125. številka. Ljubljana, v petek 31. maja 1895 XXVIII. leto. vKtSftja vsak dan i»W-er, laimfti nedelje io praznike, ter velja po poŠti prejeman -/a avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H p)d., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld 4 p. n. obtlnatvo uljudno vabi ino u« naročbo, atare goapode naroeulke pa, kit-ffnrtm bo potekla koaeem meiteea naro«ulna, frNlmu, da jo o prarein ^hnu pouove, «1» po*l* l)wu)e ne preneha In tla dobe vae atevllke. 19 SLOVENSKI NAROD" seljn mm L|nbljanike naruenike brei poallja. nja nn doni: %'ae leto . . . ft-Id. !»•— j <>trt leta . . «1*1. *•»« Pel lete ... |t S*50 | Jeden nieae«. „ 1-in Kn poNlIjtkii§** nn dom ae raeunn IO kr. um meneč, HO kr. ih eetrt leta. IV poilI)an|eui po po ftt I veljat Wae leto . . . kM. l.V—I <>lrl leta, . . . Kld. — ff*ol leto ... „ h-—I Jeden meaec . M I-to JflPt>~ Naroeuje ae lahko ■ vaakltn diievoio, a li brata ae mora ponlatl tudi naročnina, drugače ae ne oatrauio na dotieno naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Mestni zbor dunajski razpuščen. Liberalci so že dolgo ae pritoževali, da vlada dosedaj nič ne stori zanje na Dunaju, da dovolj odločno ne stopa protisemitom na prate. Po volitvi v mestni zbor so nekateri liberalni listi naravnost vlado dolžili, da je vsega kriva, ker ni pritisnila na uradnike. Prvi hip so kar zahtevali, da naj se razpusti mestni zbor dunajski, če tudi za to ni bilo najmanjšega povoda. Da bi prisilili vlado, da kaj stori, nalašč dr. Riehter ni prevzel mesta podžupana in dr. Griibl se ie odpovedal županstvu. Dr. Luegerju so liberalci sami pomagali na stol podžupana. Mislili so, da bode vlada potem takoj se odločila za razpust mestnega zastopa in vso odločnost pri novih volitvah porabilo za liberalno stranko. Ko vlada ni ničesa storila, je bilo po liberalnih listih hudo zabavljanje. Pretili so z izstopom iz koalicije. Pri volitvi župana so liberalci nalašč dali nekatere glasove dr. Luegerju, da je bil voljen. S tem so hoteli vlado spraviti v zadrego. Će bi ga priporočala vladar u v potrjenjo, hoteli so baje izstopiti iz koalicije in vreči sedanjo vlado. Knez \VindiBch griltz jim posebno več ne ugaja, ker vidijo, da vse ne gre po njih željah. Pododsek za volilno reformo je sklopil tak načrt, da liberalcem nič ne ugaja. Po njem bi le prišlo lepo število protisemitov v ibor. Tega se pa liberalci najbolj boje. Sicer delo pododsekovo tudi nam ne ugaja, a mi ga ne obsojamo s strankarskega stališča, temveč le s stališča pravice. Poleg tega je pa dvomljivo, da bi davčna reforma se mogla po njih željah dokončati. Brez ugodne davčne in volilne reforme pa levičarjem ni prav nič ležeče na sedanji^ vladi. To, da pripadajo koaliciji, jim itak le jemlje popularnost. Trdno so torej sklenili pri priložnosti dati razumeti vladi, da naj bolj gleda na njih koristi. Priložnost se jim daje baš pri občinskih zadevah na Dunaju. Vlada se je sedaj zares udala in razpustila mestni zbor. Povod za to je pa imela, ker se je pokazalo, da ni lahko izvršiti županove volitve. Vlada bi bila rada, da bi kak zmernejši liberalec prevzel županstvo, da se tako težave odlože, a noben ni hotel. Nekoliko je temu pač to krivo, da bi protisemitje mu gotovo pozneje delali ovire. Če bi tudi sedaj se zadovoljili s takim županom. Lueger pa tudi ni hotel prevzeti, ker je vedel, da bi liberalci mu delali razne ovire, ko bi tudi bil potrjen. Mestni zbor bi ne mogel ničesa uspešnega storiti in tako bi le on prišel ob vso popularnost. Ko bi vi- deli, da je protisemitska stranka dovolj ob veljavo, bi pa prisilili vlado, da zbor razpusti. Vlada je sedaj razpustila zbor. Vodstvo občinske uprave prevzame do novih volitev vladni komisar okrajni glavar dr. pl. Friebert. Dodal se mu bode Bvet iz petnajstih dosedanjih mestnih odbornikov, in sicer iz 7 liberalcev, 7 protisemitov in jednega divjaka. Po zakonu se morajo nove volitve razpisati v šestih tednih, a kedaj se bodo vršile, to pa še ni določeno. Te volitve bodo velicega pomena. To, katera stranka vlada na Dunaju, močno upliva tudi na vso notranjo politiko. Sedaj se bode šlo tako rekoč za obstanek liberalne stranke. Ce na Dunaju podleže, se tudi v pokrajinah ne bode mogla dolgo braniti. S propadom liberalne stranke po mora propasti vsa sedanja politična sistema. Vsa zadeva je pa v tesni zvezi s koalicijo in vsekako preti tej nenaravni zvezi postati nevarna. Že pri volilnem gibanju utegne se marsikaj prigo-diti, kar utegne hudo pretresti koalicijo. Liberalci bodo z vso eilo pritiskali na vlado, da zanje zastavi svoj upliv. Na drugi strani pa velik del kou servativnega kluba ne bi maral dopuščati, da bi vlada utrjevala liberalizem nasproti krščanskim socijalistom. Zato pa dunajske volitve utegnejo za stdanio vladno sistemo biti jako osodepolne. Ze sedaj je baš zaradi protisemitov mej koa lirami veliko nasprotje in to nasprotje se bode pa še poostrilo in posledica tega bode pa, da razpade delo, katero je zgradil grot Hohenvvart. Državni zbor. Na Runa j i, 30. maja. Začetkom današnje seje je ministerski predsednik knez W i n d i s c h gr ae t z odgovoril na Kaf-tanovo interpelacijo glede imenovanja ministra vnanjih del grofa Golncbowskega. Rekel je, da se mu je imenovanje notilniralo tisti dan, k"kor sejn zvršilo. Na vprašanje, kateri so bili uzroki, da j« odstopil grof Kalnokv , nadalje, je-li ministerski predsednik varoval pri imenovanju grofa Goltu bovškega pristoječi upliv in koliko je bil ta upliv upoštevan, — je minieteraki predsednik rekel, da ne more odgovoriti, ker so to stvari, ki »padajo k prerogativom krone. Posl. dr. Kronavvetter in tovariši so na to nujno predlagali: Vlada se pozivlje, naj naroči državnim predsedništvom premeniti dosedanjo nezakonito konliskacijsko prakso in respektovati veljavne