Kamniški OBČAN
St. 20
Z 8. seje občinskega sveta
Zgodnji začetek vroče proračunske razprave...
Več kot polovico časa osem ur in pol trajajoče osme seje občinskega sveta, ki jo je župan Tone Smolnikar sklical v sredo, 12. novembra, so občinski svetniki namenili prvemu branju predloga občinskega proračuna za leto 2004. Na začetku seje, ki jo je ob udeležbi vseh 29 svetnikov in svetnic vodil podžupan Demitrij Perčič, so 14 točk dolg predlog dnevnega reda skrajšali za dve točki. Na predlog občinske uprave, ki je dodatno podprla svetniška skupina NSi, so svetniki glasovali za umik soglasja k sistematizaciji delovnih mest v WZ Antona Medveda, ker da predlog premalo upošteva veljavno zakonodajo. Na predlog svetniške skupine LDS z obrazložitvijo, da ni pojasnil uprave na njihova stališča v prvi obravnavi in ocene finančnih posledic za občinski proračun, je občinski svet z dnevnega reda umaknil tudi predlog odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za plačilo storitev. S predlogom za umik je soglašala tudi občinska uprava.
Sprva napovedani predlog za umik odloka o spremembah ureditvenega načrta za K5, Kl6 Žale je svetniška skupina LDS umaknila, ker so svetniki po začetku seje dobili na klopi pisna stališča predlagatelja na dane pripombe svetnikov v prvi obravnavi na 29. seji OS 3.7. 2002. Točko pa so zaradi preučitve pripomb uvrstili v zadnji del dnevnega reda, za razpravo o občinskem proračunu.
Več na 2. strani
42. leto
Kamnik, 21. novembra 2003
ŠTIRI
1ETJA PRIDOBIVANJA NOVIH ZNANJ, SPOZNANJ
Kakšen naj bo predlog za povečanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da ga bo občinski svet sprejel, so se v odmoru spraševali župan in pristojni v občinski upravi...
FRANC SVETELJ
V petek, 14,novembra, smo se.zbrali v štirideset let stari ali bolje rečeno mladi stavbi osnovne šole Frana Albrehta, ki so jo s svojo vedrino in mladostno razigranostjo napolnili učenci in učitelji v oktobru leta 1963 in ji dali pravo vsebino. Marsikdo je tu nabiral prva znanja in spoznanja, doživljal srečo, veselje, razočaranje, morda prvo ljubezen ali pa začel in tudi zaključil svojo poklicno pot. Štiri desetletja življenja in dela v novi šolski stavbi so bila polna ustvarjalnega nemira, kar je pustilo svoj pečat na sami stavbi, predvsem pa na učencih, ki so na šoli preživeli svoje osnovnošolsko obdobje, in učiteljih, ki so tu s svojim zgledom in znanjem vzgajali in še vzgajajo vedno nove generacije šolarjev. Na fotografiji del kolektiva Osnovne šole Frana Albrehta. Več o tem na 9. strani. st&A MEJAČ
HUBAT PETBI^^B HP COMMroafflBB	mm	V CI	a	m mm
	Možnost plačila na obroke			
Dobeno 75,1234 MeiageS Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si				
VIZITKA Z MAJOLIKO SLOVENSKI TURISTIČNI SPOMINEK 200=
PNEUMATIC CENTER
Sodobno izdelovanje keramike ima v Kamniku bogato dediščino, njeni začetki segajo v daljne leto 1855, ko je Florjan Konšek ustanovil prvo tovarno keramike, ki je bila daleč naokrog znana po kvalitetni namizni posodi zanimivih oblik s sti-liziranimi reliefnimi vzorci. Vse do danes se je ime delavnice večkrat spremenilo, zamenjali so se lastniki, izdelki in kvaliteta pa so ostali. Tudi način proizvodnje se bistveno ni spremenil, vsak izdelek, ki danes pri-
www.sitar-prieumatic.si
ff 01 B3 08 350 . dunlop<edtar-|jrt«umatir'..sl
haja iz podjetja Eti Svit d. o. o., je oblikovan in poslikan ročno. Od zgodnjega 20. stoletja v Kamniku izdelujejo tudi razpoznavne ročke za pijače, imenovane majolika, ki s svojevrstno obliko in poslikavami predstavljajo slovensko posebnost. Kamniška majolika se je uveljavila kot priljubljen in cenjen spominek na do-
Pozdrm
Sena
Of ftOSftA KONFEKCIJ &e prokvodr\je
0-14 kt
ALU Platišča AEZ in RIAL - akcijske cene in bogata izbira ■ platišča imajo potreben TUV certifikat Ugoden nakup pnevmatik in platišč - gotovinski popusti tudi več kot 20%*
DUNLOP, SAVA, MATADOR, OBNOVLJENE, itd
C""' I
ugodna ponudba zimskih pnevmatik
in obnovljenih GAMIX,...
jeklena platišča, snežne verige že od 6.9
■H
nwf Trt Iiiiir^lliiiiiif ifciif
mesnica
Ljubljanska c. 21 c, Duplica, tel: 01/83148-30
UGODNE AKCIJ SEZONSKIH IZD
movino in pomembne življenjske dogodke.
Vizitka s kamniško ma-joliko (na sliki) avtorja Jožeta Vahtarja, ki v Eti Svit v Kamniku ustvarja že skoraj tri desetletja, je na letošnjem natečaju Turistične zveze Slovenije in Združenja spomin-karjev Slovenije prejela PRVO NAGRADO 2A TURISTIČNI SPOMINEK SLOVENIJE 2003.
Več na 8. strani.
SAŠA MEJAČ
Kamniški občan ho ponovno med vami v četrtek, 4. decembra. Članke oddajte najpozneje do srede, 26. novembra; oglase in zahvale pa do torka, 2. decembra, v uredništvu v Kamniku, na Glavnem trgu 23 (stavba poleg občine), tel.: 83 91 311 in 041/ 662-450, faks: 83 19 869, el naslov: sasamejac@volja.net.
Uradne ure: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 8. do 13-ure, sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
Z 8. seje občinskega sveta
Zgodnji začetek vroče proračunske razprave...
Več kot polovica časa osem ur in pol trajajoče osme seje občinskega sveta, ki jo je župan Tone Smolnikar sklical v sredo, 12. novembra, so občinski svetniki namenili prvemu branju predloga občinskega proračuna za leto 2004. Na začetku seje, ki jo je ob udeležbi vseh 29 svetnikov in svetnic vodil podžupan Demitrij Perčič, so 14 točk dolg predlog dnevnega reda skrajšali za dve točki. Na predlog občinske uprave, ki gaje dodatno podprla svetniška skupina NSi, so svetniki glasovali za umik soglasja k sistemizaciji delovnih mest v WZ Antona Medveda, ker da predlog premalo upošteva veljavno zakonodajo. Na predlog svetniške skupine LDS z obrazložitvijo, da ni pojasnil uprave na njihova stališča v prvi obravnavi in ocene finančnih posledic za občinski proračun, je občinski svet z dnevnega reda umaknil tudi predlog odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za plačilo storitev. S predlogom za umik je soglašala tudi občinska uprava.
Sprva napovedani predlog za umik odloka o spremembah ureditvenega načrta za K5, KI 6 Žale je svetniška skupina LDS umaknila, ker so svetniki po začetku seje dobili na klopi pisna stališča predlagatelja na dane pripombe svetnikov v prvi obravnavi na 29. seji OS 3- 7. 2002. Točko pa so zaradi preučitve pripomb uvrstili v zadnji del dnevnega reda, za razpravo o občinskem proračunu.
Predlog pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v občini Kamnik v drugi obravnavi so občinski svetniki sprejeli brez razprave. Očitno so bili zadovoljni z odgovori uprave na številne pripombe, ki so jih na julijski seji dali odbor za družbene dejavnosti in svetniki Marjeta Humar, Franc Pogačnik, Brane Golubovič, Zvone Cvek, Janez Leskovac, Franc Spruk.
■Izmed pojasnil naj omenimo samo nekaj zanimivejših.
Pravico do sofinanciranja programov športa imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki imajo zagotovljene materialne in kadrovske pogoje in prostorske pogoje za izvedbo načrtovanih športnih aktivnosti. Za določene športne programe morajo imeti organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani in delujejo najmanj 35 tednov v letu. Seveda morajo imeti klubi urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini.
Prispele vloge na podlagi Pravilnika obravnavata strokovna služba občinske uprave (svetovalka za šport, ki deluje v oddelku za družbene dejavnosti in izbrani zunanji strokovni sodelavec za področje športa - Športna zveza občine Kamnik).
V letošnjem letu je za dejavnost športnih klubov v občinskem proračunu namenjenih 40 milijonov SIT.
S spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je obrazložil Aleš Skorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, bodo občani razbremenjeni določenih opravil pri dajanju podatkov za odmero nadomestila. Te podatke (enotno matično številko, davčno številko, lego stavbnega zemljišča, katastrsko občino, parcelno številko, namembnost rabe iz zemljiškega
katastra in komunalno opremljenost) bo pristojni organ občine Kamnik pridobil po uradni dolžnosti iz uradni evidenc.
Zavezanci pa so dolžni pristojnemu organu občine Kamnik posredovati podatke, kot so ime in priimek, točen naziv in naslov, število etaž in površino posameznih delov objekta z navedbo dejavnosti in uporabnika -ter spremembe uporabnih površin za bivanje oziroma poslovno dejavnost, vrsto zazidave ih leto gradnje.
S posebnim sklepom je občinski svet določil tudi pavšalne zneske za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004, ki bodo ostali enaki kot letos (30.000 SIT za stanovanjske prostore in 150.000 SIT za poslovne prostore)
Po novem letu za polovico višje nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča
Zelo vroča razprava pa je med svetniki stekla o predlogu občinske uprave o predlogu sklepa o določitvi vrednosti točke za izračune nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004, ki naj bi se povečala za 50%. Kot je poudaril Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, je tak predlog utemeljen s tem, da gre za enega najbolj kvalitetnih virov občinskih prihodkov, ki pa je v naši občini že nekaj let podcenjen glede na ostale slovenske občine. Višina sedanjega prispevka je namreč dvakrat manjša kot v sosednjih Domžalah, štirikrat manjša kot v Celju, šestkrat manjša kot na Ptuju itd. Podobna razmerja so tudi v plačilu prispevka za 100 m2 stano-
Pri objavi javnega obvestila v Kamniškem občanu dne 7.11. 2003 o javni razgrnitvi in javni obravnavi Odloka o ureditvenem načrtu območja Zdravilni gaj Tunjice je prišlo do pomote o poimenovanju odloka, ki se pravilno glasi: Odlok o ureditvenem načrtu območja Zdravilni gaj Tunjice.
Ponovno obveščamo občane, da bo potekala v času od 17.11. 2003 do 16. 12. 2003
. JAVNA RAZGRNITEV
ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OBMOČJA ZDRAVILNI GAJ TUNJICE
JAVNA OBRAVNAVA
bo v sredo 26.11. 2003, ob 18. uri v prostorih KS Tunjice
Za napako se opravičujemo.
Zupan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, I. r.
Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, unlv. dipl. ckon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi 'mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko hišo In sodiščem), tel.: 01/83-91-311. 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR, d.d, tisk Set d.d., Ljubljana dne 21.11.2003
vanjskih ali poslovnih površin. Posebno pa bo ta velika razlika prišla do izraza ob uvedbi enotnega davka na nepremičnine. Predlog povečanega prispevka predvideva, da bi bilo treba za 100 m2 stanovanjske površine po novem plačati okrog 14.000 SIT na leto.
Svetniki so v razpravi sprva tak predlog odločno zavrnili (Marjeta Humar, DanielKo-vačič, Franc Spruk), češ da gre za preveliko obremenitev občanov in še posebej gospodarstvo, ki je že tako v težavah. Nekateri pa so predlagali manjše povečanje (Brane Golubovič 30%, Franc Spruk 25%), hkrati pa tudi poudaril, da občina mora priti do določenih prihodkov, če hoče kolikor toliko zadostiti številnim potrebam po proračunskih sredstvih. Takega mnenja je bil tudi župan Smolnikar, ki je poudaril, da naj potem
ne porabe v občini, saj se lahko šele z njegovim sprejetjem začnejo postopki javnega naročanja, z zagotovitvijo lastnih sredstev pa je dana tudi možnost prijav na razne razpise za pridobitev državnih in drugih sredstev. Zato občinski svet letos prvič obravnava predlog proračuna že konec predhodnega leta. Po dosedanjih ocenah naj bi prihodki prihodnjega proračuna zanašali okrog 3429 milijonov SIT kar je za 6,7% na letošnji proračun. Potem je naštel nekaj najpomembnejših postavk na področju gospodarstva in komunalne infrastrukture ter družbenih dejavnosti, da predlog proračuna verjetno ne bo zadostil vsem željam in potrebam, je pa ob predvideni 150 milijonski zadolžitvi odraz finančnih možnosti občine. Kot je dejal Ivan Pristov-
Med svetniki je veliko zanimanja pritegnil tudi predlog nove ureditve pokopališča na Žalah.
svetniki v proračunski razpravi kar ublažijo svoje zahteve.
Potem, ko je Bojan Mlakar poudaril, da je predlagana nova vrednost točke vezana na predlog občinskega proračuna in povedal, da natančnega pregleda nad izterjavo ni, je pristal na nov predlog povečanja vrednosti točke za 30%.
Po odmoru, v katerem so vodje svetniških skupin skupaj z županom poskušali oblikovati amandma za 40% povišanje vrednosti točke, so v razpravi sodelovali svetniki Franc Spruk, ki je nasprotoval takemu predlogu in se zavzel le za 30% povišanje, Iztok Debevc je bil prav tako proti in je podprl prvotno predlagano 50% povišanje.
Pri glasovanju je županov amandma o 40% povišanju podprlo le sedem od 28 svetnikov. Pred glasovanjem o prvotno predlaganem sklepu (50% povišanje) je Janez Repanšek poudaril, da bo glasoval proti, ker ugotavlja, da se zaradi neprijavljenih površin še sedanji prispevek ne pobere v celoti.
Od navzočih vseh 29 svetnikov je za prvotni predlagani sklep občinske uprave o 50% povišanju verednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2004 glasovalo 16 svetnikov, 9 svetnikov pa je bilo proti, kar pomeni, da je bil predlog občinske uprave sprejet.
Potreb (in želja) spet več kot možnosti...
Nato so se svetniki lotili najpomembnejše zadeve na tokratni seji - predloga občinskega proračuna za leto 2004. Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarstvo in finance je v svoji obrazložitvi poudaril, da je čimprejšnji sprejem občinskega proračuna pomemben za nemoteno financiranje jav-
nik, direktor občinske uprave, ki je obrazložil predvidene stroške uprave, ki naj bi bili za okrog 17% večji od letošnjega leta, gre to povečanje predvsem na račun dejstva, da bo prihodnje leto v občinski upravi izplačanih 12 plač, letos pa je bilo samo 11 plač. Občinska uprava bo zaposlila dva nova sodelavca na področju informiranja in prostorskih zadev. Poleg tega se investicija v sanacijo občinske stavbe (prekritje dvorišča, dvigalo) prenaša v prihodnje leto, pri tem pa bo s polovičnim deležem sodelovala tudi država. Izmed delovnih teles občinskega sveta sta odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem in odbor za podjetništvo in turizem sprejela negativno mnenje glede predloga proračuna 2004. Kot sta poudarila predsednik odborov Janez Leskovec (PGOP) in Miha Resnik (PT) so v predlogu premalo upoštevana možna sredstva države in EU, premalo preučen predlog o najetju 150 milijonskega posojila, premajhen poudarek je dan razvoju gospodarstva in podobno.
Odbor za družbene dejavnosti, vodi ga Marjeta Humar, je sicer k predlogu proračuna dal pozitivno mnenje, vendar je posebej protestiral, ker se strukturni delež za družbene dejavnosti iz leta v leto zmanjšuje, saj naj bi bilo v letu 2004 za to področje namenjenih za 210 milijonov SIT manj denarja kot leta 2002. Odbor je tudi predlagal, naj se za 1. fazo ureditve igrišča pri OŠ Marije Vere dodatno nameni 30 milijonov SIT.
V obširni nekajurni razpravi so sodelovali svetniki in svetnice Franc Spruk Borut Žagar, Brane Golubovič, Marjeta Humar, Matjaž Pogačar, Franc Pogačnik, Daniel Ko-vačič, Iztok Debevec, Vilko Dobovšek, Gordan Ambro-žič, Tatjana Rot, Janez Re-
fanšek, Zvone Cvek, Dušan trajhar, Miha Resnik, Valentin Zabavnik, Anton Raj-sar, Primož Štele, Esma Ra-kovič, Anton Hočevar, Marko Kemprl, Janez Leskovec in Demitrij Perčič. Nekateri so se oglasili tudi večkrat.
Ob ugotovitvi, da predlog proračuna ne posveča dovolj pozornosti gospodarskemu razvoju občine, so svetniki kritično ocenili predlog, da je v predlogu proračuna za družbo Velika planina zaklad narave, ki je v prisilni poravnavi, nameni 28 milijonov SIT. Tudi novi solastniki naj prispevajo svoje deleže. Razmisliti je treba tudi o določenem prispevku lastnikov počitniških hišic. Namesto neučinkovitih vlaganj v žičnice, bi bilo bolje urediti cesto in ustrezna parkirišča. V primeru ustavitve gondole bo namreč edini dostop na planino cesta.
Preučiti je treba koliko naši občini posredno in neposredno prinašajo vlaganja v turistični razvoj.
Problematiko kmetijstva v naši občini je treba celovito preučiti in na tej podlagi ob
vstopu v EU pripraviti ustrezne ukrepe za njegov nadaljnji razvoj, (integrirana pridelava, turistične kmetije, celovit razvoj podeželja itd.)
Sredstva za urejanje cest so preveč razdrobljena, saj 2 do 3 milijone SIT zadošča komaj za projekt. Nasploh pa občina daje preveč denarja za razne študije in projekte. Poudarili so tudi, da občina pri urejanju komunalnih zadev ne bi smela biti skoraj v celoti odvisna od komunalnega podjetja, pač pa je treba za posamezne dejavnosti oziroma dela poiskati tudi druge konkurenčne ponudnike. Končno je treba urediti Trg svobode v Kamniku, katerega postavka se že nekaj let vleče v proračunu, vendar se zadeva ne premakne.
Menili so tudi, da bi morali preučiti način sofinanciranja Doma kulture Kamnik, ki naj bi se v večji meri oprl na lastne dohodke, saj se v njem dogajajo tudi komercialne prireditve, plesne šole ipd. Večjo pozornost je treba nameniti možnostim za delovanje kulturnih društev na podeželju.
Na področju športa, kjer so predvidena premajhna sredstva, je treba končno zagotoviti celovito ureditev športnega par-Nadaljevanje na 3- strani
Na podlagi 9. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na 8. seji, dne 12.11.2003
objavlja Občina Kamnik
JAVNI RAZPIS ZA IZVAJANJE STROKOVNIH OPRAVIL NA PODROČJU ŠPORTA ZA LETO 2004
1. Predmet iavneaa razpisa in višina razpisanih sredstev:: Predmet razpisa je izvajanje strokovnih opravil za področje športa za leto 2004 v predvideni višini 3.410.000 SIT, in sicer:
- priprava strokovnih podlag in gradiv za potrebe pristojnih organov Občine Kamnik in njihovih delovnih teles, sodelovanje na sejah organov Občine Kamnik in njihovih delovnih teles;
- zbiranje, obdelava in vrednotenje podatkov za pripravo športnih programov,
- spremljanje dejavnosti izvajalcev, izdelava analiz, ocene stanja, izdelava poročil in predlogov za izboljšave;
- na področju interesne dejavnosti v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja: koordinacija programov Zlati sonček in Krpan za predšolsko in osnovnošolsko mladino; organizacija in izvedba občinskih prvenstev, koordinacija med osnovnimi šolami, tekmovalci in Področnim centrom Domžale'na področju šolskih športnih tekmovanj nad občinskim nivojem in drugo po naročilu občinske uprave;
- priprava programov in organizacija rekreativnih vsebin za vzpodbujanje športa za občane;
- priprava predlogov za podelitev priznanj za športnike in športne delavce,
- druga opravila za potrebe upravljanja športa: sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Olimpijskim komitejem Slovenije in njihovimi organi oz. delovnimi telesi.
2. V primeru, da se po sklepu Občinskega sveta občine Kamnik predvidena višina sredstev, ki je namenjena za izvajanje strokovnih opravil za področje športa za leto 2004 v občinskem finančnem planu za leto 2004 spremeni, se spremeni tudi razpisana višina sredstev.
3. Z izbranim izvajalcem strokovnih opravil za potrebe športa za leto 2004 bo podpisana pogodba.
4. Rok in način prijave:
Vloge za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti na obrazcih iz razpisne dokumentacije in vsebovati dokumente, opredeljene v razpisni dokumentaciji.
Prijavo za opravljanje strokovnih opravil za področje športa za leto 2004 morajo vlagatelji poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik, najkasneje do 05.01.2004. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka prijava oddana do 12. ure osebno v vložišču Občine Kamnik oz. poslana po pošti s priporočeno pošiljko. Informacije: Mira Resnik, tel. 01/8318 114.
Na ovojnici mora biti napisano:
- polni naslov pošiljatelja,
- pripis: »Javni razpis - strokovna opravila, šport 2004 - ne odpiraj«,
- polni naslov prejemnika (Občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik)
Občina Kamnik Anton Tone Smolnikar Župan
Kamniški OBČAN
URAD ZUPANA - OBČINSKI SVET
21. novembra 2003
Vi sprašujete, župan odgovarja
J.K. iz okolice Kamnika sprašuje župana, kako je v Občini Kamnik uspel dan odprtih vrat?
Pobudo za tovrstno predstavitev Občine Kamnik kot upravnega organa so med drugimi podali tudi posamezni člani občinskega sveta. Glede na dejstvo, da imajo v občinski upravni stavbi na Glavnem trgu 24 v Kamniku sočasno sedež tudi posamezni državni organi - Upravna Enota Kamnik, DURS-izpostava Kamnik in GURS-izpostava Kamnik, smo se z vodstvi le-leh predhodno dogovorili, da v četrtek 13. 11. 2003 od 10. ure do 17. ure skupaj organiziramo lakoimeno-vanidan odprtih vrat. Osnovni namen izvedene aktivnosti je bila podrobna predstavitev dela upravnih organov in možnost seznanitve obiskovalcev tudi s tistimi službami, kijih občani ob urejanju konkretnih upravnih zadev, bodisi sploh ne poznajo oz. bi si želeli o njih vedeti kaj več. Obisk je bil morda nekoliko pod pričakovanji, vendar lahko slednje pripišemo dejstvu, da so vrata upravnih organov v naši lokalni skupnosti občanom takorekoč vsakodnevno odprta, kar velja izrecno za delovanje vložišča in sjrrejemno-injbrmacijske pisarne, možnost pridobivanja informacij pa poteka ne le na osebni ravni, temveč vse pogosteje tudi s pomočjo sodobnih in-jbrmacijsko-komunikacijskih sredstev. Po drugi strani se občani v vlogi i/porabnikov upravnih storitev ravnajo nadvse racionalno in obisk ha sedežu različnih upravnih organih
opravijo takrat, ko se zato pokaže dejanska potreba. V skladu s sprejetimi predpisi pa je vse več informacij o delovanju občine mogoče pridobiti s pomočjo osebnega računalnika na občinski spletni strani. Čeprav namen dneva odprtih vrat ni bil vezan na reševanje konkretnih vlog je marsikateri obiskovalec ponujeno možnost izrabil tudi za tovrstno opravilo - zlasti pri vlaganju zahtevkov za znižanje prispevka staršev za otroško varstvo. Samokritično velja dodali, da so nekateri obiskovalci izrekli kritiko na račun neusklajenosti uradnih ur posameznih upravnih organov. Žal vodstva nekaterih služb (mislimo predvsem na pristojno centralo davčne uprave ti Ljubljani), kljub večkratnim, pozivom iz nam neznanih razlogov vse doslej na izpostavah niso uskladile svojega delovanja z drugimi organi. Glede na pravkar predlagano enotno opredelitev uradnih ur, ki v našem primeru dejansko po nepotrebnem vzbuja kritiko, upamo, da bo tudi to vprašanje čimprej rešeno v skupno zadovoljstvo tako zaposlenih kol uporabnikov upravnih storitev.
Sicer pa bomo ne glede na izpeljane aktivnosti,ob dnevu odprtih vrat tudi v prihodnje veseli vsakršne pobude, kise nanaša na odprtost občinske uprave in njenih organov v odnosu do uporabnikov naših storitev. Anton Tone Smolnikar, župan
Podpisan sporazum o sanaciji in obnovi fasade Maistrove hiše
Do 130-letnice rojstva Rudolfa Maistra nova podoba njegove hiše
Če sodimo po sporazumu o sanaciji in obnovi Maistrove hiše, ki sta ga te dni podpisala župan Tone Smolnikar v imenu občine Kamnik in župnik France Šuštar v imenu Župnijskega urada Kamnik, potem lahko upamo, da bo rojstna hiša Rudolfa Maistra, vsaj na zunaj, do 130-letnice rojstva znamenitega Kamničana prihodnje leto 29. marca (tudi našega občinskega praznika) vsaj na zunaj dobila novo podobo.
Izvedbo del, ki so ocenjena na okrog 18 milijonov SIT, bo prevzel sanator naših kultrno-zgodovinskih objektov, podjetje Sanacija objektov Pelko Miha, Bled. Ta je ob podpisu sporazu-
ma z lastnikom in investitorjem prenove Maistrove hiše Župnijskim uradom Kamnik podpisal tudi pogodbo o izvedbi del. -
Župan se je v sporazumu zavezal, da bo skupaj z odborom vodil akcijo za pridobivanje sredstev donatorjev v višini najmanj 10 milijonov tolarjev, župnijski urad pa bo prispeval 4 milijone. Če zbrana sredstva ne bo do zadoščala, bo župan predlagal v občinskem proračunu za leto 2004 dodatna namenska sredstva. Izvajalec bo z deli pričel takoj, saj se bliža ne ravno ugoden čas za zunanja gradbena in obrtniška dela.
