nekaterih delov Čakavske doline in severozapadnega odrastka Slovenskiii goric, ki so danes pod Avstrijo, po večini še vsi slovensko. V bližini Lipnice so vasi, kjer je narodna slovenska govorica že skoro popolnoma pozabljena, molijo pa preprosti, osobito starejši ljudje, še vedno slovensko. Položaj teh naših ljudi je v narodnem oziru silno težak in popolnoma izključeno .ie, da bi se ohranili našemu narodu iz lastne moči. Tu je treba, da jim pomagamo mi. Najbolj pa jim bomo pomagali, če prebudimo one, ki so njihovi najbližji sosedje, to je naše obmejne slovenske prebivalce na tej strani. Ce bodo ti narodno prebujeni, trdni in samozavestni, bodo vršili lahko velik upliv na brate - sosede na oni strani. Mnogokrafse govori in tudi piše, da je naš položaj ob severni meji obupen; to ni res. Obupna je samo naša malomarnost, ki prepušča naše obmejno prebivalstvo samemu sebi in škodljivim vplivom. Naše preprosto kmečko ljudstvo ob meji je v narodnem oziru zelo dovzetno in bi ga ne bilo težko prebuditi iz letargije in navdušiti. Treba bi bilo samo delati! Dolžnost vršiti to delo pa pripada narodnemu delu slovenskega Maribora. Maribor, slovenski Maribor, je poklican, da postane središče apostolskega narodnega obmejnega in prekolne jnega dela. Treba je zbrati ljudi, ki bodo šli ob prostem času, posebno ob nedeljah in praznikih sedaj spomladi in potem poleti med naše obmejno ljudstvo; treba je prirejati ob meji ljudske tabore, na katerih bodo nastopili govornika, ki bodo govorili le o narodu in narodni zavesti, ne pa morda o strankarskih razprtijah, kakor se dogaja danes. Treba je prirejati v teh krajih veselice, predavanja, treba je ustanavljati javne knjižnice. S takim delom, ki bi seveda moralo biti sistematično, bi že v par letih tako prebudili našo mejo, da bi bila popolnoma nedostopna za vplive nemške propagande z one strani, dvignili pa bi narodno zavest tudi med brati na oni strani ter preprečili njihovo potujčenje. Te dni sem govoril s Slovencem*, kt živi onkraj naše državne meje. Pravil mi je, da se Slovenci, ki žive tam preko v Avstriji, čutijo danes mnogo bolj Slovence kakor kdaj prej. Naše osvo-bojenje tudi zanje ni ostalo brez posledic. Poprej so se svojega slovenskega pokoljenja sramovali, ker so videli, da le ta kaj velja, ki je Nemec, da je le ta gcspod, Slovenec pa le hlapec. Danes pa vidijo, da Slovenci nismo le hlapci, ampak tudi gospodje, enakopravni Nemcem. Tu ljudje vidijo, da je tu na tej strani prej zaničevana slovenščina dTžavni jezik, da so tu Slovenci na vseh, najnižjih in najvišjih državnih mestih in to jim vliva nove samozavesti. Nemci jih danes seveda še vedno zapostavljajo in zaničujejo, šole so seveda tudi samo nemške in v uradih ne smejo govoriti v svojem narodnem jeziku, kljub temu pa se bude. Več Slovencev, ki žive v bližini naše meje v Avštriji, je hotelo lani vpisati svoje otroke v nove šole na tej strani, jim pa oblast tega ni dovolila. Veleznačilno je tudi to, da morajo učitelji na nekaterih avstrijskih šolah v slovenskih vaseh hočeš nočeš govoriti z otroci slovensko, ker bi jih drugače ti ne razumeli, čeprav je strogo predpisan nemški pouk. Teren za narodno prebujevalno in utrjevalno delo je torej ob meji in za mejo ugoden, treba je z delom le začeti. Glavne smernice obmejnega pre-bujevalnega narodnega dela smo že navedli, o smernicah in načinih preko-mejnega dela pa bi se morali komaj pogovoriti in to ne javno, kajti javno razpravljanje o tej stvari bi le škodovalo. Pomenilo bi opozorilo avstrijskim Nemcem, kje in kako naj naše delo onemogočijo. To prekomejno delo pa ni potrebno le radi tega, da ohranimo našemu narodu one ljudi, ki tamkaj prebivajo, ampak je še v veliko večji meri potrebno za obrambo naše meje same. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da ni najboljša ona državna meja, ki se popolnoma krije z narodno, ampak da je veliko boljša ona, kjer so za mejo še narodni sorojaki, ker so ti, seveda le če so zavedni, prva predobramba prave meje za njimi. Vprašanje je le, kdo naj vrši to apostolsko obmejno in prekomejno delo? Ustanavljati novo organizacijo v ta namen bi ne bilo pametno, ker imamo že dovolj obrambnih društev. Bilo bi torej potrebno, da bi katera naših že obstoječih obrambnih organizacij, recimo Jugoslovenska Matica, Ciril-Metodova družba ali Orjuna prevzela nase to dolžnost in osnovala v svojem področju morda poseben obmejni in prekomejni obrambni odsek. Napisal sem te vrstice, da opozorim javnost, da preide od besed na dejanja. S—s. Komisija izvedencev v Berlinu. Komisija mednarodnih izvedencev, ki so jo poslale velesile v Berlin, da piouči plačilno moč Nemčije, je končala svoje delo. Ta komisija je izdala poročilo, da je enoglasno določila v velikih potezah načrt, katerega misli predložiti reparacijski komisiji v Parizu, in ki se tiče ustanovitve nove nemške zlate emisijske banke, ki bo morala zamenjati bankovce, katere bo izdala, proti bankovcem Rentenbanke in cesarske banke. G. Schacht sam, predsednik Reichs-banke, kateremu se je ta načrt predložil, je istega mnenja kot izvedenci, da bo namreč tvoril, če ga reparacijska komisija odobri, najvažnejši korak naprej, ki se je dosedaj storil v smeri proti definitivni stabilizaciii valute in ravnovesju nemškega proračuna. Iz tega se da sklepati, da je bil cilj, katerega si je stavil prvi komite komisije izvedencev, dosežen, in da je zasigurano aktivno sodelovanje nemških finančnih krogov pri poskusu, ozdraviti nemško valuto in nemški proračun. Prvi komitč je delal z uspehom, tega pa ne moremo reči o drugem komi-tčju, ki je tudi bil v Berlinu. Naloga tega komitčja je tila preštudirati sredstva, s katerimi bi bilo mogoče prisiliti nemške kapitale, ki so se umaknili v inozemstvo, da se spet vrnejo v domo- vino. Tu je zadel komite na odpor tudi pri nemških uradih. Izjavili šo mu, da je nemogoče dobiti imena nemških tvrdk ali posameznikov, ki so plasirali svoje devize v inozemstvu. Vsled tega je temu komiteju vsako delo onemogočeno, ker je izključeno, da bi brez podpore nemške uprave napravil le najmanjši korak v tem smislu. Priznati je treba, da nihče ni pričakoval kaj drugega. V vseh državah se dogaja, da kapitali uhajajo v inozemstvo in tudi najnatančnejše poizvedbe v takih slučajih ne morejo vedno odkriti dejstev. Naloga te komisije je bilo torej že mrtvo rojeno dete. Treba bo torej najti drugih sredstev, da se prisili Nemčija, da plača svoje dolgove zaveznikom. Razvoj njene trgovske aktivnosti napreduje v zadnjem času tako zelo, da je jasno, da bo Nemčiji v kratkem času možno ponuditi dovoljne garancije, tako da ne bo treba po inozemstvu stikati za ubeglim nemškim kapitalom. Rešitev reparacijskega problema pa ni samo odvisno od dela komisije izvedencev, temveč v veliki meri tudi od zadržanja britanskega kabineta; kot iz-gleda, bo mogoče tesno sodelovanje med francosko in angleško vlado in na podlagi tega uspešno delovanje konference, ki bo vendar enkrat že likvidirala vse, kar je preostalo od svetovne vojne in začela novo dobo miru in blagostanja. Politične vesti. — Kafandaris o bolgarski narodni raanišlni. Atenski listi so. priobčili izjavo ministrskega predsednika Kafandarisa, ki se glasi med drugim sledeče: Izjave bolgarskega zunanjega ministra Kalfova sem čital z velikim začudenjem. Kalfov pravi, da ie položaj bolgarskih narodnih manjšin v Grčiji vsega obžalovanja vreden. Obžalujem, da moram izjaviti nasprotno. Za zamenjavo določeni macedonski Bolgari živijo v povsem normalnih razmerah. Komisija za zamenjavo prebivalstva je najboljša priča. Tudi v Trakiji so razrhere načeloma iste. Bolgarska vlada ve dobro, da je Grčija pripravljena, k sporazumu, toda samo v mejah neuiliske mirovne pogodbe. = Angleška vlada ln omejitev zračnega brodovja. Angleška vlada namerava sklicati mednarodno konferenco, ki bi razpravljala o omejitvi zračnih bojnih sil. Prosveta. LJUBLJANSKA DRAMA. Tri enodejanke (Repriza.) »Tri maske.