zakone, zlasti v? f> tiskovne novel«* od meseca junija I. 1894. — Predsednik je naznanil, da se bo o tega predloga nujnosti razpravljalo koncem seje, na kar je posl. dr. Kronavvetter izjavil, da se sicer ne strinja s tem tolmačenjem opravil-nika, da se pa z ozirom na obilne posle, katere je rešiti, neče zoperstavljati. Zbornica je potem razpravljala o zakonu glede nastanjevanja vojakov. Posl. dr. Pacak je pri tej priliki kazal na nasprotje mej trditvijo, da je avstrijsko-rusko razmerje jako dobro, in mej okol-nostjo, da je v Gališki zbrana jako velika vojska. Govorili so še posl. Pastor, Purghart, Po-pow.sk i, Kaizl in Spin čir, potem pa seje zakonski načrt brez premembe odobril. Zbornica je potem razpravljala o zakonu glede lokalnih železnic, katere je zgraditi I. 1895. Debata je bila precej dolga. Govorili so poslanci Kaitan, Stohr, Tuče k, Purghart, Vafiatv, Menger, Pacak in S z c z e p a n o w s k i ter trgovinski mi- nister grof Wurmbrand, potem pa se je vršila specijalna debata Zbornica je načrt odobrila. Koncem seje so posl. dr. Russ in tovariši in-terpelovali vlado zaradi izgredov, kateri so se primerili včeraj pred mestno lušo po seji občinskega sveta in pri katerih je bilo več oseb tepenih in obroanib, mej njimi obč. svetnik in drž. poslanec Noske. Naposled so se posl. Pacak in tovariši spravili na dnevni red jako delikatno, a zanimivo stvar, in to v obliki interpelacije, katera slove: Pri znani aferi glede podržavljenja raznih železnic je trgovinski minister govoril o pogajanjih za podržavljenje in tako v železniškem odseku kakor tudi v poslanski zbornici povedal, da se vrše pogajanja z južno železnico, s severnozapadno železnico in z avstrijsko-ogersko državno železnico. Na včerajšnjem občnem zboru državne železnic" je predsednik Taussig izjavil: Samo z južno železnico so se vršila pogajanja, z nami sploh ne. On da je bil k pogajanjem z južno železnico povabljen le kot zaupni I mož vlade in tam se je 1^ mimogrede omenilo tudi ] podržavljenje državnih železnic. Taussigove besede so obudile povsod veliko pozornost, ker je ž njimi povedano ravno nasprotje tega, kar je svoj čas povedal trgovinski minister. Isto tako je obudilo veliko pozornost to, da se je k pogajanjem zaradi podržavljenja jedne železnice pozval kot vladni zaupni mož predsednik druge železnice, katere podržavljenje se tudi namerava, da bi varoval „državne interese", in povabil se je celo mož, o katerem se je neki ogerski minister, kakor znano, jako ostro izrekel. Interpelantje vprašajo: Je h resnica, kar je govoril Taussig in kako pojasnjuje vlada nesoglasje mej njegovo in ministrovo izjavo? Pri razpravi o nujnosti Kronaw tterjevega predloga glede konfiskovanja časnikov, je posl. dr. Krona-vvetter ostro grajal postopanje dunajskega državnega pravdništva. Minister Se h ii n b o r n je državno pravdniAtvo zagovarjal, Pernerstorfer in Va-šaty pa sta podpirala Kronavvetterja. Predlog se je seveda odklonil. Prihodnja seja bo v sredo. V IJ ti Mj u u i. 81. maja. Nemški liberalci in židje. Vedno bolj se množi nevolja proti liberalcem v židovskih krogih, ker vlada, v kateri je Plener, dovolj ne stori proti krščanskim socijalistom. Žid e po svojih glasilih sedaj naravnost povedo, da se ima le njim liberalima stranka zahvaliti za vso slavo. Neki židovski list je zapretil liberalcem, da jih židje zapuste, ako bi Lueger bil potrjen za dunajskega župana in Plener pa ostal minister. Ce židje zapuste liberalce, zgube večino v moravskem deželnem zboru, odločilno besedo v moravskem deželnem odboru in mnogo drugih dobroplačanih mest in ves upliv. (Je Plener ostane minister, ko bode Lueger župan dunajski, bode liberalna stranka popolnoma propala in nikdo je ne poklice več v življenje. Hrvatska stranka prava je predvčeraj imela neko posvetovanje, ki je pa bilo precej burno. Predsednik strankinega kluba baron Jurij Rukavina in predsednik deželnozborskega strankinega kluba dr. Frank sta odložila svoji mesti. Dr. Frank je tudi odstopil od vodstva glasila stranke prava „Hrvatske". Stranka je pa vzprejela organizacijski pravilnik, kateremu je poprej pritrdil dr. Ante Starčevie. Nov napad na avtonomijo Hrvatske. Ogerski naučni minister je imenoval neko Terezijo Bernath redno učiteljico za madjarsko šolo v Daru- ▼aru. To je pa novo poseganje v hrvatsko samo* upravo. Hrvatska je v učnih stvareh popolnoma avtonomna in ogerski učni minister nima pravice za nobeno imenovanje učnih raočij na Hrvatskem. Makedonija. Turška vlad* je že poslal i nekaj vojakov v Makedonijo na bolgarsko mejo. Boji se namreč, da bukne mlaja, in tedaj Bolgari iz kneževine pridejo svojim makedonskim bratom na po moč. V Carigradu so baje v velikih skrbeh. Će se začne ustaja v Makedoniji, bi sm utegnila razširiti še na druge turške pokrajine. Bolgarski knez Bicer ne mara. da bi Bolgarija podpirala gibanje v Makedoniji, a utegnil bi g* pa narod prisiliti, da ae umeaa v to stvar. Turki si zatorej mislijo, da je treba že v začetku gibanje zitieti, da ne bode prepozno. Nemški socijalistični poslanci ne bodo toženi, ker v državnem zboru niso ustali, ko se je cesarju klicalo „hoch", če tudi se je državni zbor že zaključil. Oblastva ao se preminlila in menda spoznala, da je jedino pravilno tolmačenje zakonov tisto, da se poslanic sploh ne sme kazenski preganjati zaradi svojega postopanja v državnem zboru. Sprva so oblastva zakon tolmačila tako, da imuniteta velja le za govore in glasovanja. Dotične poslance hoteli so tožiti zaradi razžaljenja cesarja. Razpust angleškega parlamenta. Razširjajo se govorice, da bode angleški parlament kmalu razpuščen. V Angliji redkokedaj k.ik parlament zboruje do konca svoje postavne sedemletne dobe, tem* več ga uavadno vlada poprej razpusti. Sedanji parlament je bil voljen lt>92. leta, a