F. S.
Pomemben sporazum in pogodbo o izvedbi del pri prenovi fasade Maistrove hiše so podpisali župan Tone Smolnikar, župnik France Šuštar in izvajalec Miha Pelko.
Z 8. seje občinskega sveta
Zgddnji začetek vroče proračunske razprave...
Nadaljevanje z 2. strani
ka Pod skalo, enako velja za športni stadion v Mekinjah, kjer je že nekaj časa v gradnji novo kegljišče. Tribuna na stadionu je pogoj za sodelovanje nogometašev v ligaških tekmovanjih. Občina naj razmisli tudi o možnosti za ustanovitev javnega zavoda za šport, kot jih imajo v mnogih občinah.
Treba je razjasniti, v kakšne namene bo porabljeno predvideno posojilo 150 milijonov SIT. Preučiti je treba tudi možnosti pridobivanja dodatnih sredstev države in evropskih skladov. Od podeljenih koncesij (npr. dimnikarstvo, kamnolomi itd.) občina nabere odločno premalo sredstev, med tem ko si nekatere izvajalske firme na ta račun delijo dobiček.
Tudi za področje šolstva je predvidenega premalo denarja. Poleg zunanje ureditve OŠ Marije Vere, statične sanacije OŠ Frana Albrehta, je treba upoštevati tudi ureditev strehe na OŠ Toma Brejca, začeti s sanacijo OŠ Stranje in podobno.
Občina naj pripravi program oskrbe z vodo in poskrbi za ureditev in prevzem vaških vodovodov. Ni prav, da za ureditev 50 vodovodov ni predvidenega nobenega tolarja. Za urejanje parkirišč pred stanovanjskimi bloki naj svoj delež prispevajo tudi lastniki stanovanj. Svetniki so pozdravili predlog o nadaljevanju izgradnje kanalizacijskega sistema v Tuhinjski dolini, poudarili pa so, da je treba razčistiti, koliko čistilnih naprav bo na tem območju in poskrbeti, da se bodo na že zgrajeno kanalizacijo priključili vsi potencialni uporabniki. Urediti je treba tudi normalno delovanje kanalizacije in cesto na Zgornjem Perovem.
Za dejavnost krajevnih skupnosti je treba nameniti več denarja. Enako velja tudi za področje zagotavljanja varnosti občanov in njihovega premoženja. Pri tem so svetniki opozorili tudi na izrabljeno in zastarelo opremo gasilskih društev, ki so letošnje poletje opravila pomembno delo tudi pri preskrbi z vodo višje ležečih naseli.
pa bodo v občinski upravi preučili možnosti in postopek za tako najetje. Na koncu pa je še dodal, da občinska uprava ne more predlagati proračuna težkega 5 milijard, če zato ni nikakih materialnih možnosti.
Občinski svet je nato z večino glasov in enim glasom proti sprejel predlog občinskega proračuna za leto 2003 v prvi obravnavi.
Volitve in imenovanja
Občinski svet je za preostanek mandata sveta zavoda WZ Antona Medveda Kamnik, ki poteče februarja 2004, za predstavnika ustanovitelja ponovno imenoval Olafa Grbca, Pot na Poljane 9 Kamnik, ki mu je potekel mandat v tem svetu.
Svetniki so tudi spraševali, zakaj so kot sestavni del pororaču-na predlagani povsem novi razvojni programi, čeprav lani sprejeti programi še veljajo.
Razumljivo je, da na tem mestu ni mogoče našteti vseh številnih predlogov in pobud, ki so jih dali občinski svetniki in navesti vseh cest in drugih zadev, ki jih je po mnenju svetnikov treba urediti, še posebno na komunalnem področju. Zato smo za osvetlitev pisane razprave opozorili le na nekatere. Mnogi predlogi, če jih občinska uprava ne bo uspela vključiti v predlog za drugo branje, pa se bodo gotovo pojavili v obliki amandmajev ob drugem branju predloga proračuna.
Ker je bilo v razpravi slišati ' predlog, da ni mogoče glasova-. ti o proračunu, če ni prej izglasovana odločitev o najetju kredita, je Alojz Kolar pojasnil, da se bo občinski svet odločal o najetju kredita po sprejetju občinskega proračuna. V tem času
V razpravi po uvodni obrazložitvi Bojana Mlakarja in Boruta Ulčarja, u.d.i.a. iz PRD Domžale kot izdelovalca pro-' jekta o spremembah ureditvenega načrta območja K5, K16Žale so sodelovali svetniki in svetnice Marjeta Humar, Daniel Kovačič, Tatjana Rot Djalll, Janez Repanšek in Gordan Ambrožič.
Spremembe prostorske ureditve pokopališča Žale in njegove okolice predvidevajo na vzhodnem polju do 310 novih klasičnih grobov, oziroma ustreznoVHevilo žarnih grobov. Širitev južnega polja pa bo omogočila izvedbo do 145 enojnih in maksimalno 140 žarnih grobov. S tremi novimi parkirnimi žepi s skupno 30 novimi parkirnimi mesti, bo za obiskovalce Žal na voljo 108 parkirnih mest.
Svetniki so opozorili predvsem na to, da ta sprememba ne bo zadoščala za potrebe mesta na tem področju za bodočih 30 let, kot meni predlagatelj in da
je treba resno razmisliti o ureditvi južnega pokopališča ob obvoznici, kjer je lokacija že določena. Vendar po mnenju predlagatelja za ta namen v občini še precej časa ne bo potrebnih velikih sredstev. Precejšen del razprave je bil namenjen tudi prometni ureditvi na Žalah, saj skozi to območje poteka tranzitna prometnica proti Milemu vrhti. Zato so uporabniki te ceste pričakovali prestavitev dela trase na zemljišču za obstoječimi stanovanjskimi objekti na Žalah. Vendar to po mnenju predlagatelja ni mogoče brez vertifikaci-je v planskih dokumentih občine (gre za 1. območje kmetijskih zemljišč). Na jugovzhodnem delu pokopališča je treba poskrbeti tudi za sanacijo lukenj (razpoke), ki že ogrožajo tudi obiskovalce spodaj ležeče železniške postaje.
Občinski svet je nato z 21 glasovi sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu K5, Kl6 Žale.
Občinski svet je nato v prvi obravnavi sprejel še predlog odloka o ustanovitvi javnega zav oda Medobčinski Muzej Kamnik, s katerim bodo občine Kamnik, Komenda in Trzin ustanovile medobčinski muzej.
Svetniki so sprejeli tudi letni program športa za leto 2004, ki predvideva, da bo občina v občinskem proračunu za leto 2004 za šport in rekreacijo (skupaj z naložbami) zagotovila okrog 108 milijonov SIT.
Na koncu je občinski svet dal soglasje k prodaji dela kletnih prostorov v Groharjevi 14 Kamnik v izmeri 15,6 m- etažnemu lastniku istega bloka in soglasje k prodaji skupnih podstrešnih prostorov v objektu Župančičeva 3 Kamnik v izmeri 16,5 m-.
FRANC SVETEIJ
Na podlagi 7., 8., 9. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/ 98), 8. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na 8. seji dne 12. 11. 2003 in Letnega programa športa za leto 2004, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na svoji 8. seji, dne 12. 11. 2003
objavlja Občina Kamnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2004
1. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev:
Predmet razpisa je sofinanciranje izvajanja programov športa v občini Kamnik za leto 2004 v okvirni višini 41.720.000 SIT, in sicer:
a) Interesna dejavnost v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne vzgoje - do 12 %, kar znaša cca 5.006.000 SIT (oz. cca 15.000 točk):
- interesna športna vzgoja predšolskih otrok;
- interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok;
- športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami;
- interesna športna vzgoja mladine;
- športna dejavnost študentov.
b) Šport v društvih - do 78 %, kar znaša cca 32.542.000 SIT (oz. cca 50.000 točk):
- interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok ter mladine;
- športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport;
- športna rekreacija;
- kakovostni šport;
- vrhunski šport;
- šport invalidov.
c) Skupni programi - do 10 %, kar znaša cca 4.172.000 SIT (oz. cca 7.000 točk):
- šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov;
- znanstvenoraziskovalna dejavnost, informatika in založništvo v športu;
- mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve: .
- športno-promocijske prireditve,
- priznanja v športu.
2. Pogoji sofinanciranja:
2.1. Usposobljenost prosilca:
Pravico do sofinanciranja programov športa imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti iz 3. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v občini Kamnik, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
- da imajo za določene športne programe organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani in delujejo najmanj 35 tednov v letu.
Športna društva in zveze športnih društev morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
- da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih, s sedežem v občini Kamnik in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost;
- da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in o plačani članarini.
2.2. Ostali pogoji sofinanciranja:
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci programov športa.
2.2.1. Sredstva proračuna bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa za leto 2004 in je sestavni del razpisne dokumentacije. Objavljen je tudi na internetni strani (http://www.kam-nik.si/) oz. na vpogledu na Občini Kamnik - Oddelek za družbene dejavnosti.
2.2.2. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do konca leta 2004.
2.2.3. V primeru, da se po sklepu Občinskega sveta Občine Kamnik predvidena višina sredstev, ki je namenjena za izvajanje programov športa za leto 2004 v občinskem finančnem planu za leto 2004 spremeni, se spremeni tudi razpisana višina sredstev.
Prispele vloge obravnava strokovna služba občinske uprave, ki v roku šestdeset (60) dni od roka za oddaio predlogov pripravi končni predlog za izbor programov za sofinanciranje. O izbranih programih odloči župan, občinska uprava pa izda sklep o izbiri izvajalcev letnega programa športa. Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa in izvajalcem strokovne službe za potrebe športa bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini Kamnik za leto 2004.
3. Rok in način prijave:
Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik, soba 51 v času uradnih ur. Informacije: Mira Resnik, tel. 01/8318 114.
Vloge za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti na obrazcih iz razpisne dokumentacije in vsebovati vsa dokazila, opredeljena v razpisni dokumentaciji.
Vloge za sofinanciranje programov športa za leto 2004 morajo vlagatelji poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, najkasneje do 5. 1. 2004. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka prijava oddana do 12. ure osebno v vložišču Občine Kamnik oz. poslana po pošti s priporočeno pošiljko.
Na ovojnici mora biti napisano:
- polni naslov pošiljatelja,
- pripis: »Javni razpis - šport 2004 - ne odpiraj«,
- polni naslov prejemnika (Občina K&mnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik).
Občina Kamnik Anton Tone Smolnikar Župan
Izgubil pot ob uri sem razklani
Rojstvo je najpomembnejši dogodek v človekovem življenju. Brez rojstva bi ne bilo človeka in tudi ne njegovih poznejših dejanj. Smrt doživljamo drugače. Je nasprotje rojstva in zato pravimo, da smrt pretrga nit življenja, človeka pokosi ali vzame. Nadežda Mandelštam meni, da ima smrt v življenju umetnikov poseben pomen: »Umetnikova smrt ni slučajnost, marveč je zadnje ustvarjalno dejanje, ki kot da s šopkom žarkov osvetljuje njegovo življenjsko pot.«
Če za koga, potem ta modrost v kar največji meri velja za pesnika Franceta Balantiča (1921-1943). 24. novembra bo minilo 60 let od njegove smrti.
Pesnik France Balantič je življenje izgubi v tragičnih okoliščinah bratomorne vojne. Po do sedaj zbranih podatkih so se dogodki tistega usodnega dne odvijali nekako takole: 23. novembra 1943 je domobranska posadka v Grahovem dobila ukaz, da se iz izpostavljenega Grahovega umakne v Cerknico. V Grahovem je bilo okoli 70 fantov in mož iz okoliške vasi, ki se po kapitualciji Italije niso počutili varni na svojih domovih. Najmlajši je imel 15 let. Mnogi so bili brez pravega vojaškega znanja. Poveljeval jim je gimnazijski maturant France Krem-žar iz Ljubljane. Z njim sta bila še dva študenta, eden je bil France Balantič. Umik ni bil izveden pravočasno in proti večeru sta jih obkolili Šercerjeva in Tomšičeva brigada (približno 1000 borcev). Boj se je vnel okoli pol enajstih ponoči. Središče obrambe se je počasi skoncentriralo v Krajčevi hiši (trgovina). Dopoldne naslednjega dne so partizani uspeli zavzeti spodnje prostore Krajčeve hiše in poleg orožja zajeli še okoli 10 branilcev. Prinesli so slamo in hišo zažgali ter tako pokončali tiste, ki so se
branili iz zgornjih prostorov. Odpor je bil strt in okoli poldneva so se partizanske enote umaknile. Na pogorišču so domačini našli 34 trupel, ki so jih pokopali v skupni grob na pokopališču. Uresničila se je pesniška slutnja Franceta Balantiča: »Zgoreli bomo kakor šop zvenele trave.«
Po tem dogodku je vsaka stran na svoj način iskala opravičilo, morda tudi notranje očiščenje (katarzo).' Komisar 14. divizije Matevž Hace se je v svojih spominih dvakrat (leta 1959 in 1968) dotaknil dogodka v Grahovem. Po prvi verziji naj bi Franceta Balantiča pozival k ćdhodu iz obkoljene postojanke sošolec iz klasične gimnazije, po drugi verziji pa naj bi bil to pesnik Karel Destovnik Ka-juh. Kajuh je v času napada na Grahovo v resnici bil s kulturniško skupino 14. divizije v neposredni bližini, toda ni bilo v navadi, da bi kulturniška skupina aktivno posegala v boje.
Na drugi strani je dr. Tine Debeljak, ko je zvedel za Balantičevo smrt, čutil nelagodnost, ker Balantičevih pesmi ni objavil, ko je bil pesnik še živ. Izdal jih je po tragičnih dogodkih v Gra-
Spominska maša ob izviru Bistrice
K sveti maši za vse padle v 2. svetovni vojni in po njej na Kamniškem in Komendskem se je 31. oktobra popoldan zbralo ob kapelici v Kamniški Bistrici presenetljivo dosti ljudi. Neprijazno vreme, dež z močnimi sunki vetra z ostenj mogočne Planjave jih tudi letos ni odvrnilo pd te daritve.
Mašo je bral dekan kamniške dekanije g. Tone Dobrovoljc ob somaševanju dr. Janeza Juhanta in stranjskega župnika g. Toneta Berčana. Uvodoma je g. dekan povabil zabrane h goreči molitvi za vse, ki so v 2. svetovni vojni izgubili svoja življenja na frontah, kot talci, taboriščniki, v letalskih napadih ... Seveda tudi k molitvi za vse žrtve medvojnih in povojnih pobojev - teh žrtev, med njimi je mnogo žena in otrok, njihova povojna grobišča so še posebej množično posejana ravno v dolini Kamniške Bistrice.
Pod vršaci kamniških planin je zadonelo lepo ljudsko cerkveno petje. Glavni pridigarje bil profesor teološke fakultete v Ljubljani dr. Janez Juhant. Tudi on je ob prazniku Vseh svetih priporočal vernikom iskreno molitev za vse zgoraj omenjene žrtve. Čeprav se tisti čas vojnih štiridesetih let preteklega stoletja vse bolj odmika, pa hkrati prihaja na dan vse več podrobnosti, odkritij o zagrešenih grozodejstvih v tistem obdobju. Ta nova spoznanji takratne resnice pa ne smejo v nas vzpodbuditi novih zamer, nestrpnosti, sovraštva. Do mrtvih in morda še živih storilcev teh pobojev naj v nas vznikne pravo odpuščanje. Le to in molitev zanje in za žrtve nam more prinesti notranji mir, osvo-bojenje. Pri molitvi za žrtve se skušajmo poglobiti v čustvovanja teh posameznikov. Kako so se pripravljali vsak zase na odhod v večnost, h Bogu, potem, ko so doumeli, da bodo morali umreti nasilne smrti. Kajti v umiranju, četudi je množično, umira človek vedno le vsak sam zase. Takšno razmišljanje nas bo privedlo do poglobljenih naših prošenj za njihove duše. Pridigo je dr. Juhant zaključil z verzi sonetnega venca našega rojaka, tudi mučenca Franceta Balantiča: »Gospod, podaril si mi odpuščanje, čez krotka usta vino si razlil, da bi ljubezni Tvoje se napil, da bi pozabil vse poti nekdanje.«
Po tej, že tradicionalni maši smo se zbrali še k molitvi za duše rajnih na samih množičnih grobiščih žrtev povojnega revolucionarnega nasilja na Kopiščih. Žal še večino teh in ostalih tovrstnih grobišč po obeh občinati prerašča divje rastje. Vsa so še brez osnovnih obeležij, npr. imen pokopanih žrtev, veliko jih je še brez sleherne spominske oznake, brez ustreznih dostopnih poti,...
MILAN VVINDSCHNURER
b
Pesnik France Balantič (1921 -1943)
hovem in jih okoliščinam primerno naslovil V ognju groze plapolam (1944), čeprav je Balantič svojo zbirko pesmi naslovil Muževna steblika.
Nehvaležno je ocenjevati iskrenost in namen teh dejanj. Nekaj pa drži. Nasilna smrt pesnika ni mogla biti nikomur v ponos in tudi ne v opravičilo.
France Balantič je umrl mlad, pri 22 letih. Prav zato kot pesnik preseneča tako po vsebini kot umetniški dovršenosti. V pesmih se kaže njegova rahločutnost. O svoji mladosti je zapisal, da »med sivimi zidovi mladih let ležijo zakopani ža-
lostni spomini«. Žalostile so i socialne krivi-, beda, stigmatizacija, izkoriščanje delavcev, ekonomska migracija in pd. Vse to je našlo odsev v njegovih pesmih.
Te rahločutnosti se je tudi sam zavedal in čutil kot bre-e ter si želel, da je bil razvezan: »Gospod, ... To breme! Ti hočeš, da nosim ga v hrib,
kjer gnezdiš kot sonce med bori, kjer čakaš,
da obogatiš za burnega srca utrip.
Zakaj me z bridkostjo kakor z mlekom natakaš?«
Nenavadno za mladega človeka je, če se mu misli vrtijo okoli smrti:
»Nekje pokopališče je na hribu,
brez križev, rož, grobovi sami... Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust
Pri meni noč je in mi sveti.
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust«
Bili bi krivični, če bi pri Balantiču iskali le tisto, kar je povezano s slutnjo smr-
Grahovo, 23. novembra 1943-
»Vsa plaha si in revna, gruda rodna«, ko trepetaš v sivini novembrskega dne... Gola drevesa s skrivenčenimi rokami lovijo dežne kaplje, med katerimi bele snežinke tkejo mrtvaški prt za notranjsko zemljo.
Na obzorju se je razlila kri in zažarela v ognju...
Bliža se brat..., ne bratsovražnik, streli parajo nebo... proti nebu se dvigne rdeč plamen sovraštva, v črn dim se pogreza mladost s hrepenenjem v srcu, s strahom in pogumom gorijo telesa.
A srce ne zgori, ne umre... pesnikovo srce!
»Klečim na skali, sklonjen nad prepad«, pod katerim zijajo brezna in požirajo brate, Slovence... povsod... slovenska zemlja se spreminja v grob. V požaru bratomorne vojne nastaja komunistična država...
Hiša, v kateri je 24. novembra 1943 zgorel pesnik France Balantič
November 2003.
Minilo je šestdeset let, odkar so kosti, najdene med pepelom po bitki vaških straž s partizani v Grahovem na Notranjskem^ prepeljali na lojtrskem vozu na grahovsko pokopališče; med njimi so bili tudi posmrtni ostanki pesnika Franceta Balantiča, ki je v svoji Zalostinki preroško napisal:
»Saj ne bo sestrice,
da bi v ruti nesla jih na Zale,
ne bo materinih ustnic, da spoznale
bi kot sol domače me solnice.«
Zdaj pa na pogorišču komunizma čakamo, kdaj si bomo Slovenci kot bratje segli v roke, spravljeni v srcu s poštenimi mislimi in priznanjem, da komunistični zločini še vedno niso bili obsojeni. Trdi: tev, da je bila to samo »napaka«, ki je terjala na tisoče mrtvih med vojno in po njej, in jo je treba pozabiti, je strašno krivična in boleča. Zato ostaja preteklost temna senca tudi v naši prihodnosti in »s prstjo zasuta usta« so še vedno zavita v molk.
Tilka Jesenik Balantič
(F. Balantič)
ti in izničenjem. Kot mlad človek je imel do življenja in danosti tega sveta določena pričakovanja, želje in hrepenenja. Tudi ljubezen in erotika sta bila sestavni del tega. Toda čas, ki je takrat najavljal grozo in strahoto vojne, je pri pesniku danosti življenja naredil nezadostne, krhke in malenkostne, da bi lahko v celoti izpolnile njegovo željo po neskončnosti in absolutnem. V iskanju te izpolnitve je pesnik našel notranji mir v dotiku z Božjim: »Moj strah pred Tvojim plaščem je minil.../ Nič več razpadanja se ne bojim .../trohneče vence sem si strgal z glave.« In še nekaj. Svoj notranji mir in osvoboditev je Balantič
našel v pesnikovanju. Zdi se, da se je skozi pesniško izpoved čistil tistih pričakovanj, do katerih je kot človek na pragu življenja imel pravico, vendar pa je zanje slutil, da mu jih v neljubih časih ne bo mogoče doseči. Pesmi so njegov ustvarjalni obračun z neljubo usodo. V njih odloži breme tega spoznanja in tudi najde pot notranje osvoboditve iz doline socialnih krivic, trpljenja, prevar in hudobije k Soncu dokončne sreče:
»Jaz bom pa Tebi vedno pesem pel,
in kadar moji zvoki dozorijo, 0
pri Tvojih bom kolenih obsedel.«
DANIJEL BEZEK
Ob gomili, kjer so pokopani vaški stražarji, ki so umrli v goreči hiši v boju s partizani, med njimi pesnik France Balantič, stojijo pesnikova mati, sestra Tilka in njena hči Dušica.
9
Kulturni dom
Franca
Bernika
Domžale
KOLEDAR PRIREDITEV
GLEDALIŠČE
petek, 28. november 20.00 IZVEN Gregor Čušin: HAGADA > monokomedijet Mestno gledališče Ljubljansko
GLASBA
sreda, 26. november 20.00 abonma MODRI in IZVEN
SLOVVIND in ANDREA RUCLI (KLAVIR) > koncert
Na sporedu> W.A. Mozart, L. van Beethoven, L. Lebič in F.
Poulenc
ZA OTROKE
sobota, 22. november 10.00 IZVEN
J. Čapek: KUŽEK IN MUCA > lutkovna predstava
Lutkovno gledališče Tri
četrtek, 27. november 18.00 IZVEN
ŽABJI KRALJ > plesna pravljica
Plesni klub Miki, Domžale
sobota, 6. december 10.00 IZVEN
K. Srna: VOLK IN TRIJE KOZLIČKI > lutkovna predsta Lutkovna skupina Sirova luknjica
GALERIJA DOMŽALE
20. november - 5. december
IVO MRŠNIK > razstava risb in grafik
INFORMACIJE
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred' pričetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50
Zlatoporočencema v Volčjem Potoku
10. oktobra je minilo 50 let skupnega življenja Fani in Albina Kladnik. Ta dan sta zakonca rekla: »Danes je poseben dan, s srečo obsijan.«
S fotografije lahko razberemo še vedno mladostno in urejeno mamo ter živahnega ata šegavih oči. Ne kažeta svojih let, čeprav sta vse svoje življenje preživela delovno.
Fani prihaja iz Stare Ceste pri Ljutomeru. Rodila se je kot po-stržek, torej zadnji od sedmih otrok. Sama pravi, da je bila očetova ljubljenka. Po osnovni šoli je odšla živet v Ljubljano k teti, kjer se je izučila za torbarko.
Albin je zaprisežen Volčjepo-točan, rodil se je kot prvorojenec v družini treh otrok. Njega je vodila želja po tapetništvu, ki se mu je tudi uresničila. V Ljubljani, kjer je dobil prvo zaposlitev tapetnika, je spoznal tudi žensko svojih sanj - Fani, ki se je tam učila za torbarko.
Sledila je poroka. Fani je povila tri otroke. Nekaj časa je bila zaposlena pri Toku v Domžalah, potem pa se je predala delu na domačiji in trem otrokom,
Zlatoporočenca Fani in Albin Kladnik
pozneje je vzorno skrbela za taščo in tasta.
Vsako leto je Fani skrbela, da je v mesecu decembru dišalo po domačih krvavicah in pečenicah. Doma je bil vedno sveže pečen kruh, domači piškoti, sok, skuta in še in še. Naša mama je resnično mravljica. Se vedno rada šiva, saj ji otroci in vnuki neprestano nosimo strgane hlače.
Oče Albin pa je bil zaposlen v obrtnem podjetju Usluga Kamnik kot direktor. Njegovo veselje so predstavljali sestanki, ki se jih je udeleževal vsa leta, saj je bil vseskozi politično aktiven, tako v krajevni skupnosti, kot na občinski ravni. Vedno se je boril za pravice malih, revnih ljudi. Še danes je odprtega duha, ne zamudi no-
benih poročil po radiu in TV, rad bere časopise. V zajčnikih ima veliko čudovitih kuncev, ki so mu v veliko veselje.
Skupno sta mama in ata zgradila topel dom, ki vedno sprejme domače, sosede, znance in prijatelje. V pomladanskem in poletnem, času naš dom obdajajo čudovite rože, ki jih vzgoji naša mami. Pravimo, da ima roko za rože, saj se ji prime vsak potaknjenec in vzkali sleherno seme. Z eno besedo: sta čudovita starša.
Zlato poroko smo praznovali v Radomljah - v gostilni Šraj. Bilo nas je veliko in imeli smo se nepozabno lepo.
Naj tudi dodamo, da je tovrsten dogodek že drugi zaporedni v tej hiši. V letu 1974 sta zlato poroko praznovala starša Marija in Franc Kladnik.