« Divji skalnat svet. Zunaj zavija burja z zločestnim glasom... Korzika... Čudoviti ljudje: pol pomorjani, pol planinci... Trdi, odločni, malobesednl. In široki kot morje ob obrežju. In stari Prati della Čorba je drobec teh skal. On je glavna oseba. Trmast, neupogljiv in še grozen v uri mehkote. . In polno groze in pretenj v^l tudi v zraku... Stari della Čorba brani sinu ženitev z veselo... Violo. Toda v zaljubljencih buta divje morje ob neukročena srca in vihar strasti ju pokrije čezlnčez... Viola postane noseča. Oče brani. Bratje dekletovi se maščujejo in zabodejo na vasi na pustni torek mladega Paola. To je suho dejstvo. In v tem dejstvu ne tiči čar tega sila mi-kavega delca. V vse napeto dejanje je dah-njeno pretresljivo notranje dogajanje teh zagonetnih ljudi, malobesednih, a v tre-notku pripravljenih stopiti v aktivnost. Ta stara Mancecca je edini tihi pramen v mračni hiši. Lučka pri Božji Porodnici. Zunaj pa je led in burja-nevgnanka... In zunaj je nikdar neugnano, kipeče življenje. Njene besede se izgube v neurju.v strasteh in pritajenih borbalr prostih stvorov i svobodne narave. Ga. Wintrova je znala ubrati ta nežen ton stare majke. In je prav. Ja se ie ni čulo več. Morda je uvidel režiser: vse jasne besede mora pokriti vihar in le bliskoma se gnete dejanje h koncu. (Ce bi igrali to stvar diletanti — gorjč ubogim ušesom!) Paolo in Viola sta srečen duet. Oba realistično resnična, Žlvljensko-verna. Iz mračnega planissima tragedije režijsko in Igralsko premišljen jasen preudarek. Stari della Čorba je nosil kantorske poteze. (In v kolikor mu je soroden, je bilo prav.) Na pustni torek pripeljejo tri maske zaklanega sina v očetov dom. Kitara, smeli, vino... Vsi čutimo, da je ta do smrti pijani... našemllenec — Paolo. Pripeljali so ga iz šumnega vaškega karnevala — mrtvega. Očetu vstajajo sumnje. Maaceeci še bolj luno. In vmes burja .. Trojica mask poje in pije in vzbuja grozo. Silna je karakterizacija človeških-značajev v tej trojici. Rdeči harlekin: razveseljen flegmatik, tragični melanholik-puščavnik in sangvinl-čni Pavliha. Pod masko pa se giblje resnično življenje. Igralski trio je te značaje premišljeno ustvaril. Kot nial, neobrušen dijamant je ta dramska slika. In pri uprizoritvi se ie motno zabliskal: da je še lepše povdaril svojo ceno. Kdor ima zasluge pri tem, mu gre priznanje. »Smešne precijoze.« 0 Moličrovi komediji smo že na kratko poročali. Uprizoritev je dokazala, da je med mlajšim ansamblom mnogo moči, ki so že več ko odersko samd vporabne. Previdnim režiserjem in dobrohoteči upravi pripade vzgoja tega igralskega materijala. In neprestanim študijam. »PriUudni komisar.« Malce grenak nasmešek današnjemu ozkosrčnemu svetu birojev in uradov. Policijski komisar spravi obupano ženo še v večji obup, vestnemu uradniku zagrenjuje življenje, z dvomljivo duhovitostjo odpravi ukradenega gospoda In spravi v zapor človeka, ki je prinesel najdeno uro na policijo .. H koncu ga izplača blaz-nik. To je slikanje dneva in čas». Duhovito dovoli, da zabava, malenkostno zadosti, da gre mimo nas kot čaša lahkega vina... Komisar je poleg g. Floclia »nosil« vso stvar. In oba sijajno... Punez-uradnik je figura zase, vredna študija In vredna g. Danila, ki jo je igral. Tri enodejanke so zlasti glede »Smešnih precijoz« z g. Putja-to — prvovrstni mešani teaterski užitek lažje vrste: vsakemu dš svoje. 1 Zagrebški balet v Ljubljani. Ples je atrakcija dneva. Da je to res, je dokazal torkov operni plesni večer, ki je do zadnjega kotička napolnil hišo. Središče zanimanja sta tvorila ga. Margarita in g. Maks Frotnan, z najboljše strani poznana že v Ljubljani. Sodeloval je celokupen operni orkester pod vodstvom g. Matačlča. Slednji ie temperamentno spremljal posamezne točke, izmed katerih je zlasti ugajal komični ples »Lutki« na originalno glasbo ruskega skladatelja Liadova. Ruski umetniški par je z dovršeno tehniko, s poglobljenim glasbenim razumevanjem in redkim okusom prednašal posamezne točke, ki so izzivale prave viharje priznanja. Blesteče toalete obeh gostov so dale predstavi poseben sijaj. Ostali člani baleta so pokazali mestoma ognjevitost ln mnogo ljubezni do plesa, vendar je stala v ospredju večera dvojica Froman Omeniti je pantomino »Metuljčki« s Schumanovo glasbo, ruski narodni ples, tatarske in jugoslovanske plčce in gavoto. Uprava bi storila prav, da navdušeno sprejete goste iz Zagreba ponovno povabi na gostovanje. Kakor se vidi, nimamo le pleseželjnega občinstva, temveč tudi izrazito željo publike videti kaj novega in originalnega v plesni stroki, zlasti v baletu. Ruski zagrebški gostje so to željo v polni meri zadovoljili. Danes in Jutri zvečer gostuje v našem opernem gledališču zopet gospa Tinka We-sel-Polla, koloraturka zagrebškega gledališča in sicer nastopi v »Traviatl«, ki se poje za red A in v »Mignon« za red F. Občinstvo opozarjamo na odličnega gosta. Obenem vljudno naznanjamo, da se vrši že predprodaja vstopnic in sedežev za vprizorftev opere »Faust«, ki se poje v soboto ob dvajsetletnici priznanega In priljubljenega basista g. Hugona Zatheya. Gostovanje gospe Šetinske v drami bo v petek, dne 15. t. m. Gospa se predstavi ljubljanski publiki kot »Nju« v istoimenski tragikomediji. V nedeljo, dne 17. t. m. priredi »Zveza godbenikov za Slovenijo« ob 11. dop. matinejo, na kateri izvaja 8 Dvofako-vih plesov. Ta matineja se ne vrši v okviru mladinskih predavanj, katere prireja prof. Karel Jeraj v sporazumu z višjim šolskim svetom In z Glasbeno Matico v Ljubljani. Nedeljska matineja je popolnoma samostojna, njen namen je le, da »Zveza godbenikov« s svoje strani popularizira orkestralno glasbo ln nima absolutno nobenega namena s svojimi prireditvami motili sistematični red mladinskih predavani v Filharmonični dvorani = Češkoslovaški parlament šteje 285 poslancev, čeravno je predvidenih za republiko 300 mandatov. Ostalih 15 mandatov je bilo namreč rezerviranih za tešinsko Šlezijo, o kateri se ni vedelo, komu bo pripadla in za Podkarpatsko Rusijo, kjer je bilo treba urediti najenostavnejši administrativni aparat. Sedaj so odrejene volitve v Podkarpatski Rusiji za 16. marca in Pod-karpatski poslanci bodo zavzeli svoja mesta tekom dveh mesecev, medtem ko ostane vprašanje tešinskih mandatov še nadalje odprto, ker je poslaniška konferenca razdelila pokrajino med Češkoslovaško in Poljsko. Število mandatov je bilo treba reducirati na 5, v zbornici in dva v senatu. Ko bodo torej volitve izvedene* bo štel parlament vsega skupaj 296 mandatov. — Za odpravo osemurnega delovnika v Belgiji. Narodni svet liberalne stranke je sprejel resolucijo, ki zahteva odpravo osemurnega delovnika, da se omogoči konkurenca belgijske industrije z inozem-stvom. = K sprejemu nemškega poslanika pri Polncareju. Razlogi za odgoditev sprejema nemškega poslanika se ne dozdevajo radikalni »Ere Nouvelle« verjetni. List domneva, da Je ponudil Mačdonald Polncareju zelo važen diplomatski kompromis, ki je zahteval odgoditev sprejema. Po tein kompromisu, bi sklenila Anglija in Francija obnovitev vojaške kontrole v Nemčiji, toda Po posredovanju Društva narodov. Kot odškodnino za to koncesijo je Mačdonald baje zahteval, da se ne sme Francija protiviti sprejemu N^Vnčije v Društvo narodov. = Rlkov o svoil politiki. Rikov je dal inozemskim novinarjem izjavo, kjer pravi, da se ne sme njegovega imenovanja smatrati za važen dogodek. Vodilna sila sovjetskih republik leži v rokah komunistične stranke. On je sodeloval z Ljeninom in bo nadaljeval politiko, ki jo je započel njegov prednik. Vodi! bo politiko miru, čeravno je sovjetska Rusija prisiljena držati rdečo armado pod orožjem. = Vprašanje Tunisa. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Rima, da pripravlja Mussolini novo inlcijativo za rešitev vprašanja o Tunisu. »Giornale d’Italla« pravi, da so francoski politični krogi pripravljeni Mi v tem oziru Italiji na roko. O razgovorih se čuva na obeh straneh stroga tajnost. = K vprašanju priznanja sovjetske Rusije. Litvinov je izjavil italijanskim novinarjem, da želi tudi Norveška stopiti v normalne odnošaje s sovjetsko 'Rusijo, da Pa. z?*lteva Pred priznanjem ureditey nekaterih vprašanj. Čičerin ji ie sporočil, da je napravil izjemo samo z Italijo, medtem ko morajo ostale države sovjetsko vlado najprej priznati. — Rusija prosi za angleško posojilo. V svoji izjavi novinarjem ie naglasil Ciče-rm, da bo angleško priznanje sovjetske Rusije mogočno vplivalo na svetovno ravnotežje. Angleška vlada ve dobro, da ne more sovjetska Rusija spremeniti svojega stališča glede dolgov In nacljonalizacije-zasebnega premoženja. Ruska politika ni agresivna. Kot prvi pogoj za ureditev an-gleškoruskih odnošajev bo potrebno, da d& Anglija Rusiji posojilo Iskal pela katoliška vera! V dokaz temu naj služi sledeči resnični dogodek, sporočen nam iz Kočevja: Gosp. Kraševca, zelo narodnega učitelja v Svetlem potoku, občine Koprivnik pr» Kočevju, je obdarila njegova žena dne 13. oktobra 1923 s tretjim sinčkom, katerega so hoteli krstiti s trojnim imenom: Dušan, Samo, Uroš. Krstni dan je bil določen na 3. novembra 1923 in sicer v farni cerkvi v Koprivniku, kjer je še vedno župnik vse-nemec Avgust Schauer. Omenjenega dne dopoldne so prinesli starši Dušančka iz poldrugo uro oddaljenega Svetlega potoka v Koprivnik, kjer so se sestali z boterco in botrom. Nato gre učitelj Kraševec v župnišče sporočiti in prositi župnika Schauerja, da bi opravil cerkveni obred. — Predno pa odideta v cerkev, hoče župnik vpisati vse potrebno v župnijsko rojstno in' krstno knjigo. Iz početka je šlo vse gladko, ko je pa učitelj Kraševec — na vprašanje, kdo je boter — navedel Jožeta Lušina za botra, se je župnik Schauer kar stresel, ter izjavil, da nikakor ne krsti otroka, ker je boter Jože Lušin, katerega je župnik samovoljno eksko-municiral (izobčil) — za kar seveda nima niti najmanjše pravice. Mimogrede bodo omenjeno, da je vzrok tej samooblastni župnikovi ekskomunikaciji skoro gotovo to, ker je navedeni Jože Lušin, vodja tamkajšnje parne žage, dne 27. avgusta 1923 primazal župniku Schauer-ju tri zaušnice za njegovo že od prevrata sem neprestano protidržavno, posebno pa protislovensko javno izzivanje, — katera zadeva pa je bila že svoječasno pred okrajnim sodiščem v Kočevju popolnopia urejena. Ko je učitelj Kraševec sporočil to nepopustljivo župnikovo odklonitev svojim pred cerkvijo čakajočim ljudem, se je od strani vseh z največjim ogorčenjem na župnika Schauerja sklenilo, — krstiti otročička po vsaki ceni in to Iz razloga ker se na kmetih — posebno pa v zimskem času — ne more z majhnim otrokom hoditi stokrat h krstu, kakor tudi radi tega, da se ne bi kjerkoli reklo, da se tudi po tem skrajno iz>-zivajočem Schauerjevem nastopu, ni hotelo krstiti otroka. Vsi so se podali v najbližjo okoli 8 km oddaljeno faro Nemško Loko, kjer so natančno povedari tamošnjeinu župniku Roglju cel Dušanov beg iz Koprivnika v Nemško Loko ter ga lepo prosili, da naj krsti otročička vsaj on, posebno še z ozirom na to, ker je slovenski božji namestnik. — Toda na veliko žalost vseh, tudi tu ni pomagala nobena prošnja in noben razlog, kajti župnik Rogelj je uradno izjavil, da nima pravice krstiti otrok iz dnigih far, ako mu tega ne dovoli škofijski ordinarijat. Težko, nepopisno težko je' bilo vsem, posebno pa je bila neutolažljiva mati, ki je držala še nekrščenega Dušančka. Padla je marsikatera solza žalosti in ... jeze — Dan se je že močno nagnil k večeru in malčka je bilo treba prenesti še v dve url oddaljeni Svetli potok. Skoro molče so se pomikali iz Nemške loke do Hriba. Tu so se ločili. Desno, v Koprivnik sta šla boterca in boteT, levo, v Svetli potok pa je s trdim korakom krenila »sveta* družinca ob mrk-lem svitu — na Hribu izposojene — starinske bukove leščerbe — na Dušanov rojstni dom, kamor je dospela v trdni noči. Bodisi Slovenci ali Kočevarji, se nemo vprašujejo, da li je kaj takega mogoče In zmajujejo z glavo. — Danes je preteklo že preko štiri mesece in Dušan, Samo, Uroš Kraševec še vedno ni bil krščen in tudi radi tamk. sibirske zime še ne bo. Ko bo pa skopni! sneg ter bo posijalo lepo spomladansko solnce, bo Dušanček — kakor se čtije — poskusi* svojo srečo pri »drugovercih« in ž njim še precej drugiti... Mali Dušanček! Komaj si zagledal luč sveta in že si preganjan radi nemške oholosti, predrznosti, pijanosti in mržnje do nas Slovencev, ki jo nemoteno izvaja neki župnik Schauer. Spreimi te vrstice za spomin na one čase, ko si bil najmlajši narodni mučenik v — svobodni Jugoslaviji!? Iz Rusije. LJeninove relikvije. Stavbenik Vorov-jev, je napravil minijaturno sliko hiše rodbine Uljanov v Simbirsku, kjer je bil rojen Ljenin. Hišico razsvetljuje električna luč. Med zadnjim zasedenjem kongresa je stala hišica na mizi predsedstva. Sobe, kjer je stanoval Ljenin za časa revolucijskih dni 1917 v Smo!niy institutu v Petrogradu, še danes kažejo v stanju tedanje opreme. Reorganizacija »Roste«. Iz Moskve poročajo, da je razpravljal te dni moskovski sovjet o reorganizaciji uradnega dopisnega urada »Roste«. Povod k temu so dale neprestane pritožbe sovjetskega tiska, ki so nedavno dovedle do ostre polemike. Sovjetski listi so se pritoževali nad slabo Informacijo »Roste« in obenem protestirali proti novinarskemu informacijskemu monopolu. Sovjet komisarjev je sklenil, da ostane informacijska služba še nadalje državni monopol, sprejel pa je nekatere predloge, predvsem, da bodo »Rosto« vodili poklicni novinarji. Odlikovauje francoskega komunista. V dobro informiranih moskovskih političnih krogih trdijo, da bo francoski komunist Chachin v kratkem odlikovan s sovjetskim redom rdeče zastave. To bi bil prvi liioze-mec, ki bi dobil ta red. Hiša, kjer le umrl car Nikola, zgorele. Iz Moskve poročajo, da je te dni zgorela v Jekaterinburgu hiša, v kateri je leta 191& umrl car Nikolaj II. z družino. Od tega časa ni stanoval v hiši nlkdo in se ni moglo ugotovKi, kako je izbruhnU požar. Drobne vesti. Švicarska avljatlka. V Lausanni se ie vršil nedavno pod predsedstvom podpolkovnika Messmerja 24. redni občni zbor Švicarskega aero-kluba. Klub se bo udele-žil Gordon—Bennet-tekme, ki se bo vršila to leto v Bruslju. Oba balona bosta vodila Louis Ansermier ter Paul Armbruster. Sprejeta je bila tudi sekcija Tesln, ki se je v Bellinzoni konstituirala pod MariettijevMi predsedstvom. Leta 1925 bo Švicarski aeroklub proslavljal 25 letnico svojega obštan. ka. Švica se že pripravlja na velike proslave. Albanski proračun za leto 1924 znaša 16 milijonov zlatih frankov. Državnozborske volitve na Japonskem se bodo vršile 10. maja. Polet okoli sveta. Portugalski pilot kapitan Oabra) pripravlja velik polet okoli sveta. Kakor poročajo iz Nizozemske se pogaja za ceno 5 hidroplanov sistema Pok-ker, ki jih namerava uporabiti za svoj polskua Dnevne vesti. Brez komentarja m nasSovov. Gospod urednik! Prevzeli ste spontano mojo brambo kot starosta Jugoslovenskega sokolskega saveza z ugotovitvijo, da ima zaupnico ali nezaupnico starosti JSS izrekati sabor. Pravilno je Vaše stališče v toliko, da bo sabor, ki se vrši letos 15. avgusta v Zagrebu, sklepal o načelnem vprašanju, ki so jo izvensokolski politični krogi kot posebno tezo vrgli v Sokolstvo, da li namreč more biti starosta ■JSS vodilni politik kake stranke. Cim sabor, kakor je pričakovati, zanika to tezo kot po mojem prepričanju protiv-no misli sokolski, potem bo obsodil ne samo tezo samo, ampak vse iz nje nastale posledice, namreč zanašanje strankarske