vlada ga misli razpustiti, ker ž njim uspešno delovanje ni lahko mogoče Oviro dela največ gospodska zbornica; B ta bede po volitvah gotovo pri|enjala, ako vlada dobi zadostno večino pri volitvi aa zbornico poslancev in se tako pokaže, da je narod na strani liberalne vlade Republika Formosa. Na Fermozi žive Kitajci in domačini. Poslednji so jako divji in bojeviti. Bivajo v goratih krajih in so vedno v boji s Kitajci. Razumejo se dobro na rezanje glav. Ti ljudje pač nimajo niti pojma, kaj je republika in zatorej ni misliti, da bi jo bili proglasili. Kitajski priseljenci pa niso tako bojeviti, da bi mislili na kak upor proti Japoncem. Zato so pa republiko mogli jedino proglasiti kitajski vojaki. l'o vojni s Francozi v Tonkinga so aemkaj prestavili več zloglasnih izrednih čer. Ti vojaki, ki radi ropajo, se boje Japoncev, da bi jih ne učili reda in so zatorej proglasili republiko. Gotovo pa ni, da bi se mogli dolgo upirati Japoncem, ko jih drugo prebivalstvo ne bode podpiralo, ker nič ne mara zanje. Primorske reči. „Agramer Tagblatt* je to dni priobčil zanimiv dopis iz Gorice, kateri pr občujemo v doslovnem prevodu: Predmet mojemu zadnjemu dopisu je bilo potovanje naših pridnih ali nekam dragih mestnih m trguvinskozborničnih očetov na Dunaj v zadevi projektovanega parnega tramvaja iz Gorice do laške meje, glede razupitega „Agro Monfalconese", ki je naš goriški „panamino", in glede raznih drugih „nerešenib" želja, pa gotovo tudi v svrho raznih spletk zoper slovanske sodeželaue. Ker so se dotič-niki — žal — povrnili in je njih akcija za sedaj končana, bodi mi dovoljeno, da zabeležim nekatere opazke, to pa tembolj, ker je bil ta atentat naperjen v prvi vrsti zoper nas Slovence, dočim po rečenih popotovalcih na Dunaji izražene želje in zahteve naravnost nasprotujejo intencijam in interesom vsakega dobrega Avstrijanca. Člani deputacije so se nameravali pokloniti Nj. Velečanstvu v avdijenciji, a to odlikovanje jih ni doletelo, ker se niso pravočasno oglasili. Ta okolnost karakterizuje z ozirom na socijalni položaj udeležencev — bili 8o v deputaciji župan, podžupan in drugi honoracijon deželnega stolnega mesta — dovolj te nositelje proslavljane „avita cultura". Tudi sicer se pri raznih ministerstvih in odločilnih krogih, kamor ee je deputacija usilila vsled neprevdarjenega U plivanja visokih pokroviteljev, nastopanje .izvoljencev narodovih" ni posebno prijazno gledalo. Grof Fran Coronini in knez Kgon Hohenlohe, kateri je povsod, kjer se more boriti zoper Slovane pa tako, da ne pride njegova oseba v nevarnost — Dunaj pač ni Krivošija — sta vzela pod svoje pokroviteljstvo navihane spletkarje, ki so znajo v atohci izvrstno hliniti in igrati avstrijske patrijote, ter sta jih vodila sem in tam, kar naj si zlasti zapomni naše slovensko prebivalstvo, da ne bo pozabilo se zahvaliti tema gospodoma, kadar bo moralo te in druge jednake usluge plačati s težkimi narodnimi in gmotnimi žrtvami. Ni znano, je-li grof Fran Coronini takisto toplo kakor drage člane deputacije priporočal v trgovinskem ministerstvu tudi izdelovalca lojenih sveč Hoizerja, tega nerazumljivega trgovinskega politika in železniškega tehnika par excellence, ki potuje na troške goriške trgovinske zbornice in vsled česar so prizadeti tudi slovenski davkoplačevalci ter ponuja izdelke privilegovanih deželnih ita-lijanisimov in nastopa kot nasprotnik železnice čez Predil. Iz mnogostranosti, katero razvija plemeniti grof iz ozirov na svojo popularnost, je vsekako verjetno, da je nj. eksctlenca laške odposlance mesta goriškega, odposlanca trgovinske zbornice slovensko deputacijo, prosečo zgradbo železnice čez Predel, ki se je izročila njegovemu očetovskemu vodstvu, torej največje nasprotnike skoro ob jed-nein in na istem mestu „ naj topleje" priporočal. Pojasnite nam, grof Krindur! Kot kurijozum glede slovenske deputacije, proseče železnico čez Predel, bodi povedano, da jo je spremil na Dunaj tolminski okrajni glavar grof Marensi. Raznih avdijencij se je pa le v toliko udeležil, da je deputacijske člane spremljal do mi-nisterskih vrat, potom pa je vratarjem razlagal važnost svoje misije in po končani avdijenciji zopet prevzel deputacijo v svoje varstvo. Iz začetka je grof Marenzi nameraval udeležiti se avdijencij, toda ugovor ministra lJacquehenia je bil povod, da se je program v tem oziru skrčil. Da bi se bil z višjega mesta še pozneje prenagli okrajni glavar opozoril, da uloga Cerberusa zanj ni bila primerna, je malo verjetno. Njega vi-sokorodje je izvoljen za kaj višjega V tem skuša „ bodoči mož", v katerem je skrbni namestnik zasledil ljubezen za Slovence, vedno usiljiveje pridobiti si naklonjenost prebivalstva in to z uprav grozničavo delavnostjo. Predstoječe deželnozborske volitve nas bodo poučile, ali je kandidat rumene hiše v Trstu znal za svoje talmi-zla o pridobiti si slovenske vo-lilce. Deželni zastop, kakeršen je bil v prejšnjih časih, ko so slovanski poslanci brez odpora hlapče-vali „liberalnim" L t ho m in upravnim organom, ko je cvetel sistem prikrivanja in pomirjevanja, bi bil potem smoter, kateri bi se dal doseči, ker sta obe stranki jednako močni, če bi se le jeden glas pridobil za Italijane; cena bi b la primerno plačilo Bštreberja", kateremu je sreča mila. Vrlemu, v veri trdnemu slovenskemu prebivalstvu v deželi so te vrste namenjene, da bi ne spoznali prepozno, s kakim veseljem se bode pozdravljalo pokanje topičev in kresovi v rumeni hiši v Trstu in mej neodrešenci v Gorici, če bi se volitev na Tolminskem posrečila. D..