Če bi vsi grmi zacveteli,
vse vode zašumele,
vse zvezde zasijale,
da z njimi obdarujemo vaju,
ki vse Vama,
vse dolgujemo! VAJINI HVALEŽNI OTROCI,
VNUKI IN PRAVNUKINJA
Z odličnim okusom
Letošnji gostinsko turistični zbor Slovenije na Bledu, ki je največje vsakoletno srečanje gostinskih in turističnih delavcev, ni bil nekaj posebnega le zaradi polstoletne tradicije, dobrega obiska in kar 440 tekmovalcev v 22 različnih kategorijah.
Žiga Leber, ki že dobri dve leti vodi znano Gostilno Ledrar v Lokah v Tuhinjski dolini, si ga bo prav gotovo vtisnil v spomin po osvojenem priznanju z bronasto medaljo. V kategoriji priprava jedi po naročilu - glavna jed s prilogo je žirijo navdušil z mlado divje svinje s kostanjevimi štruklji.
Simpatični 26-letnik pravi, da uživa v svojem poklicu, že šest let se udeležuje gostinskih zborov, tri leta je aktiven član sekcije kuharjev in slaščičarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije, udeležuje se seminarjev in različnih izpopolnjevanj, ki so nujna tudi v nje-
govem poklicu, če želiš obdržati kvaliteto, dobro ime in prinesti gostu še kakšen nov okus, nov način priprave jedi in podobno. Znanja in izkušnje je pridobil pri znanem ku-linariku Andreju Goljatu na Brdu pri Kranju in v penzionu Zaplata. Njegov takratni šef
PODOBE GORENJSKE
Likovne skupine Gorenjske so svoja dela razstavljale v galeriji Veronika od 7. do 16. novembra. Razstava z naslovom Podobe Gorenjske je nastala kot izbor del, prispelih na razpis gorenjskih območnih izpostav javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Selektor letošnjega srečanja prof. Janez Šter je izbral šestinštirideset del triinštiridese-tih avtorjev iz šestih območnih izpostav: Domžale, Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Tržič, Kamnik iz likovnih društev KD Svoboda Tone čufar, likovni klub Dolik, Likovno društvo D. Loboda, Likovno društvo Mengeš, Likovno društvo Krašnja, Likovno društvo Senožeti Radomlje, Likovno društvo Kamnik, Likovno društvo Tone Kranjc Kamnik.
Iz domače izpostave so svoje likovne stvaritve postavili na ogled Andrej Potokar, Danica Šraj, Drago Bizjak, Dušan Štrajhar, Irena Novak, Irena Redia, Jelka Moravec, Julija Fornazarič, Marjeta Likar, Mira Resnik, Mojca Šikonja, Nataša Brumen, Stanka Baloh, Veronika Pogačar in Zlatka Levstek.
Po mnenju prof. Janeza Štera, galerijskega kustosa, je letošnja razstava z naslovom Podobe Gorenjske obetaven prikaz našega ljubiteljskega slikarstva. Odraža načrtno in z veseljem opravljeno delo, predvsem v sredinah, kjer je poustvarjalcem posvečeno veliko mentorskega truda.
SAŠA MEJAČ
Krajevne skupnosti Tuhinjske doline
- v sodelovanju z Agencijo za turizem in podjetništvo Kamnik in Termami Snovik d.o.o., na osnovi skupnega dogovora z dne 21.10. 2003
VABIMO
v sredo, 3. decembra, ob 19. uri v Kulturni dom Srednja vas
vse krajane Tuhinjske doline na delovni sestanek z namenom predstavitve postopkov ustanovitve Turističnega društva Tuhinjska dolina ter obogatitve turistične ponudbe Tuhinjske doline v povezavi z Agencijo za turizem in podjetništvo Kamnik in Termami Snovik.
S svojo prisotnostjo boste izrazili pripravljenost za sodelovanje pri razvoju turizma v naši dolini!
Vabljeni!
kuhinje Matjaž Pozderc je danes vodja reprezentančne kuharske ekipe Slovenije.
Da Žiga obvlada svoj poklic pričajo tudi prejeta priznanja skandinavske, kitajske kuhinje in priznanje za pripravo ribjih jedi, po katerih slovi tudi njegova gostilna Ledrar. Pravzaprav gre za družinsko podjetje, saj mu pomagata oče Stojan in mama Lilijana, ki sta v gostinstvu doma že skoraj tri desetletja. Torej ima Žiga gostinstvo že v krvi, pa tudi Kamnik mu je blizu. Marsikdo se še spomni znamenite in nekdaj edine pizzerije v našem mestu - pizzerije Parma, ki so jo vodili prav Leberjevi v letih 1983 do 1989. Svojo dejavnost so nato selili v Kranj, kjer so pizzerijo razširili v restavracijo in vztrajali tam do leta 2001. Pred dobrima dvema letoma pa jih je pot pripeljala nazaj v Kamnik, saj je Žiga svojo veliko željo po vodenju večje gostilne pričel uresničevati v gostilni Ledrar. Želimo mu še mnogo kuharskih užitkov, dobre volje in obilo energije pri vodenju gostilne ter seveda izvirnih receptov, po katerih pripravlja zanimive, okusne jedi.
SAŠA MEJAČ
Žiga Leber iz gostilne Ledrar v Tuhinjski dolini je ponosen na svojo nagrajeno jed letošnjega gostinskega zbora - ru-lado divje svinje s kostanjevimi štruklji.
ZGODBA O MIRU IN UUBEZNI Z GIANNIJEM RIJAVCEM
Prinesti mir v sleherno človeško srce. Človek bodi bratu brat. Vsi smo enaki, rojeni iz sovraštva, prepirov, vojni Poletel je zate in zame, poletel je za vse nas - Beli golob. Leti in kliče: »Ne vrag, le sosed naj bo mejak!«
(Gianni Rijavec)
Na praznični dan reformacije je bil v Domu kulture v Kamniku koncert Giannija Rijavca z naslovom Zgodba o miru in ljubezni. Slovenski glasbenik je avtor mednarodnega glasbeno-humanitamega projekta Beli golob. Zgodba o Belem golobu sega v leto 1999, ko seje Rijavec srečal z vojno v Bosni in Hercegovini, predvsem z otroki, žrtvami nasilja in vojaških min. Odločil seje napisati pesem, ki bi na svet prinesla mir in pomagala otrokom, prizadetim v vojni. Idejo pa mu je dal bivši predsednik ZDA na obisku v Sloveniji, kjer je z zanosom govoril o Prešernovi Zdravljici, o večno mladi pesmi, ki naj nosi srečo, mir in bratstvo med narodi. Rodila se je himnična pesem Beli golob v izvedbi popularnih evropskih pevcev. Vsak od glasbenikov zapoje del kitice, refren pa vsi skupaj. Pesem naj namreč druži ljudi in narode, mir naj zavlada svetu. Prvi ambasador miru je postal papež Janez Pavel II., tik pred nastopom v Domu kulture pa se je Rijavec spet vrnil s poti miru; beli golob je v rokah dalajlame.
Rdeča nit koncerta je bila pesem in beseda o ljubezni in miru, na platnu so se vrstili prizori in reklamni spoti, ki so pričarali toplino in varnost, domačnost. Mir v srcu, družini, družbi in v svetu. Gostje večera pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Stranje so z zborovodkinjo Karlo Urh vnesli v naše razpoloženje svojo otroškost, mladostno vihravost, razigranost ljubezni in željo po miru. Na klavirju je zbor spremljala Martina Bohte. Poslušalci smo postali del projekta, tudi župan Tone Smolnikar kot predstavnik Občine Kamnik.
Beli golob torej leti, trosi mir po svetu in pridobiva vse več somišljenikov.
Med Kamničani najbrž ne, o čemer je pričala slaba udeležba ...
MIRA PAPEŽ
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70
fax: +386 1 831 81 92
e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si
I
T
KOLEDAR PRIREDITEV
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2, Kamnik
tel.: 01 / 831 9 830, faks: 01 /831 98 31, e-pošta: oi.kamnik@iskd.si
Petek. 28. novembra, ob 19.uri
Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje razstave fotografij mojstra Vlastje Simončiča
Priprava razstave: Foto, kino in video klub Mavrica Radomlje
Razstava bo odprta do 14.decembra 2003
Sobota. 29. novembra, ob 2Q.uri
Galerija Veronika, Kamnik
Koncert Klapa »Mali grad« z gosti: Klapa »Puckih pjevača« Vis in Tamburaška skupina Kašarji iz Žirovnice
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Do 22. novembra
Galerija Veronika, Kamnik
Razstava Letni časi v soncu - 50 let WZ Antona Medveda Kamnik
Galerija Veronika, Kamnik je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan.
Likovno društvo Kamnik organizira tečaj »Slikanje z jajčno tempero in priprava podlag za sliko«. Tečaj se bo pričel v petek, 21. novembra 2003, ob 19. uri v prostorih nad Maleševo galerijo. Vodil ga bo Jernej Jemec. Vabljeni!
o» !:.' '
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si, http://www.kam.sik.si
Torek. 25.novembra. ob 17. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik:
Ob 50. letnici WZ Antona Medveda Kamnik Vas starši otrok iz vrtca Mojca v Kamniku in Matična knjižnica Kamnik vabimo na lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.
Sreda. 26.novembra, ob 19.30 v dvorani Matične knjižnice Kamnik:
Študentski klub in knjižnica organizirata potopisno predavanje Kuba. Po Kubi nas bo » popeljal« Marko Popovič.
Vsak ponedeljek v decembru ob 18. uri v Veronikini sobi: Novoletna pravljica s pravljičarko Uršo.
Torek. 2. decembra, ob 10. uri v avli knjižnice:
S pravljico na potepu po širnem svetu. Z gospo Simlo Preložnik se bomo potepali po Indiji.
Vsako sredo v decembru, ob 10. uri v Veronikini sobi: Novoletne Bibe s pravljičarko Heleno.
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06 GSM 041 / 580 - 818 www.domkulture.org: e-mail: info@domkulture.org
Petek. 21. novembra, ob 19.30
Komorni pevski zbor Šutna LETNI KONCERT
za izven
vstopnina 800/1000 sit Sobota. 29. novembra, ob 19.00 Gledališka skupina Komenda LJUBEZEN POD VAŠKO LIPO
vaška veseloigra
za izven
Četrtek. 4. decembra, ob 17.00
Lutkovno gledališče Maribor ŽOGICA MAROGICA
za otroški abonma in izven
vstopnina 900 sit
Sobota. 6. decembra, ob 19.00
Plesno gledališče Celje in Naroden teatar Štip SRČEVA DRAMA
za izven
vstopnina 1000 sit
BUDNARJEVA MUZEJSKA HISA Zgornje Palovče 5 nad Kamnikom, Kamnik Inf. 041 545 580 ali 8312 062
Nedelja. 23. novembra ob 1 5.uri
otvoritev razstave MAČKE - žgana glina avtorice Tanje Habjan.
Pripeljite tudi najmlajše.
Nedelja 30. novembra od 14.ure dalie Delavnica IZDELOVANJE ADVENTNIH VENČKOV
kotizacija 1500 sit
Budnarjeva muzejska hiša je odprta ob nedeljah od 14. ure do mraka.
Zaposlimo mizarja
za delo v proizvodnji masivnega pohištva in
delavca za delo v lakirnici.
Pohištvo Lipar, s.p.,
Lahovče 31, 4207 Cerklje, tel: 04/252 90 80.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Grofje tudi danes bolj cenjeni od meščanov...?
tTi>žkoje razumeli, da se kam-JL niški meščani, nekdanji in sedanji člani znamenile Meščanske korporacije že skoraj [x>ldru-go desetletje z vsemi silami borijo za vrnitev skupnega premoženja v obliki bistriških gozdov. Obenem pa smo po vsej širni Sloveniji priča vračanju premoženja brez težav mnogim nekdanjim tujim grofom in baronom oziroma njihovim potomcem. Morda bi glede na naše dobre (občinske) zveze s potomci grofov Andeških na Bavarskem, ki so nekoč domovali na Starem gradu, kakega izmed najbolj vplivnih poklicali na pomoč, da
bi prepričal pristojnega ministra ali kako agencijo, da bi našim vrlim meščanom vrnili tisto, kar jim po pravici tudi gre... l\fa Internetu smo zadnjič 1 T prebrali, da je v Kamniku sklicana 8. seja občinske skupščine. Predlagam, da bi sestavljata omenjene strani poslali vsaj na kakšen krajši tečaj o lokalni samoupravi v samostojni Sloveniji, kjer bi se naučil, da imamo tudi v mestu in vaseh pod Kamniškimi planinami najvišjo zakonodajno oblasti) obliki občinskega sveta....
fricer pa Tuhinjci pravijo, da i3 bi bilo dobro na kakšen »šnel-
kurs« poslali tudi kakega funkcionarja slavne (območne), kmetijske zbornice, čeprav ima »tuhinjsko fakulteto« in deset krav v hlevu. Morda pa bi se za to pomembno funkcijo našel tudi kak perspektiven kmetijski inženir... TLMenda je zadnjič nekdanji IfJL kamniški šerif (še iz socialističnih časov) nekaj kritiziral okrog tako imenovane pohvale izveska na kamniški kavarni. Prav, da pisec v KO hvali nekaj, kar naj bi bilo kamniški grb, kar pa ni, ker je na izvesku upodobljena Veronika kol pol riba, ne [m kolj)ol kača, kot je zapisano v oP činskem statutu. Kritiku je treba
pojasniti, da na tem izvesku sploh ne gre za kamniški grb (pa čeprav zanj skrbi občina), jjačpa samo za upodobitev ene od mnogih pripovedk legend o kamniški Veroniki, kije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ta izvesek nastal, tudi uradno še bila riba. Toliko v vednost... Cteer pa je kamniško zgodovi-\Jno nekoliko »polepšal« neumorni polihistor in častni občan Nikolaj, ki je zadnjič p>o nacionalnem radiu vesoljni javnosti objavil, da^ kamniški purgarji niso imeli Šajspoha (uradno Mlinščice), ki naj bi bil pred stoletji poleg pogona mlinskih kamnov služil tudi kot nekak kamniški kanalizacijski zbiralnik za odplake, pač, daje to Schlosbah, ker so ga zapirali in odpirali. Saj res, kako hipa smrdelo, če bi res Sajspoh za nekaj dni zaprli...
KRIŠTOFOVPEPE11
Sanirana emisija iz kurilnih naprav Pirolize na Duplici
Dne 23- 10. 2003 sem kot predstavnik Zelenih Kamnika na povabilo pomočnika direktorja podjetja Tisa dq,o., g. 'Marjana Staniča, obiskal podjetje Piroliza -Kamnik (nekdanji Stol Kamnik), Ljubljanska 45, Kamnik, zaradi ogleda deponije zmlete lesne biomase in same ureditve znotraj poslovne stavbe.
Na osnovi skupnega ogleda deponije zmlele lesene biomase (dobavitelj naravnega lesa v kosih je podjetje Tisa d. o. o., Ižanska 213, Ig), neuporabnih lesenih palet in lesenih obojev, kijih podjetje Piroliza d.o.o. pobira po celotnem področju RS, sta vodilna delavca na vprašanje »ali niso poleg leseni ostanki neuporabnih zmletih pragov, ki so prepojeni s škodljivimi derivati in katere železnica potrebuje za nosilce tračnic«, odgovorila, da so sporno deponijo odstranili že v preteklem letu, res pa je, da so na posameznih neuporabnih paletah manjši ostanki PVC-ja, kijih odstranijo pred nalaganjem, v peč. Črni jwah, ki ga je moč videti med ostalim zmletim lesom, pa izvira iz zmletega lubja dreves.
Ko smo zapuščali deponijo, je eden od delavcev prelagal odpadni pepel iz manjših v večje kontejnerje ter zaradi vetrovnega vremena povzročal, daje veter pepel raznašal po okolici. Vodilna delavca podjetja Piroliza sta zagotovila, da je v postopku načrtovano izboljšanje tega dela, saj bodo namesto manjših dveh kontejnerjev pri izhodu odpadnega pepela postavili večja kontejnerja, kiju bo kamion odpeljal na deponijo v Novo Gorico, takoj ko bosta napolnjena. Na vprašanje, zakaj se iz dimnika občasno pokadi črn dim, sta odgovorila, da so zaradi bližine večjega naselja sklenili pogodbo o vgradnji filtrov s podjetjem iz Avstrije, kije po kvaliteti eno od vodilnih na svetu in tudi za cca 40 odstotkov dražje od konkurence. Ker so vgradili keramične elemente namesto teflonskih, so zahtevali zamenjavo, kar je izvajalec tudi postoril.
Merjenje in oceno o emisiji snovi v zrak iz kurilne naprave sta izvršili dve pooblaščeni podjetji, ki sta pridobili dovoljenje od Agencije za okolje RS. Vjx>ročilu, s katerim razpolagamo pri Zelenih Kamnika, je napisal pooblaščenec Komplast d. o. o., Podsmreka 3, Ljubljana. V njem je navedeno, da je prisotnost, ogllikovega dioksida, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov v mejah jmedpi-sov, kar pomeni, da izmerjene vrednosti ustrezajo predpisom, zato ni več potrebno izvajati posebnih ukrepov za sanacijo. Obvezno pa je redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih naprav, Inštitut za celulozo in papir Ljubljana pa je izdal izjavo v jnsni obliki, da inštalirana srednja kurilna naprava zadostuje predpisom o kurjenju naravnega lesa v vseh
oblikah (drva, žagovina, kisi, Ijub-je in storži) in ostankov brez umetnih dodatkov ter brez lesnih zaščitnih sredstev. Navedeno je tudi, da so pri izdelavi ocene odpadkov bili uporabljeni in upoštevani vsi dosegljivi podatki, zlasti tisti, ki se nanašajo na izvor odpadkov. V postopku preiskave odpadkov niso bili dosegljivi hobeni podatki, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so bile v odpadke zmešane druge snovi, zaradi česar bi se spremenile lastnosti odpadkov.
Da je podjetje Piroliza - Kamnik v doglednem času saniralo emisijo iz kurilnih naprav so v prvi vrsti zaslužni krajani Duplice, ki so jih uspešno zastopali predsednik KS Duplica in nekaj najbolj zagnanih krajanov, nekateri funkcionarji občine Kamnik in nenazadnje Zeleni Kamnika. Seveda se je ob tem vredno zahvaliti tudi vodstvu podjetja Piroliza - Kamnik, kije zaradi razumevanja zahtev prizadetih krajanov in seveda zakonskih določil izvršilo sanacijo v najkrajšem možnem času.
Na osnovi razgovorov s posa-meznimi krajani z Duplice je bilo mogoče ugotoviti, da je v tem naselju emisijuprahu v zraku znosna, saj na njihovih balkonih in okenskih policah ni več opaziti črnega prahu, karje dokaz, da je instalirana srednja kurilna, kije v preteklem obdobju grenila življenje vsem krajanom Duplice, resnično sanirana. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Daniel Kovačič
Kam seje potuhnil DeSUS?
Od članka s tem naslovom, objavljenega v časniku Delo, je minilo že dobrega pol leta, vendar se ta krilatica še vedno uporablja v vsakdanjem govoru ob najrazličnejših prilikah. Ponavljajo ga tisti, ki dela naših poslancev in dela v stranki sploh ne poznajo, zaloga predstavljamo v zvezi z zdravstveno reformo, ki jo prinaša tako imenovana »Kebrova« Bela knjiga.
Izvršni odbor stranke je na podlagi pripomb in predlogov. Zdravstvene reforme zbranih predlogov teritorialnih-organizacij in posameznikov posredoval svoji poslanski skupini v parlament in Ministrstvo za zdravje naslednje pripombe:
Dosedanje razprave le načelno podpirajo osnutek Zdravstvene reforme. Obsežno besedilo je treba dipolniti in natančneje opredeliti. Pretežno večino predlaganih sprememb bi se lahko udejanjilo že v okviru sedanje zakonodaje, če bi obstajala politična jjodpora. Osnutek. Zdravstvene reforme realno prikazuje stanje na segmentu zdravstvenega varstva, ni pa pravih usmeritev za dosego zastavljenih ciljev.
V predlaganem osnutku nt analizirano stanje v zdravstvenih zavodih, ne sedanja organizacija zdravstvenih Institucij in ne razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom. Opredeljena ni vloga zdravstvenih domov.
Izvršni odbor je predlagal, da se
opravijo analize stanja o organizacijah zdravstva in višini stroškov v vseh institucijah zdravstva in izdelajo sanacijski programi. Na osnovi analize naj se ugotovi, koliko stane bolnik danes in kaj je možno doseči z boljšo mrežo zdravstvenih zavodov, boljšo organiziranostjo dela v zavodih, z uvajanjem standardov kakovosti in delovnega časa po evropskih merilih. Ločiti je potrebno strokovno in poslovodno funkcijo.
Za prebivalce ljubljanske regije naj se ločeno zagotovijo bolnišnične zmogljivosti, primerljive z bolnišnicami v drugih regijah. Na ta način bi Klinični center sprostil kapacitete in omogočil večjo dostopnost vrhunskih zdravstvenih storitev vsem državljanom. Tako bi se zmanjšale tudi čakalne dobe in občutno znižali stroški za primerljive bolnišnične storitve.
Za uspešno reformo zdravstvenega sistema je nujno pridobiti sodelovanje zdravnikov, njihovih strokovnih združenj (zbornice) in organizacij (Fides). Prav oni so temeljni nosilci strokovnih nalog in pri tem obvladovanja stroškov pri izvajanju zdravstvenih storitev.
Obseg javnega zdravstvenega varstva naj se konkretno opredeli, ni mogoče pristajati na zmanjševanje pridobljenih pravic do zdravstvenih storitev na račun javnega zdravstvenega zavarovanja.
Ugotovitev »skoraj vse današnje pravice v okviru sedanjega osnov nega in prostovoljnega zavarovanja« z njuno združitvijo naj se jasno zapiše. Zagotovljena mora biti osnovna zdravstvena storitev in jasno opredeljeno kaj so »manjpomembne storitve«. Posebej oj)ozar-jamo na zaščito zdravstvenih storitev brez doplačil za otroke, šolarje, ženske z načrtovanjem materinstva, sedaj določene diagnoze in preventitme preglede. Zavarovanci moramo vedeti katere zobozdravstvene storitve bodo ostale v osnovnem zavarovanju in za katere zobozdravstvene storitve bodo potrebna doplačila. Povedati je potrebno, kako bo z doplačili zdravil. Cene zdravil mora država kontrolirati. Opredeli naj se, kako bo z do plačili za ortopedske pripomočke, zdraviliško zdravljenje in reševalne prevoze.
Vzjjoredno z navedenimi finančnimi sredstvi za potrebe zdravstva je potrebno ponovno preveriti vire in doseči uskladitve z napovedano^ davčno zakonodajo-
Ni sprejemljivo, da le zaposleni in upokojenci nosimo breme vplačil, kot je razvidno v osnutku zdravstvene reforme.
Številna druga tveganja, kise ne nanašajo na leta starosti, kot so športniki, prometne nesreče in druga posebna tveganja, bo nujno proučiti in ovrednotiti ter zagotoviti tveganju primerno ustrezna dodatna zavarovanja.
Sistemsko je jjotrebno odpraviti nedodetanostpravice do nekaterih denarnih nadomestil in to uskladiti na način, ki ga uporabljajo raz-
vile evropske države. Takih pobud v osnutku reforme ni zaznati. Pazljivo je potrebno analizirati vplačila kmečkih zavarovancev in izostankov z dela ter razmejiti obveznost v cilju pravičnosti osnutka zdravstvene reforme.
Kategorijam zavezancev, ki nimajo plač bo potrebno določiti z zakonom ustrezno prispevno stop njo. Za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo bo potrebno vključitit tudi avtorske honorarje, plačila zapodjemne jmgodbe, sejnine, nagrade za delo v nadzornih svetih in podobno.
V drugi steber pokojninskega zavarovanja se prenaša vedno večji delež plače, zato je nujno, da se za ta del plač zagotovi plačila v zdravstveno blagajno:
Podatki kažejo, da bi bili v prihodnje upokojenci bistveno bolj
obremenjeni s prispevkom za
obvezno zavarovanje kot zaposleni.
V sedanjem predlogu prispevkov jm preračunavanju (ujmštevajoč predlagan 1,95% od bruto plač in 4,06% nettopokojnin) se nominalni znesek obremenitev pokojnin povečuje kol j? razvidno iz naslednjih primerov za dobrih 30%> kot pri plačah, (glej tab. 1)
Zaradi spremembe sistema obračunavanja prispevka za zdravstveno varstvo je težko izračunati primerljive podatke, vendar vse dosedanje ocene kažejo, da se sedanji prispevek539,00 SIT v odnosu upokojenec: zaposleni podvojil. Tudi naslednja jmmerjava povjnečja prikazuje povečano obveznost, (glej tab. 2)
Predlagamo, da se na novo oblikovani prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje določijo tako, da bo obremenitev netto pokojnin enaka obemenitvi [)lač zaposlenih oziroma, da se ohrani vsaj sedanje razmerje.
V razprava se zelo jasno postavljajo zadeve, da pri osebni porabi za zdravje ostanejo olajšave pri dohodnini. Dokazuje se, da gre za vjiačila kol investicijo, ki ima enako težo kol naložba v izobraževanje in več kot članarine in prispevki strankam, verskim skujmostim in podobno. Iz navedenega se predlaga ponovna proučitev obremenitev netto pokojnin ter znižanje le-teh. Če olajšav ne bo, bo to dodatna obremenitev netto pokojnin.
Zaradi enakomerne obremenitve naj se določa odstotek kot prispevek za zdravstveno varstvo obračuna od vseh plač, tako od najnižjih kot najvišjih, kar je v duhu pravičnosti. Tabela v predlogu osnutka zdravstvene reforme ni sjnejemljiva.
Predlog izvršilnih organov za Oprostitev vjiačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno varstvo lahko sprejme pristojni organ le, če zagotovi dodatna sredstva v obsegu predlagane oprostitve.