politike v Sokolstvo, gonjo Proti moji osebi kot starosti JSS ter na tej tezi zgrajene takozvane nezaupnice. Teh »nezaupnic« mimo drugega že s tega razloga ne morem pustiti veljati, ker se morem v naziranju glede one Pogrešne teze opirati na svoječasni po referatu br. podstarosta Gangla soglasno sprejeti in na znanih sklepih naših skupščin sloneči sklep starešinstva Ju-Boslovenskega Sokolskega Saveza, glasom katerega je, kakor drugim sokol-/0? iunktiionarjem, tako tudi starosti JSS dana svoboda aktivnega politične-80 udejstvovanja. Koga torej zadenejo one »nezaupnice«? Gospod urednik! Iz Vaše polemike Posnemam, da moji politični nasprotniki vlačijo to zadevo v predale dnevnega časopisja. Vsa javnost mi mora priznati, da sem se dosihmal s posebnim °zirom na Sokolstvo držal skrajno rezervirano in da nisem odgovarjal na še ffo ljute in naravnost podle napade. . ai mi ta javnost, zlasti še sokolska Javnost oprosti, ako sem končno prisi-fth, da stopam iz reserve in da ne puran še dalje mešati pojmov ter pre-račati dejanskega položaja. Zdravo! Dr. Ravnihar. sli, ~ časnikarsko paglavstvo. Da bi zado-‘v?, V?,VIC))'> smešno malenkostni jezici, je m{ 0 včerajšnje »Jutro« laž, da se je uro? ijredništvo, korporativno In z glavnim hav om na udeležilo radikalne za-? e v Ljubljani. Zadostuje nam, da se je utro« s svojo lažjo uvrstilo med paglavce zato opuščamo vsak nadaljnji komentar. ~ Odlikovani dobrovoljci. V Sloveniji ki Ilis0 na^‘ državljani, ^acasnl učitelji z gimnazijsko maturo so r**v tako prevedeni kot oni, ki imajo ma-jrtT? na učiteljiščih. Zahtevalo se bo pa od tltSui maturantov, da polože prak-t>^ovn‘ učiteljski izpit, cev 7 „ ®®ukcija monopolnih nameščen- * * * Zadnii,„ .1______________ r^lUrrl novega j0tn^ln ukazom je bilo na podlagi resoru fi„na o državnih nameščencih iz uprave državnih monopolov odi — ^ sto nameščencev. . p * oiu nauitav-cn^c v. StTjtvo vrepovedan uvoz samokresov. Mini-se od JG.Jne 1x1 inornarice le odredilo, da avoznlh h za naprei ne sme veS izdajati ®uniciin Volien) za samokrese, pištole in tovskecra 28 sam°krese. Dovoljeni« za uvoz artiiernou0rož^a In munlclje daje še naprej volne i« tehnično oddeljenje ministrstva ln^lnl mornarice. Pošti" ii D°3tno-prometne službe. Potujoči Biod «“MJana—Beograd ter Ljubljana— in not odpravljajo pisemske Srhitf. »!e za Srem, Vojvodino, Daltr^ViJr^^011^0’ ^°sno, Hercegovino, Hane v ln ,9rno, ,?oro- odhajata iz Ljub-Siliateiio P^Mldanskih urah. V interesu po-POšiflc« J? torej, da oddajo svoje prvihv. dopoldanskih ali vsaj v teri sf^° anskih uradnih urah. Paketi, ka-uri .prejmejo prej kakor ob pol 4. navedene rf0,^ko 80 na.s’wJJei11 v zgoral dne 52? ježele- na P°šti d<) naslednjega oaltšt«! “ruge ambulance ne prevažajo Wšte za prej omenjene kraje, vi«- J?tr?ievodJa.« Izšla le druga šte-udn^o«! levodJa** 2lasila »Strokovnega Mnižen a strojevodij v kraljevini SHS«. in ***na stvarnih ie v7i,P?Dravek- v št. 37 našega lista, s« hJ.c2“ o rentabillteti študiranja porno-žesar £ * t 1 v r°kopisu za št. 1. vsled oHdl n inn i stavek: V Češkoslovaški le mo« ?° tliudJ en inžener itd. Pravilno toO™udl itd V Cešk°slovaški pride na 600 ** ,e ženska torbica z vsoto rcnet .kron-. P0316" najditelj naj Jo Proti primerni nagradi na upravo Usta. Ljubljana. Dl 'J**, ^bilanskega občinskega sveta •eie d^a * Vr anes zvečer. Sklicanje iaenkTaf *fupanj opustJil* ker so komunisti opoziclk!nai! vedtK?, odloženi vztrajati na *borhlon m u in zapustiti mestno računu ' *111 se Prične razpravljati o pro-rtčevci S, gai faktada. Klerikalci in Pe-kjer Se sklicujejo klubove sestanke, Kate ln ?°SVetuieio, kako bi se reSi l Iz za-nem ob,ast na mest‘ •etujeto “• 'Klerikalcl tudi Pridno ob-bi ostali m1} in »m Prigovarjajo, da glasov«^2 ’ ko se razpravljalo No komnn ^0 Prora2unu. Pri tem obljub-» sveti S"? r,a::ne k«ticesiie. Zaenkrat ,sPeli fia ranta;'iem še niso tako daleč hunski' seio upal sklicatl Prora- fltestnen, pa ox lex stanje na ilo pr? o bro obiskano. Danes v četrtek ob P0*8, uri zvečer pa se vrši v fizikalni sobi deske meščanske šole izredno predavanje ljudskega vseučilišča. Predaval bo gimnazijski ravnatelj g, Jeršinovič »o Bosni« ter bo ponazoril svoje predavanje z mnogimi skioptičnimi s.ikami, katere je-v to -svrho dal na razpolago krajevni odbor *Jugoslov. Matice« v Ljubljani. Člani ljudskega vseučilišča so vstopnine prosti, od drugih p& se bo pobiral mali prispevek. — Predavanje. Prihodnje dni bo predaval na ljudski univerzi v Celju bivši kapetan Makso Kovač o razvoju eksplozivne tehnike in o eksploziji sploh. _ V mestnem gledališču se v petek vprizori ljudska igra »Revček Andrejček« za A-abonement. Za drugi teden pa se, kakor čujemo pripravlja opereta »Mamzele Nitouche«. _ , . , — Gospodinjska šola. katera se otvori dne 18. februarja, bo Izobraževala gojenke v vseh panogah gospodinjstva. Poučevalo se bo dopoldne In popoldne in bodo gojenke morale obiskovati vse’ predmete. Natančnejši pogoji za sprejem so razvidni Iz oglasi na deski dekliške meščanske šole. Plul. — Nova tovarna. Osnovala se orva jugoslovanska tvornica podkovskih čevljev Jurca & Tam. Z obratom prične nova tovarna dne 1. marca t. 1. — Živinski in konjski sejra v Ptuju se vrši dne 19. t. m. Dne 20. t. m. pa svinjski sejm. — Ptujski športni klub oiiredi na oust-ni torek veliko maškarado. — Veliko maškerado namerava prirediti Sokolsko društvo dne 1. marca. — Aretiran je bil Fijačko Alojzij, doma nekje pri Mariboru, radi vlačugarstva in brezposelnosti. Fijačko je be'dčil po mestu ter se izdajal za vojnega invalida. — Tatvina. Pri veleposestniku Josipu Sima v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah so neznani zlikovci po -adll pred ne kaj dnevi obleko ter dru^e raznovrstne predmete, škoda znaša nad 10.000 Din. Primorske vesti. p - Ldhtost« o sporazumu z Italijo. Tržaška »Edinost« pravi glede Jugoslovensko- italijanskega sjKsrazuma med drugim sledeče: »Dejstvo je, da je bila rapallska pogodba • predložena obema parlamentoma v ratifikacijo, pismo grota Sforze pa ne. Tako je obveljala rapallska pogodba, neugodnejša za Jugoslavijo. Po tej pogodbi sta bila Delta in Baroš z Bankino Izgubljena za Jugoslavijo, če bi se rapallska pogodba ne spremenila. Pašič je torej prevzel težko dedščino po onih, ki so sklenili rapallsko pogodbo. Bil je med jugoslovenskimi diplomati edini, ki je v skupščini opozoril na nevarnost razsodišča z ozirom na dejstvo, da je neugodna rapallska pogodba v veljavi, pismo grofa Sforze pa ne. Razsodnik, ki je imel biti predsednik Švice, bi bil moral uvaževati to dejstvo in razsoditi nepovoljno za Jugoslavijo glede Baroša, Delte in Bankina... Bilo je torej v interesu Jugoslavije, da se rapallska pogodba odpravi. To se je Pašiču posrečilo. Rešil je, kar se je dalo rešiti: Rešil je za svojo državo Baroš, Delto in Bankino. Seveda ni šlo brez žrtve od strani Jugoslavije: žrtev je bila samostojna reška država. p Mobilizacija v Čepovanu. To ni samo ša'a, marveč gola resnica. Orožniški brigadir (narednik) je dobil od vojnega ministrstva v Rimu plakate za slučaj mobilizacije. Možakar ni vedel boljšega In jih Je dal nabiti na vseh običajnih prostorih. Ljudje so prestrašeni čitali ln Iz hiš se Je razlegal jok mater in nevest. »Mobilizacija, vojska,« je šlo od hiše do hiše. Končno pa je zavladal mir, kajti orožniki so popravili svojo pomoto. Naše ljudstvo je ovekovečilo ta dogodek, ki ga bodo morali vpo-števati tudi zgodovinarji s šalo, da je Loko vec napovedal vojno Čepovanu. Tako poroča »Goriška Straža«. P Z Goriškega, V kratkem bodo pričeli popravljati goriško stolnico, ki je bila med vojno težko poškodovana. — Nesreče s strelivom. V Črničah je dobil Franc Podgornik nek projektil, ki se je razpočil in ga težko ranil. — V Gradiškutl je kopal na polju 25 letni Stanko Sivec. Med kopanjem