\i et salva vi animain meam! Dnevne vesti. V Ljubljani, 81. maja — (Volitev v občinski svet) se je danes za prvi razred zvršila pod uplivom neke agitacije. Tik pred volitvijo je „več volilcev obeh narodnih strank" razposlalo pisma, v katerih so namesto oficijelnih kandidatov dr. V. Gregoriča in dr. V. Krisperja priporočali voliti prof. F. Orožna in dr. J. Žitnika. Razun tega mnogi meščani niso bdi zadovoljni, da se je iz vrste kandidatov umaknil ces. svetnik Ivan Murnik, dosedanji mnogoletni zaslužni član obč. sveta. Odtod je prišla velika razcepljenost danes oddanih glasov. Prišlo je volit 173 volilcev. Nad-polovična večina je torej znašala 87. Gospod Kr. Ravnihar je dobil 146, g. Fr. Ter če k 124, g. dr. V. K r i s p e r 92 glasov. — G. dr. V. G r e-goric ima 79, g. ces. svetnik J. M u r n i k , ki ni bil od nikogar kandidirau, pa 77 glasov. Mej tema bode torej j u t r i o ž j a volitev. — Poleg tega sta dobila kandidata „več volilcev obeh narodnih strank" g. prof. Fr. O r o ž e u 72, in g dr. J. Žitnik 58 glasov. — (Osobne vesti.) Polkovnik Viktor pl. Nitsche premeščen je od 20. k 27. pešpolku v Ljubljani. — G. dr. Anton Vičič imenovan je asi-stenčnim zdravnikom v rezervi ter je v službovanje prideljen vojaški bolnici v Gradcu. — Deželnega sodišča svetnik v Trstu g. Fran Legat je imenovan svetnikom višjega deželnega sodišča v Trstu. — Pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču dr. Fran M a h o r i č je imenovan avskultantom na Štajerskem. — (Zadetek pouka na ljudskih šolah ljubljanskih.) Na podstavi dotičnih sklepov deželnega in mestnega Šolskega sveta se začne pouk na ljudskih šolah v Ljubljani prihodnji teden v nastopnem obsegu: a) Na mestni jednorasredniči na Barji dne 4 junija; b) na prvi in na dragi mestni deški pet-razrednici v vseh oddelkih 4. in 5. razreda dne 7. junija; c) na mestni slovenski dekliški osemrazred-nici v 7. in 8. razredu v realčnem poslopji dne 7. junija; d) na obeh uršulinskih šolah v 7. in 8. razredu tudi dne 7. junija; e) na mestni nemški dekliški šoli v višjih dveh razredih v ženskem učiteljišči in na mestni nemški štirirazrednici v 4. razredu dne 7. junija. — Privatni šoli Waldherrjeva in Huthova sta s poukom pričeli že pretekli teden ; dekliška tri raz rednu; a v Lichtonthurn ovem zavodu začne z vsemi tremi razredi dne 7. junija, deška štirirazrednica v Murijanišči z vsemi štirimi razredi dne 10. junija in zasebna deška Štirirazrednica nemškega šolskega društva samo s 4. razredom dne 7. junija. — (Prostori za mestne šole.) Ker so tri mestne šole, namreč dekliška slovenska osemraz-rednica pri Sv Jakobu, deška nemška štirirazrednica in nemška dekliška petrazrednica, deložirane, in ni misliti na to, da bi se jeseni šolski pouk mogel pričeti v njih dosedanjih prostorih, najel je c. kr. mestni šolski svet — seveda proti poznejšemu odobrenju občinskega sveta — dve novi hiši kranjske stavbene družbe na Vrtači (ob cesti na Rožnik) da tukaj nastani vse tri omenjene mestne ljudske šole. Komisija si je te dve novi hiši že ogledala ter obe našla za to svrho pripravni. — (Izpiti učne usposobljenosti ca obče ljudske in meščanske šole,) preloženi radi potresa, bodo se vršili od 10. do 14. junija t. I. Oglasilo se je 17 kandidatov, oziroma kandidatinj 8 za ljudska, 5 za meščanske šole, 4 za specijalni izpit iz francoščine. — (Za Ljubljano.) Msgr. de \Vaal, rektor narodnega zavoda na Campo Santo v Rimu, katerega pokrovitelj je cesar, je imenom upravnega odbora tega zavoda poklonil 500 lir za olajšanje bede. po potresu prizadetih prebivalcev na Kranjskem. — Občinski zastop v Budimpešti je votiral v generalni seji dne 20. t. m. 1000 gld. za po potresu prizadete Ljubljančane. — (Poletni vozni red južne železnice) stopi v veljavo jutri. Na progi, kar jo teče po naši kro-novini, ni nobenih sprememb. Direktne zveze dunajskih in tržaških dnevnih brzo vlakov v Reko (Opatijo) in Gorico in nazaj odpadejo in ostane le zveza iz Kormina Gorice na Dunaj Iz Trsta v Kormin bode vozil poletni vlak kakor lani ob 6. uri 50 m. zvečer naravnost preko Bivio-Devina; odpade pa brzovlak, ki je vozil ob 8. uri zvečer preko Nabrežine v Kormin. Ob Vrbskem jezeru se uvedejo zopet poletni vlaki mej Celovcem in Beljakom kakor lani. Iz Gradca v Bruck bode vozil nov osobni vlak, ob 4. uri 30 m. popoludne in odtod nazaj ob 6. uri 40 m. z zvezo z Ljubnom. — („Ljubljanski Zvon".) Naprošeni smo po upravništvu „Zvonovem" izjaviti, da se ono obrača z ponovljeno, toda prekluzivno prošnjo do tistih zamudnikov, kateri so na dolgu z naročnino še izza prej njih dob, naj «e skoro domislijo svojih ob vezanost ij in poravnajo svoje zaostanke ter tako prihranijo neizogibne sitnosti upravništvu in — sebi. Ker se še vedno oglašajo naročniki za „Zvon* 1. 1894., izjavlja isto upravništvo, da sta od lanskega letnika, katerega se je že tako ponatisnila 1. številka, sedaj popolnoma pošla 2. in 3. štev. Kdor bi imel katero teh številk odveč, naj se oglasi pri g. Antonu Zagorjanu k nji ga r j u, ki je prevzel talogo vseh prejšnjih letnikov, le-ta kupuje omenjeni številki, e ven t u hI no tudi ves letnik 189 4. za izvirno ceno. — (Častnima občinarjema) je izvolil srenjski odsek občine Mlaka v kamniškem okraju deželnega predsednika barona H e i n a in okrajnega glavarja Friedricha v Kamniku za izdatno in hitro pomoč, katero sta naklonila po potresu prizadetim prebivalcem te občine. — (Državne podpore za napravo vodnjakov in vodovodov) so prijeli naslednji kraji na Notranjskem: Brinje in Landol po 150 gld., H ruševje 200 gld., Zagon 225 gld., Orehek, Trnje m Zagorje pa po 250 gld. — (Ogenj ) Iz Poljan nad Skofjo Loko se nam poroča z dne 30. t. m.: Danes ob jedni popoludne, ▼ najhujši vročini, naznanjalo nam je čudno pritr-kovanje Poljanskih zvenov, da gori v naši bližini. Kmalu potem oglasila se je trobenta gasilnega društva — ako je smemo ž« tako imenovati — prvikrat v svojem življenju. In resnično: strašen pogled razprostiral se je proti sv. Voljniku. Majhna hišica, domače pri Blažetu, obložena krog in krog z