Eden izmed temeljev zdravstvene reforme v delovanju zdravstvene službe na primarni ravni je odločnejša usmeritev na družinskega zdravnika kot poznavalca družinskih razmer s področja zdrav siva, kar zelo podpiramo. V os-
■g
Kamniške mestne lipe in turizem
Obiskovalci muzeja na Zapričah že dalj časa opazujemo, kako grajska lipa hira in se suši. Desetletja se vzpenja na drevesa pred graščino bršljan, še zlasti zarašča staro lipo. Bršljan se je vzpel do vrha lipe in to je vzrok, da se je lipa začela sušiti. Čudimo se, da tega ni opazilo osebje v muzeju in pravočasno ukrepalo. V lipo je udarila strela in jo močno poškodovala - vrh in ljubje debla. Vemo, da strela v urejene lipe nikoli ne udari. Če pa ima toliko bršljana do vrha (cca 35 m visok) pa zaradi vlage in vode v bršljanu udari strela. To se pravi, da je človeški faktor kriv, da se je ta starodavna lipa posušila. Tisti, ki poznamo zgodovino Zapric, vemo, da so sedanjo Muzejsko pot zgradili leta 1825. Takrat so vsadili lipo, ker prej na tem mestu ceste za graščino ni bilo.
S poseko grajske lipe je storjena škoda vsem Kamničanom. Pod tem dre^ vesom je pred leti Turistično društvo postavilo dve klopi za domačine in le-toviščarje, a so danes ostali samo betonski podstavki, leseni deli klopi še vedno ležijo okrog. Mar se ne bi komunala potrudila in zamenjala lesene dele, ki se dobijo v podjetju »Hrast« v Ljubljani? Tam so namreč te klopi tudi kupljene. Skratka, na tem delu zelenice pred graščino vlada stihija!
Kdo je odgovoren za to stanje nam ni znano. Druga stara lipa ki je tudi v slabem stanju, je »frančiškanska« lipa, kot jo stari Kamničani imenujemo. Raste na Žalah na nekdanjem frančiškanskem travniku. Pod to lipo so imeli patri frančiškani lepo vrtno uto, kjer so molili in meditirali. Tudi te ute ni več, vidijo se le še temelji.
Pokojni dr. Frantar je večkrat opozarjal g. Mlakarja na občini, naj vendar zaščitijo to skoraj 200 let staro lipo. Obljube je dobil in pri tem je ostalo. Če gledamo danes to lipo, bomo že kot nestrokovnjaki ugotovili, da se bo vsak čas posušila. Mar ni žalostno, da odgovorni na občini ne skrbijo za turistične lipe.
Tretja stara lipa stoji pred glavnim vhodom na pokopališče. Ta je edina
vzdrževana in krasi pod njim postavljen spomenik Žrtvam I. svetovne vojne.
Mesto pa ima dve lipi vsajeni v centru. Prvo je posadilo Turistično društvo leta 1986 na glavni avtobusni postaji. Lipa je mlada, košata in se lepo razvija. Posajena je v znak turistične dejavnosti v Kamniku.
V parku pod Žalami, blizu železniške postaje Kamnik - mesto, je Turistično društvo Kamnik posadilo lipo v spomin na republiško srečanje turističnih podmladkov Slovenije leta 1988. Pod lipo je kamen s tablo, ki opozarja na ta kongres. Lipa je sedaj že velika, košata, mlada in spominja na turistično dejavnost pred 15. leti.
Ob tem, ko pišem o kamniških lipah, se mi je utrnila pobožna želja, da Kamnik vendar dobi lep mestni park. Naj se obnovi za Bistrico nekdanji Kur-hausov park. Investicija ne bi bila draga. Park pa je za Kamnik kot letoviško mesto, nujno potreben.
Lipa je za Slovence in Slovane spoštovano drevo. Lipo cenijo tudi drugi narodi, zato spremenimo odnos do kamniških lip in jim dajmo tisto spoštovanje, ki ga lipa daje Slovencem s svojo prečudovito krošnjo, aromatičnim vonjem ob cvetenju. Zdravilni čaj in njen listje naš Slovenski simbol.
Grajske zapriške lipe, ki je bila stara 200 let, ni več, spremenimo pa vsaj odnos do tega lepega drevesa.
dr. NIKO SADIMIKAR
Tab. 1
jilača pokojnina
Opomba: pri
a. netto preračun 50-000,00 SIT_
79,471,35 SIT 1,95%      1.549,69 SIT
50.000,00 SIT 4,06%       2.030,00 SIT
upokojencih je izračun večji za 30,96%
b. netto preračun 10.000,00 SIT_
plača 158,943,00 SIT        1,95%      3.100,00 SIT
pokojnina        100.000,00 SIT        4,06%      4.060,00 SIT
Opomba: pri upokojencih je izračun večji za 30,96%
c. netto preračun 200.000,00 SIT
plača 317.885,40 SIT        1,95%      6.198,76 SIT
pokojnina        200.000,00 4,06%      8.120,00 SIT
Opomba: pri upokojencih je izračun večji za 30,96%
Tab. 2			
Povprečna pokojnina	103.263,00 SIT	4,05%	dodatni
			prispevek 4.182,00 SIT
Povprečna plača			dodatni
(netto x 1,59)	164.188,00 SIT	1,95%	prispevek 3.202,00 SIT
Razlika:			980 SIT
nutku je družinski zdravnik le omenjen.
Zdravstvena nega mora dobiti večjo pozornost in prioriteto
v zdravstveni reformi. Skrajšanje ležalnih dni v bolnišnicah narekuje hitrejše urejanje tega področja. Program za zagotavljanje nege zahteva hitrejše preurejanje prostih kapacitet v bolnišnicah za ureditev ustreznih negovalnih oddelkov.
Uveljaviti je potrebno standarde in kazalnike kakovosti za vse ravni zdravstvenih storitev za izvajanje zdravstvenih programov in
obveznega zavarovanja v mreži javne zdravstvene službe.
Uporabiti je potrebno že pripravljene standarde kakovosti za zdravstveno nego ter jih uskladiti z evropskimi. Predvideno 10 letno uvajanje le-teh je predolgo.
Preventivnemu zdravstvenemu varstvu je potrebno nameniti večji poudarek, znotraj celotnega sistema zdravstva za dosego planiranih ciljev v zdravstveni reformi.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Ohranimo našo dediščino
OBNOVA ARKAD NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU
Na mestu današnjih arkad je do konca druge svetovne vojne stal Kamniški dom. Dolga nadstropna stavba z desetimi okenskimi osmi. Dejstvo, vredno svojega član-
nese več plasti raznobarvnih ometov, nato pa se s praskanjem do določene globine doseže željeni vzorec. Ime tehnike izhaja iz italijanske besede sgraffiare - praskati.
ka. Letos mineva 50 let, odkar je po odstranitvi Kamniškega doma Ljudski odbor mestne občine po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika dal urediti neurejen prostor trga.
Arhitekt Jože Plečnik (v tem času je načrtoval več stvari na Kamniškem), je v obdelavo vzel celoten objekt, ki je po porušitvi doma prevzel vlogo zaključnega objekta trga (danes Maistrova 2). Severno fasado (proti Maistrovi ulici) je oblikoval tako, da je predvidil odstranitev ometa, ter obstoječemu kamnitemu zidu dodal fuge. Zahodno fasado (proti Glavnemu trgu) je z dozidavo arkad v pritličju in dela zidu v nadstropju spremenil v dominantno fasado trga. Za okrasje zahodne fasade je izbral tehniko sgraffito, v nadstropju z vzorci opečne barve in na arkadah z vzorci temno sive barve. Sgraffito je tehnika, pri kateri se na podlago na-
Nekaj zanimivosti izpred petdesetih let: Načrte je po Plečnikovih skicah narisal Anton Bitenc, ki je prenovo tudi nadzoroval. Julija 1953 sta bili severna in zahodna fasada končani. Predstavnik Ljudskega odbora je pisal Bi-tencu, da »so ljudje z izgledom zelo zadovoljni«. 14. septembra 1953 se je pri gradnji strešne plošče arkadne lope zaradi slabe malte in neenakomerne obtežbe zrušil del konstrukcije. Lopo so na novo pozidali ter dela zaključili z načrtovanimi sgraffiti.
Glavni trg s tako imenovano Plečnikovo fasado in arkadami je z leti postal del identitete Kamnika. Z leti pa so prišle tudi poškodbe. Delno zaradi ozračja, delno zaradi puščanja strehe. Natančno 50 let po izdelavi arkad s sgraffiti, so se v septembru 2003 na njih pričela restavratorska dela.
Verjetno ste se spraševali, kaj neki se dva meseca dogaja pod leseno konstrukcijo in polivinilom. Naj vam danes na kratko predstavimo kaj se je dogajalo po tem, ko je izbrani restavrator Andrej Še-balj iz Maribora na podlagi predhodnih pregledov pričel z zahtevno nalogo, pri čemer je bil pogoj, da se ohrani čim več originala.
Najprej je bila fasada arkad oprana z vodo pod pritiskom ter očiščena vseh delov, ki se podlage niso dovolj držali. Nato je bila trdnost površine vzorca, ki je na fasadi ostal, preverjena še s posebnim dletom, pri čemer se je odstranilo vse dele, do trdne osnove (slika 1). Le ta je bila nato prepojena z apnenim cvetom -kalcijevim karbonatom, tistim delom apna, ki predstavlja vezivo. Na ta način je bila originalu povrnjena sestavina, ki je z leti vplivov iz okolja iz njega počasi izginila.
Velik del uspešne prenove pomeni izbor materialov. V ta namen je bila izdelana analiza granulacije in analiza kemijske sestave svetlega in temnega dela sgraffita. Na podlagi pridobljenih podat-
kov je restavrator iz apna in pigmentov pripravil dva ometa, svetlega in temnega. Nato se je pričelo natančno in dolgotrajno restavriranje poškodovanih delov: domo-deliranje poškodovanih originalnih delov iz belega ometaj prilagajanje oblike in oblikovanje robov (slika 2). Temen del vzorca - temen omet -je bil zaradi različne oblede-losti v celoti preplasten s tanko plastjo temnega ometa.
Na delih, kjer je bil originalen vzorec zaradi dotrajanosti v celoti odstranjen, je bil vzorec v sgraffito tehniki ponovno narejen tako, kot takrat, ko je bil nov: na opečni zid je bil nanesen nov apnen omet, ter nanj, ko se je že delno osušil plast črnega in plast belega ometa. S pomočjo linij vzorca, prerisanih iz originala na prozorno folijo je bil na belo plast prenesen vzorec. Nato je bil s praskanjem belega ometa izdelan sgraffito, prav tak, kot je bil v originalu.
Na lopi je bila popravljena tudi streha in očiščeni so bili stebri. Sgraffito se bo do spomladi - zaščiten pred umazanijo in vremenskimi vplivi - sušil. Nato bo dodan zaščitni premaz in prenova arkad s sgraffito vzorcem bo zaključena. Verjeti je, da vsaj za 50 let.
SAŠA LAVRINC, ZVKDS OE Kranj
Viri: Plečnikova Slovenija, Dessa, Ljubljana 1997
Kamniška organizacija ZLSD o zdravstveni reformi
Povabilo na javno tribuno ' Za večjo solidarnost
) Na bosvetu o reformi zdravst-      V raztiravi so se oblik
Redni bralci Zelenega kotička prav gotovo poznate problematiko PS Cimos Titan livarna. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da s predstavniki tovarne zelo dobro sodelujemo in da so prizadevanja dala že prve rezultate. Seveda pa si ne delamo utvar, da je stanje že dobro.
Čeprav je bilo vloženih kar nekaj sredstev in napora za zajemanje prašnih delcev, stanje še ni zadovoljivo. Ker dobavitelj opreme vseh po-mankljivosti se ni odpravil še ni tehničnega prevzema za uporabno do voljenje.
Problematičen je povečan hrup, ki je posebno moteč v nočnem času. Povzroča ga prekladanje in zakladanje železovega vložka talilne peči. Kljub obljubi, da prekladanja ponoči ne bo - se to še ni zgodilo.
Problem predstavljajo tudi vibracije in smrad, ki po prepričanju okoliških prebivalcev prihaja iz livarne Cimos Titan. Smrad skoraj zagotovo prihaja od sežiganja formaldehidne smole, ki je potrebna za vezavo peska pri oblikovanju kalupov, v katere se vliva staljeno železo. Nastajajoči plin, ki se širi po okolju, je kancerogen. Tem navedbam so predstavniki Cimos Titan ugovarjali, saj so meritve pod polnim režimom dela pokazale, da imajo ti izpusti skoraj 10-krat manjšo vrednost od mejnih. Poleg tega mora tudi proizvajalec oplaščenih peskov upoštevati zakonodajo in zmanjšuje vsebnost formaldehidov v mešanicah oplaščenih peskov.
Nenehno opozarjanje okoliških prebivalcev na to problematiko je privedlo do ideje, da celotno problematiko predstavimo na javni tribuni. Predstavniki tovarne so izrazili pripravljenost aktivnega sodelovanja. Prizadevamo si pridobiti sogovornike še iz preostalega dela tovarne, saj bi le tako lahko celostno obravnavali to področje. Zanimivo bo slišati tudi predstavnike občine, ki po trditvah predstavnikov tovarne dovoljujejo gradnjo stanovanj v neposredni bližini tovarne, brez ureditve ustrezne tamponske cone. Zaradi neposredne bližine bi bilo nujno ustrezno prekategozirati cone, saj so v stanovanjskih conah mejne vrednosti tako prahu, hrupa in drugih oblik onesnaževanja precej strožje.
Radi bi slišali tudi mnenja inšpekcijskih služb.
Občane Kamnika, posebej pa neposredne sosede, vabimo, da se javne tribune v torek, 25. novembra, ob 18. uri v gasilnem domu (v bližini Titana) udeležijo v čim večjem številu. Več nas bo, bolj bomo glasni, bolj bomo uspešni in prej bomo živeli v čistem, urejenem in zdravem okolju.
Seveda vabimo k sodelovanju tudi predstavnike medijev, ki naj bi s perečo problematiko seznanili tudi širšo javnost.
Predsednik Zelenih Kamnika MIHA PROSEN
Na posvetu o reformi zdravst-vnega sistema, ki ga je pred nekaj dnevi pripravila občinska organizacija ZLSD Kamnik s predsednico Tatjano Rot Djalil, je stekla zelo zanimiva razprava o predlaganih spremembah na področju zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, ki jih vsebuje takoimenovana Bela knjiga.
Poslanka Državnega zbora Silva Čemugelj je najprej spregovorila o stališčih, ki so jih oblikovali na strokovnem svetu za zdravje ZLSD, nato pa je mag. Julijana Bizjak-Mlakdr, kije tudi vodila razjnavo, podrobno obrazložila usmeritve Bele knjige, pri nastajanju katere je tudi sama sodelovala.
V razpravi, v kateri so sodelovali tudi nekateri svetniki DE-SUSa in Zelenih, predstavniki zdravstva in drugi, so udeleženci opozorili zlasti na težave bolnikov glede dostopnosti operacij in zdravil, na vprašanje dolgih čakalnih vrst, na zmanjšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev zaradi doplačil in premije za dopolnilno zavarovanje, na obremenitve upokojencev, ki vzdržujejo eno ali več oseb, na nesprejemljivost nekaterih pred letom dni predlaganih zakonskih rešitev o nadaljnjem krčenju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na potrebe po boljši organizaciji dela v zdravstvu in podobno.
V razpravi so se oblikovala tudi nekatera stališča, po katerih bi država morala zagotoviti socialno in zdravstveno varnost vsem prebivalcem Slovenije ter povečati solidarnost in pravičnost s prenosom pravic iz prostovoljnega zavarovanja v obvezno zavarovanje.
Potrebna je stroga ločitev javnega od privatnega ter zaščititi javna sredstva in interes pred privatnim interesom pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Podprli so tudi predloge glede skrajšanja čakalnih vrst, izboljšanja dostojnosti do zdravstvenih storitev, izboljšanja kvalitete, večje učinkovitosti in boljše organizacije dela v zdravstvu. Poudarjena je bila potreba po objektivnem prikazovanju ne le dobrih, pač pa tudi slabih zdravstvenih kazalcev.
Glede preventive so bili podani predlogi naj se organizirajo redni pregledi prostate za moške, večja skrb pa naj se nameni tudi rizičnim skupinam prebivalstva.
Pri negi na domu naj se okrepi patronažna služba. Ginekologija pa naj bo tudi vnaprej vmeščena v primarno zdravstveno mrežo. Potrebno bi bilo boljše organizirati in določiti ustrezno vsebino in mesto prostovoljnemu delu in nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju zdravstva.
F. S.
Kamniški gorski reševalci pregledali delo v preteklem obdobju
Na letošnjem zboru, ki je bil 30. oktobra, so gorski reševalci postaje GRS Kamnik pregledali delo skoraj dveh let. Težišče dela GRS kot humanitarne organizacije je bilo predvsem v preventivi in reševanju oziroma pomoči ljudem v stiski v težko dostopnem svetu. V letu 2002 je bilo 27 akcij, v katerih so neposredno pomagali 31 pomoči potrebnim. Žal so bili med njimi tudi trije preminuli. V letu 2003 so v 19 akcijah pomagali 22 pomoči potrebnim. Če pa upoštevamo še »izpostavo« v Velikem Stanu na Veliki planini, potem je vseh akcij v tem obdobju še 21 več. Od 46 akcij jih je bilo 18 izvedeno ob pomoči helikopterja.
Najpogostejši vzroki za klic na pomoč so bile predvsem poškodbe zaradi zdrsov (17) in pa bolezen (12). Potrebno pa je bilo iti tudi po nepoškodovane (11), ki pa sami niso znali najti pravega izhoda ali poti. Po enkrat je bil vzrok nesreče plaz, padec, odlom, strela, padec padalca in padec kamna. Izmed vseh akcij postaje GRS naj izpostavimo samo nekatere: 16. junija 2002 je imela postaja ravno vajo iz kopnega reševanja, ko so jo poklicali na pomoč planincu, ki ga je zadela kap na poti proti Kokrskemu sedlu. Niso še dobro prinesli pokojnega v dolino, ko je že prišel klic za pomoč planinki, ki si je na Ojstrici poškodovala nogo. Še preden jo je helikopter prenesel na varno je bilo potrebno na pomoč drugi planinki, ki si je pri sestopu z Velike planine zlomila gleženj. 25. in 26. januarja 2003 je bila reševalna akcija zasutega v plazu pod Grintovcem, sočasno pa tudi iskalna akcija v Kalcah. V noči med 22. in 23. marcem so šli reševalci iskat dva, ki ju je noč prehitela v JZ travnatih pobočjih Velike planine in nista vedela več kam naprej... Postaja je izvedla tudi več usposabljanj: iz zimske in iz kopne reševalne tehnike, iz reševanja iz sotesk, žičnic, uporabo helikopterja, kopno stensko vajo, tečaj za obnovo licence reševalcev, obnovitveni tečaj prve pomoči. Člani postaje so se udeležili tudi raznih tečajev v organizaciji Komisije GRS (plazni psi, letalci reševalci, prva pomoč) in tudi vaj postaje GRS Železna Kapla. Bili so tudi zdravniško pregledani.
V postajo sta bila sprejeta dva pripravnika, pridružila sta se ji tudi dva člana iz drugih postaj GRS (Ljubljana, Prevalje), izpit za reševalca so opravili trije, za inštruktorja GRS pa eden. Poleg tega ima še 5 letalcev reševalcev z zdravnikom in 2 vodnika lavinskih psov.
Zelo dobro je bilo tudi sodelovanje z gasilci. Tako so imeli skupno vajo in prikaz reševanja iz sotesk, dva reševalca pa sta tudi sodelovala kot pomoč pri varovanju med gašenjem požara na Brani. Od ostale dejavnosti naj omenimo še pomoč pri organizaciji in izvedbi izleta gojencev ZUIM iz Kamnika na Veliko planino, pa razna dežurstva ob prireditvah v planinah, ki spadajo v preventivno dejavnost GRS. Pa tudi prikaz reševanja in reševalne opreme ob akciji »varneje v gore« spada v sklop preventive.
Ogromno dela je bilo opravljenega pri izgradnji zavetišča na Zelenem robu, ki je bilo odprto 20. junija 2003, čeprav še ne povsem opremljeno. Vanj je bilo vloženo več kot 3000 ur prostovoljnega dela, ogromno energije pa je bilo porabljeno tudi za urejanje potrebne dokumentacije, predvsem pa za zbiranje denarja, saj so sredstva, ki jih postaja dobi od države preko PZS oziroma od občine (samo kamniške in komehdske!), strogo namenska in je bilo potrebno ves denar za zavetišče zbrati posebej. Pri zbiranju se je najbolj izkazal Janez Podjed. Od darovalcev pa naj omenimo samo nekatere: Alprem Kamnik, avtoličarstvo Dušan Papež, avto-prevozništ-
Zavetišče postaje GRS Kamnik na Zelenem robu
va: Maks Arbajter, Miha Barlič, Igor Cotman, Lagoja, avtoservis De-bevc Mengeš, Calcit Kamnik, Elektromehanika (Ivo Plevel), Eta Kamnik, Goldi d. o. Godič, gostišče Planinski orel, gradbeništvo Pavel Iskra, Graditelj Kamnik, IZZ2 Ljubljana, Jata d. d., Kemostik d. o. o. Kamnik, Kleparstvo in krovstvo Danilo Bauman, mojster domače in umetnostne obrti Bojan Koželj, Občina Kamnik, PD Kamnik, Pnevmatik center Gregorc iz Mengša, prevozništvo in mehanizacija Milan Vodlan, Štefan Lagoja, Toni Podgorje, Trival kompoziti Kamnik, Umetno kovaštvo Grašič, Zarja Kamnik, Žurbi team in drugi.
Veliko problemov je bilo, kaže pa, da jih bo še več z birokracijo: vedno več je »papirne vojske«, kar delovanje vedno bolj otežuje in draži, Tudi če ne bi bilo prav nobene reševalne akcije, je samo fiksnih stroškov več kot milijon SIT! (računovodstvo, vzdrževanje prostorov, najemnina, pošta in podobno), kar predstavlja približno tretjino sredstev, ki jih GRS porabi za delovanje. Poleg tega pa predpisi zahtevajo vedno več neproduktivnega dela in angažiranja, ki ga je možno opraviti samo v dopoldanskem času.
V vodstvo postaje, ki šteje 42 članov, so bili izvoljeni: načelnik Janez Podjed, tajnik, Lojze Jerman^blagajnik Srečo Podbevšek, inštruktor Janez Kosec in zdravnik Primož Trunk.
BOJAN POLLAK
21. novembra 2003
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
lAJOLIKO - SLOVENSKI TURISTIČNI SPOMINEK
Sodobno izdelovanje keramike ima v Kamniku bogato dediščino, njeni začetki segajo v daljne leto 1855, ko je Florjan Konšek ustanovil prvo tovarno keramike, kije bila daleč naokrog znana po kvalitetni namizni posodi zanimivih oblik s stiliziranimi reliefnimi vzorci. Vse do danes se je ime delavnice večkrat spremenilo, zamenjali so se lastniki, izdelki in kvaliteta pa so ostali. Tudi način proizvodnje se bistveno ni spremenil, vsak izdelek, ki danes prihaja iz podjetja Fti Svit d. o. o., je oblikovan in poslikan ročno. Od zgodnjega 20. stoletja v Kamniku izdelujejo tudi razpoznavne ročke za pijače, imenovane majolika, ki s svojevrstno obliko in poslikavamipredstavljajo slovensko posebnost. Kamniška majolika seje uveljavila kot priljubljen in cenjen spominek na domovino in pomembne življenjske dogodke.
Vizitka s kamniško majoliko avtorja fožeta Vahtar ja, ki v Eti Svit v Kamniku ustvarja že skoraj tri desetletja, je na letošnjem natečaju Turistične zveze Slovenije in Združenja spominkarjev Slovenije prejela PRVO NAGRADO ZA TURISTIČNI SPOMINEK SLOVENIJE 2003.
Vizitka je zasnovana kot turistični spominek s pozdravi v slovenskem in štirih tujih jezikih. Število je v skladu s turističnim znakom, šopkom, ki se ga lahko doda k idejni zasnovi. Dvodimenzionalna grafična podoba je nadgrajena z miniaturno majoliko, ki z značilno poslikavo ornamentov predstavlja tradicijo in kakovost naše dežele. Povezana je namreč z gostoljubjem, saj v majoliki postrežemo vino.
Prvo nagrajeni izdelek natečaja - vizitko z majoliko sta avtor Jože Vahtar in direktorica podjetja Eti Svit Jelena Jerin predstavila minuli teden, ko so v pred-
dverju kamniške občinske hiše odprli tudi celovito in zanimivo razstavo keramičnih izdelkov, ki jih oblikujejo in poslikajo vešče roke zaposlenih v podjetju Eti Svit. Podjetje s 150-letno tradicijo se predstavlja s tradicionalnimi kamniškimi maiolikami, replikami keramičnih krožnikov Mihe Maleša, z novo kolekcijo porcelana z motivi modrih irisov pod naslovom Ti si meni dar, z mozaikom darilnega programa iz kamniškega porcelana ter z mnogimi zanimivimi izdelki iz bogate zapuščine kamniške keramike od podjetnika Konška do Šnablov. Posebno pozornost pa seveda'
Direktorica je spomnila tudi na nagrade, ki so jih v Eti Svit prejeli v preteklih letih. Tako je pred dvema letoma oblikovalec Peter Ogrin prejel prvo nagrado za porcelansko skodelico Mor-ček, ki so jo razvili in izdelali v Eti Svit, lansko leto pa je dolgoletna sodelavka tovarne v slikarskem oddelku Irena Radej prejela tretjo nagrado za skodelico z motivom trniča.
Podjetje Eti Svit je vključeno v projekt Edinstveno iz Slovenije v sklopu Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Prijavili
Delo me bogati.