je zadel z motiko ob neko razstrelivo. ki se je vsled udarca razpočilo. Zadobii je težke zunanje In notranje poškodbe. Iz strankarskega življenja. Občni zbor krajevne organizacije NRS za občino Mozelj se vrši v nedeljo dne 24. februarja 1924 v gostilniških prostorih odbornika Josipa Putre v Mozlju št. 41 ob 3. url popoldne. Dnevni red: Poročilo predsedstva, referat o političnem položaju in smernicah državne politike NRS. Referira dr. Sajovic iz Kočevja. Poročila tajnika, blagajnika in pregledovalcev. Sprejem novih članov. Volitve novega odbora in slučajnosti. Izpred sodišča. GROZDJE SO KRADLL Dne 3(k septembra so Avgust Berlan, Marija Unterlechner in Marija Špes med potjo trga'i grozdje Ivana Kargerja. Zato sta bila Avgust Berlan in Marija Unterlechner obsojena vsak na 2 dni strogega zapora. Marija Špes je bila Izločena, ker je ni bilo k razpravi. V SLUŽBI ^ONESREČIL. Strojevodja Henrik Kocbek je vozil 29. oktobra z vlakom iz Kaniže v Maribor. Malo pred odhodom Je mazal Ivan Lorbek stroj. Kocbek je dal znak za odhod in je začel voziti, ne da bi bil počakal, da pride kurjač na svoje mesto. Lorbeka so prijeli drogi in mu zmečkali nogo, nakar je moral v bolnišnico, kjer so mu nogo pod kolenom odrezali. Kocbek je bil radi neprevidnosti obtožen In 11. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na 14 dni strogega zapora In na plačilo 15.000 kron za bolečine Ivanu Lorbeka. — NE KUPUJTE UKRADENIH STVARIl Posestnik Tit Holzknecht iz Sv. Lovrenca je nekega dne, vračajoč se Iz Maribora proti domu, kupil na Tržaški c. od nekega neznanega fanta, ki mu je rekel, da je živinski spremljevalec, vrv za 40 kron ter jo prodal za 60 K. Ker je pa bila vrv ukra* dena, je bil Holzknecht obtožen in 12. t. m. pri okrajnem sodišču v Mariboru obsojen na 50 dinarjev denarne kazni, oziroma na 24 ur zapora. — Antonija Sori Je kupila 12. decembra od dveh neznanih moških zastore, platnenih rjuh ln malenček za 940 kron. Zato ie bila obsojena .12, t. m. pri okrož. sodišču v Mariboru na 100 dinarjev globe, oziroma na 2 dni zapora in povrnitev stroškov! Ko je sodnik zahteval še 50 dinarjev za kolek razsodbe, je vstal njen mož, ki je bil ptI ražftfavi pričujoč, iti rekel, da Je njegova žena Antonija že zadnjič plačala 50 Din. za kolek, ko Je bjla ravno radi tega delikta obsojena na 200 dinarjev denarne kazni. Sodnik Je na to Izjavil, da se naj pritoži, ker Je obsodba že izrečena. — Ukradeni predmeti so bili last Ivana Robiča v Kamnici, ki fe sedaj konzul na Češkoslovaškem. r Kandidat propadel pri volitvah radi ženskih hlač. V mestu Spencer v Ameriki so pred kratkem volili župana. Kandidirala sta dva kandidata, dotedanji župan LattimeT in pa Cottle. Izid volitev je bil odvisen od — ženskih hlač. Šlo je namreč za to, če smejo žen?ke nositi hlače. Cottle je bil proti temu, Lattlmer pa za. In Lattimer Je bil Izvoljen, ker so vš® mlalše ženske t. j. do 65 let, glasovale za hlače In njihovega kandidata. r Iz tujega humorja. »Gospodična, VI imate krasno nožlco. Dovolite mL da pro-sta vašega očeta zanjo. Gospodarstvo. Podražitev sladkorja. Pred kratkim smo javili, da se je v Zagrebu zopet podražil sladkor. Kakor kaže, Zagreb ni ostal osamljen in mu slede bolj ali manj hitro tudi ostali kraji v naši državi. Toda ne samo v naši državi, temveč tudi na svetovnih sladkornih tržiščih sploh so pričele cene zadnji čas precej občutno rasti. Pojav je precej čuden, ker je znano, da je pridelovanje sladkorne pese po vsem svetu vsako leto intenzivnejše, da je torej pridelek vsako leto večji in s tem tudi zaloge sladkorja. Ravno radi dejstva, da naraščata tako produkcija pese, kakor tudi sladkorja, ne igra tako važne vloge drugo dejstvo, namreč splošno naraščanje kon-zuma sladkorja. Letošni konzum sladkorja narašča sicer v veliki meri, vendar ne v toliki, kakor produkcija. Zato bi bilo pričakovati, če ne nazadovanja sladkornih cen na svetovnih tržiščih, vsaj nekako stabilnost. Toda te ni, cene gredo kljub vsemu navzgor. Strokovnjaki, ki so proučavali ta čudni pojav, pa so ugotovili, da ni na stvari pravzaprav nič čudnega. Podražitev sladkorja na vseh svetovnih tržiščih je delo široko zasnovane špekulacije, ki se je posrečila še lažje ravno radi naraščajočega konzuma. Sladkorni špekulanti so namreč na neznan način poskrili vse obstoječe zaloge. Oziroma način ni neznan. Na svetovnih tržiščih je nenadoma počela pojenjavati ponudba; zaloge so se črpale in polagoma izčrpale. Konzum pa narašča, zato naenkrat ogromno povpraševanje. Ker ni večjih vidnih zalog in ker je akcija, kakor izgleda, zelo široko organizirana, morejo producenti neompjeno diktirati cene. To postopanje nam kaže brezvestnost špekulacije. Dočim imajo špekulant-je, kadar jim gre slabo, vedno na jeziku »pospeševanje narodnega gospodarstva«, v dobrih časih te potrebe kar nič ne občutijo. Glavno jim je njihov žep, kar pri individualističnem gospodarstvu sicer ni nič čudnega; toda sredstva, ki se jih poslužujejo ti ljudje za dosego svojih ciljev, so taka, da ne sme ostati napram njim nobena država indiferentna. Kajti poskusi, kakršen je ta, uničujejo vse ogromne napore držav za konsolidacijo gospodarskih razmer. Zato je treba proti takim in podobnim poskusom na vsak način nastopiti z vso ostrostjo. Podražitev sladkorja pri nas sedaj še ni tako zelo občutna. Toda sedaj že ni več daleč čas, ko bodo naše domače zaloge izčrpane in treba bo sladkor uvažati. Če se ne posreči paralizirati koraka mednarodnih špekulantov s sladkorjem, potem bo tudi naše prebivalstvo občutilo podražitev zelo neprijetno. V normalnih razmerah na sladkornem trgu bi uvoženi sladkor niti ne bil kdove ko-iify> dražji od domačega, ker bi omogočil izboljšan dinar ugodnejši nakup v inozemstvu. Tržna poroilla. ŽIVINA. Dunaj, 12. februarja. (V tisočih avstrijskih kron.) Debele svinje 24 do 28.5, mesnate 24 do 26.5. Budimpešta, 12. februarja. (V tisočih madžar. kron.) Voli 4.5 do 8, biki 6.8 do 8.7, bivoli 5.2 do 6.7, krave 4.5 do 7.9, drobnica 3.6 do 4.5, junci 5.5 do 3.6, svinje, lahke 13.5 do 15.2, srednje 15.7 do 16.1 in težke 15 do 16. ŽITO. Budimpešta, 12. februarja. Pšenica 220 do 230, rž 179 do 180, ječmen za krmo 180 do 200, za pivovarne 210 do 225, oves 192.5 do 195, koruza 175 do 177. otrobi 118 do 120, lucerna 6.9 do 7.7. X Stroga kontrola nad poštnimi pošiljkam!. Ker se dogajajo že dalj časa razne tatvine pri poštnih pošiljkah, namenjenih v Inozemstvo ali došllli iz inozemstva, je izdalo poštno ministrtvo naredbo, da se mora voditi stroga kontrola o predanih poštnih pošiljkah. Posebni poštni uradniki bodo izvrševali v bodoče kontrolo nad temi pošiljkami, da se preprečijo tatvine. X Avtomobili iz Nemčije. Poštno mlnir strstvo bo prejelo tekom letošnjega leta zopet nekoliko avtomobilov, ki se bodo takoj uporabili za prevoz pošte v onih krajih, kjer jih do sedaj še ni bilo. X Novi rudarski zakon. V generalni direkciji rud se vrši sedaj konferenca za izdelavo novega rudarskega zakona, ki bi veljal za vso državo. X Zastonj v trgovini s slivami. V izvozni trgovini s slivami je nastal zastoj, ker Je glavni odjemalec Hamburg prenatrpan z blagom. Vendar drže izvozniki cene čvrsto, ker pričakujejo novih naročil. X Likvidacija avstro-ogrske banke. Pred nekaj dnevi je hila izvršena na Dunaju definitivna likvidacija avstro-ogrske banke. Udeležnice v tej likvidaciji 90 po ver-sailleskl mirovni pogodbi države naslednice bivše avstro-ogrske . monarhije. Skupna vsota, ki smo jo do sedaj preje’i iz HKvI-dačije te banke, znaša 36 milijonov zlatih avstro-ogrskih kron. Zadnji obrok, ki smo ga dobili te dni, znaša 36 milijonov zlatih kron. X Plačevanje taks In država. V pravnih poslih, ki so podvrženi plačevanju taks, In v katerih sodeluje poleg privatnih Interesov tudi država, plača takso le privatni udeleženec, ne pa država. X