drvami, bila je žrtev strašnega ognja. Moža in žene ni bilo doma; le stara mati, že na pol slepa vsled visoke starosti, čepela je na pragu; v hiši pa je pri majhni mizi pisal desetletni deček domačo nalogo. Poleg njega je sanjalo majhno dete v sladkem spanju. Na vrhu, kjer se je bil ogenj vnel, pričelo je pokati, in žena, nič dobrega sluteča, ustala je in pogledala proti strehi. Toda že je bila zagrnjena v rudeči plamen. Deček prihiti na klicanje stare ženice iz sobe; le dete ostane speče notri. Ljudje so hitro privreli od vseh stranij gasit. Ko je neki kmet zvedel, da je otrok Še v goreči sobi, plane noter, popade zibelj in je vendar srečno rešil otroka in sebe, akoravno je plamen švigal po stropu, krog oken, in se je že njemu vnela obleka na hrbtu. Za njegovimi petami je padla streha na kup Tu je k sreči prisopihal v hitrem teku g. župnik, za njim fantje in možje z brirgalnico. In res, ker je bilo mnogo ljudstva, bilo je v jedni uri popolnoma po gašeno. Tudi župan je prišel mej prvimi na pogorišče in vestno spolni! svojo dolžnost. Za Poljance bi moralo biti dovolj to, da bi uvideli, kako zelo je potrebna brizgalnica in gasilno društvo. — (Ogled vinarske in poljedelske šole.) Vladni svetnik dr. Kdmund Mac h ravnatelj gospodarske šole v iS t. Michelu je ogledal te dni v spremstvu dež. odbornika dr. Papeža vinarsko in poljedelsko šolo na Grmu in vinograde v novomeški okolici. — (Sladkorni obrt na Dolenjskem.) V pospeševanje tega obrta je dovolil deželni odbor c. kr. kmetijski družbi tisoč goldinarjev kredita. Dosedaj se je ustanovilo devet krajnih odborov, kateri nameravajo gojiti to novo vrsto domačega obrta. Kmetijska družba jih je oskrbela s potrebnim pesnim semenom in umetnimi gnojili. Jeseni se bodo pridelki preiskusili in analizovnli. Ker so dolenjsko vinsko podnebje in tudi tla prikladna za sladkorno peso, je upati, da bode dolenjska pesa imela za 1 — 2% več sladu nego češka. Seveda bode treba še čakati nekaj let, da se pretvori zemlja s primernim obdelovanjem in dobode tisto ugodno fizikalno in kemijsko sestavo, od katere je odvrnen največji odstotek sladu in uspešnost sladkornega obrta. — (Cesar v Gradcu.) Presvetli cesar pride na binkoštni torek, dne 4. junija, ob 7. uri zjutraj v Gradec, da prisostvuje otvoritvi novega vseučilišča, ter se odpelje zopet v sredo ob 8. uri zvečer. — (Veselica v korist Ljubljani.) Iz Gradca se nam piše: Grozna nesreča, ki je zadela belo Ljubljano, pretresla je vsa slovanska srca. Graški Slovani čutijo z Ljubljano. Zatorej so bratska društva „Praha", „81 ft valj1 in »Edinost*, ki vedno vzajemno postopajo in katere veže trdna bratska vez, sklenila dne 16. junija v prostorih puntigamske pivovarne prirediti veselico v korist po potresu oškodovanim Ljubljančanom. Osrednjemu odboru se je že posrečilo sestaviti jako raznovrsten program. Zategadelj, kakor tudi glede na dobrodelni namen, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Začetek ob 1 t8. uri. Vstopnina za osebo 30 kr., za družino 70 kr. — (Krempeljev spomenik) v Mali Nedelji se bo dne 11. avgusta slovesno razkril. Odbor, na-deje se številne udeležbe iz vseh slovenskih krajev, prosi vsa slovenska društva, naj se pri prireditvi veselic ozirajo na to slavnost. — (Slovensko družbo v Celovcu) dobe slovenski rodoljubi iz dežele iu iz sosednih slovenskih pokrajin v mali vrtni dvorani hotela npri Sand-wirthuu, kjer se shajajo celovški Slovenci vsako sredo ob polu 8. uri zvečer. — (Novo delavsko društvo na Koroškem.) V 8t. Lenartu v Iabodski dolini se je ustanovilo katol. delavsko društvo. — (Nov parobrod na Vrbskem jezeru.) Kakor poroča „Mir", se je naročil za vožnje po Vrbskem jezeru nov parobrod. — (Volitve v mestni zastop goriški.) Te dni vršile so se dopolnilne volitve v mestni zastop Goriški. Tem povodom piše „Primorec": „Miuolo soboto so začele, mestne volitve v 111. razredu. Nikdo v Gorici se ni brigal za nje. Tu ni bilo ni— kakih volilnih shodov, časopisi so molčali, niti kakih lepakov ni bilo videti, kakoršnih je druga leta kar mrgolelo. — Ni čuda. da je došlo le 98 volilcev, kolikor v kaki majhni vasi. Izvoljeni so bili soglasno: sodni pristav C i a n i Franc, dr. F r a t n i k Krnest, Orzan Ant., Salvaterra Fioravante in V i 1 -lat Anton. Meščane vseh slojev je iznenadila izvolitev e. kr. uradnika! Te volitve so krasno znamenje časa, znamenje sedanjega vladnega sistema na Primorskem. Ali mi Slovenci ne bomo tožili proti takim odnošajem, saj smo jim vajeni. Kar se nas tiče. si bomo znali pomagati sami. Kar vlada goji, to tudi vzredi in to bo imela. Bog daj srečo! Slovenci bomo od daleč gledali to odlično srečo jednih in drugih ! Čudno je pač tudi postopanj" naših takozvanih konservativcev. Zares, divno razumejo ti go- spod^ potrebe časa! Vsako leto po jedno procesijo kam na Sv. Goro, po jedno romanje v Loret ali v Rim, da nosijo ljudje denar iz dežele, po par brzojavk sv. Očetu ali par člankov, s kojimi se laskajo papežu in nadškofu, evo, to js vse, kar čujemo od njih. Ali je pa s tem kaj pomagano naši katoliški stvari v sedanjih resnih časih, o tem naj sodijo razsodni čitatelji sami. Da, izborno je pogodil sv. Oče, ko je poprašal inons. Alpija, — alt ima „Eco de) Li tora le" kako smer?! Da, ali ima sploh kako smer takozvana konservativna ali katoliška gospoda v Gorici?!" — (Občni zbor pol društva „Edinost" v Trstu) vršil se bo prihodnjo nedeljo ob polu 10. uri dopoludne v prostorih delavskega podpornega društva v Trstu. — (Črnogorska kneginja v Trstu) Kne-ginja Milena je dospela včeraj z dvema hčerkama z Duuaja v Trst s kurirskim vlakom in se odpeljala popoludne z Llovdovim parobrodom. — (Bodoči deželni glavar isterski. > Laški in nemški listi ugibajo, kdo utegne postati deželni glavar v Istri. Glede dosedanjega glavarja Campi-tellija