Kaj pa medtem delajo vaši prihranki?
NLB Naložba Vita 2 je zavarovalni produkt zavarovalnice NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, Ljubljana, razvit v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju med vodilnimi v Evropi. Sklepanje zavarovalnih pogodb po pogojih NLB Naložba Vita 2 je na voljo le kot bančno-zavarovalna storitev v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik.
• Vezana je na gibanja košarice najpomembnejših evropskih, severnoameriških in japonskih borznih indeksov.
• Široka razpršenost tveganja po regijah in sektorjih povečuje možnost visokega donosa.
• Naložbena politika sklada ščiti neto vplačano premijo.
• Hkrati z naložbo sklenete tudi življenjsko zavarovanje.
• Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR.
• Naložbeno obdobje: do 30. decembra 2013 (10 let).
• Obdobje vpisa: od 3. novembra do 5. decembra 2003 z možnim predčasnim zaključkom.
• Več informacij lahko najdete na www.nlb.si.
• Obiščite naši svetovalki: Sašo v Poslovalnici Glavni trg, tel. 831 85 28 in Snežano v Poslovalnici Duplica, tel. 831 83 72.
O
ijUDijansKa DanKa
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Kamnik
V preddverju občinske hiše kamniški mojstri keramike iz Eti Svit razstavljajo čudovite unikate sodobnih oblik in motivov. Ohranjanje tradicije ročnega dela je občudoval tudi dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije.
drugih delavnic. Pohvalno je, da vztrajajo pri ohranjanju tradicije ročnega dela, ki navdaja z bogastvom lepote in zadovoljstva,
njihovi izdelki pa imajo prav posebno mesto v bogati slovenski dediščini.
SAŠA MEJAČ
Prvonagrajeni slovenski turistični spominek - vizitko z majoliko sta na tiskovni konferenci predstavila avtor Jože Vahtar in Jelena Jerin, direktorica Eti Svit d.o.o.
vzbuja vizitka z miniaturno ročno izdelano in poslikano majoliko. Njen avtor Jože Vahtar je ob predstavitvi poudaril, da je vizitka z majoliko prav zaradi svoje majhnosti izredno primeren spominek, dostopen vsakomur. Hkrati poudarja prepoznavnost Slovenije in podjetja, saj je majolika že nekaj časa poznana po vsem svetu. »V nagrajeni izdelek - majolika z vizitko je bilo vloženega veliko truda in ročnega dela. Veseli smo, da je že na policah trgovin s spominki, z njo smo si odprli vrata tudi za naše druge izdelke,« je poudaril Jože Vahtar. Kot je povedala direktorica Eti Svit Jelena Jerin, je zamisel tega miniaturnega spominka resnično izvirna, moderna in enostavna, nekakšen pravi stik sodobnosti s preteklostjo. Prednost takšnega spominka je v hitri velikoserijski izdelavi, prilagajanju za posebne priložnosti, saj se lahko spremeni tekstualni del, grafična podoba ali poslikava majolike.
so se na razpis za spodbujanje nastajanja lokalnih grozdov mik-ro in malih podjetij. Z nasilnim podjetjem Pelar, podjetjem Inženiring plus in Matejo Kuhar so osnovali grozd z naslovom Od ideje do uporabnega izdelka v darilnem inženiringu. Skupaj so razvili nekaj izdelkov, ki jih predstavljajo tudi na razstavi v preddverju občine Kamnik, ki bo na ogled do 20. decembra.
Podjetje Eti Svit tradicijo ročnega izdelovanja keramičnih izdelkov predstavlja na različnih prireditvah, kot so Dnevi narodnih noš v Kamniku, Celjski sejem, Blejska noč, razstava cvetja v Arboretumu Volčji Potok in podobni dogodki. Izjemno zanimiv je tudi ogled izdelave tradicionalnega izdelka za skupine, ki jim pomeni lep spomin na slovensko gostoljubnost, dobrosrčnost in tradicijo. Izvrstni modelarji in slikarji ter njihovo ročno delo, ki je že prava mojstrovina, so prepoznavni znak podjetja Eti Svit, ki jih loči od mnogih
Lovski strelci za občinski pokal
Kamničani najboljši
Letošnje občinsko tekmovanje lovskih strelcev za občinski pokal je pretekli mesec organizirala Lovska družina Kamnik. Na strelišču pri lovski koči LD Kamnik v Palovčah se je zbralo 27 lovskih strelcev iz petih lovskih družin naše občine, ki so se pomerili v streljanju ha glinaste golobe in na tarčo srnjaka.
V kombinaciji so bili najboljši strelci LD Kamnik (Zdravko Vrankar, Blaž Burja, Bojan Bur-
ja) - 440 točk, sledili so jim strelci LD Tuhinj - 397 točk in1 LD Motnik - 397 točk. Med posamezniki je največ točk zbral Zdravko Vrarikar - LD Kamnik, drugo mesto je zasedel Janez Glavač - LD Motnik, tretje pa Blaž Burja - LD Kamnik. Tudi v streljanju v tarčo srnjaka je bil najboljši Zdravko Vrankar (79 krogov), drugi je bil Bojan Burja s 76 krogi in tretji Lazar Poljanšek-75 krogov.
TERME
SNOVIK
SV£T TERMALNIH UŽITKOV
VESELI DECEMBER ^•■Ji V SNOVIKU
• 6. decembra bo tudi Terme Snovik obiskal Miklavž in presenetil najmlajše.
• Za zaključene družbe organiziramo novoletne zabave in prireditve.
Terme Snovik - Kamnik d.o.o., Molkova pot 5, 1240 Kamnik;   tel. 830 86 31
V streljanju na glinaste golobe je vseh deset golobov zadel Zdravko Vrankar, Janez Glavač je z devetimi golobi zavzel drugo mesto, tretje pa Marjan Kožlakar (LD Tuhinj) z 8 golobi.
Na lovskem strelskem srečanju so se pomerili tudi veterani nad 55 let. V kombinaciji je največ točk (157) zbral Ciril Ropret iz LD Motnik, za njim se je s 146 točkami uvrstil Srečo Ivančič -LD Motnik in Franc Podjed - LD Kamnik (116). V streljanju z risanko v tarčo srnjaka na 100 metrov je bil s 30 krogi najboljši Marjan Osolnik, pred Zdravkom Vrankarjem (30) in Blažem Burja (30)-vsi LD Kamnik.
Zelo dobri so bili tudi veterani, saj sta člana kamniške LD Franc Cander in Tone Podjed zadela po 30 krogov, tretji pa je bil Mot-ničan Ciril Ropret z 29 krogi.
V družabnem streljanju na izpadanje v tarčo srnjaka je bil najboljši Anže Pintar iz LD Stahovi-ca.največ glinastih golobov pa je »pobral« Lazar Poljanšek iz LD Tuhinj. p g
PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63
CITROEN
PRODAJA NOVIH VOZIL SERVIS STARO ZA NOVO
AKCIJE!
ŠTIRI DESETLETJA PRIDOBIVANJA OVIH ZNANJ, SPOZNANJ...
V petek, 14. novembra, smo se zbrali v štirideset let stari ali bolje rečeno mladi stavbi osnovne šole Frana Albrehta, ki sojo s svojo vedrino in mladostno razigranostjo napolnili učenci in učitelji v oktobru leta 1963 in ji dali pravo vsebino. Marsikdo je tu nabiral prva znanja in spoznanja, doživljal srečo, veselje, razočaranje, morda prvo ljubezen ali pa začel in tudi zaključil svojo poklicno pot. Štiri desetletja življenja in dela v novi šolski stavbi so bila polna ustvarjalnega nemira, kar je pustilo svoj pečat na sami stavbi, predvsem pa na učencih, ki so na šoli preživeli svoje osnovnošolsko obdobje, in učiteljih, ki so tu s svojim zgledom in znanjem vzgajali in še vzgajajo vedno nove generacije šolarjev.
OŠ Frana Albrehta je s svojimi štirimi podružničnimi šolami v Mekinjah, Nevljah, Tunjicah in na Vranji Peči največja šola v občini. Pokriva sedem krajevnih skupnosti, v letošnjem šolskem letu izobražuje 811 učencev in zagotavlja delo 88 zaposlenim.
Prav letošnje jubilejno leto šolske stavbe pa je prineslo v šolo tudi veliko vsebinskih sprememb, vezanih na uvedbo de-vetletke, ki narekuje nove pristope poučevanja, mnogo timskega dela, medpredmetnega povezovanja, prinaša izbirne predmete, nivojski pouk, zaključno preverjanje znanja, zahteva dobro opremljenost prostorov z opremo in učili ter ustrezno usposobljene ljudi, ki bodo vse to znali in zmogli izpeljati. Vsekakor,mno-go izzivov tako za učitelje kot vodstvo šole.
Šola Frana Albrehta se je vključila v republiški projekt učenja francoščine v osnovni šoli, razširili so tabore v naravi in jih ponudili učencem prvega razreda de-vetletke, učencem tretjega in četrtega razreda. V načrte do leta 2007 so zapisali sanacijo potresne ogroženosti šole, ki vključuje ureditev prostorov za prvo trilet-je, ureditev učilnic za gospodinjstvo, tehnično vzgojo, fiziko, kemijo in naravoslovje, zamenjavo oken v drugem in tretjem nadstropju, obnovo elektro instalacij, prenovo kuhinje, obnovo fasade, izgradnjo športnega igrišča in učilnice na prostem. Slediti želijo potrebam po sodobno opremljenih učilnicah in dobrih učiteljih, ki bodo poskrbeli, da bodo novosti v opremi in načinu poučevanja polno zaživele. Le tako bodo tudi vnaprej s ponosom govorili: »Naša šola je dobra«.
Šolstvo ima v Kamniku dolgo tradicijo. Po nekaterih virih naj bi bila šola v Kamniku že v 14.
Učenci so si z zanimanjem ogledali razstavo likovnih del njihovih predhodnikov -nekdanjih učencev, ki so v likovni umetnosti našli svoje veselje.
stoletju. V tistem času so delovale župnijske, samostanske in mestne šole. Frančiškanski samostan v Kamniku je od nekdaj nudil izobraževalne usluge meščanskim družinam. Širšega pomena pa je bila župnijska šola. Okoli cerkve na Šutni se je izoblikovalo versko in dmžbeno središče s špitalom (dom za ostarele), šolo in več zgradbami, ki so bile v lasti verskih bratovščin. S podržavljenjem osnovnega šolstva so prvo poslopje, namenjeno šoli, zgradli na Glavnem trgu leta 1882. Danes je v tej zgradbi pošta. V povojnih letih, pa vse do konca leta 1952 je potekal pouk za osnovnošolce v osnovni šoli Toma Brejca. Prostori so bili pretesni, zato se je junija 1952 osnovna šola preselila. nazaj na Glavni trg. Nova šolska reforma leta 1958 je prinesla osemletno osnovno šolo in v Kamniku sta nastali dve šoli: Frana Albrehta na današnjem Glavnem trgu in Toma Brejca na današnji Sutni. Leta 1959 so začeli z gradnjo nove šolske stavbe OS Frana Albrehta, ki so jo učenci in učitelji naselili leta 1963. V tem poslopju, ki letos praznuje 40 let, je bila nekaj časa tudi gimnazija, ki je leta 1979 dobila nove prostore v poslopju današnjega Šolskega centra Rudolfa Maistra.
Spomin na Frana Albrehta, po katerem šola ponosno nosi tudi ime, je kolektiv te šole spomladi počastil s spominsko razstavo ob 40. obletnici smrti v razstavišču Veronika in z izdajo kataloga o pesnikovem življenju in delu. O tej razstavi z naslovom Od daleč sem te sanjaL.in o zgodovini osnovne šole Frana Albrehta smo obširneje poročali že v 3. številki Kamniškega občana (13. februar 2003), v 5. številki (13. marec 2003) pa smo objavili zapis z literarno-glasbenega recitala, posvečenega spominu na kamniškega rojaka, pesnika, pisatelja, prevajalca, kritika, urednika, lektorja in esejista Frana Albrehta.
OŠ Frana Albrehta si je pod vodstvom prvega ravnatelja profesorja Slavka Fer-bežarja ustvarjala velik ugled med učitelji, učenci in starši. Ko je leta 1974 zaključil svojo življenjsko in pedagoško pot, je njegovo delo začasno prevzel Jože Juvančič, dotedanji pomočnik
Tamar o Bračič (na levi), nekdanjo učenko, danes pa učiteljico telesne vzgoje na OŠ Frana Albrehta, je nasmejala pripoved sošolke Nataše Pire o njeni športni nadarjenosti in zagnanosti že v osnovni šoli, saj seje z Natašo vselej borila vsaj za žogo prevlade.
ravnatelja. Z novim šolskim letom je vodenje šole za eno leto prevzel Ivan Justinek, nato pa je bil za ravnatelja šole izvoljen učitelj Pavle Slabe, dotedanji upravitelj podružnične šole v Tunjicah. Ravnateljsko mesto je leta 1987 prevzel Anton Kamin, leta 1995
pa Emilija Gregorčič, ki šolo vodi še danes.
Na slovesnosti ob štiridestletnici OŠ Frana Albrehta v petek, 14. novembra, se je zbralo veliko nekdanjih in sedanjih učencev, učiteljev in drugih delavcev šole, staršev in gostov. Ravnateljica Emilija Gregorčič jih je toplo pozdravila in med predstavitvijo zgodovine delovanja šole poudarila, da se v šoli zavedajo, da prehod na devetletno osnovno šolo zahteva dodaten napor tako od strokovnih delavcev kot od učencev. Z uvajanjem novih oblik in metod poučevanja bodo skušali pri učencih vzpodbuditi veselje do izobraževanja, saj je njihov namen predvsem naučiti jih kako se učiti, da bi učenje postalo navada za vse življenje ne glede na formalno stopnjo dosežene izobrazbe.
Za dosežene uspehe v štirih desetletjih delovanja sta učencem, njihovim staršem in delavcem šole čestitala tudi župan Tone Smolnikar in poslanec državnega zbora Maksimi-ljan Lavrinc, ki sta svoje znanje pridobivala prav na tej šoli. Pove-
Srečko Zaje, Tomaž Humar, Nataša Pire in Marjanca Klobčar so v pogovoru s Tonetom Ftičarjem (prav vsi so nekdanji učenci OŠ Frana Albrehta) razkrili zanimive spomine in hudomušne dogodivščine osnovnošolskih dni. Pa je Srečko na koncu ugotovil: »Od nas vseh je Tomaž prilezel najvišje...«.
zovalec programa in nekdanji učenec te šole Tone Ftičar je k zanimivemu pogovoru povabil nekdanje učence: Srečka Zajca, Tomaža Humarja, Natašo Pire in Marjanco Klobčar. Gostje, ki so danes znane in ugledne javne osebnosti, so pripovedovali o zanimivih dogodivščinah iz šolskih klopi. Spominjali so se učiteljev, običajno najbolj in najmanj priljubljenih, sošolcev, neumnosti, ki so jih »ušpičili«, pa tudi prehojene poti od osnovne šole do današnjih poklicnih uspehov. Nekdanji
učenci šole so razstavili svoja likovna dela, Andreja Humar in Matic Rozman pa sta poskrbela za glasbene užitke.
Ob jubileju je šola s pomočjo sponzorjev izdala zbornik, v katerem so shranjeni zanimivi zapisi, slikovno gradivo in spomini osnovnošolskih obdobij mnogih generacij. Šola je namreč tista, ki prispeva pomemben delček k temu, da je življenje ljudi lepše, materialno, kulturno in duhovno bolj bogato. Od nas samih pa je odvisno kako bogat je ta sad.
SAŠA MEJAČ
Letni koncert Lirašev z gosti Vodopivci generacija 1993
SLOVENC SLOVENCA VABI
Minulo soboto so pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik z dirigentom prof. Andrejem Misso-nom v Domu kulture Kamnik pripravili letni koncert.
Pevci Lire, ki že 121 let ohranjajo slovensko■zborovsko petje, četrto pevsko sezono jih uspešno vodi prof. Andrej Misson, so s kvalitetnim in prijetnim programom koncerta
ponovno dokazali kvaliteto in priljubljenost svojega dolgoletnega umetniškega delovanja. V goste so tokrat povabili Vo-dopivce generacija 1993. Gre za pevsko skupino fantov, ki
se je pred desetimi leti zbrala ob Andreju Missonu, ki jih je nekaj let zagnano vodil. Se vedno se dobivajo vsaj enkrat letno v sestavi izpred desetih let in letos so za kraj svojega
Pevci Lire sq družno z gosti Vodopivci-generacija 1993pod vodstvom prof. Andreja Missona zapeli tudi Vodopivčevo Žabe in z njo poželi izreden odziv in aplavz dvorane.
srečanja izbrali prav Kamnik. Zapeli so pet pesmi, nato pa družno z Liraši zapeli tri Vo-dopivčeve pesmi in Kernjako-vo Mojcej, kar je ljubitelje zborovskega petja še poseDej.navdušilo.
Prijeten večer je povezovala Marta Zabret, klavirska spremljava pa je bila v domeni Roka Rakarja.
Obiskovalci koncerta so zadovoljni zapuščali dvorano Doma kulture Kamnik, v kateri se niza vrsta kulturno umetniških dogodkov, v predverju pa so Lirašem in zborovodji izrekali čestitke in pohvale za lep glasbeni večer, kvalitetno izvedbo in nadvse posrečeno izbiro gostujočih pevcev.
Lira tako vedno znova potrjuje svoje ime, ki si ga je leta 1882 nadela po antičnem ljudskem instrumentu, ki zmore pričarati ganljive zvoke, nanj pa je igral tudi bajeslovni starogrški pevec Orfej.
Liraš Jože predstavil trilogy.
Prezelj (na levi zgoraj) se je tudi kot solist v pesmi Afričan
Da Vodopivce res druži veselje do petja, je bilo več kot očitno iz njihovega prijetnega nastopa. Z njimi je poleg solista Matjaža Žni-daršiča z veseljem zapel tudi gost večera -znani solist Marko Kobal (na levi).
VERA MEJAČ
KOROŠAŠKI SLAPOVI
Prijeten kraj pod planino Osredek, kjer po ozki dolinici teče potok Korošak, je kot nalašč /a nedeljski izlet. Popeljite tja svojo družino ali prijatelje, pot do najvišjega Koštarjevega slapu je enostavna, dosežete ga že po pol ure hoje. Če pa vas mika, da bi si podrobneje ogledali celotni tok Korošaka, boste prav gotovo očarani nad njegovimi petimi slapovi, ki jih ustvarja, ko se prebija skozi apnenčasto oz. dolomitno kamnino.
Korošaške slapove sta lepo opisala Anton Ramovš v knjigi Slapovi v Sloveniji in domačin Bojan Pollak v knjigi Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju.
Kaj sploh je slap?
Po Ramovševi definiciji slapov so slapovi kraji v vzdolžnem profilu reke, potoka (v tem primeru Korošaka) ali studenca, kjer voda nenadoma pade čez navpično ali strmo (več kot 45°) kamnito pregrado in tako močno spremeni strmec nad in pod slapom.
Pri slapovih nas zanimajo predvsem geološke, geomorfološ-ke in hidrološke značilnosti zaradi katerih so nastali in se razvijali. Dva bistvena pogoja za nastanek slapa sta slapotvorna stopnja in vodni tok. Nastopati morata oba skupaj, drugače slapa ni. (Ramovš, 1983).
Vsi slapovi na Korošaku so destruktivni, kar pomeni, da se stalno znižujejo. Nastali so zaradi kamninske pestrosti in tektonskih premikov po prelomih oz. v prelomnih conah.
Korošaški slapovi so različnih oblik in smeri vodnega pramena. Začnejo se z večstopenjskim slapom, nato nadaljujejo z dvojnim in za njim z enojnim slapom. Največji, Koštarjev slap je širokopramenski drseči, nad njim pa je še en ozkopramen-ski enojni.
Kratek opis slapov
Potok Korošak teče po grapi zahodno od Kamniškega vrha in Planjave pod planino Osredek, kjer pobočja prehajajo v strmine Pokovša. Iz Stranj nad Kamnikom se lahko peljemo mimo Bistričice do zaselka Klemenčevo. Nadaljujemo čez most (pod njim teče potok Blatnica), zavijemo desno mimo kmetije in po kolovozu sledimo potoku.
Če po 100 metrih zavijemo s poti proti Korošaku, ki je na naši desni, vidimo prvi slapič. Danes je utrjen s kamenjem in zabetonirah, tako da voda pada čez umetno pregrado.
Vrnemo se na kolovoz, ki po 200 m pripelje na razpotje. Odločimo se za desno pot. Kmalu prispemo do opuščenega mlina in se podamo naprej ob desnem bregu Korošaka še kakšnih 300 metrov. Pridemo v sotesko, kjer je že prvi večji slap, višine okrog 10 m, v 2 do 3 stopnjah. Poimenovala sem ga dvostopenjski, ker pada v dveh stopnjah. Po Ramovšu je visok le 4 m, vendar s spremembo pokrajine naznanja drugačen svet, poln sla-pičev in slapov, ki dajejo podgorju planin poseben čar. Nekoč je po teh skalah potekala planinska pot, na kar nas še vedno spominja stara lestev, ki pa je polomljena in trhla. Pot je bila verjetno speljana čez lestev in po mali terasi ob Korošaku navzgor.
Nižje, kjer poteka pot čez Korošaka se vzpnemo po melišču na levem bregu potoka. Ko pridemo do razpotja, krenemo na levo in kmalu zagledamo 2. slap, ki pada v dveh pramenih v globino 6 m. Ta, dvojni slap približno v sredini dolomitni greben razdeli v dva curka.
Pot nadaljujemo po strmem melišču na desnem bregu Korošaka navzgor. Že smo pri 3. slapu, višine 5 do 6 m, ob katerega je prislonjen hlod. Po Ramovšu pada 5 m v globino, a nam daje občutek, da je višji, predvsem zaradi svoje lege v ozki grapi. Strme stene so ponekod poraščene s travo in po njej moramo iskati izhod na višje ležečo pot proti 4., Koštarjevemu slapu. Najlaže jo dosežemo, če se vzpnemo ob levem bregu Korošaka, vendar moramo biti zaradi drsenja izredno pazljivi.
Najvišji, Koštarjev slap
Pot se najprej malo spusti in nato spet dvigne. »Dolinico kar naenkrat zapre amfiteat-ralna dolomit-na stena in po njej drsi nekaj več kot 15 m visok Koštarjev slap na vznožje dolo-mitne gmote. Krpe mahovja zaljšajo enolično pečevje in voda jih češe v vzdolžne pramene. Kadar se sončni žarki poigravajo z vodnimi curki, ki se od
enotnega potoka zgoraj v žlebi kar takoj na široko razprostro, je ta košček pozabljenega sveta še lepši« (Ramovš, 1983).
Koštarjev slap je nastal zaradi burnega tektonskega dogajanja, kar smo zasledili že prej v soteski. Vzdolž današnje Korošaške soteske je pred več milijoni let večji prelom razklal dolomitno kamnino na dvoje, kasneje pa še v drugih smereh. V tem zelo strmem prelomu, kjer se je dolomit kosal in drobil, si je Korošak utrl svojo pot.
V ustju slapa se voda zbira v ozkem skalnem žlebu, ki se je že močno poglobil. Korošak je mnogo let dolbel v skalnato zajedo in jo oblikoval v U zajedo. Ta nam priča o tem, da je bil slap nekoč še nekaj metrov višji, kot je danes. V povprečju vo-
Najvišji, Koštarjev slap (Boroša, 2003)
da poglobi svoj žleb vsako leto za milimeter, tako se bo slap v tisoč letih znižal za en meter. Čez približno 16.000 let bo slap izginil; za njim bo ostala le še zajeda v steni.
Nad Koštarjevim se skriva še en večji slap, visok okrog 10 m in več manjših. Lahko se zadovoljimo le s pogledom nanje z levega pobočja malo pod Koštarjevim slapom ali pa se vzpnemo po dolomitnem grušču in ob riži čez grapo k potoku.
Ob lepem, sončnem vremenu se ga vidi celo iz Kamnika. Prav iz mesta se ga ne vidi, ker ga zakrivajo Poljane in mestne hiše, pač pa z vrha Velikih Poljan ali Mekinj (s poti k domu upokojencev), Grabna in Malega gradu.
Vsekakor bo košček sveta pod planino Osredek ostal kraj, kamor se bom še vračala. Mogoče bodo Korošaški slapovi zame le izhodišče planinske ture, nedeljskega izleta, spet drugič pa kraj, kjer bom za trenutek pozabila na ostali svet, kjer bom lahko v miru razmišljala, uživala samoto, kjer bom poslušala neskončno šumenje potoka in občudovala vodo, ki pada čez pregrado in ustvarja čudovite slapove.
Posebno jeseni, ko so slapovi odeti v pisane oranžne, rdeče in rumene barve nam poživijo dan ter nas napolnijo z'energi-jo. Tudi pozimi, v pobeljeni pokrajini, nas lahko prevzame pogled na temne stene preko katerih pada voda. Z njih ponekod visijo ledene sveče in se lesketajo v soncu.
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO?
V prejšnji številki je bila objavljena slika GRADIŠČA oziram po domače GRADIŠA. Nad sotočjem Bistričice, Crne in Kamniške Bistrice se dviga malo manj kot 100 metrov visoka vzpetina, ki ima okoli in okoli bolj ali manj strmo pobočje in je take velikosti, da bi na njej lahko postavili utrdbo, grad ali kaj podobnega. Obe hiši spadata k naselju Kregarjevo.
V ljudskem poimenovanju je veliko gradišč. V Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije je navedenih kar 22 naselij z imenom Gradišče, v preteklosti jih je bilo pa še vec, saj jih je bilo precej preimenovanih. Poleg tega je še vec krajev, ki imajo ledinska oziroma domača imena Gradišče, kot npr. Gradišče na Veliki planini, pa Gradišče nad Macami pod Storžicem in še in še. Tako so običajno poimenovana večje ali manjše vzpetine, ki po svoji obliki spominjajo na utrjeno človeško prebivališče. In resnično je bilo velikokrat na takih krajih v preteklosti utrjeno človeško bivališče, kar je bilo dokazano z raziskovanji. Tudi kraj na sliki je tak, ko ga gledamo iz Stahovice. Ce pa je bila kdaj na njem resnično utrdba, grad ali kaj podobnega, bo pa potrebno še raziskati.