Produkcija petroleja v Zedinjenih državah. Leta 1922 je dala Severna Amerika 60% celokupne količine petroleja na svetu. Četrtino svetovne produkcije je proizvedla Mehika. V Zedinjenih državah dobivajo petrolej v 16.030 vrelcih. Povprečna globočila vrelcev znaša 900 metrov. X Sejem v Parizu. Pariški sejem sc bo vršil letos od 10. do 25 maja. Prospekti so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago. X Carinska konferenca ua Rakeku Dne 16. t. m. ob 17. uri se vrši na Rakeku v prostorih ondotnje carinarnice druga red-na carinska konferenca, h kateri vabi cari. narnica vse interesente z opozorilom, dt se imajo oni, ki želijo govoriti na konferenci prijaviti tri dni prej pri starešini carinarnice. X Pomanjkanje bombaža. Svetovni konzum bombaža na svetu znaša 13.150.00f bal. Zaloge surovin morejo dati same 954.000 bal. V Zedinjenih državah je bil? že Izdana prepoved izvoza bombaža, kai se bo v kratkem zelo neprijetno občutilo m vseh izvenamerlških tržiščih. X Padec madžarske krone. Ponovn padec madž. krone je vzbudil v vseh gospodarskih krogih veliko paniko. Vzrok tega padca je iskati v tem, da Je usodo madžarskega zunanjega i>osojiia smatrati za zapečateno in da so se pogajanja v Londonu in Parizu kratkomalo izjalovila, oziroma so v najboljšem primeru odgodena na nedoločen čas. X Naša Izvozna trgovina jajec. Izvozniki jajec so zaprosili finančnega ministra, da zniža izvozno carino od 300 na 100 dinarjev za 100 kg jajec. Znižanje je potrebno radi ruske konkurence v Nemčiji. Ta je naša najboljša odjemalka in tu ie tudi ruska konkurenca najobčutnejša. Poleg v Nemčijo se izvažajo jajca iz naše države tudi preko švice v Francijo, Španijo. Italijo ln Češkoslovaško. X Naš uvoz železa lz češkoslovaške. Leta 1923 je uvozila naša dršava Iz Češko, slovaške 11.084 ton železa in železnih fa-brikatov v vrednosti 1.139.000 dolarjev. X Akcija za znižanje cen v Češkoslovaški. Češkoslovaški minister prehrane je sklenil, da bo skliceval vsak teden ankete, na katerih se bo razmotrivalo, kako bi se polagoma znižale cene posameznim 2iv-ljenskim potrebščinam. Prva anketa se bo bavila z vpraSanJem znižanja cen za vžl-galice. X Ruska naročila v češkoslovaški Rusija Je naročila pri strojnih tovarnah v Brnu in v Vitkovicu za en mllfion dolarjev strojev. Sovjetska vlada je plačala kot pr- vi obrok 16% cele pogojene vsote, katero bo plačala v sedmih obrokih. X Pocenitev Šeškega špirita. Češkoslovaški finančni minister je znižal ceno špirita od 450 na 400 čsl. kron v veletrgovini in v nadrobni trgovini od 5.5Č na 5 Čsl. kron za liter. V zadnjem času je dobila Češkoslovaška nekaj zelo ugodnih ponudb za Izvoz špirita v Inozemstvo za ho. landske goldinarje. X Obtok bankovcev v Češkoslovaški je nazadoval v prvem tednu februarja žr 264 na 8545 mflijonov čsl. kron. . X Dobava verig ter poinlb pnevmatik za kamione. Pri uporabi dTžavnih monopolov v Be-ogradu se bo vršila dne 29 februaira t. 1. ofertalna licitacija (dedu dobave 40 verig In 180 polnih pnevmatik zt kamione. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpo. gled. X Dobava stolov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dns 29. februarja t. 1. ponovna licitacija gledt dobave 500 stolov. Predmetni oglas z nar tančnejšhnl podatki je v plsatni trgovske te obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava bobnov za f.rebanje. Pri ge-neralni direkciji državnih dol«>»' v Beogradu se bo vršila dne 18 februarja t.’ 1. ofertalna licitacija glede dobave 3 bobnov za žrebanje obveznic 31/* rente za vojne škodo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in slikami je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljirbljan! Interesentom ha vpogled. X Dobava drv. Pri intendanturi Oseč-ke divizijske oblasti v Osijeku se bo vr-Slla dne 4. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 19.000 m’ drv. X Dobava spodnjih hlač. Pri odelenju z« mornarico v Zemunu se bo vršila dne 3. marca 1924 ofertalna licitacija glede dobave 600C komadov spodnjih hlač iz blaga amerikana. X Prodaja starih vreč. Pri intendant-skem slagalištu Dravske 'divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 3. marca t. 1 ustmena dražba 36.095 kom. starih vreč. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpo. Sled. Borzna poročila. Beogr ad, 13. februarja. Devize Dunaj 0.1120-0.1137, Bukarešta 42-42^0, Ženeva 1440—0, London 357.75—358.25, Mi lan 361—361.50, New York 83—83.50, ParU 376-377, Praga 242.25-242.75, Sofija 62-62.50. — Valute. Leji, zaključek 41.65. Zagreb, 13. februarja. Devize. Dunaj 0.1161—0.1181, Budimpešta 0—0.295, Bukarešta 0-42.75, Italija. Izplačilo 359.625 —362.625. London, izplačilo 355 50—358.50 London, ček 355—358, New Vork, Ček 82.10 —83.10, Pariz 371.50—376.50, Praga 240.50 —243.50, Švica 1442.50-1452.50. — Valute. Avstrijske krone 0.1170—0;1190,Trati-coskl franki 362-367.50. švicarski franki 1435—1445, Italijanske lire 354.80—357.50. C u r 1 h, 13. februarja. Nevv Yo-rk 574.t5, London 24.75, Pariz 26.10, Milan 25.07, Praga 16.70, Budimpešta 0.02, Bukarešta 2.95, Beograd 6.87, Sofija 4.31. Dunaj 0.0081. Berlin, 13. februarja. (V milijonih.) Dunaj 59.351, Milan 184.535, Praga 121.695, Pariz 191.520, London 18,054.750, New York 4,189.500, Cnrih 729.173, Beograd 50.872. Pr a ga, 13. februarja. Dunaj 4.81, Berlin 7.975, Rim 1S2, avstrijske krone 4.8173, italijanske Ure 15L875, Budimpešta 11.85, Pari? 157.75, London 149.80, Nev? Yort 34.8», Curih 607, Beograd 42.0T5. D u n a j, 13. februarja. Devize. Beograd 851—855, Berlin 15.20—15.80, Budimpešta 2.42—2.52, Bukarešta 359-361, London 305.600-306.300, Milan 3.084-3.096, New York ?0.<)35-7l.!85, Pariz 324Ž—3258, Praga 2053—2063, Sofija 528-532, Curih 12.335—12.385. - Valute. Dolarji 70.860-71.260, bolgarski lavi 506—514. nemške,marke 14.70—15.30, angleški funti 303.500-304)'JO. francoski franki 3235—3265 (do 2000 frankov se dodeli popolna vsota, preko tega nič). Italijanske lire 3080—3100, jugoslovanski dinarji 845—851, romunskih leji 355-359, švicarski franki 12.320-12.400, češkoslovaške krone 2042—2058. madiazakc krona 1.25—IJS. Dopisi. Novo mesto. Prosvetna društva in ranni zavodi letos pri nas kar tekmujejo v kulturnem delovanju. Zalibog pa je in ostane po provinci prvi in glavni namen takih prireditev materijalen. Temu je povečini kriva slaba izvira iger, oz. površno naštudiranje in pomanjkljiva uprizoritev. Je pa pri nas še drug narobe svet, namreč ta, da diletantje, ki bi lahko podali kaj resnega, težjega, uprizarjajo najraje burke (iz prej navedenega vzroka, ker bolj vlečejo), drugi, začetniki, ki bi bili komaj burkam kos, pa se spravljajo na težke, globokoumne drame, kjer seveda niti zdaleka ne dosežejo zaželjenega uspeha in si tudi materijelno škodujejo pri event. poznejših nastopih, ker so, naravno, izgubili na zaupanju. — V soboto, 9. t. m. so uprizorili v Narodnem domu gojenci trgovske šole Oskar Wildejevo dramo v 4 dejanjih »Lady VVlndermere«, prevel Radivoj Rehar. Hiša je bila z ozirom na dobrodelni namen polna. Drama, ki se vrši v najvišjih krogi angleške družbe, menjava s krasnimi prizori: nežna skrb soproga, udanost in obup dozdevno varane ljubeče soproge, požrtvovalna ljubezen propadle matere. Tudi satire ne manjka, kot tudi ne dovtipa. — Za uprizoritev te globoke drame pa je treba 0ELIRI PUSTNI HOHZO v Ljubljani - hoUl „Union“ SLAVČEVA MAŠKARADA 2. III. 1924 razen ugiaiens"a vedenja in aristokratskih manir predvsem pravilnega umevanja, in to v prv! vrsti režiserju. Opažati pa je bilo nasprotno, ker so bi e nekatere vloge čisto drugačne maskirane kot predpisuje avtor (Lord August Lorton, I.ady Jedbnrgh. tudi Lord VVindermere in Lord Darlmgton). --Igralci so se potrudili in so igrali po svojih najboljših močeh. Zenske partije so bile v neprimerno boljši zasedbi kot moške. Razen v igri so se pokazale dame tudi v toaletah in manirah nadrasle svojim tovarišem. Naslovno vlogo je podala gdč. Vodopivčeva s takim umevanjem, s tako globokim čuvstvom in s tako lahkotno eleganco, kot bi je naj-brže ne videli bolje niti pri poklicni igra ki. Proti koncu se ji je poznala utrujenost. Bila je krona predstave in da je ta odrekla — ?! Dobra je bila tudi vojvodinja s hčerko. Mrs. Erlynne je bila napačno izbrana. Prav zelo se je potrudila, a kdor je pred pol leta Igral še v otroških predstava, ne more dati z umevanjem in občutkom koketne, propadle, žrtvujoče matere. Napaka režije. Pri moških smo pogrešali elegance v obleki, govoru in kretnjah. Tudi študent mora v vlogi lorda izgledati mu vsaj od daleč podoben: k črni obleki vsaj manšete in trd ovratnik k plesu. Tudi to je površnost režije! Posvečati je bika tudi več pažnje pravilni izgovorjavi angleških besed. Mrs. pomeni missis in ne mi-ster! Tudi scenerija bi se dala vkljub revščini čitalniških kulis v 2. in 3. dejanju urediti lepše in bolj odgovarjajoče. In maske bi morale biti tudi druge! — Da je imela Lady VVindermere boljša partnerja v vlogi svojega soproga in kava'irja Lorda Darlingtona, predstava bi vkljub vsem režijskim napakam na odru in za njim prav dobro izpadla. Popolnoma pogrešena pa se nam zdi še izbira Wlldejeve drame za gojence trgovske šole. Škoda je bilo obilega truda. — Želeli bi le, da bi nam bilo rnegoče videti sobotne igralce prav kmalu zopet na odru v kak; lahki, njim prikladni igri. koder bi se mogli boliS izkazati. — n— Slovenska Bistrica. V soboto, 16. t. m. priredi tukajšnja Ciril in Metodova podružnica v hotelu »Beograd« ob 20. uri zabavni večer, pri katerem sodeluje salonski orkester in pevski zbor čitalnice. — V nedeljo, 17. t. m. priredi požarna bramba iz Šmartnega na Pohorju v gostilniških prostorih g. Antona Auguština ples s srečolovom in šaljivo pošto. — V letošnji zimi se je tudi tukaj kot drugod ponesrečilo na počzkih potih več ljudi. V pretečenem tednu je padel g. župnik Zamuda v Črešnjevcih tako nesrečno, da si je zlomil nogo in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Preglednik tuk. finančne kontrole g. Ivan Mavrič in občinski redar Jakob Školč pa sta padla v službi na svoje bajonete s tako silo, da sta si natrla rebra. Na tukajšnji postaji je umrla 6. t. m. pri svojem sinu — postajenačelniku g. Re-goršku njegova mati g. Neža Regoršek, vdova po nadučitelju. Pokopana je bila 8. t. m. na pokopališču v Črešnjevcu. Hvala Bogu! Baronica: »Tvoj oskrbnik, ki si ga imel za tako poštenega...« — Baron (prestrašen); »Kaj pa je?« — Baronica: »Mi je razodel svojo ljubezen.« — Baron: »Hvala Bogu! Sem mislil, da je pobegnil z blagajno.« Olajševalna okolnost. Sodnik: »Obtoženi ste, da ste hlapcu Cmokavzarju odtrgali edino uho katero je še imel. Ali morete navesti kako olajševalno okolnost?« Obtoženec: »Seveda, gospod sodnik. Z enim samim ušesom je bil tak, da ga ni bilo možno pogledati.« 14., IS., IS.. 17. fafer. Moderna, elegantna drama v 5. dejanjih Družina verižmka GrabiSica ali drugače imenovan Šiber v glavni vlogi krasotica — najsijajnejših toalet Lee Parrir Slike krasne, vesele in pretresljive. Ne zamudite! Kino MM dvof. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. kine nomlU predvaja v ““““““ četrtek 14., petek 15., soboto 16., nedeljo 17. februarja vTvvvvTvtvvvTvTvtvvvTTV? Kolosalna drama vil. dejanjih izMonte Carlo, kjer celo svetnica postane grešnica Krasne toalete in divni naravni posnetki. Ta film se je predvajal v vseh večjih mestih sveta z najboljšim uspehom, zato se p. n občinstvo opozori, da ne zamudi prilike ogledati s ita film. Vsled dolžine filma se vrše predstave za ta spored ob 3., 5., 7., 9. popoldne, v nedeljo pa ob ‘/ali- dopoldne in popoldne ob 3., 5., 7., in 9. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. dopoldne ^ in od 2. popoldne naprej. ™ Henry Murger 37 La Boh&me. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Bil je res vratar; prinesel je pismo; Carolus ga je v naglici odprl. »Neprijeten pripetljaj,« je rekel; »primorana sva, odložiti čtivo na drugič; dobil sem novico, ki me sili, da nemudoma odidem.« »O,« je pomislil Rudolf, »to pismo je palo z neba; poznam žig Previdnosti.« »Ce hočete,« je povzel Carolus, »bova šla skupaj, kamor me sili pismo, na kar bova šla obedovat.« »Kakor zapoveste,« je dejal Rudolf. Ko se je pesnik vrnil zvečer v krožek, so ga njegovi prijatelji izpraševali glede Barbemuche-a. »Si zadovoljen z njim? Je lepo ravnal s tabo?« Sta vprašala Marcel in Schaunard. »Da, a drago me je stalo,« je rekel Rudolf. »Kaj? Ali te je Carolus pustil plačati?« je z rastočo ogorčenostjo vprašal Schaunard. »Čital mi je roman, v katerem se imenujeta don Lopez in don Alvar in kjer ljubimci imenujejo svojo ljubico angel ali demon.« »Grozno.« So v kotu rekli vsi cigani. »Drugače,« je dejal Colline, »ne glede na literaturo, kakšno je tvoje mnenje o Carolusu?« »Dober mladenič je. Sicer pa ga boste mogli osebno opazovati. Namerava pogostiti vse zaporedoma. Schaunard je povabljen na zajtrk za jutri. Samo,« je pristavil Rudolf, »ko boste šli k Barbe-muche-u, ne zaupajte omari z rokopisi, to je nevaren kos pohištva.« Schaunard je točno prišel na sestanek in začel raziskovati kot cenilni komisar in eksekutor pri zaplembi. Tako se je vrnil zvečer s polno glavo beležk; proučeval je bil Carolusa z vidika premičnin. »No,« so ga vprašali, »kakšno Je tvoje mnenje?« Schaunard je povzel: »Ta Barbemuche je poln dobrih lastnosti; ve za imena vseh vin in mi je dal jesti delikatne stvari, kot jih nisem jedel pri svoji teti na njen god. Zdi se mi, da je v intimnih odnošajih s krojači v rue Vivieune in čevljarji panoram. Opazil sem vrhu tega, da ima približno isto postavo kot mi vsi, zato bi mu, če bi bilo treba, posodili svojo obleko. Njegova morala je manj stroga, kot nam jo je hotel narisati Colline; dal se je peljati povsod, kamor sem ga hotel spremljati, in mi je plačal zajtrk v dveh dejanjih, od katerih se je odigralo drugo dejanje v nekj pivnici v hali, kjer sem znan radi različnih orgij, ki sem jih bil napravil v predpustu. Carolus je stopil notri kot navaden človek. No in Marcel je povabljen za jutri. j Carolus je vedel, da je Marcel med cigani oni, ki je delal največ težkoč za sprejem v krožek: zato je s posebno obzirnostjo ravnal z njim; posebno pa si je naklonil umetnika s tem, da mu je dal upanje, da mu bo preskrbel, da bo slikal portrete v rodbini njegovega učenca. Ko je prišla vrsta na Marcela, da poroča, niso prijatelji našli v njegovem poročilu več one določne sovražnosti, ki jo je bil kazal v začetku proti Carolusu. Četrti dan je Colline obvestil Barbemuche-a, da je sprejet. »Kaji sprejet sem,« je rekel Carolus v skrajni radosti. »Da,« je odgovoril, »toda s popravki« »Kaj razumete s tem?« »Hočem reči, da imate še množino vulgarnih navadic, ki jih boste morali popraviti.« »Skušal vas bom posnemati,« je rekel Carolus. Ves čas, ko je trajal njegov noviciat, je platonični filozof vztrajno posečal cigane; in ker je imel tudi priložnost, globlje proučevati njihove navade, je moral marsikdaj ostrmeti. Nekega jutra je prišel Colline k Barbemuche-u z radostnim obrazom. »No, dragi,« mu je dejal, »sedaj ste definitivno naš, končano je. Preostane nam še, določiti čas velike svečanosti in kraj, kjer se bo vršila; prišel sem, da se zmenim z vami.« »To mi pride čisto prav,« je odgovoril Carolus; »starši mojega učenca so sedaj na kmetih! mladi vicomte, ki sem mu mentor, mi bo posodil za en večer stanovanje; tako bomo imeli udobneje; samo morali bomo povabiti mladega vicomteja.« »To bi bilo imenitno,« je odgovoril Colline; »odkrili mu bomo literarno obzorje; toda ali mislite, da bo privolil?« »Že v naprej sem prepričan.« »Potem je treba samo še dan določiti.« »To bomo uredili danes zvečer v kavarni,« je rekel Barbemuche. Carolus je šel nato k svojemu gojencu in mu naznanil, da so ga pravkar sprejeli kot člana v visoko literarno in umetniško družbo, in da proslavi svoj sprejem, namerava prirediti obed z malo veselico; zato mu predlaga, naj še udeleži zabave. »Ker pa se ne morete vrniti pozno in ker se bo prireditev zavlekla v noč, bomo za svojo udobnost,« je pristavil Carolus, »priredili gostijo tu v stanovanju. Franc, vaš sluga, zna molčati, vaši starši ne bodo nič vedeli in vi se boste seznanili Z najduhovitejšimi ljudmi v Parizu, umetniki, avtorji« »Tiskanimi?« je vprašal mladenič. »Tiskanimi, gotovo; eden med njimi je glavni urednik »Mavrfte«, ki jo dobiva vaša gospa mati; to so zelo imenitni ljudje, skoraj slavni; sem njihov intimen prijatelj; imajo dražestne žene.« »Bodo tudi žene?« je vprašal vicomte PaveL »Dražestne,« je odvrnil Carolus. Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce 1.1. d. kupujem neposredno z Ameriko. Plačam nalvišje dnevne cenel 011 januarja Mie »ailifa v nit nli mistik Japilnija. Bili ii HuIimsU L s. Skoplje: Jeruham Karlo slnovL Lovlnac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič. Osijek: Hermann Lederer. Sušah: Mato Stipčlč. nadalje v Ljubljani, Nišu, Gospiču, Sofiji in Trstu. MAVRO FISCHER, Sisak, Utehi M10.10 ll 01 Zagreb. Lavosl. Wohlmut, Iliča 82. Križevci: Marko Deutsch. Bos. Novi: Ibrahim Memič. Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd). Tuzla: Brača Antič. Toploška tovarna pločevinastih Škatel] J. Pleiko Ljubljana Karlovška cesta Stev. 2 SPLOŠNA KNJIŽNICA ) Št 1. . 2 . 3. . 4 . 5 „ 6- . 8. . 9. .10. .11. .12 .13. .14 .15. .16. .1?- ,ia „ 19. .20. .21. I. Albreht; Ranjena gruda, izvirna povest, 10 Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 104 str. . . str. . . I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.. 105 str. Cvetko Golar Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. Fran Milčinski: Gospod Fridolln Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str..................* L. Novak: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, posloveni! dr. Fr. Bradač, 45 str........................ Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str. ................................ E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E V, 536 str. Dr. Fr. Veber Problemi sodobne filozofije, 347 str. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str. Pavel Golia : Peterčkove poslednje sanje, božična Povest v 4 slikah. 84 str.........................• • • ran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str........ ............................. V M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str........................... • • • Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str....................... Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P V. B, 239 str............................ Janko Samec* Življenje, pesmi, 112 str.................. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................................. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. . Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str......... Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman. iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str.............. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, LL,73str. BroL Din 12 — . »6— . 12— . 20— . 8— . 6— . 12— , 22— . 24 -. 6— - 12— . 12— . 10— . 26— . 15— „ 15— . 9— . e— . 16— „ 14— . 8— v«. Din 17— . 22— . 17— . 26— 13— 11— 17— 28— 30 U Z ( - ( ( Znanstven« zbirka (veliki 8° format): Št. 1. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. . „ 16— , Za vsak zvezek ie računati no Din —‘80 poštnine in odpravnine. 17 17 15*- 32- 21-20- 14- 11- 22- 20*- 13- 23— Kaiotili sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. ] iTT.rriara -> o Nafcenejše in nojhvaležnejše darilo našim malim ie: Moj zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za oouk in kratek čas Din d* , Moji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. Mladi slikar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4‘ - Črnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4—. Na novo Izšla knjižica: hran Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni Hišne potrebščine emajlira no težko posodo znamke „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbojje pri tvrdki A. Vtcel, Maribor, Glavni trs SL S AVTO-VOZI BREZ-BENCSNA KURI-Z-OGLJEM ZAHTEVAŠ • PROSPEKTE 3UGO-HAG LJUBLJANA- BOHORIČEVA-UL.- 24 TEL.-560 AdNhdHtHhAAAAAA Naicenejše nove in rabljene pisalne stroje v ipedialni mehanični delavnici za popravo pisalu^ računskih, razmnoževalnih In kopirnih stroiev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.11. Barvne trakove, karbon—Indigo papir ter vse drug* potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. MALI OGLASI H KS Cena oglasom do 20 besed Din 5—; vsaka nadalina beseda 25 para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih 1 za ženine in neveste! Izdeluje se vsakovrstna salonska garderoba *» dame In gospode najmodernejše vsakovrstne toalete po meri. Cene znatno znižane. — Strankam, ki preneso blago same, ista potrežba. — Brata Brunskole, Ljubl|ana, Zidovska ul. 5____________ skoraj popolnoma nov, se ugodno proda. Naslov pove uorava lista. -_____ skoraj novo, prodam po izvan-redno nizki ceni, ker mi je postalo premajhno. Naslov pove uprava lista. let izvrstno situiran gospodarski strokovnjak lepe zunanjosti želi znanja za ženitev nairaje iz premožne kmetske hiše. Ponudbe na upravo lista pod »Veleposestvo* v starosti čez 1 leto, sprejmem pod ugodnimi pogoji v oskrbo Naslov v upravi lista za čas od 1. marca do 81. decembra se vrši dne 23. februarja 1924 ob 9. uri dopoldne v žrebčarnl na Selu pri Ljubljani. Zdražitelj ima poleg kupnine plačati 2#/0 za ubožni sklad, 2°/0 takso in stroške objave v časopisih. Prvovrstno dalmatinsko vino ter dalmatinski „REFOŠKO*‘ priporočljiv za bolnike, nudi po najnižjih cenah veletrgovina z vinom, Brača Antičevič, Dolenji Logatec. se sprejme takoj za vsako delo te stroke. Prednost ima kmečki delavec. Hrana in stanovanj* ter plača dobra. Franc Maček, čevljar, Dolenji Logatec. zasebni nameščenec želi zna nja s simpatično deklico z nekaj premoženja v svrho ženitve. Dopisi pod »Štev. 30*. poštno ležeče Ptuj. HO Kopi večji slovensko-angleški slovar. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Slovar« knjigovodje, korespondenta ali slično sprejme takoj pri industrijskem ali trgovskem pod-iet|u, vpokojen, mlad uradnik Večleten blagajnik, vešč slovenščine, srbohrvaščine, in nemščine. Reference: Ponudbe pod »Upokojenec« na Aloma Com-pany, Ljubljana. svoj naslov in Din 15* in dobiš poštnine prosto Veliki ročni splsovnik, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, vojaka in vsako gospodično. Viljem Požgaj, knjigoveznica In kar-tonaža, Kranj. 1 Dieselmotor ali bencir.moto HP 6—8 v dobiem stanju. Ponudbe s ceno na naslov, ki se izve pri upravi lista. Podnajemnik v veliko skladišče s pisarno * centru Ljubljane se sprejrn** Naslov v upravi lista. iptna ti neomadeževane preteklosti, S** spodinjsko izobražena, s 'jT polno opremo, rozneje z vecj« doto išče vsled pomarJkaiu* znanja boljšega uradnika 30“ 36 let starega. Ozira se 1« resne ponudbe s sliko, ki ** ta^oj vrne. Tajnost zajamč*® Ponudbe pod »Črnolasa«, * upravo lista. hiša s 5 2 vrta im s kapitalom do 25.000 Din, ki se obiestuie mesečno s 60 0 .„ se sprejme. Pt.nu.ibepod ,Nuin .' na upravo lista sobami in pritiklin*®^ in i oral somlj'I* j gospodarsko posiopje invp111®. „ nlin z močno vodo .c oba pnpru na z las ne 0 * j n čin« napebtvo. PoiZV-’ ** L 1'Tan u Smole. Zg. Poiskav* 15 pri Pragerskem.