ho vsi jedini, da ni več za to mesto, sklepajo torej, da postane glavar ali dr. Rizzi, župan puljski in državni poslanec, ali dr. Canciani, odvetnik v Poreču. „Naša Sloga" pravi: Nam je vse jedno, bodi jeden ali drugi ali katerikoli član sedanje večine deželnega zbora, ker so vsi jednaki v tem, da sovražijo in prezirajo iz dna duše vse nas in vse naše narodne svetinje, in ker nima nobeden njih sposobnosti, da upravlja deželo, v kateri je ogromnu večina prebivalstva hrvatsko-slo-venslte narodnosti, niti da vodi deželni zbor, v kateri bodo sedeli v manjšini zastopniki te velike večine prebivalstva. — (Kako se Lahi maščujejo.) Laška druhal v Poreču je štirim posestnikom pri Poreču v občini Vabrega pokončala vinograde, ker so pri volitvi volilnih mož glasovali za hrvatske kandidate. O kaki preiskavi se nič ne Čuje. * (Senzacijonalen umor ) V nedeljo ponoči je neka Katarina Kopfer šla v dunajski Prater in sicer v spremstvu nekega Friedricha. Pozno ponoči sta krenila domov. Kopfer je prišla sama po nekega rudarja in mu povedala, da je tuj človek nje spremljevalca zabodel. Policija je našla Friedricha na označenem mestu mrtvega. Vse iskanje morilca je bilo zaman, včeraj je pa Kopfer priznala, da je sama umorila svojega ljubimca. * (Telefon iz Budimpešte v Beligrad) Srbski trgovinski minister se bode začel pogajati z ogersko vlado, da se ustanovi telefonska proga iz Belega grada v Budimpešto. * (Mati morilka svojih otrok.) V vasi Avesnes, ne daleč, ud Bruselja, so orožuiki aretovali v dobrih razmerah živečo kmetico Virginijo Valter, ker leti nanjo sum, da je umorila vseh devetero svojih otrok, a ne hkrati, nego v daljših presledkih. Poštama žena je umorila svoje otroke, da si prilasti njih imetje in da se poroči s svojim mladim ljubimcem. * (Borba z biki) V Parizu se je te dni primeril jako razburljiv prizor. Iz južne Amerike se je bilo pripeljalo 148 bikov. Spremljevalci bikov so mislili, da so ti od dolgega potovanja tako oslabeli in sestradani, da jih ni treba posamično in zvezane gnati v klavnico. Guali so jih vse skupaj. Biki so se uplašili in nastala je nepopisna zmešnjava. Več oseb je bilo nevarno ranjenih. Naposled so prihiteli vojaki in postrehli bike. * (Strahovit ljubimec ) V Barceloni se je hotela neka Frančiška Gjuerol množiti. Treba je bilo ločiti se od dozdanjega ljubimca. Rečena Frančiška je šla v njega stanovanje, ko pa je svojemu Ivanu naznanila, da ga misli zapustiti in se z drugim poročiti, minila je ljubimca vsa galantnost. Zgrabil je nož in ga zabodel nezvesti ljubimki v prsa. Lotil se je potem njene matere, jo umoril in potem Še zaklal v pravem pomenu besede nje sestro. Skušal je tudi sebe ugonobiti, a redarji so mu izvili nož iz rok in moža odpeljali v zapor. Darila i Za prebivalce, prizadete po potresu i Mestnemu magistratu liubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Delavsko pevsko društvo „Vienac" v Varaždinu kot Čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 273 gld. 8 kr.; di-letantno gledališko društvo v Pakracu 84 gl. 28 kr.; županstvo v Žehušicah na Češkem zbirko 68 gld. 70 kr.; gospod Ivan Milčetić. profesor v Varaždinu zbirko 52 gld.; g. dr. Markovu', profesor v Oseku zbirko 30 gld.; g. Krnst Hammerschmidt, trgovec v Ljubljani 30 gld. 85 kr., katere sta darovali tvrdki H. Jeitteles & sin v Pragi 25 gl., Scblager, Bertram & Comp. na Dunaju 5 gold. 85 kr.; gospod Ivan Kirschner. pivovarnar v Kundlu 25 gld.; okrajni odbor v Chotčbofu 25 gld.; administracija časopisa .Narodne Novine" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 22 gl.; občanska založna v Pardubicah 20 gld.; gospa Ana Mrak v Ivaničgradu na Hrvatskem zbirko 20 gld. ; g. Anton Sntler v Konjicah zbirko 18 gld.; gos p. Karol Hellriegel v Berolinu 25 mark; gg. bratje Stolivverck v Kolnu 20 mark; g. Avgust Drescher v Altenburgu na Nemškem 10 mark in sicer — kakor piše— iz hvaležnosti, ker je bil kot potujoč rokodelski pomočnik 1828. leta 14 dnij preskrbljevan v tukajšnji deželni bolnici; g. R. Sejffart na Dunaju zbirko 4 gld. 10 kr.; g G. Knorre v Altenburgu na Nemškem 6 mark; gosp. J. Richter na Dunaju 2 gld. 10 kr.; gosp. Jakob Kohn v Všetinu 1 gld. 40 kr.; neimenovan na Dunaju 80 kr.; g. Josip Gruber, pekovski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha. Uredništvu našega lista je poslal: G. Lor. Horvat, vodja šole v Gorjah v ziljski dolini na Koroškem, 3 gld. 81 kr., nabrane mej šolsko mladino, in sicer 2 gld. 81 kr. za Ljubljano, 1 gld. pa za Vodičane, pišoč: „Malo je, pa vender nekaj; želeti je, da bi vse šole tako ravnale!1* Književnost. — „Ljubljanski Zvon". 6. številka je izšla s to-le vsebino i 1. Josip Stritar: Slovenska Lizbona; — 2. Josip Stritar: Kje si ti, država?; — 3. Josip Stritar: Po konci glave!; — 4. Josip Stritar - Dies irae, dies lita!; — 5. R.: Groga in drugi. (Dalje.); — (J. Trošan: Tja ne morem!; — 7. Fri-dolin Kavčič: Znameniti Slovenci; — 8. Ferd. Seidl: Potresi na Kranjskem in Primorskem: — 9. —a: Sv Antouiju; — 10. Fr. Smolnikov: O raznesilih. (Dalje.); — 11. A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika 24 — 26; — 12. Pavlina Pajkova: Roman starega samca- (Konec.) — 18« J- Sk.; Moja svetilka; — 14. Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. II. Odklej stoje ljubljanski mostovi. (Konec); — 15. A. Koder: Višnjeva pola; — 16.1. Steklasa: Osvojitev KftttiŠe po Turkih leta 1600. (Dalje); — 17. Listek: Ljubljanski potres. — Slomšekova pesem. — Funtekove pesmi. — Dopolnek k „Zgodovini slovenskega slovstva'. — Pomladni glasi. — Slovanska knjižnica. — Izvestja. — Slovenski citrar. — \Volfov slovar. — Ilustrovani modni listi. — Knjižnica za mladino. — Iz južnoslovanskih časopisov. — Češka knji -ževnost; — Na platnicah: 0 starem ključu. (Koneci. Podpisani se toplo zahvaljujem tistim p. n. volilcem , ki so me pri današnji volitvi v občinski svet počastili s svojim zaupanjem, ne da bi bil kandidiral. Jaz sem se kandidaturi bil odpovedal za-r-idi drugih obli h poslov in sedaj prosim, da se pri ožji volitvi p. n. volilci ne ozirajo name. V Ljubljani, 31 majnika 1895. I vil n VI urnik« ces. s i : mk. Dunaj 31. maja. Odločitev proračunske postavke o celjski gimnaziji se je zopet odložila na dan 12. junija. Slovenski koaliranci so vsled vednegu zavlačevanja vznemirjeni in se boje, da se jim hoče nastaviti past. Dunaj 31. maja. Levičarji so jako nezadovoljni, da se je že sedaj razpustil občinski svet, ker mislijo, d* se bodo volitve vrši'e v Času, ko mnogo liberalnih volilcev ne bo na Dunaji. Zategadelj pritiskajo, naj bi se volitve vršile sele na jesen. Vladnim komisarjem je imenovan okr. glavar Friebeis, kateri bo vodil upravo do novih volitev in volitve. Iz občinskih svetnikov je vlada sestavila posvetovalni odbor 15 mož, mej katerimi je 7 liberalcev, 7 protisemitov in 1 divjak. Luegerja je vlada izpustila. Dunaj 31. maja. Vladni komisar Friebeis je danes nastopil svoje mesto. Vsled škandalov, ki so se primerili po volitvi župana, od stopi policijski ravnatelj Stejskal. Sofija 31. maja. Preiskovalna komisija je sklenila tožiti Stambulova. Pariz 31. maja. Prišlo se je na sled velikim sleparijam pri francoski južni železnici. V to novo afero je zapletenih več poslancev in tudi bivši minister Guyot. „Figaro4* javlja, da se je za podkupovMije poslancev porabil cel milijon. Vlada zastopa stališče, da je vsa stvar zastarela, boji se pa velikih škandalov v parlamentu. Narodno-gospodarske stvari. — Trboveljska premogarska družba je imela v minulem 1. lb(J4 čistega dobička 602 283 gld. Dividenda se je izplačala z 10% to js po 7 gld. na delnico. Računski sklep poudarja posebno razvitak kočevskih jam, dalje da se je začelo kopati premog v Krapini in da se primerno razvijajo jame v ostrogonskem revirju. Iz kranjsko-štajerskih jam se je izvozilo 804.817 ton, to je za 34.000 ton manj nego lansko leto. V upravni odbor sta bila zopet izvoljena gg. K. V e r n e t in V. P e r e i r a. — (Državne železnice.) Dosedanje imenovanje na železniški progi Dunaj-Amstetten ležeče po-stajice Ober-Weidiingau se premeni z dnem l.jumj. t. I. v Uuter-Purkeisdoif. §JbT~ Današnjemu nagrnu listu je pridelan železniški ■vozni red, katerega je dala napraviti tukajšnja lekarna I balil pl. Trokoci}', n.i kar svoje čitatelje posebno opozarjamo. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 30. maja | 7. zjutraj 2. popol. J*, zvečer 742 0 741*0 7402 11 2° C 21» 2° C |H»i° C si. svz. si. svz. »1. vzh. jasno jasno jasno 000 dežja. Srednja temperatura 10-7°, za 01° pod normalom. dne 81. maja 1895. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... Avstrijska .-.lata renta...... . Avstrijska kronska renta 4»'0..... Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4'....... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... NeniSki drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark........... . 20 frankov........... Italijanski bankovci....... . C. kr. cekini........... Dne .'JO. maja 1895. •1' državne srečke iz 1. 1854 po 2fi0 gld. DriaTne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Duruiva r. g. srečke 5°/0 po 100 gld. /.einlj. obč avstr. 4,/„u 0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... ljubljanske srečke......... Ktnlolfove srečke po !<• gld...... Akcije anglo-avstr. banke DO 200 gld. . Tramvvav-druSt. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rubclj......... 101 101 12.* 101 123 «♦9 1074 402 121 69 ll 9 4* 19« KO 1 J J 19« 88 24 i7;i 510 1 gld. 35 kr. » 25 n . 06 m . 35 ■ » 40 0 , 10 ■ D n , 70 ■ ■ . 45 n „ 89 • . 66« n 10 » , G9 • gld. 50 kr. n „ 60 » n n n , 50 n , G0 ■ " 20 n 81 V« neka dama dni 80. maja na potu od sv. Jakoba trga čez Uren ali pa v Zvezdi torba-« ali tobolec za prevesiti. V torbici je bila srebrna ura, medaljon, čez 7 gld. denarja in razne druge stiari. Kdor je našel in to torbico odda, dot>i I-' u 1*1. iiujtliiiuc Odda naj se pri g. magistratnemu ofi-rtjulu Itnhiili na rotovin. (750) Lekarna Trnkćczv, Dunaj, V. b m m N ►v pl r Kri čistilne krogljice *<> se vselej sijajno osvedoeilu pri xtt>l>m>mu(l Oloveskeffla li-IrKH, o!.n/< ni'Mi rcloilci. j m. in it ii ; K i\ n j i NlMMli «lf> j** tli J il.il. Ker to zdravilo izdeluje lekarna nama, velja ikatljloa hhiuo ril kr., jedan zavoj a ti Skat-Ijioatni l Kl s ukraluv puitto. Lekarna Trnk6czy v Gradci. Razglas načelništva zadruge sobnih slikarjev in pleskarjev v Ljubljani. Ker je sedanji položaj za sklicanje izrednega občnpga zbora sobnih slikarjev in pleskarjev zelo neugoden ter se ga tudi vsi mojstri te zadrnge udeležiti ne utegnejo, šteje si podpisano načelniJtvo v dolžnost, tem potom ljubljanske sobnoslikar-dca mojstre obvestiti, da glasom brzojavnega poročila z dne 28. maja t. I., st. 2357, dunajski delavci zahtevajo 30 kr. place za jedno uro dela, knr bi znašalo pri 10 delavnih urah 18 gld. na teden za vsa-cega delavca. Ob jednem pa se tudi naznanja, da je ravnateljstvo južne železnice na proftnjo slikarska in pleskarske zadruge v Ljubljani z dne 11. maja t. I., št. 11.141 /S. dovolilo za delavce tega obrta, kateri prihajajo z Dunaja v Ljubljano na delo, na polovico znižano vozno ceno. V Ljubljani, dne 30. maja 1895. (545—1) Fran lilasch načelnik slikarske in pleskarske zadrnge. Dobro izurjenega, marljivega in poštenega vzprejmem takoj pod dobrimi pogoji v svojo trgovino z mešanim blagom. (744—1) •lak. •Irruiuii. trgovec v Domžalah. l»r. Friderika ]jeiifrirl-m Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, laicijo »e že «lniici «lnnl »Uk t Noto mol to, KoAavJa. 