Med pravilnimi odgovori je žreb namenil srečo Stanislavu Ogrin iz Kosiš 28. Knjižna nagrada ga čaka v našem uredništvu na Glavnem trgu 23.
avtor: J02EF cajhen
LIVARSKA. FORMA ZA ULIVANJE
JEZERO V KANADI
TESARSKA SEKIRA
PODZEMELJSKA VOTLINA
VNETJE SLUZNICE
PREBIVALEC ATEN
MAR0GE, PEGE
KOMANDA, POVELJE
PRIPIRALA NA OKNIH, NA0KNICE
krajevna skupnost
AL8. PESNIK (FAN STILIJAN)
2ITNE LUSKINE
PREDSEDNIK PL. ZVEZE (FRANCI)
SČEMENJE V ZOBEH ZARADI KISLOSTI
NAŠA ALPSKA SMUČARKA.
PRVA V VELESLALOMU L. 2002
(TINA)
MESTO V MEHIKI
DESNI PRITOK SENEV FRANCIJI
PRINOS IMETJA V ZAKON
SKRIVNI ODPOSLANEC
VESLAČ SPIK
OKVIR ZA PRITRDITEV PLOŠČ PRI FILMSKIH KAMERAH
PRETEKLOST
MESTO NA JAPONSKEM
TIP RUSKEGA AVTOMOBILA
NESTRUPENA
ORJAŠKA KACA
NASELJE PRI SREDNJI VASI V TUHINJ. DOLINI
PANOGA ZA ŽGANJE APNA
4*
MITJA UMNIK
JOSIP BR0Z
PRIPADNIKI EVANGELIČANSKE LOČINE
FINOME-HANIK ZA URE
GL. MESTO TURČIJE
ZAREBER-NICA
JASTREB, KRALJ ANDOV
OBLIČJE
AVT0M0B DIRKAČ (LAU0A)
KNJIGA ZEMLJE-VIDOV
drŽava v
S. afriki
SLADKOVODNA RIBA
MOJZESOV BRAT
RDEČA P0LSKA CVETICA MED ŽITOM
AM. FILM. IGRALEC TAMIR0FF
ŠP. POMORŠČAK (JUAN DELA)
LJUDSKA STRANKA
SL. GLED. IGRALEC (IVO)
LAHEK ŠPORTNI ČOLN
RASTLINA KAČNIK (LAT.)
DRAGI KAMEN
DESNI PRITOK R. KONGO
IVO M0TNIKAR
NEMŠKI FILOZOF (FRIEDRICH)
VRSTA AMERIŠKE SMOKVE
BRUNO TRAVEN
ČITALKA
GLAVNI ŠTEVNIK
AM. NORMA, EVROPSKI 0IN
ZAVRNITEV K0NTRE
STRINA
ZADETEK DVEH ŠTEV.
PRI TOMBOLI
BARVA ZA LASE, HENA
SVETLOBNI POJAV OB NEVIHIAII
ANGLEŠKI GROF
IT. IME
ZA ANKARAN
KAMNIŠKO POKOPALIŠČE
OBIČAJNI DAN V TEDNU
MESTO V ŠPANSKI PROVINCI ALMERIA
ZGODNJE VINO
NEŽA PO ŠPANSKO
NEM. TEREN. VOZILO
NIZ0ZEM. SLIKAR (PETER VAN)
LITERARNO IME ZA KOROŠKO
ZBIRKA PESMI ZA JUD. PASH0
KRVNA GN0JEVICA
VEČJA V0ONA PTICA
PRIVRŽENOST KRALJU
NEKD. GAN-SKI PREDS. DRŽAVE (KWAME)
PRITOK RENA V ŠVICI
AMERICIJ
GRŠKA ČRKA
EKONOMSKO PROPAGANDNI PROGRAM
D0LG0REPA PAPIGA
AM. FILM. IGRALEC WARREN
ZNAČAJ
GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI IN OSKRBO
SL. GRAFIK MAVEC
MADŽAR
PES (MN.)
ELDA VILER
PODJETJE ODPADNIH SUROVIN
PL0ŠČIN-SKA MERA
ANTON AŠKERC
NAPAD, NASKOK
NORVEŠKI PISATELJ (J0NAS)
GORA V KARAVANKAH
TOVORNA ŽIVAL
ARMENSKI SKLADATELJ HACATURJAN
riORSKI RAK BREZ KLEŠČ
LONDONSKA GALERIJA
DALMATINSKA PEVKA VUČK0VIČ
GORA V SAHARS. ATLASU (ALŽIRIJI, 2008 m)
URE0NICA DOKUMENT. PROGRAMOV
NATVS
PESEK
GLASBENIK S0SS
IVAN BIZJAK
VREDNOSTNI PAPIR
PREDSTOJNIK SAMOSTANA
IGRALKA GARDNER
TOVARNA AVTOMOBIL. MARIBOR
UP, UPANJE
RUDI OMOTA
PESNIK EROTIČNIH PESMI
IGOR DEKLEVA
OBLAČILO ZA
ROKE
VZDEVEK G0ETHE-
JEVE MATERE
ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA
BIBLIJSKI PRVI ČLOVEK
NEMŠKA TOVARNA STROJEV
SLOVARČEK: MRL ■
——  wm m)   | | ] i i i i i i i i i i i i
angleški grof; ALB - pritok Rena v Švici; ATIK0NAK - jezero v Kanadi; MEN0NITI - pripadniki evangeličanske ločine; 0ATES, VVarren - ameriški filmski igralec; PIEMIJA - krvna gnojevica; TSU - mesto na Japonskem
Kamniški OBČAN
MED MLADIMI
21. novembra 2003     1 1
Sveti Miklavž, včasih imenovan tudi sv. Nikolaj, je živel pred več stoletji v Mali Aziji, današnji Turčiji. Bil je krščanski duhovnik in pozneje škof.
Popotoval je po vsej deželi in pomagal v stiski številnim ljudem, še posebej otrokom. Po njegovi smrti je bil proglašen za svetnika.
In v tistem času je v istem mestu kot škof Milavž živel nek trgovec. Ta je imel tri prelepe hčere, eno zlatih, drugo rjavih in tretjo rdečih las. Se nedavno prej je bil premožen, a njegovi posli so v nastalih
»hotela sem te vprašati ...Jan se želi poročiti z menoj, vendar mu njegova družina da privoljenje le, če bom prinesla v zakon balo - vsaj nekaj denarja. Ga imaš kaj...?«
Oče je zmajal z glavo. »Moja ljuba, nobenega denarja nimam, nimam drugega razen tega para volnenih nogavic«.
»Potem«, je rekla žalostno »se z Janom ne bom mogla poročiti.« »Žal mi je«, je rekel oče. »Če se ne zgodi kak čudež, ti ne morem dati za balo ničesar. Niti poroke ti ne morem plačati.«
Ko sta tistega večera zapuš-
čala trgovino, je trgovec opazil, da izgledajo nogavice v trgovini že nekoliko zaprašene. Vzel jih je domov, da jih očistijo. Zvečer je najstarejša hči oprala nogavice ter jih obesila pri peči, da se posušijo.
Tudi dobri škofi Miklavž je slišal o težavah lepe trgovčeve hčere, o njeni vroči ljubezni do Jana. Pozno ponoči, ko je šel mimo trgovčeve hiše, je škof Miklavž vrgel skozi okno mošnjiček z zlatniki. In ta moš-njiček je padel v eno od tam sušečih se nogavic.
Nadaljevanje prihodnjič
ŠkofMiklavž v takratnih škofovskih oblačilih v Malt Aziji, z mošnjo zlatnikov v roki
težkih časih usihali. Njegove hčere so potrebovale nove obleke, a njegova trgovina je bila prazna, saj ni imel niti denarja, da bi nabavil trgovsko blago. Vsako jutro je strmel v prazne police svoje prodajalne. Vse, kar je imel še za prodati je bil par volnenih nogavic.
»Oče, naj grem danes jaz s teboj,« mu je rekla hči zlatolaska. Kasneje sta stala tam v trgovini brez blaga. »Hotela sem te vprašati ...«, je začela boječe,
na 'J{{MtM%/i<mi
v četrtek, 4. decembra:
ob 19. uri v Mekinjah v Domu z igrico »Miklavž za vse čase«. Za območje župnij Nevlje in Mekinje in lahko tudi iz Kamnika, samo za-šolske otroke. Prijave do 3. decembra dopoldan v žup-nišču v Nevljah in.v Minimarketu »Malina« v Mekinjah,
v petek, 5. decembra:
ob 15. uri na Selih v Marijinem domu,
ob 16. uri na Šutni v veliki veroučni učilnici, za predšolske otroke,
ob 16.30 za Upravno enoto in Občino (zaključeno) v Kulturnem domu v Kamniku, ob 17. uri v Stranjah, pred kapelo,
ob 17. uri v Šmarci v kulturnem domu, s po Miklavževo obarvano lutkovno igrico. Prevzem daril 5.XII. popoldan do 16. uri v župnišču,
ob 18. uri v Šmartnem, v kulturnem domu, z igrico »Miklavž za vse čase«.
Prijave do 30. novembra v župnišču v Šmartnem, ob 19- uri vTunjicah v cerkvi, z igrico »Angelček Dobrinček II«. Prijave na 031/332 960 do vključno 3. decembra,
v soboto, 6. decembra:
ob 10.30 \\Domu starejših občanov, zaključeno za oskrbovan-
- ce,- -t .-, v
ob 17. uri na Lazah v kulturnem domu, z igrico »Miklavž za vse
čase«.
Prijave do 30. novembra v župnišču v Zg. Tuhinju,
V nedeljo, 7. decembra
ob 11. uri na Vranji Peči v osnovni šoli, prijave do 30. novembra v župnišču,
ob 14.30 v Motniku, v dvorani kulturnega doma, ob 16. uri v Špitaliču, v tamkajšnji dvorani.
OBISK GASILCEV V WE PESTRNA
Bil je mrzel četrtek, ko so otroci iz WE Pestrna, skupina MIŠKE nestrpno pričakovali obisk gasilcev. Končno je res napočil čas, ko smo se v garderobah toplo oblekli in polni pričakovanja stopili k vhodnim vratom, glej prijazni gasilec Janez, sicer poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Topole, nas je že čakal pri vratih v čisto pravi uniformi. Pospremil nas je do parkirišča, kjer nas je čakal še eden gasilec. Tudi gasilec Andrej  je bil oblečen v gasilsko
uniformo, vendar čisto drugačno. Izvedeli smo, da je to uno-forma za akcijo.
Gasilec Janez nam je prijazno razkazal gasilni avto. Videli smo, kaj vse se skriva v avtu. Spoznali smo orodje, ki je potrebno za gašenje oz. za gasilske akcije in vsi smo se v avto lahko tudi usedli, ter poslušali gasilsko sireno. Skratka lahko bi naštevali še in še, pa je bilo informacij kar preveč, da bi vse zapisali.
Najpomembnejše in najbolj zanimivo pa seveda pride na kon-
cu. Prav vse MIŠKE smo lahko brizgale s čisto pravo gasilsko cevjo. Vsi otroci iz skupine MIŠKE v enoti Pestrna z Melito in Nado se prisrčno zahvaljujemo zelo prijaznima gasilcema Janezu in Andreju, da sta nam tako izčrpno in na strokoven način povedala toliko zanimivega o gasilstvu. Čisto mogoče je, da bo kateri izmed nas, ko nekoliko odrastemo, postal čisto pravi gasilec.
Hvala za prijetno in zelo zanimivo doživetje.
Miške z Melito in Nado
Po prihodu iz nebes se bo sveti Miklavž v petek, 5. decembra, ob 17.30 ob pozvanjanju zvoncev podal s spremstvom angelov z Malega gradu, mimo kavarne na Glavni trg. Sprevodu
se bodo priključili tudi parkelj-ni, ki bodo prilezli iz samega pekla. - Na Glavnem trgu bo tam zbranim spregovoril sveti Miklavž, nato bodo otrokom s starši in ostalim zaigrali priložnosto
Miklavževo igrico »Angelček Dobrinček II«.
Prosimo voznike, da bi se v tem času izognili ulicam: od podjetja Meso do kavarne in od Samčevega predora do Glavnega trga.
Vse trgovce oz. lastnike izložb po vsej občini vabimo, da bi tudi letos približno deset dni pred godom svetega Miklavža, 6. decembrom, izložbo aražnirali v duhu Miklavža.
V teh bi razstavili vaše trgovsko blago, ki ga še posebej nudi-
te za Miklavževa darila (torej ne samo igrače). Seveda v izložbah ne bo manjkala tudi kakšna slika ali morda skulptura sv. Miklavža (s škofovsko kapo), morda angelov, parkeljnov. Naredite otrokom to veliko veselje! Prosimo vas, da me o takšnih
izložbah obvestite vsaj do 3- decembra na tel. 8391716 našo komisijo, ki bo ocenila te izložbe. O najlepših bomo poročali v Kamniškem Občanu, prve tri pa bodo nagrajene, tudi z diplomami. Odbor za oživljanje starih običajev
8. LJUBLJANSKI MARATON
V nedeljo, 26. oktobra, smo se učenci OŠ Marije Vere z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Učencev je bilo 36, saj jih je 12 manjkalo zaradi gripe in prehlada. V Ljubljani je bilo zelo hladno, a smo se kljub mrazu pričeli ogrevati. Spremljala sta nas športna pedagoga Franci Omerzu in Lucija Prešeren, ki sta nas vzpodbujala - tudi s šalami. Da pa je bilo vzdušje še boljše, je poskrbela bobnarska skupina, ki je pri vseh vzbudila veliko zanimanja.
Proga je potekala po ljubljanskih ulicah. Start je bil na Slovenski cesti med Dramo in stebrom sv. Trojice, cilj pa na Kongresnem trgu. Ob startu je bila velika gneča, saj so naenkrat startali, 5., 6., 7., 8. razredi osnovnih šol in srednje šole. Tek je bil naporen, tako za osnovnošolce, ki so morali preteči 2700 m, kot za srednješolce, ki so morali preteči 5600 m. Ob cilju je vsak prejel majico 8. ljubljanskega maratona, spominsko medaljo, sladkarije in še veliko drugih stvari. Prvi trije pa.so dobili medaljo in praktične nagrade.
Naša šola se je v skupnem seštevku uvrstila na odlično 8 mesto. Najboljše uvrstitve iz naše šole pa sta dosegla dva fanta: 10. mesto Domen Zupan, 20. mesto pa Urban Logar. Vsem iskrene čestitke!
Napisala: Jana Osolnik OS Marije Vere
Novim zmagam naproti
www.studentski-klub.com
Pred nekaj dnevi smo se s prijatelji s Študentskega kluba Domžale dva dni prijetno družili v idiličnem, čeprav nekoliko vetrovnem Ankaranu. Seveda se nismo le družili, temveč smo se zbrali, da pregledamo, katere sklepe prejšnjega leta nam je uspelo uresničiti in katerih ne. Bili smo veseli in ponosni, ko smo ugotovili, da je za nami izredno uspešno leto. Povečalo se je število članov in povečalo se je število projektov in zelo malo je tistega, kar nam ni uspelo in kar moramo izboljšati.
In prav te neuresničene želje nam predstavljajo izziv za prihodnost. Trudili se bomo biti še boljši in še večji, predvsem pa se bomo trudili, da boste vi z nami kar se da zadovoljni.
Najprej bomo zadovoljili vse ljubitelje nekoliko resnejše glasbe, saj bodo prav danes v Salonu grada Zaprice nastopili Saksofobija. Govorim seveda o priljubljenem ciklu Študent & Muzika, ki je prejšnji mesec žal odpadel, zato pa se bo tokrat predstavila odlična skupina, ki je na obširni turneji navdušila Slovenijo. Kvartet saksofonov, ki ušesa prepletajo predvsem s klasično glasbo, bariton saksofonist Tomaž Nedoh pa že sklada lastne skladbe.
Če je v trenutku, ko prebirate tole, še petek in urini kazalci še ne kažejo osme zvečer, potem le pohitite na Zaprice in uživajte!
Že jutri pa lahko odidete k našim prijateljem v Domžale, saj se bo od sedemnajste ure dalje v prostorih tamkajšnjega študentskega kluba odvijal filmski maraton, v okviru katerega si lahko ogledate Insomnio (v glavnih vlogah vedno odlični Al Pacino in v vlogi negativca Robin VVilliams), ter prva dva dela Matrice.
0 potopisnem predavanju, ki se bo šestindvajsetega novembra odvijalo v Matični knjižnici, smo nekaj napisali že v prejšnji številki, zato le opozorilo za tiste bolj pozabljive. Od pol osme zvečer bo Marko Popo-vič predstavljal svojo pot po Kubi in Mehiki.
Zadnji četrtek meseca novembra pa že enajsto leto zapored pomeni veliko zabavo Đ Brucovanje! V tesnem sodelovanju s študentskim klubom Domžale bomo tudi tokrat, vse od enaindvajsete ure dalje, častno sprejemali bruce in brucke!
Zabave ne bo manjkalo, pijače in jedače po ugodnih cenah ravno tako ne, za glasbo bodo skrbeli vedno bolj priljubljeni Skat in še vedno zelo priljubljeni Big Foot Mama. Prav ti dve skupini sta pred dvema mesecema v okviru študentske scene Narodnih noš v Kamniku priredili odlično in nepozabno zabavo in prepričani smo, da bo tako tudi tokrat.
študentski klub Kamnik se je tudi letos vključil v Projekt VIRUS, ki ga organizira Društvo študentov medicine Slovenije ob 1. decembru, Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u. Tudi v Sloveniji je vsako leto več obolelih za kugo 21. stoletja, ob tem pa se starostna meja odkrivanja in spoznavanja aktivne spolnosti vsako leto spušča. Zatorej je naša pravica in tudi dolžnost mlade ozaveščati in izobraževati, da spolnost ni le sladka in brezskrbna zabava, temveč hkrati tudi skrb in odgovornost.
Kmalu se bomo tudi preselili v nove prostore, ki bodo le korak stran od sedanjih, bodo pa mnogo večji in prijetnejši za vse - nas in vas, dragi bralci, ki nas obiskujete in tako tudi spodbujate. Da, proti novim zmagam bomo odšli skupaj!
MATIC SLAPŠAK
LICENČNI TEČAJ ZA ČLANE POSTAJE GRS KAMNIK
Člani gorske reševalne službe morajo za potrditev licence za reševanje vsako drugo leto opraviti obnovitveni tečaj iz reševalne tehnike (zimske-letne) in prve pomoči ter opravili zdravniški pregled. Vaji v kopni reševalni tehniki, kije bila poleti na Kokrskem sedlu, je 18. oktobra sledil še obnovitveni tečaj iz kopne (letne) reševalne tehnike: stensko reševanje, vrvne ograje, hoja ob njih, sidrišča, spust
Delo na sidrišču: Dvigovanje oziroma spuščanje s pomočjo vitla injeklenice.
po vrvi, sestava gorskih nosil, priprava za spust v vodoravnem in v navpičnem položaju, spust in dvig zjeklenico, spust in dvig s statičnima vrvema v steni. Pod vodstvom inštruktorjev FRSJaneza AŽ-MANA, Janeza KOSCA in Rada NADVEŠNIKA je na tečaju, kije bil v Kurji dolini in na Velikem Knofu, aktivno sodelovalo 20 članov postaje GRS Ka m n ik.
PRVI VZPONIAŠ
Po programu bi morali biti prvi pravi vzponi novih tečajnikov v stenah v planinah, da bi lahko te smeri nato ponovili v snegu in tako videli razliko med plezanjem v kopnem in plezanjem v snegu. Ker pa razmere tega niso dopuščale (zapadlo je preveč novega snega), so bili prvi vzponi opravljeni v do 300 me globokem kanjonu Glinščice v bližini Trsta. To znano plezališče, v katerem so se kalile generacije znamenitih tržaških alpinistov, ima med več kot 400 predvsem športnimi smermi namreč tudi nekaj lakih, ki so višje od
Janko in Andrej v SZgrebenu.
100 m in tudi ne preveč zahtevne, tja do četrte težavnostne stopnje. To je za tečajnike povsem dovolj, saj je na začetku bistveno spoznavanje pravilnega gibanja in dela naveze v smereh z več razte-žaji. Poleg tega se to področje ponaša še z zelo dobro apnenčasto skalo, kije zelo malo krušljiva. Tako je deset tečajnikov (Alenka, Andrej, Anže, Janko, Marjana, Mavrici), Mojca, Petra, Rok in Tjaša) ob spremstvu in pod nadzorom sedmih inštruktorjev (Bojana, Damjana, Franca, Jureta, Marka, Mateja in Roberta) 26. oktobra spoznalo še ta del slovenske zemlje, ki sicer leži že v Itlaiji, in opravilo vzpone, ki imajo osnovne elemente plezanja v dolgih smereh.
KAMNIŠKA BISTRICA POČASI DOBIVA NAZAJ NEKDANJI UGLED
Po nekaj letih mrtvila v Domu v Kamniški Bistrici, ko je bil čez zimo zaprt, so še reči precej spremenile. Dom je redno odprt, uradno od 7. do 22. ure in to vsak dan (z izjemo ponedeljkov) celo leto. Ni pa to samo planinska postojanka, kije nekdaj, ko še ni bilo veliko osebnih avtomobilov in dobrih gozdnih cest, bila predvsem izhodišče za ture v višje dele predvsem planin in manj gora, ampak, se tam dogaja še marsikaj. Znan planinski fotograf Ciril Veli-kavrh ima v jedilnici doma fotografsko razstavo z naslovom »Pojdi z menoj«, ki seje začela 7. septembra in bo trajala predvidoma do konca leta. Razstavljeni so planinski motivi s planinske vezne poli. Poleg tega sta tako dom, kot tudi sama lokacija, zelo primerna za razne tečaje, seminarje in podobno dejavnost. Takoj je Planinska zveza Slovenije organizirala ob koncih tedna ipopolnjeva-nja za svoje vodnike. To se bo dogajalo tudi v naprej. Če bo zima dovolj mrzla, bo na delu jmrkirišča sfiet drsališče. Za čas, ko bo Meščanska korporacija Kamnik dobila nazaj odvzeto jijiremoženjepa se pripravlja še več novosti in zanimivosti - od urejenih kolesarskih smeri, označenih poti do nekaterih naravnih znamenitosti, j>a do adrenalinskega parka poleti in lednega jiezalnega stolpa pozimi, vodenja skozi globine Predaslja, j)lezalne šole, vodenja, »prisluškovanja« naravi, prikazu nekdanjega življenja rokovnjačev v teh krajih in še marsikaj drugega. BOJČ
Smučarsko skakalni klub Mengeš
Peter po Rokovih stopinjah
Že kar nekaj časa je minilo, ko smo se člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš, predstavili kamniški javnosti. Takrat je pisalo predvsem o Kamničanu, skakalcu Roku Benkoviču, ki je že pred nekaj leti kazal veliko nadajrenost v smučarskih skokih.
V sedemletni zgodovini našega kluba, smo doživeli tako hude kot lepe trenutke skakalnega športa. Pohvalimo se lahko z mnogimi naslovi državnih in pokalnih prvakov, vice prvakov z mladinskega svetovnega prvenstva, s četrtim mestom letošnjega poletnega Grand prixa v skupnem seštevku ter Rokovo drugo mesto v Innsbrucku med vso svetovno skakalno elito. Prav vsi, ki smo kakorkoli povezani s skoki, smo lahko ponosni na uspehe, tako doma kot v tujini, zdaj pa, ko je Rok pristal v A reprezentanci Sloveije, pa še toliko bolj.
Z veseljem pa danes lahko spet pišemo o izrednih uspehih naših mlajših tekmovalcev. Po Rokovih stopinjah uspešno stopa tudi Kamničan Peter Kir-bus. V naš klub je Peter prišel pred tremi leti, potem ko smo v vse bližnje občine - osnovne šole razdelili vabila za vstop v našo skakalno druščino. Zdaj dvanajstletni Peter je vsa ta leta trdo treniral in bil vedno pri vrhu med svojimi vrstniki. Na sam vrh pa se je povzpel prav v letošnjem poletnem delu tekmovanja na plastičnih skakalnicah. Prvi naslov državnega prvaka si je 29. septembra prislužil v Tržiču, na 50-metrski skakalnici. Z veliko prednostjo v točkovanju in najdaljšimi skoki (50,5 m in 53,5 m) je v kategoriji dečkov do 13. leta zasluženo stal na koncu na najvišji stopnički. Da zna Peter lepo in daleč leteti, je dokazal tudi na novem državnem prvenstvu na 50-metrski skakalnici 18. oktobra v Kranju. Tam je zmagal v še močnejši - višji kategoriji dečkov do 14 let. Bera letošnjih medalj in pokalov, je bila za Petra res fenomenalna, saj je v skupnem seštevku slovenskega pokala - COCKTA postal pokalni prvak tako pridečkih do 13 let, kot pri dečkih do 14 let.
Zaželimo Petru še naprej uspešno skakalno kariero, dolge in lepe skoke in da bosta skupaj z Rokom še naprej navduševala skakalne navdušence širom sveta.
Na koncu naj omenimo še, da tudi Vrhpoljčan Matjaž Puhger-tar počasi in vztrajno leti najvišjim stopničkam naproti, zraven pa prihajajo prav tako mladi Kamničani Gašper Burkeljca, Urban Žurbi in Luka Šare.