7. «tri 10 tnin. •)**tri«tuflnr oaobnl Tlak t Trbli, Ponlabal, Boljak, OaloTto, Pratniarjafaata, Ljubno. SelaUial, Holnograd. (>f> 1)1. tiri && mirt.. dU)jxA**dn* meiani Tlak r Noto metlo, Km.nvj. Ok 4. uri pujtolufln* utohnl Tlak ▼ TrbU, Halja« , CelOTOC, Pramen« feste, uea HelilhaJ t Holnograd, I.ninl - Onj>inin Zel1 na Jeaaru , Ino-moat, Bvegnlo, Ourth, Oenevo, Pavria, vez Klein ReiflinK, Stoyr, Lino, Omunden, Itchl , ItudeJoTloo. PlaenJ, Manjina Tara, Kajar, Kranoova Taro, Karlo., v.ir.-. Fra^o, Idpako, Dunaj Tla Amitetten. 7. ari HO mfn mtwt-r melanl Tlak t Noto m«.to, KoAOTje Kazun tefra ob nedeljah In praznikih ob 5. Mri HO minut popoludnr oiobni Tlak t JLietce-Illeil. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ok B. mri đ» min. *f**tr<\l oaabnl Tlak a Dunaja Tia Jkmatettan, Lip-• IJe, Praga, Vran čuti h TaroT, Karlovih rarOT, Kg", Marijinih vitruv, Planja, BndejaTto, Solnovrada, Linaa, htoyr», Oraundoaa, Iaohla, Am-toea, Zolla na jeieru, I.imi.I (litatcina, I.Jul>cirtrav, OoIoto«, Beljaka. KramniiafatU, Trbi*a Ok g. atri 19 tnin. *Jt 0. tri 4 min.. «t-«-i-r oiabul Tlak a Dunaja prako Amatottena in t,|ii!mi/>c- Reltaka. OelnTca. Foiitabl*., Trhlia 'i* o. uri UK min,. wvr**r mekani Tlak ir Koi'OTJa, NoTnna Metu Kazim t«K» "l' nciioljili in praznikih ob IO. url 40 minut zvečer otobni rluk iz 1.1 ki r Ok Ob ». n. io. o:, a. . tt. „ a. . v. Odbod ls LJublJan* (dr*.. koU Hrt »3 mi—. »JutrtiJ T Kamnik. , 05 „ i>i>;>(>/nrfni" , r. , HO „ »rf)""^ . . „ 10 „ «tw^r ,, „ (alednjl vlak le ob nedeljah In praanlkib.) Prihod v LJnbljevso (dr«, kol.). ur* HO tntfa. tju'r.tj la Kamnika „ HO . trn Jitpolttitn* tveerv (5—120) ob (alednjl Tlak le nedeljah in prmanikih j nv vxpr*)iiie|« v batlJAl rodbini v celo »Nkrbovu- n|e. — Kje? p*.ve iz prijaznosti upravništvo HSlovenskega Naroda". (7IJG—3) Plemeniti raki! Sveže lovljeni, akačočl, dobro zamotani, poštnina in embalaža prosta 100—120 komadov lepili namiznih rakov gld. 3'— 75— 80 „ _ velikih „ „ „ ^TjO 55- 60 „ velikanov I dvema tolstima debelima Skarjema .... „ 4 10 32— 35 „ solo-velikanov, izbrane, največje živali, od 15 etra. naprej „ 550 Jamci se za to, da doap6 živi, ska.'-nči. skubljeno z roko, bligceće belo, gld. 125, isto perje neskub-ljeno 8."> kr., puh bliš^eCe belo, non plus ultra gld. 225 funt poštnine prosto. Vse po povzetju razpošilja llenr. ftclia|pir«t, Buczacz. Galicija. Opazka: Referencije bo na razpolaganje. (74.'j-1) Do 1. junija in od 1. septembra tarif za stanovanja znižan na 25° 0. Zdravilišče KRAPINSKE TOPLICE ođ potta|e Zagorske železuiec „Zabok-Kraplna-Toplioe"oddaljen-, jedno v«ižno, otvorjeno j»' nd 1 aprila du konca oktobra. 30 do 50 stopinj R. topil akratoterml ominenmo delujejo pri protinu, pri mišićni In sklepni skrainl in njo posledičnih bolestih, pn bolih v boku, živčnih bolestih, boleznih na polti, in vsled ran, kroničnem ir.orbns Brightli ali vneticl oblstlj, otrpnenji, pn kronični vnetici maternice, pri eksudatih v perinterinalm vozni tkanini. Velike baainske, polne, posebne mramorne m kropllno kopelji, izborno urejeno znojno komore (sudari j i , masaža, elektriciteta, I vedska zdravilna gimnastika, udobna stanovanja. Dobre in cenene restavracije, stalna zdraviliška godba vojaško godbe c. in kr. peipolka nadvojvode Leopold it. 53. Velika lenenut* izprehajalisča i. t. d. Od 1. maja vsak dan promet s poštnim oinnihusom s Zabokom in Poijcanaml. (-128-7) Kopališrni zdravnik 1. Oi*«-mIc<»viO. Ibošure v vseh knjigarnah. rrOSpekte poiiljS In pojasnila daje ko|iali«ko ■•«%natfljNlvo. Deželna Rogaška slatina priporočevanu od iiajiiiM uitm jsih medleliiNkIli ttv.orftrt. Tempeljski vrelec, pr1^idem"Iahu^^^pija6a'z,a8ti Styri3"VreleC 'z^ufieno zdravilo za obolele prebavne Razpošilja, Se E?. t,cže,nem_ oskrbništvu vrelca v Kojcnteu-NlHtlnl. Ulmnia saloKit pri Ivanu l.luliiK«>r-|u in miiM|lii KnMtn«r-|u * aLJubljnul. (350—7) W. l4ib!so-writB & Oo., Dm&.V.b?»!« to." Koleitn is tvorni« orožja. lilikoMitz- in Breiiuabor- ITa debelo! I* fil«*Ni«. iTa đ.ro"lorio I Na kolesa, ki so pri n>»8 kupljena, možno je |SafP itl "Vel !*50€J premij v vrednosti kron. Preprodajalci in zastopniki se iščejo v vseh krajih. -—^Ceniki zastonj in poštnine pro.ito. (337—16) Pnevmatik-kotesa po 120 gld. — Pouk brezplačen. NAZBTASriI*0. S tem se otvori XVIII. kralj, ogerska. državna dobrodelna loterija koje 6ietl dohodek vsled Previšnjetra sklopa Nj. ceR. in kralj. SpOSt Veličanstva se ima razdeliti na ta način, d* dobe po desetinko Peštanske zaveze bolniftnic za ubožiiH otroke, Hn-dimsko žensko društvo, zaklad, ki ne ima ustanoviti za kralj, ogorske nepremožne uradniške vdove in Birote, Mensa Akademika, oskrbovaliSCe osirotelih dečkov v županiji Ilaromszeški, Kološvarski deželni zavod za gluhoneme, Aradska fiola za Hlnhoncme, Reška sirotišnica ,MarjanisčeM, potem po dvajsetinko Itanolderjeva učilnica in vzgojevalnica, obca bolnišnica v Nagy-Milialyu, društvo belega kr ža, in učni zavod angleških gospndičin v Budimpešti. VKii|iiil iloblilii. IkoJIli Je VMCffA vliiipe iznašajo glasom nastopnega načrta 160.000 gld.« in sicer l glavni dobitek s 1 ■ 1 r 1 dobitek 1 „ 1 «0000 gld. 15IIO0 10000 B0O0 40O0 30O0 2 dobitka po...... 2000 gld. 4 dobitki „...... 1000 „ 20 dobitkov ,...... 500 „ r,o ......100 „ 200 „ „...... ri° n 3000 m „...... 10 r, s o Vlečenje Je neprekllono dne 26. Junija 1896. Srečka, volja » »• Srečke se dobivajo: pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Pešta, glavni carinski urad, Halbstock) pri veeh loterijskih, uradnih in davčnih uradih, pri večini poštnih uradov, pri „Merkurju" na Dunaju in pri v vseh mestih m večjih krajih postavljenih organih za spečavanje srečk. V Budimpešti, dne 17. januvarja 1895. (603—4) Kralj, ogerako loterijsko ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 8022 D/^B