BRANE ŠUŠTAR
Pet let tekmovanj kamniških balinarjev - upokojencev
Mineva že peto leto rednega tekmovanja kamniških upokojencev - balinarjev v veteranski ligi. Poleg tega balinarji tekmujejo tudi na mnogih turnirjih po Sloveniji. Letos so se takin turnirjev udeležili kar devetkrat. Seveda pa so v turnirjih sodelovale tudi balinarske upokojenke, udeležile so se kar šestkrat. Kljub temu, da jih ni veliko, so dosegle odlične uspehe. Dvostezno balinišče pred društveno stavbo je vedno polno zasedeno. Problem je le v odvisnosti od vremena, saj balinišče ni pokrito. Velika želja balinarjev je, da bi ta problem rešili, saj bi od pokritega balinišča imeli koristi tudi drugi športi in društveno življenje.
V tekmovanju sta sodelovali A in B ekipi moških balinarjev. A ekipa je dosegla 2. mesto, B ekipa pa 4. mesto, kar je soliden rezultat med desetimi ekipami. V zadnjih petih letih so balinarske ekipe društva upokojencev dosegle trikrat prvo mesto, in dvakrat drugo mesto.
Tako moške kot ženska ekipa prinašajo iz tekmovanj številna priznanja in pokale, tako, da naš predsednik društva z nasmehom na obrazu opozarja da zmanjkuje prostora za pokale.
Vsako leto balinarska sekcija organizira tudi prvenstvo posameznikov. Letos je sodelovalo kar 20 balinarjev. Prvo mesto je dosegel Jože Pestotnik, ki je drugi najstarejši aktivni balinar, drugo mesto predsednik balinarske sekcije Franc Rutar, tretji Ciril Žagar, četrti pa najstarejši balinar Brane Kramar, ki je dokazal, da leta niso pomembna, velja le volja in preciznost. Tekmovanje je trajalo kar dva meseca, vsak dan kljub vročim dnem, zato vsi zaslužijo posebno pohvalo.
Vsakoletnega spominskega turnirja se je udeležilo kar 14 ženskih in moških ekip. Seveda je organizacija celotnega aktivnega dela balinarjev povezana tudi s stroški. Zahvaljujoč razumevanju zvestih sponzorjev (Calcit, Eta in drugi) je uspelo celotno letno organizacijo balinarjev uspešno zaključiti.
V zadnjem letu je balinarska sekcija izgubila kar tri prizadevne igralce in organizatorje: Franceta Kereca, Jožeta Vrhovca in Slavka Šuštarja. Spominski turnir je posvečen njim in drugim balinarjem in balinarkam, ki so se že poprej poslovili. To spoštovanje bo balinarska sekcija ohranila tudi v prihodnje.
PETER FISCHER
POPRAVEK ČLANKA Z NASLOVOM KAMNIŠKI KEGUAČI KEGLJAJO NA TUJEM
V zgoraj omenjenem članku je prišlo do napake. Napačno smo zapisali ime podjetja, ki seje eno redkih odzvalo na naše prošnje za sodelovanje pri gradnji. Pravilno je ALU ALPREM d. o. o., podjetje, ki je že prispevalo sponzorska sredstva. Sodelovali pa bodo tudi pri zasteklevanju objekta in sicer predvidoma še pred novim letom.
Napaki sta se prikradli tudi pri oceni predračunske kalkulacije ter do sedaj pridobljenih sredstev s strani Občine Kamnik. Pravilno je, daje predračunska vrednost brez opreme 108 mio sit, od Občine Kamnik pa je pridobljenih 35 mio sit v letih 2001, 2002 in 2003.
Iz tabora OK CALCIT Kamnik
GENERALKA ODLIČNO USPELA
Kot smo že poročali se je žreb tekmovanja Austrian Airlines Top teams poigral s slovenskima predstavnikoma, ki se bosta tako med seboj pomerila za uvrstitev v četrt finale tega tek-. movanja.
Generalka pred pomembnima tekmama pa je bila prejšnjo soboto v kamniški Športni dvorani. Pred lepo napolnjenimi tribunami, glasnimi Ravbarji, so kamniški odbojkarji zaigrali najbolje letos in dokaj gladko premagali goste iz Kanala.
Medtem, ko so se gostje prvi set še upirali domačim in imeli celo zaključno žogo, so Kamničani na krilih Mitja Pleska v drugem in tretjem setu zagospodarili na igrišču in dvoma o zmagovalcu ni bilo več. Gladka zmaga s 3:0 pa ne sme uspavati Calcit Kamnika, saj so se Salonitovci na trenutke pokazali v izredni luči. Vendar je bil tokrat Calcit premočan nasprotnik.
V četrtek pa je bil na sporedu derbi med vodilno ekipo Šoštanj Topoščico in Calcit Kamnikom v Šoštanju. Proti pričakovanju mnogih so Kamničani še enkrat več dokazali zakaj so najboljša ekipa v Sloveniji. Težave z domačini so imeli le v prvem setu, nato pa so podobno kot proti Salonitu zagospodarili na igrišču. Rezultat 3:0 je samo dokaz o superiornosti kamniške ekipe, ki je še v torek gostovala v Murski soboti na prvi tekmi četrt finala pokala OZS in gladko odpravila tudi ' Pomurje.
Odbojkarski klub Kamnik pa je v letošnji sezoni popestril svoje tekme tudi s plesalkami plesne šole Dobre mrhe, ki krajšajo čas navijačem med premori in še pripomorejo k dobremu vzdušju v dvorani.
Kamničani so tako prevzeli vodstvo na prvoligaški lestvici, naslednja tekma pa bo v kamniški športni dvorani, za-
radi gostovanja slovenske reprezentance na Finskem, šele v sredo, 26. novembra, ob 18.30 proti Olimpiji.
Še naprej pa gre slabo ekipi Broline e-Študentski servis Kamnik. Zaradi neugodnega žreba so tako izgubile še peto tekmo zapored in so tako v spodnjem delu lestvice. Razveseljuje pa dejstvo, da Kamničanke ne igrajo slabo, vendar so nasprotne ekipe enostavno v tej sezoni preveč okrepljene. Mlade Kamničanke pa dan d čaka v soboto, 22. novembra, ko bodo ob 17. uri v kamniški Športni dvorani gostila ekipe Mežice, s katero se bodo kamniške odbojkarice borile za svojo drugo zmago. Kamničanke vas zato vabijo, da si tekmo ogledate v čim večjem številu in s svojim navijanjem pripomorete k pomembni zmagi.
Cico 1.
Za neljubo napako se prizadetim opravičujemo!
Kegljaški klub Kamnik
Smučarski klub Kamnik organizira
SEJEM SMUOASKf OPREME
v avli osnovne šole Frana Albrehta
v soboto, 29.11. od 9.00 do 18.00 in nedeljo, 30.11. od 9.00 do 16.00
Obveščamo vas, da smuči, daljše od 190 cm ter smučarski čevlji, starejši od 15 let NISO PRIMERNI ZA PRODAJO!
MATIC ROMSAK NA 25. SVETOVNEM PRVENSTVU V IRONMANU
Havaji skozi oči triatlonca
Ob 25-letnici najtežje enodnevne vzdržljivostne tekme na svetu sem bil med petimi Slovenci tudi sam. Na Ironmanu na Kanarskih otokih sem spomladi izpolnil normo svetovne federacije in se v druščini preko 50.000 ironmanov uvrstil med 1650 triatletov z vozovnico za Havaje. Tekmovalci iz 107 držav smo 18. oktobraob 7. uri startali v tekmi, ki združuje 4 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. Vllmitiranem času 17 ur je tekmo zmoglo rekordnih 1570 tekmovalcev, med njimi vsi Slovenci.
Ker sem imel čast ob edinstveni obletnici »biti zraven« in kot petnajsti Slovenec tudi dokončati »praočeta vseh triatlonov,« vas bo predstavitev dogodka In zanimivosti, ki so si sledile skozi 16 dni, prav gotovo pritegnila.
Zakaj sovražim letališča?
Polet iz hladne Ljubljane proti toplejšemu Frankfurtu in naprej proti Los Angelesu je bil svojevrstno doživetje. Prelet preko Islandije, pa dotik Grenlandije in let čez Ameriko, mimo Velikih jezer, čez Dolino smrti, mimo Velikega kanjona, proti Vegasu in LA-ju je
kljub višini več kot 10000 metrov nudil vselej nove, čudovite poglede. Našo identiteto so prvič preverili že na letalu, pa na letališču in šele nato smo imeli dostop do prtljage. In kot zakleto je manjkal ravno moj veliki kovček z delovnim orodjem (beri kolesom). Nihče se ni preveč razburjal, ga pač ni in bo, ko bo. Na letališčih se tako vedno kaj izgubi. Sam sem še dve uri skakal po letališču, velikem kot naš Kamnik, iskal in preverjal ter ga nazadnje le našel. Ostanek dneva je bil mirnejši, a malček čudaški, saj časovne razlike 8-ih ur telo ni sprejelo in ni hotelo spati, tako sem ob štirih zjutraj po našem času vozil sobno kolo, ob petih pa mije nekako uspelo zadremati v savni, kije moja čutila otopila do te mere, da sem s spancem nadaljeval v hotelski postelji.
Havajke z orhidejinimi venčki so preteklost
V hotelu sva se srečala s tovarišem iz reprezentance Tomažem
Sinkom in skupaj odšla na letališče, za nadaljevanje leta proti Ko-ni(otok Haivaii). Na letališču pa spet šok. Prejšnji dan sem namreč uskladiščil kolo na prihodih, avtobus pa naju je pripeljal na odhode, povsem na drugi konec »mesta.« Iti v iskalno akcijo bi skoraj zanesljivo pomenilo zamuditi letalo, zato sem po telefonu skladiščnika prosil kot boga, naj mi čimprej dostavi bicikelna mednarodne odhode za Havaje. Uspelo mu je in moji živčki so se v letalu končno pomirili. Po pristanku sva se takoj odpokala z vročega letališča, tudi brez značilnega havajskega toplega sprejema, hi ga je bil po kapitanu Jamesu Cooku deležen še marsikateri Evropejec. Danes si venček orhidej lahko kupiš te sam, pa še ti so v glavnem iz plastičnega cvetja, miČne Havajke v narodnih nošah pa so lepo vidne na koledarjih, kijih prodajajo na vseh vogalih.
Slovenija, Slovaška, Slovakia, Slovenska, uihatever, saj je vse isto?
Policist, ki mije ponudil prevoz s prvega treninga, s katerega sem se vračal s počeno zračnico, je bil eden redkih, kije točno vedel, kje leži Slovenija. Drugače so me zaradi mojega čudnega angleškega naglasa proglašali za Brazilca, Šveda in celo Kanadčana, Slovenija pa bi bila lahko po njihovo tudi ena od ameriških zveznih držav. Zemljepisno znanje Američanov Evrope še ni doseglo, razen lastnika internetnega cajeja, ki me je celo povprašal, če so nas že sprejeli v Evropsko unijo. Bil je dober sogovornik, zato sem se po nekem treningu plavanja v pacifiškem akvariju oglasil pri njem, naj mi 'za božjo voljo pove, kje si lahko ogledamo prikaz polinezijskih običajev, obiščemo vas staroselcev ali se naužijemo njihove kulture. To bo pa težko, pravi, pravega havajskega vzdušja ni več, Havajke pa redko zaplešejo. Sicer pa poizkusite na kakšni prireditvi. Mož ni pretiraval, saj smo si do odhoda ogledali Hilo, mesto orhidej, pa vulkanski park, najjužnejši del Amerike, plaže s črnim in belim peskom, le morskih psov in prika-
za havajskih običajev nam ni uspelo najti. Smo pa zato vsi preživeli.
Morje je en sam velik akvarij
Že prvo plavanje v Pacifiku je navdušilo. Plavanje po označeni tekmovalni progi je bilo vsaj prve dni, ko v vodi še ni bilo pretirane gužve, pravi užitek. Ves čas sem opazoval pisano koralno dno in si ogledoval brez števila rdečih, rumenih, zelenih, oranžnih in drugih pisanih ribic ter drugega morskega življa. Potem pa šok. Od daleč plava proti meni neka črna gmota, z vsakim trenutkom bližja, z vsakim trenutkom večja. O hudiča, upam da ni morski pes!!! Ni bil, pač pa radovedni tjulenj, kise ja kar nekaj minul vrtel okrog mene in opazoval čudno ribo, s plavalnimi očali na nosu. Pa se dajva, sem si dejal in se s silnimi zamahi v prostem stilu pognal proti odprtemu morju. On pa, podcenjujoč mojo hitrost, je počasi odplaval naprej proti obali. Popoldne sem se, še vedno z dolgim nosom, odpravil še kolesarit in Hladil vročo glavo. 60 kilometrov po lavi-nih poljih, v vročini preko 30° Cje hitro minilo, še prej pa mije v bi-donih zmanjkalo pijače, da sem se, še bolj razgrel, komaj privlekel do mesta. Tam pa v restavraciji Tomaž Šink in Miki. Hura, pivo rešuje!
Prihod Helene, Metke in Božota in razburljivi ogled otoka
Končno. Prihod žene in ostanka spremljevalne ekipe je poživil dogajanje. Tudi nočno. Smo pa naredili tudi celodnevni izlet po otoku. Ko smo se pripeljali na plažo s popolnoma črnim vulkanskim peskom, smo po nesrečnem naključju prišli do želv na obali, ne da bi opazili napisa: prepovedan dostop do obale, ne približujte se želvam! Mi smo se jim, s Heleno sva eno od njih pokroviteljsko trepljala med slikanjem, Metka jo je skoraj zajahala, na koncu pa sva jo z Božotom pred vročino rešila tako, da sva jo zanesla v morje. Joj, joj, kakšna napaka. Po peščeni plazi je nad nas v oblaku prahu pridirjal nilski konj, v obliki neverjetno debele in razburjene črnke, ki nas je natulila s: »Fuc-kingguys, ivhat areyou doing?« Odpri sem usta in že je priletelo: »Don't touch thisfucking turttle!« Zavil sem z očmi, ona pa: »You don 't have any fucking brains!« Božo je zakorakal proti njej in že sem mislil, da ji bo s svojimi dvemi metri in 120 kilogrami zavil vrat, pa seji je od zgoraj le lepo opravičil, da table pač nismo videli in nismo vedeli, da se to ne sme. Ni sprejela, ampak nas še vedno obkladala z nespodobnimipridevni-
Na Cerkniškem jezeru in v turistični vasi Narin
■
Na vozu okrog Cerkniškega jezera
sam pri sebi ponavljal »good job, goodjob...« Razturil me je totalno, saj me je noga potem bistveno bolj bolela, kot pred terapijo, ampak važno,daje bil Donovan zadovoljen, da sem dirkal in dirko končal ž dobrim rezultatom.
Ure do tekme, parada in nervoza z Mauna Kee '
Pohod z zastavami skozi celo mesto je na ulice privabil navdušene množice, na naša usta /;« nasmeške, ko so se uradni napovedovalci trudili izgovarjati naša imena in redke zapisane slovenske besede. »Good lučk Slovenia,« je tulil eden izmed njih in ko smo mu povedali prevod (srečno) se je drl še glasneje, »smešno Slovenija, smešno.«In nam je tudi bilo.
Tekmovalci smo zaključevali zadnje treninge in se zvečer dobili na »pasta party,« ze čez dan pa sta Miki in Nives poskrbela, da so Damijana, Mikija in mene iz švedske, Tomaža pa iz angleške reprezentance, tudi formalno prestavili nazaj v slovensko. Organizacija še naprej briljantna, krči nervoze v trebuhih pa vedno močnejši.
Priprava opreme, zadnja večerja in priporočitev bogu
Zadnji dopoldan pred tekmo sem s kolesom preživel v intimnem odnosu na balkonu; v čiščenju, oljenju, privijanju vijakov in nameščanju tabularjev. Privil sem dva tabularja, v torbico dodal nekaj ibubrufenov, si zaželel srečo in organizatorjem v čuvanje izročil opremo. Na zadnji večerji v mestu sem ponovno opazil čudovite prehrambene navade Američanov, ko poleg mastnega, ocvrtega zrezka z ocvrtim krompirčkom, prigrizujejo še čips iz vrečke. Dober tek in miren spanec. Moj zadnjo noč ni bil.
Start, po osmih urah dirke izžet, z želodcem v grlu
Start plavanja je bil označen s topovskim strelom, točno ob 7 uri zjutraj. Prvič sem na Ironmanu užival v plavanju, saj je bilo pros: tora za plavanje dovolj morje pa kristalno čisto. Med plavanjem nič, med kolesarjenjem pa sem pil
gatorade in vodo, jedel banane in goltal energijske gele, upajoč, da bo želodec vzdržal čim dlje. In je. Na teku sem nadaljeval z galora-dom, že prvi gel pa je želodec, vrnil po najbližji poti v obcestni grmič. In takrat meje prvič malček zaskrbelo, kako končati. Telo na takšni tekmi porabi 1000 ccal in več, želodec pa jih lahko sprejme in pretvori v energijo zgolj okrog 500 in še to v glavnem v obliki ogljikovih hidratov. In tisti minus 500 ccal na uro te prej ali slej udari po glavi. Tudi mene je, čeprav sem se ustavljal vsako miljo in energijsko pijačo zlival v želodec, po trebuhu in supergah, ki so postali mokra zmes, idealna za nastanek krvavih žuljev. In kmalu sem se s krči v želodcu, oliščanci in bolečo stegensko mišico pričel vse počasneje vleči proti cilju. Hodil ne bom, hodil ne bom... sem si ves čas ponavljal, čeprav počasi že sam nisem verjel v to. Še 7 milj do cilja, pa 6,5 in 6 milj noge pa so šle že čisto po svoje. Želodec ni prenesel ničesar več in še danes ne vem, zakaj se nisem ustavil, sedel in spočit vsaj za minuto ali dve. Morda zato, ker ne bi več vstal, morda je svoje naredila trma in želja, končati dirko v manj kot 10. urah in 30. minutah, morda tuhinjska zagrizenost. Vem le, da sem odmislil pojem časa in vrtel noge vse do cilja, padel vanj in se v naslednjih minutah prepustil nežnim rokam polinezijske maserke. Samo da je konec, briga me za rezultat, je bila prva misel, druga pa zahvala nekomu, da je telo, t^ia je mišica in da je oprema zdržala.
Vseh pet Slovencev nas je prišlo do cilja, Tomaž Šink v 9.46.22, Damijan Kramar v 10.00.37, Konstantin Preradovič Miki v 11.24.57 in France dr. Cokan v 14.5333- Med 1650 tekmovalci je bilo skoraj 300profesionalcev, ki tako po načinu in količini treninga, kot po drugih pogojih svetlobna leta odstopajo od nas amate-jev, tako da je skupni rezultat slovenske reprezentance vsaj dober in v skladu s pričakovanim.
MATIC ROMŠAK
Jasno in toplo sobotno jutro druge oktobrske sobote nam je obetalo lep in prijazen izletniški dan.
Člani turističnega društva Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini, smo se odločili, da si bomo ogledali Cerkniško jezero in turistično vas Narin, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od Pivke. Vso organizacijo izleta smo prepustili izkušenemu Branetu. Edi-ta pa nam je med vožnjo razlagala znamenitost in zgodovino posameznih krajev.
Dokaj hitro smo bili na Cerkniškem jezeru v vasi Zgornje je-
zero. V sobi, kjer je zvokovna maketa Cerkniškega jezera, nam je tamkajšnji vodič plastično orisal vse o nastajanju in presihanju tega neraziskanega 26 km2 velikega presihajočega jezera. Ob prikazu vodnega sistema na maketi smo spremljali tonske posnetke življenja na jezeru in občutili vso naravo v sorazmerju z vodnim prikazom na maketi.
Nato pa smo si v zgornjem prostoru ogledali ribiško zbirko in različno literaturo. Prek multi-vizije nam je bil ta čudež narave predstavljen v vseh štirih letnih časih v sliki, besedi ter ob sprem-
ljavi glasbe, ki se je prepletala z originalnimi posnetki iz narave.
Po končanem ogledu nas je na dvorišču že čakal furman. Vožnja z lojtnikom po Cerkniškem jezeru je bila za večino pravo doživetje. Rafko je raztegnil harmoniko,, furman nam je dal na pokuš-njg kačjo slino in razlagal podro-bosti o jezeru. Povedal je tudi anekdoto, kako je nastala človeška ribica v Postojnski jami. Proti koncu vožnje z lojtrnikom pa sta Neža in Marica tudi zajahali vsaka svojega konja.
Z avtobusom smo pot nadaljevali proti Šilentaboru (571 m). V naravi je ta vzpetina razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem. Na Šilentaboru se še vidi temelj nekdanjega gradišča in poznejšega gradu. Sicer pa je to na-
to, zato smo odšli. In je poklicala policijo. Se preden so prišli, je situacijo pomiril drug čuvaj, s katerim seje dalo pogovoriti, brez nevarnosti, da ga zadane srčna kaj). Povedal je, da so želve okužene s salmonelo in naj si pred nadaljevanjem poti umijemo roke. Bog blagoslovi Ameriko in redke [m-metne ljudi. V nadaljevanju poti smo majhni Slovenčki, kot edini ljudje ha zemeljski obli, zasedli najjužnejši kanček Združenih držav in počutili smo se kar majčkeno pomembne. Po drugi strani pa tako strašno majčkene, ko smo se peljali v Vulkanski park še delujočega mdkana Mauna Loa, visokega več kot 4000 metrov. Še višji je, že ugasli vulkan Mauna Kea,kije od vznožja (res da pod. morjem) do vrha, najvišja gora na svetu, za slab kilometer višja celo od Ml. Everesta. Precej ugaslo nam je delovala tudi Mauna Loa, iz katere sicer zelo pogosto teče lava v morje, ob našem obisku pa je bila le lažje prehlajena, saj se je iz različnih odrtin le kadilo.
Morje pokaže zobe
Dan tekme je bil vse bližje in pa jnevzemu štartne številke, tekmovalnih papirjev in identifikacijski kontroli, srna dan namenili lenar-jenju na plaži Whitesends beach, plaži belega nomadskega peska, kot jo imenujejo domačini. Velikanski valovi, ki se brez predaha valijo na obalo, namreč čez noč plažo očistijo j)eska do zadnje drobtinice, taka da s prihodom zore na mestu čudovite plaže zevajo globoki, črni in ožgani kraterji. S plimo prično valovi vračati pesek nazaj na plažo, vendar včasih ne vsega, taka da v morju ostanejo odkrite čeri, takojmmer-ne za bližnje srečanje. Med učenjem deskanja sem eno od njih želel odkrhniti jaz, drugo pa Božo, tretjo pa Miki, tako da smo iz morja prilezli z oblolčenimi koleni, kolki in urezninami na podplatih in prstih. Je pa kopanje brez v Ameriki najstrožje prepovedano, svojo dvojno moralo pa Američani izkazujejo s številnimi TVparno programi in tonami slikanic za odrasle, kijih kupiš celo lažje, kot pa štruco kruha. Porezan, pa z bolečinami v riti in natrgano mišico
Poškodba stegenske mišice mi je sfižila zadnji mesec treninga. Sem imel pa srečo, da sem uspel kupiti vodotesne obliže in da sem nekaj dni pred tekmo srečal Japonce, ki razvijajo alternativno zdravljenje poškodb in so mipole-pili stegno z mentolovimi, glicerin-skimi in nekimi xy obliži, ki pospešujejo ptekrvavitev, grejejo mišico in nasploh... pomagajo. Menda so res, vsekakor bolj kot kirbpraktič-ni prijemi kanadskega maserja Donovana, ki ga poškodba niti ni preveč zanimala, nategoval in raztegoval me je pa kot kačo in
ravna vzpetina, ki nam je nudila lep razgled na okoliške vasi, železnico in naravo, ki je bistveno drugačna od Gorenjske.
Slastno nam je teknila primorska jota, domač kruh in čaj, s katerim nam je postregel vodič iz vasi Narin.
Iz Šilentabora smo se peš napotili v vas Narin, kamor smo prispeli po uri hoje. V vasi se ukvarjajo s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo na kmetijah na geografsko zaokroženem področju. Tu nas je vodič prepustil gospe, ki nam je razkazala obnovljen vodnjak, kakršni so bili nekdaj značilni za tamkajšnje kraje, kjer so vaščani hodili po vodo, prali perilo, izmenjavali vaške novice ipd. Povedala nam je tudi o zgodovini vodnjaka in potek obno-
ve pod nadzorom spomeniškega varstva. V letošnjem letu pa ni bil ta vodnjak samo turistična atrakcija, temveč so po vodo hodili prebivalci cele vasi.
Na kmetiji pri Jerhcovih imajo muzej starega kmečkega orodja, gospodinjskih pripomočkov in še veliko drugih predmetov. Prijazna gospa nam je rada povedala kakšno funkcijo je imela ta ali ona posoda in kako se kakšen predmet imenuje. V nas pa se je vrnilo kar nekaj nostalgije po starih časih, seveda tudi navdušenje nad starinami nismo mogli skriti.
Pot smo nadaljevali h Kramarju. Boris, ki je večkrat državni prvak v striženju ovac, nam je pokazal spretnosti z ročnimi škarjami. V pičlih štirih minutah je bila ovca ostrižena. Med striženjem nam je še povedal, kako je bilo letos na Menini, ko je dosegel prvo mesto. Povedal nam je tudi v kakšni nevarnosti so ovce pred medvedom, volkom in risom. Glede na način, kako so ovce loti, spoznaš zverino.
Razložil nam je tudi uporabnost kotla za žganjekuho, kajti takega ne poznamo v naši dolini in priznati moramo, da smo ga večina videl prvič. Pridelek iz kotla pa je bil lično embaliran v ročno poslikane steklenice.
Po prezentaciji kotla in striženju ovce nas je Boris odeljal k Petrovim na zadnjo turistično kmetijo, ki smo si jo ogledali. Postregli so nas z okusnimi in obil-
nimi specialitetami domače kuhinje. Prijazna zakonca sta nam rada povedala, da se tu najraje oglašajo šolske skupine za naravoslovne dni, kjer otroci žito omlatijo, zmeljejo v moko, zame-sijo v testo, vzhajajo in spečejo svoje lične hlebčke v krušni peči, na katere so kar ljubosumni. Ni kaj, na tej kmetiji otroci preživijo čudoviti naravosloven dan.
Mi pa smo si ta proces samo ogledali in nismo prakticirali, sicer pa smo si ogledali vsa kmečka orodja, ki so po potrebi še v uporabi.
Posebno zanimiva je bila stara notranjska hiša, kjer je v enem prostoru črna kuhinja in bivalni prostor. V tem prostoru smo preživeli lep in prijeten večer. Ogenj na odprtem ognjišču nam je dajal medlo svetlobo in prijetno toploto, kajti krušna peč je zunaj hiše in nima take funkcije, kot smo jo vajeni mi.
Petrolejke na stenah, lesen strop, kredence s prtički, metere-ga, skledniki, nabožne in starinske podobe po stenah, kamnit tlak, polni želodci. Rafkova harmonika, humor posameznikov, dobra volja, smeh in prijaznost gostitelja nas je zadržal do poznih večernih ur.
Zadovoljni, da smo preživeli zares lep dan, si pridobili veliko novih idej o lokalnem turizmu in tudi sami preiskusili kako se v praksi realizira, smo se prijetno utrujeni srečno vrnil domov.
ŠTEFKA LEGEDIČ
Spoznali smo turistično kmetijo Pri Petrovih, njihova gostoljubnost nas je zadržala v prijetnem druženju
Dimnikarske storitve in predpisi
Obseg in vsebino opravljanja dimnikarskih storitev določa ODREDBA o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (UL RS št. 2/11.1.2002), ki temelji na ZAKONU o varstvu okolja. Tema je bila sicer v tem glasilu v rubriki Vi sprašujete - župan odgovarja (27.3. 2003) na kratko že obdelana. Vseeno jo obujam, dopolnjeno. Iz Odredbe povzemam le določila, ki zadevajo gospodinjstva, po presoji skrajšano in poenostavljeno.
Odredba določa, da se z oskrbo kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v okviru opravljanja (dimnikarske) javen službe zagotavlja predvsem boljše zgorevanje goriv, zmanjšanje toplotnih izgub, varstvo ljudi pred zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom v odpadnih plinih in požarno varnost samih naprav in objektov, v katerih so te naprave.
Oskrba se nanaša na:
* male kurilne naprave na vsa goriva, kot jih določajo predpisi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav;
* pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem malih kurilnih naprav, kot so: naprave za pripravo goriva, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za odvod ostankov zgorevanja iz kurilne naprave ali iz prostora s kurilno napravo na deponijo;
* naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so male kurilne naprave, in naprave za dovod zgorevalnega zraka v malo kurilno napravo, ter naprave za prezračevanje vseh drugih prostorov, kjer poteka prezračevanje na podalgi naravnega ali umetnega obtoka zraka.
Roki čiščenja malih kurilnih naprav do 50 kvV, ki redno obratujejo:
* na trdna goriva: redno čiščenje s presledki najmanj dveh mesecev v času obratovanja
* na tekoča goriva: najmanj enkrat v kurilni sezoni
* na plinasta goriva: enkrat na kurilno sezono.
Redno čiščenje je mehansko čiščenje'površin za čiščenje, ki se ga opravi med (sezonskim) obratovanjem naprav.
* V kolikor dimnikar ugotovi, da kurilna naprava deluje s pomanjkljivostmi, se do odprave teh opravlja pogostejše čiščenje (enkrat krajši roki od prej navedenih za redno čiščenje).
* Za male kurilne naprave in dimovodne tuljave, ki se uporabljajo samo občasno, se roki rednega čiščenja določijo na podlagi časa obratovanja, pri čemer se smiselno upošteva prej navedene roke.
* Dimovodne tuljave, na katere niso priključene kurilne naprave, je treba očistiti, če se ob letnem strokovnem pregledu ugotivi, da je čiščenje potrebno in predno se nanje priključijo kurilne naprave.
* Enkrat na leto je potrebno očistiti kanale za dovod zgorevalnega zraka in prezračevalne odprtine ter zračnike v prostoru, kjer je kurilna naprava.
* Naprave za prezračevanje bivalnih in ostalih prostorov, pri katerih je izmenjava zraka na osnovi naravnega ali umetnega obtoka, je treba očistiti, če je bilo ob rednem letnem strokovnem pregledu ugotovljeno, da je Čiščenje potrebno.
Pregledovanje naprav:
* Prvi pregled opravi dimnikar pred zagonom nove ali rekonstruirane naprave. Uporabniku mora izdati poročilo o pravem pregledu.
* Občasni pregled opravi dimnikar ob rednem obhodu, če čiščenje ni potrebno. Uporabniku izda pisno poročilo o očiščenosti pregledanih naprav. V primeru, da ugotovi, da je čiščenje potrebno, čiščenje tudi opravi, obračuna pa samo čiščenje. t
* Leni strokovni pregled opravi dimnikar enkrat letno. Gre za strokovni pregled vseh naprav v obratovanju in vseh naprav, ki ne obratujejo. Z njim dimnikar ugotavlja, ali je stanje naprav v skladu z veljavnimi predpisi in evidencami. Po opravljenem pregledu izda uporabniku poročilo o letnem pregledu, v katerem je potrjeno, da naprava ustreza predpisom. V primeru pomanjkljivosti v poročilu določi rok za odpravo le-teh.
Za male kurilne naprave na trdna, tekoča ali plinasta goriva z naziv-no močjo do 50 kW, ki obratujejo samo v kurilni sezoni, se letni strokovni pregled opravi praviloma ob zadnjem čiščenju v kurilni sezoni.
* Na malih kurilnih napravah z atmosferskimi gorilniki (npr. plinski grelniki ogrevanja in/ali vode), ki so Odvisni od zraka v prostoru, se mora enkrat letno preveriti kakovost zgorevanja oz. opraviti meritve vsebnosti ogljikovega monoksida v dimnih plinih.
Enkrat letno izvajalec na teh napravah opravi letni strokovni pregled dimovodnih naprav in naprav za dovod zgorevalnega zraka ter naprav za prezračevanje prostora, kjer so nameščeni plinski grelniki. Po pregledu' izda uporabniku naprave poročilo o letnem strokovnem pregledu, da naprava ustreza predpisom.
* Enkrat letno mora dimnikar opraviti tudi pregled naprav za shranjevanje in dovod goriva.
Meritve emisij:
* Merilno mesto na napravi zagotovi uporabnik kurilnih naprav, na podlagi načrta izvajalca dimnikarske službe, oziroma ga na napravi izvede izvajalec javne službe, če to ne predstavlja zahtevnejšega posega.
V prihodnji številki pa nekaj najbolj pogostih vprašanj občanov v zvezi z dimnikarskimi storitvami, in odgovori.
Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (ogrevanje, izolacije, ipd.) dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (TIC v tržnici), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam pa predhodno najavo na dom, tel. 8311-663.
ENSVET, ESP KAMNIK
Ivo Gašperič, energ. svetovalec
Iz oktobrske črne kronike
Še vedno preveč prometnih nesreč
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah:
VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofortija, spile... RP sodi za vino,
velika izbira PVC prtov za mize in preprog za kopalnice, posoda, gospodinjski aparati...
NOVOLETNI PROGRAM - jelke, okraski, lučke...
Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, podarite DARILNE BONE.    . f
Obiščite nas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Hornar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča.
MIKLAVŽ PRI
NAS NAKUPUJE PRAKTIČNA DARILA
Meseca oktobra se je na območju naše policijske postaje zgodilo nekoliko manj prometnih nesreč kot prejšnji mesec in kar za dobro petino več kot v oktobru lanskega leta. Od 66 prometnih nesreč so bili udeleženci poškodovani v desetih primerih, pri ostalih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Nesreč z ■ najhujšimi posledicami pa tudi letošnjega oktobra na srečo ni bilo.
1.10.2003 je zaradi nepravilne strani vožnje voznika osebnega avtomobila prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti v Volčjem potoku. Pri tem je bil en udeleženec telesno poškodovan.
8.10.2003 so bili v prometni nesreči osebnega avtomobila na regionalni cesti v Motniku zaradi prevelike hitrosti poškodovane tri osebe.
17.10.2003 sta bile v prometni nesreči zaradi prevelike hitrosti v Volčjem potoku poškodovani dve osebi, na vozilih pa je nastalo za okrog 900.000 SIT škode.
20.10.2003 se je na kamniški obvoznici pri bencinskem servisu Petrol zaradi prekratke varnostne razdalje zgodila prometna nesreča, v kateri so bili poškodovani štirje udeleženci. Škodo na vozilih pa so ocenili na pol milijona SIT.
29.10.2003 je prišlo do prometne nesreče na Korenovi po ti zaradi izsiljevanja prednosti, oziroma neupoštevanja znaka Ustavi.
Od 59 kaznivih dejanj, ki so
jih policisti zabeležili v mesecu oktobru so spet največji delež prispevali vlomilci (29) in tatovi in drugi zlikovci (30).
■ PTUJSKIH 5 ■ VITEZI CELJSKI ■ MODRIJANI ■ NAVI HAN KE ■ ans. FRANCA MIHELIČA ■ POGUM
■ ans. GOTER ■ ans. BRATOV POLJANŠEK ■ VIHARNIK ■ IVICA ŠERFEZI ■ OBERKRAINER POVVER (Avstrija) ■ harmonikarski orkester ROBERTA GOTERJA ■ GORSKI CVET ■ FRANCI RAJ G L in KVARTET TRS ■ ALEKS & DEJAN in primorski holcarji ■ NATAŠA MIHELIČ
voditelj in scenarist BORIS KOPITAR
I PO SNEMANJU ZABAVA Z ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK 1
VSTOPNICE:
REZERVACIJE PO TELEFONU: 031 222 444,01/72372 40
EEEDgTur. ag. VERONIKA: 831 70 00, VIDEO KLUB METUL): 839 10 64
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
3.10. sta dva neznanca izpred trgovine s tehničnim blagom v Zapričah poskušala ukrasti nov pralni stroj. Pri dejanju ju je zalotil lastnik trgovine. Neznanca sta pralni stroj prinesla od avtomobila nazaj do vrat, nato pa sta odšla neznano kam.
10.10. ponoči so se neznani zlikovci lotili avtomobilov v garažah Mercator centra. Vlomili so v 11 avtomobilov in iz njih odnesli avtoradie in sončna očala.
13.10. ponoči so vlomili v tovorna vozila v podjetju Publicus. Iz vozil so iztočili okrog 200 litrov nafte. Iz delovnega stroja pa so ukradli akumulatorje.
17.10. preko noči so vlomili v osem avtomobilov pred trgovino Avto Cerar na Perovem. Razbijali so stekla in iz nekaterih avtomobilov odnesli avtoradie.
19.10. ponoči je neznanec vlomil v zdravstveni dom Kamnik. Z razbitjem stekla na zadnji strani je prišel v notranjost in iz treh ordinacij odnesel tri računalniške monitorje
30.10. dopoldan je neznanec vlomil v osebni avtomobil pred podjetjem Titan in iz vozila odnesel avtoradioJVC.
Kršitev javnega reda in miru je bilo oktobra nekoliko manj kot lani v istem mesecu. Policisti so morali posredovati v 37 pri-merihj od tega so razboriteže mirili v gostilnah in na ulicah 20 krat, za posredovanje v zasebnih prostorih pa so se odzvali na klice sosedov 17 krat.
Tako so se 6.10. morali oglasiti v stanovanju v Mekinjah, kjer je pijani mož pretepal ženo in ji grozil z nožem. Fizično je obračunaval tudi s sinom. Ker je nasilnež že stari znanec policije in svoje nasilje pogosto ponavlja, so policisti zoper njega napisali
kazensko ovadbo. Privedli so ga k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor.
9.10 so morali policisti odpeljati na pridržanje tudi pijanega občana iz Stolnika, ki je pretepal izvenzakonsko partnerico.
Podobno pridržanje do iztrez-nitve nekega drugega pijanega občana, ki je razbijal inventar in grozil ženi, so morali policisti opraviti 13.10.
Med ostalimi dogodki naj
omenimo, da so policisti 4.10 ob intervenciji v nekem gostinskem lokalu našli pištolo - revolver z devetimi naboji. Ker lastnik orožja ni bil znan, so ga proti potrdilu zasegli.
15.10 so organizirali iskalno akcijo skupaj s člani enote za reševanje s psi na območju Starega gradu, kamor naj bi ta dan popoldne odšel 18-letni gojenec Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. 17.10 so ga našli, žal prepozno, na pobočju Starega gradu.
18.10. se je pri delu na električnem drogu v Volčjem potoku zgodila huda delovna nesreča, pri kateri je bil delavec hudo poškodovan.
23.10. so na podlagi telefonskega obvestila policisti posredovali v Mostah, kjer je imel nekdo zalo na kratko privezanega psa brez hrane in zatočišča. Ker so ugotovili, da gre za mučenje živali, so zoper lastnika napisali poročilo veterinarski inšpekciji...
Prihodnje leto bomo začeli izvajati ukrepe nacionalnega programa varnosti cestnega prometa
V Sloveniji je v petih letih, od 1995 do 2000, v prometnih nesrečah umrlo 2120 ljudi. Za bolj usklajeno in učinkovito delo vseh institucij in tudi posameznikov, ki lahko pripomorejo k večji varnosti na naših cestah, je Državni zbor lani sprejel nacionalni varnosti cestnega prometa, ki zahteva, da do leta 2005 glede na leto 1995 za polovico zmanjšamo število najhujših posledic prometnih nesreč. Pri zagotavljanju prometne varnosti morajo aktivno sodelovati tudi lokalne skupnosti. Posamezna okolja namreč najbolj poznajo ljudje, ki tam živijo in delajo. Zato naj bi
lokalne skupnosti (občine) preučile stanje v svoji okolici, pretehtale možnosti in oblikovale programe za izboljšanje prometne varnosti. Pripravljalno obdobje državnega programa bo letos končano, prihodnje leto pa se bo začelo obdobje izvajanj konkretnih prometno varnostnih ukrepov, ki bodo opredeljeni s pomočjo projektov od začetka leta 2004 naprej.
F. S.
STEKLARSTVO IRMI - HOMEC  ■ DOMŽALE
P^V^j[_ 01/721 57 17, 01/722 70 89
ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48
UGODNA PONUDBA!
- primorska posebna moka, 1 kg	99,90	- sir Jošt, 1 kg	1099,90
- moka T400 Žito, 1 kg	119,90	- čajna salama Arvaj, 1 kg	1199,90
- ješprenj Mlinotest, 1 kg	149,90	- prekajeno pleče	
- gu-gu sadni bonboni, 250 g	159,90	v mrežici, 1 kg	899,90
- fige, 250 g	139,90	- sok Pfanner ACE, 1 1	99,90
- barcaffe, 100 g	159,90	- olje Cekin rasti. + sončn., 21	499,90
- fižol rjavi + beli, 400 g	79,90	- olje olivno - deviško, 0,75 1	999,90
- tuna v rasti, olju, 185 g	139,90	-jabolka na zaboj, T kg	99,90
-jajca 10/1 A	199,90	- česen, 1 kg	199,90
- rdeča pesa Eta, 650 g	249,90	- mandarine španske 1 kv., 1 kg	199,90
- margarina delikatesna		- prašek Duel, 5 kg	999,90
Zvezda, 250 g	99,90	- Persil ocean fresh, 6 kg	2.299,00
Vse cene so v SIT.	V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure		
Ponudba velja do prodaje zalog.	ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.		
MALI OGLASI
i
INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571.
Prodam 20 m bukovih drv . Tel.: 041/316-667.
Opravljam prevoze mesa iz klavnic domov, po potrebi tudi prevoz živih živali - hitro in solidno.
Tel.: 04/252 28 99, 041/681-022.
Ludvik Pavlin, Šenturška gora 23.
Kvalitetno poučujem igranje na diatonično harmoniko kandidate vseh starosti.
Tel.: 041/644-306.
FRIZERSKI SALON M STIL
C \^f~ff V decembru
Bliža se čas praznovanj, srečanj...
Vaše lase in lasišče negujemo in zdravimo z vrhunsko lasno kozmetiko.
Mateja Kotnik,        Vas ^zveselimo Ljubljanska 21e,       z poletnim darilom.* Kamnik (TPC Duplica) Obiščite nas od 8* do 20\
Tel.: 01/839 46 20   ob sobotah od 8h do \2\ zaželjene rezervacije.
MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILCEV
Zdenko Mihorič Zagorica 12/b, Stahovica tel.: 01/832 52 78 gsm: 041/826 831
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18b torek, petek 9*-12*
ZAHVALA
V 91. letu starosti je zaspala naša mama, babica, prababica in teta
PAVLA MARTINC
roj. BALANTIČ z Okroglega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, prineseno cvetje in sveče.
Hvala župniku g. Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem in pevcem za zapete pesmi.
Hvala vsem, ki ste jo v takem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi domači.
November 2003
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je zapustila naša draga mama
ANA URH
iz Jakopičeve 27, Duplica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Se posebej se zahvaljujemo sosedi Zdeni Osolin za nesebično pomoč v času bolezni. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
November 20Q3
Utihnil je tvoj glas, zastalo je tvoje srce. Odšel si brez besed, brez vsakega slovesa. Pustil v srcu si nam bolečino in v domu veliko praznino, vendar v srcu in mislih boš vedno z nami.
(Tvoji)
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 67. letu življenja zapustil naš dragi mož, ati, ata, tast in svak
FRANC MIHELIN
(1937-2003 iz Podgorja pri Kamniku)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in njegovim prijateljem, ki ga med njegovo boleznijo obiskovali in mu vlivali upanje. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, izraze sožalja in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: žena Francka, sin Miro in hči Irma z družinama ter ostalo sorodstvo
Podgorje, november 2003
MIHU SVOJ DMR HUPOmi MJC&fM?!
TEHNIČNA TRGOVINA UM
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203
DECEMBRSKE UGODNOSTI    $ $ ŽE OD 14. NOVEMBRA   * * *
BARVNI TELEVIZORJI I Sz^i : GORENJE I
od 31.875 sit K
I
<$3
BELA TEHNIKA GORENJE -8% popust
(blago iz zaloge) w-
y   "    . /' j",s" ■
« MALI GOSPODINJSKI APARATI 4 S RADIOKASETOFONI ;, \ f
* SVETILA, LESTENCI
* VODOVODNE ARMATURE -"Kfc*5
»AVTOZVOČNIKI
BARVNI TELEVIZORJI NAJNIŽJE CENE
NAJUGODNEJŠE CENE MIKROVALOVNIH PEČIC
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 31.12. 2003 OZ. DO ODPRODAJE ZALOG.
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE i+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
)
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
i!
it
J
Počivaj mirno, sladko spavaj. V grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 66. letu življenja zapustil naš dragi
FRANC LANIŠEK
(27. 3.1938 - 22.10. 2003)
Od njega smo se poslovili v Baiersbronnu dne 26. 10. 2003 v ožjem družinskem krogu.
V naših srcih bo vedno z nami.
Žalujoči: vsi njegovi
November 2003
Zaman je bil tvoj boj zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 71. letu življenja nas je zapustila draga mami, sestra in teta
FANI KLEMENC
roj. Pire, pp domače Dolinškova z Žubejevega 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, g. župniku Danijelu Kast runu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala prav vsem, ki ste pokojno imeli radi in ji v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni.
November 2003
Mirno nam plove čolni? iivljenja, dokler ti zvezda nad nami blestiš.
ZAHVALA
V 85. letu življenja je tiho odšel od nas
JERNEJ PLAHUTA
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na neveljskem pokopališču, podarili cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalja. Zahvala g. župniku Vinku Pod-bevšku za lepo opravljen obred, pevcem in instrumentalistom.
Hvala vsem, ki ste našega Nejčeta imeli radi, ga spoštovali in ga boste,ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Briše, Oševek, november 2003
lBL_
DOM V KAMNIŠKI DISTDICI
Vabimo zaključene družbe do 70 oseb na prednovoletna srečanja. Pri nas lahko tudi prenočite.
Postrežemo vam z raznovrstno domačo hrano
ob žlahtni kapljici.
Informacije: S" 01/83 25 544.031/684 147
Dom je redno oskrbovan, razen ponedeljkov, koje zaprt.
Odprto: od 8. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 22. ure.
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
* ŽARNICE     * 0TR.WW0K.     * PERILO '•499,00 MjOvIKN
* NOGAOTCE * HUČe * PLCTCNI
(jabice, M. nog*N»«.   (pestra ponudba) ^LOVERJI
termo noga*«) ma*> IN JOPICE
* ŽAMET HLAČE IN JAKNE
* FROTIR PIŽAME
* ROKAVia+ KAPE
(Od 2.350,00)
majice       ( '    JAKNC-bunde
OBIŠČITE NAS, SAJ TUDI MIKLAVŽ KUPUJE PRI NAS!
Delovni čas: pon.-pet.: 9''-19\ sobota: 8h-13"
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo '   in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
- VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe)
- JABOLKA za ozimnico in prešanje
Cene za krmila so tovarniške.
7"kl
Mrak počasi se spušča na zemljo, a tebe ni in išče te zaman oko. Išče te povsod, kamor seie pogled in čakam te v upanju, da se vidiva spet.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas js zapustil dragi
JANEZ BERNOT
iz Duplice pri Kamniku.
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Tilka Rupar ter njeni domači
November 2003
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. med nami si, med nami si....
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 68. letu življenja zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, tast, brat in stric
FRANC SUSNIK
iz Studene
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem kvarteta Krt, trobentaču za zaigrano Tišino, govorniku Milanu za besede slovesa, rudarjem za spremstvo na zadnji poti in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
November 2003
/
VELE Trgovska družba d.d. \
SUPERMARKET VELE BAKOVNIK:
3. 12. ob 17.00 uri ■ Obisk Miklavža s spremstvom
BLAGOVNICA VELE DOMŽALE:
Delovni las m sobote v decembru: od 7.30 do 20.00 ure Delovni čas za nedelje v decembru: od 8.00 do 13.00 ure
četrtek 4. 12. - ob 17 30 Obisk Miklavža s spremstvom ob 18. uri - Ognjemet
sobota 6. 12. ob i0.30  Lego tombola
TC MENGEŠ:
Delovni čas za sobote v decembru: od 8.00 do 20.00 ure Delovni čas za nedelje v decembru: od8.00do 13.00 ure
3. 12. ob 18 00 uri Obisk Miklavža s spremstvom
DISKONT PEROVO:
Delovni čas od ponedeljka do petka:
od 7.30 do 19.30.
Delovni čas ob sobotah:
od 7.30 do 18.00 ure 1
Ponudba velja
od 20.11. do 7. 12. 2003 oziroma do razprodaje zalog.
je že v prodajalnah Vele
Ponudba v prodajalni "Otroška moda" Kamnik in ostalih specializiranih prodajalnah Vele
avtošola
BORTAN Žagar & Co. d.n.o.
Stegne 22, 1241 Kamnik s
Organiziramo BREZPLAČNA tečaja CPP za kategorije A, B & H v ponedeljek, L in 15. decembra, ob 18. uri.
Tečaja bosta potekala vsak večer skozi ves teden v učilnici v Novem trgu (nasproti ŠCRM) v Kamniku.
INFORMACIJE: Oi/83 11 012,041/517 118 www.avtosola-smarca.com
TERlVlE
SNOVIK
S^ET TERMALNIH UŽITKOV
V objemu bogatih gozdov, čistega zraka in zdravilne vode se nahajajo najmlajše in najvišje ležeče slovenske terme.
V svoj kolektiv vabimo kandidate, ki iščejo ustvarjalno in dinamično delo, so ambiciozni in komunikativni ter pripravljeni na nove izzive:
RECEPTORJA
- V. stopnja izobrazbe
- znanje angleškega jezika
- poznavanje računalniških programov MS Office
- zaželeno pogovorno znanje drugega tujega jezika
- zaželene delovne izkušnje
KUHARJA
- IV. stopnja izobrazbe - smer kuhar
- poznavanje standardov gostinstva
- zaželene delovne izkušnje
Dodatne informacije lahko dobite preko e-pošte: info@zarja-kovis.si ali na tel. št 01 83 08 602, od 12.00 do 15.00. Prijave pošljite do 28.11.2003 na naslov: TERME SNOVIK-KAMNIK, d.o.o., Molkova pot 5, 1240 KAMNIK.
www.peugeot.si
0/ 4 x zimske pnevmatike ♦ 4 x jeklena platišča.*
1^4, Pred tirno vas pri Peugeotu pričakujemo z zares ugodno ponudbo. w Nudimo vam 20 % popusta na komplet Štirih pnevmatik in jeklenih platišč*. 20 % popusta, na jeklena platišča sama In 10 % popusta na 2imske pnevmatike*. Po Izredno ugodnih cenah je na voljo dodatna zimska oprema (gumijasti predpražniki, snežne verige itd.) in Se kup zimskih izdelkov iz Peugeotovega butlkai Samo v Peugeotovih servisih in pri Peugeotovih pooblaščenih prodajalcih, vendar ne samo za lastnike Peugeotov.
PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STEI
(.'.'■•no. Perx!,;)!>:i vo',.:i vio 31 '3. 200':,
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje - tel.: 01 722 70 10 tel.: 01 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 www.rodex.si
popust 120.000 sit + komplet zimskih pnevmatik popust 150.000 sit + komplet zimskih pnevmatik
ELANTRA pOpUSt 210.000 sit
MATRDC   popust 200.000 sit + komplet zimskih pnevmatik TRfllET     popust 200.000 sit + komplet zimskih pnevmatik Terracan popust 400.000 sit H-1       popust 250.000 sit
DOKUP ČETRTEGA LETA GARANCIJE (razen H-1).
KREDIT
NA POLOŽNICE ' BANČNI KREDITI
DO 72 MESECEV ' STARO ZA NOVO
www.avtocenter-subelj.si Obrtniška ul. 8, Domžale
S 72 16 221, 72 44 234
NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE
ŽIVIM, DA VOZIM
MOTORS
www. avtocenter-subel). si
Obrtniška 8, Domžale tel.: 01/72 16 221 01/72 44 234
♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 60 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO