PRIMORSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Naj bo leto 1946 leto največjega poleta in zmage pri obnovi naše države. Pojdimo z novim poletom na izpolnjevanje velikih in častnih nalog, ki nas čakajo, in ki jih moramo Izpolniti.
TITO
Leto 2. štev. 183 - Cena 3.- Hre
TRST, četrtek 3. januarja, 1946
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni St. 1 - L Tel, it. 93806,93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo
Realizem
V novoletni Številki sta cGior-nale Alleato» in «Gfas zaveznikovi prinesla uvodnik, ki bi ga, z nekaterimi spremembami, mir. ne duše lahko podpisali tudi mi.
Popolnoma se strinjamo z o-snovno mislijo tega članka, da bi moralo biti leto 19Jf6 leto realizma in navadnega človeka.
Leto realizma, ker nam le realistično gledanje na vprašanje Julijske krajine nudi edino trdno oporo za rešitev vprašanja samega. S tega stališča gledano, je vprašanje naše pokrajine res preprosto: po svojem et-niškem sestavu je dežela pretežno slovanska; po svoji gospodarski strukturi je navezana nd srednjo in vzhodno Evropo, kar dokazuje procvit pokrajine v sklopu Avstroogrske monarhije tn njeno propadanje, ko je iz najjužnejšega dela Avstroogrske, postala severni del Italije, ki je s svojimi istovrstnimi proizvodi porazno konkurirala glav. nim domačim pridelkom. Glavni pristanišči, reško in zlasti trž<i-iko, pa sta, odtrgani od svojega naravnega zaledja, doživljali le vsem dobro poznano dekadenco. S te strani je realizem vprašanja Julijske krajine in Trsta dovolj jasen: Trst v rokah Italije pomeni nujno obnovitev italijanskega imperializma, ker le politična in gospodarska ekspanzija proti vzhodu more zagotoviti italijanskemu Trstu pogoje vsaj začasne gospodarske obnovitve, kar pa je — zaradi poraza fašizma — danes navadna halucinacija. Zaradi tega se danes italijanska realtcija ogreva za Wilsonovo črto, ker to predstavlja najskrajnejšo točko Irtvovanja italijanskih imperia-listilnh pozicij.
Leto 1946. bi moralo biti tudi leto navadnega človeka. Tudi tu soglašamo popolnoma. Leto navadnega človeka pomeni leto preprostega delovnega ljudstva, ki živi od svojega dela in ki si ne želi drugega, kakor da bi bilo zaščiteno v teh svojih pravicah. Le če bomo spoštovali realizem preprostega delovnega ljudstva in stopili krepko na prste onim, ki so, kakor pravi omenjeni Vivodnik, do včeraj ploskctii razdejanju, ki ga je fašizem povzročal zaveznikom, danes pa zlorabljajo demokratična m domovinska čustva v iluzornem upanju, da jim bodo zavezniki verovali, bomo vsa vprašanja z lahkoto rešili.
Realizem delovnega ljudstva v Julijski krajini pomeni enotnost protifašistične fronte tukajšnjega slovanskega kot italijanskega prebivalstva, ki je s svojo stalno borbo, vseljudskim uporom in z vzpostavitvijo organov ljudske oblasti dokazalo, da se nikoli ni smatralo za sestavni del italijanske države. Tragična bilanca italijanske u-prave Julijske krajine je tako splošno poznana in priznana, da »e moremo le čuditi cinizmu nekega lokalnega časopisa, ki si, po vsem tem, upa opravičevati in celo odobravati raznarodovalno politiko fašizma. Od takih ljudi zastonj pričakujemo realizma, tem manj pa, da bi prignali grozote in škodo, ki jih je italijanska vojska povzročila Jugoslaviji. Za te vrste ljudi je vse, kar je storila fašistična Italija, nad vsako kritiko, še posebno pa vse, kar je zakrivla nad slovanskimi narodi: kakor hitro bi jim bila dana možnost, bi nadaljevali tam, kjer je fa-ližem moral prenehati zaradi odločne volje ljudstva.
Poziv k realizmu bo v teh *ikrogih naletel na gluha ušesa: realizem poraženega italijanskega imperializma je danes skoro na isti črti, kjer se je, v pričakovanju boljših časov, usidral Po prvi svetovni vojni.
Ce imamo pred očmi to dejstvo, potem nam postanejo razumljivi vsi pojavi, ki jih uvodnik zavezniškega tiska upravičeno tako d*tro obsoja: obenem Pa nas čut realizma opozarja, da zaman pričakujemo spreobrnitve pri ljudeh, ki zaradi njihove interesne povezanosti s fašizmom niso mogli imeti odkritosrčnega odnosa do antifašistične borbe, ampak je njihovo zadržanje vedno bilo in bo dosledno oportunistično. Poziv k reali-*niu more povzročiti v teh krosih le začudenje, poplah, zmedo *** jezo.
Nasprotno, pa mi pozdravljajo vsak poziv k stvarnosti, ker jo od vsega začetka stojimo na ‘Stem stališču. Ljudje, ki so v °°rbi no življenje in smrt do-Medno izbirali le ono pot, ki je končno morala privesti do zrnate skupne zavezniške stvari, se ^ morejo spuščati v oportunistično igro. Med tovariši v orož-so sicer možni nesporazumi, ^Ijučeno pa je, da bi na prir *Jer mogli organiziraU <umetne iz razlogov, ki ne bi ko-r^iniii v vsakokratnem stvarem položaju.
NOVOLETNI ČLANEK MARŠALA TITA
Leto 1946 mora biti leto velikih imag
pri obnovi Jugoslavije
Beograd, 1. Tanjug — Maršal Tito Je napisal ob Novem letu za jugoslovanski tisk sledeči članek:
«Storlmo vse, da bo leto 1946 leto velikih zmag pri obnovi noše dežele!*
«Leto 1945 je bilo leto vojačke zmage združenih svobodoljubnih narodov, velikih in malih, nad fašističnimi osit'nimi osvajalci in njihovimi pomočniki. Za narode Jugoslavije ima leto 1945 poseben po-m :n, ker so »e v letu 1945 dogodili v Jugoslaviji dogodki, ki so določili smer razvoja nase dežele za prihodnost, To je bilo leto zmage nad okupatorji in domačimi izdajalci, ki »o služili okupatorju in izvršili zverstva nad lastnim narodom. V tem letu so bili dos:ženi
veliki vojaški in notranje politični I in prihodnim pokolenjem narodov uspehi. Silno je poraste! ugled nase Jugoslavije. Proti temu zlu se mo-
dežele, ki Je zaradi svojega delela v vojni dobila splošno priznanje. Naj deželi se je uspelo konsolidirati z ustanovitvijo organov ljudske oblasti, od najnižjih do najvi-Sijh, na vsem ozfmlju Jugoslavije. Vršile so se volitve v ustavodajno skupščino, ki je soglasno sprejela veliki zgodovinski sklep o ukinitvi monarhije in proglasitvi FLRJ. SprJjetl so bili mnogi demokratični zakoni in uredbe, sprejet je bil načrt ustave, ki bo predstavljala temelje nase državnosti in naš? ljudske demokracije, naše FLRJ, ki predstavlja trdno skupnost, zgrajeno po svobodni volji združenih narodov Jugoslavija.
Nova republika na razvalinah stare Jugoslavije
Stara Jugoslavija, z okupacijo ] pa Imajo tudi političen značaj, kaj-
razkosana na mnogo delov, je razpadla, na njenih ruševinah pa smo leta 1945 dovršili veličastno novo državno zdradbo FLRJ, ki smo Jo gradili v štiriletni, nadčloveški borbi, ia krvi in kosti stotisočev najboljših sinov narodov Jugoslavije. V tem so naši narodi storili ogromne napore in dosegli velike uspehe pri obnovi naže opusto^ene dJŽele. Obnovili smo po vojni razdejani železniški promet. Obnovili in razgibali smo mnogo noše industrije, ki že preskrbuje naše prebivalstvo z ramlmi proizvodi. Obnovili smo večino rudnikov, ki preskrbujejo nase tovarne in naš promet z rudami in premogom. Popravili in obnovili smo tisoče raznih poslopij im stotine porušenih in požganih vasi. Država Je dala in omogočila prevoz 10.000 vagonov žita in drugih potrebščin v kraje, ki so pod okupatoriem največ trpeli, S pomočjo organizacij Ljudske fronte In vojske, smo zasejali skoraj milijon oralov zapu»!ene zemlja, katere plodovi bodo služili v glavnem za prehrano prebivalstva v onih krajih, ki so največ trpeli med vojno. Obnovili smo in usposobili za delo stotine raznih Sol, nižjih in višjih. V rekordnem času smo izvršili Številna koristna in potrebna dela, samo po zaslugi Junaštva, ki Je prevevalo naše najboljše sinove in hčere.
Ce upoštevamo, da Je naša hrabra jugoslovanska armada še maja vodila težke borbe za osvoboditev na&o dežele, potem vidimo, da je minilo komaj 8 mesecev, odkar je naša dežela osvobojena in odkar so se naši narodi mogli popolnoma posvetiti celj‘nju težkih ran, ki nam jih Je zadal okupator.
To so dejstva, ki najzgovorneje govore o ogromnih naporih naših narodov, nadih delavcev, naši mladine, naših Žena, naših kmetov, Daše ljudske inteligence, nase armade in naših voditeljev. Koliko požrtvovalnega elana in truda Je bilo treba, da smo vse to dosegli!
Sovražniki ljudstva so vzrok ovir
Vendar pa moramo naglasiti, da bi bili uspehi še boljši in večji, ko ne bi bilo raznih sovražnikov ljudstva, ki so z vsemi sredstvi delali, da bi ovirali uspehe pri obnovi našo dežele. Stara Jugoslavija in 4 leta okupacije so nam pustile slabo dediščino. Sabotaž;, špekulacija, čiTia borza in tatvina, ki so se dogajale v naši deželi v zadnjih letih, so povzročile milijonsko škodo gospodarstvu naše države. Dogajale so se t:žke sabotaže pri izgradnji mostov, sabotaže pri rečnem prometu, v poljedelstvu, rudarstvu Itd.
To so ostanki starega, istočasno
tl sovražniki naae FLRJ uporabljajo sedaj sredstva, da bi preprečili naš napredek Take saboterje, raz-slpnlke narodne imovine, tatove, črnoborzijance ln tihotapce je treba preganjati do uničenja če hočemo očuvati velike pridobitve osvobodilne borbe, če hočemo ustvariti to, za kar so umirali stotisoči naših najboljših sinov naae dežele, če hočemo uresničiti srečnejšo in boljšo prihodnost sedanji generaciji
ra boriti vsak posten rodoljub, vsak, kdor ljubi svojo deželo in svoj narod.
Zakaj govorim tukaj o tem? Zato, da vidite, kaka ovire »o nam delala razna zločinska dejanja, ki so hotela onemogočiti napore za dosego še večjih in boljših rezultatov. O tem govorim zato, da vidite, kako sovražniti FLRJ ne mirujejo, kako se obotavljajo, poseči po kakršnihkoli sredstvih, pa naj bi bila še tako umazana, samo da bi škodovali novi Jugoslaviji. O tem govorim zato, ker želim opozoriti vsi poštene rodoljube, naj bodo budni ob vseh teh pojavih in naj pomagajo organom ljudske oblasti, da bodo taki škodljivci dobili zasluženo kazen. O tem govorim zaradi tega, ker Je treba bolezen spoznati, ako jo hočemo uspešno zdraviti. Videti moramo zlo, če ga hočemo Izkoreniniti. Neusmiljeno Je treba šlbatl vse, kar ni v redu in kar ovira naš razvoj, do tega imajo pravico oni, ki sami dajejo vse od sebe, v interesu skupnosti. Na eni strani dajejo milijoni rodoljubov vse svoje sile za obnovo svoje opu-etošine dežele, da bi se čimprej vsaj do neke mere preprečila beda in se ustvarili boljši življenjski pogoji, na drugi strani pa poskuša p'šč:ca izvržkov to preprečiti in ee pri tem ne plaši prav ničesar.
Z velikimi nalogami v novo leto
V novo leto 1946 stopamo z velikimi in težkimi nalogami. Ce je bilo leto 1945 leto zmage na vojaškem in političnem polju, je vsakega državljana naše države dolžnost, da stori vse, da bo leto 1946 vsaj deloma leto zmage na gospodarskem polju. Razumljivo je, da ni mogoče govoriti o popolni zmagi, kajti opustošenje naše dežele Je ta. ko veliko, da bo potrebno mnogo let, dokler »e rane n« bodo zacelile docela.
Toda leta 194« moramo ustvariti predpogoje, položiti moramo krepke temelje, imeti moramo jasne perspektive ln pristopiti k n a črt emu narodnemu gospodarstvu. Stanje v našem narodnem gospodarstvu zahteva od vsakega posameznika maksimalne napore, če hočemo ustvariti pogoje za boljšo prihodnost.
Mnogo naših tovaren š.> daleč ni doseglo predvojne kapacitete, Proizvajalni stroški raznih življenjskih potrebščin so še previsoki. Od tega nima koristi niti država, niti potrošniki po mestih in vaseh, niti delavci. Pomanjkanje in draginja tovarniških proizvodov povzroča zviSanje cen tudi drugih življenjskih potrebščin, ki Jih proizvajajo kmetje in mali obrtniki. Vsako pomanjkanje proizvodov in za življenje potrebnih predmetov povzroča draginjo. Zaradi tega je potrebno dvigniti produkcijo, prolaevajatl čim več, da bi naši kmetje mogli kupiti vse, kar potrebujejo, toda po takih ccnah, ki ne bodo preveč v nasprotju'* cenami njihovih proizvodov.
Delavci zvišajte proizvodnjo
Obračam se na vas, delavci to-varen in rudnikov! Zvišajte proizvodnjo vaših podjetij, zvijajte produktivnost dela! Napravite čim več raznih proizvodov, kajti s tem bost« tudi sebi ustvarili boljše življenjske pogoje.
Naša država je država delovnega ljudstva, mesta io vasi; zato pomagajte z vsemi silami pri obnovi svoj« opustošene dežele!
Vzor naj vam bodo mnogi vaši
tovariši in tovarišice v podjetjih in rudnikih, ki so že postali junaki dela. Bodite budni ob vseh vrstah sabotaž in onemogočajte sovražnike ljudstva, ki preprečujejo ustvarjanje vaše arečntjša prihodnosti. Leta 1946 se mora delovni ln ustvarjal ni polet še zvečati. Z maksimalnimi napori in s prootovolttlm delom nam je v preteklem letu 1945 uspelo storiti prav« čudeža v izgradnji naše dežele.
Mladina bodi primer požrtvovalnosti
Obračam se k tebi. mladina Jugoslavije, da boš nosilec delovnega navdušenja, da boš primer vztrajnosti in aamopožrtvova-lnosti pri izgradnji naše dežele, prav kot si bila vzor v štiriletni borbi za svobodo svoje dežele, kot sl bila tudi v preteklem letu primer za delo pri obnovi naše dežele. Borba za zmago pri obnovi dežele in premagovanju gospodarskih težav je sestavni del one velike borbe na bojnem polju, v kateri so padali deset tisoči in desettlsoči mladincev ln mladink Jugoslavije, da bi drugim bilo bolje. Naj najde tvoj mladinski polet in žar duška predvsem v ustvarjalnem delu.
Mnogi sovražniki, pa celo nekateri Wrodni prijatelji današnje Jugoslavije, poskušajo z vsemi silami povzročiti zmedo med našimi kmeti. Sirijo nezaupanje proti današnjim organom oblasti; širijo se razno lažne vesti, po katerih ima škodo navadno ne le država, temveč tudi sami kmetje. Izkorišča se pomanjkanje raznih sredstev, ki so potrebni kmetom. Poskušajo v-plivati na kmete, da ne bi prodajali svojih proizvodov državi, ki se mora brigati za pokrajine, opustošene po vojni, ter za za siromašne aloje. Vse to delajo z namenom, da bi sejali med ljudstvom nemir in nezaupanje, da bi ustvarili nezaupanje kmetov proti državi, torej končno s ciljem, da bi obnovo in konsolidacijo naše dežele v gospodarskem pogledu zavlekli, če je že preprečiti ne morejo.
Rupnik in Djokit izročena jugoslovanskim narodom, da ju sodijo
Obračem se na vas, kmetje, da ne boste verjeli tem takozvantm prijateljem kmetov, kajti oni niso prijatell nove Jugoslavije, kar istočasno pomeni, da niso niti vaši prijatelji. Vaša požrtvovalnost v izgradnji naše dežele, vaše zaupanje v FLRJ je garancija, da bomo hitro prebrodili mnoge težave, ki nam stoje napoti. Mi vemo za vaše težave in za vaše potrebe. Z vsemi silami poskušamo storiti vse, kar moremo, da bi dobili to, kar nam je najpotrebnejše. Nekaj časa bodo še težave, toda vsak dan gre na bolje, kajti naše tovarne že izdelujejo in bodo vsak dan Izdelovale več predmetov, ki so vam najbolj potrebni. Bodite prepričani, da ae bodo naše oblasti pobrigale, da se bodo razna bremena enakomerno razdelila. Poskušajte leta 1946 obdelati in posejati čim bolje in čimbolj vaša polja ln vaše vinograde, gojiti čim več živine itd. To bo močan doprinos k obnovi naše dežele ln hitremu odstranjevanju bede in okrepitvi naše FLRJ.
Manj razprav’janja-več delal
Mnogo pritožb je o upravi naših narodnir oblasti, od najnižjih pa vse do ministrstev. Cesto je to upravičeno. To je preostanek starega. U-pravi je najnevarnejša birokracija, kajti to pomeni v prvi vrsti brezobziren odnos proti ljudem, tako proti posameznikom, kot proti skupnosti, ter nerazumevanje težav in potreb posameznikov. Birokracija je včasih povzročila posameznikom pravo življenjsko tragedijo. Uradniki, ki tako postopajo, ne ljubijo svojih narodov, niti države, ki ji služijo.
V naših državnih ustanovah mora vladati najlepši odnos proti ljudem, kajti naša država je ljudska država in uradniki so zato tu, da služijo ljudstvu, da mu dobro služijo. Tak odnos do dela, kot ga zahtevamo od naših delavcev, od naših mladinskih in drugih organizacij, mora vladati tudi v naših državnih ustanovah. Povsod po uradih, nižjih, srednjih in visokih šolah, v laboratorijih itd. mora prevladovati delovni in ustvarjalni duh, podoben duhu, ki je preveval vrste borcev od leta 1941 do končne zmage. Vsakdo mora vedeti, da z delom za skupnost, dela tudi zase. Vsakdo mora razumeti delo, nele kot način za pridobivanje življenjskih sredstev, temveč v prvi vrsti kot obveznost proti skupnosti, ob vezo proti naši razdejani domovini ki jo moramo Izgraditi in napraviti srečnejšo, kot je bila. Manj raznih proslav ln brezplodnih sestankov! Več dela! Delovni sestanki ln konference ne smejo biti same sebi namen, temveč morajo Imeti ustvarjalni značaj, značaj posvetovanja, tako se naj kaj bolje m hitreje Izvrši ln kako naj izpolnimo naloge, ki stoje pred nami.
Delavci, kmetje in poštena ljudska inteligenca!
Naj bo leto 1946 leto največjega poleta in zmage pri obnovi naše dežele! Pojdimo z novim poletom na Izpolnjevanje velikih in častnih nalog', ki nas čakajo in ki jih moramo izpolniti. Zgradimo gospodarsko močno Jugoslavijo, kajti to Je edini predpogoj za boljšo prihodnost naših narodov, kajti to je edino jamstvo za neodvisnost in ugled naše deleže.
V naši sredi ne sme biti prostora za one, ki lahko delajo, pa nočejo.
V naši državi imajo vsi državljani enake pravice, toda tudi enake dolžnosti.
. . ....
v> • >
■Spi
|g|
Včeraj okrog 11. ure dopoldne so vojaki in oficirji iz XIII, zavezniškega korpusa na demarkacijski črti med cono A in B izročili jugoslovanski vojaški misiji tri jugoslovanske zločince, med njimi slovenskega qui-slinga generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva in od 2. V. 19J5, «vrhovnega po. veljnika slovenskega domobranstva* — Leona Rupnika ter srb. skega generala dedičeve vojske D jura Djokiča.
General Rupnik je obtožen, da je v času okupacije, ko je od dne 3. VI. 1942 županoval v Ljubljani ter po kapitulaciji Italije, ko je bil šef Pokrajinske uprave v Ljubljani, dalje generalni inšpektor slovenskega domobranstva in končno vrhovni poveljnik vseh edinic slovenskega domobranstva, zakrivil sle-
deča dejanja, ki jasno dokazujejo njegovo izdajstvo in zločinstvo nad slovensldm narodom: moralna pomoč okupatorju, —-umori in pokolji, — sistematičen teror, — ubijanje talcev, — mučenje civilistov, — deporti-ranje državljanov, — interniranje državljanov pod nehumanimi pogoji, — prisilno delo državljanov v zvezi z vojnimi operacijami sovražnika, — rop, — konfiskacije imovime, — namerno opustošenje in rušenje zasebne imovine, — namerno bombardiranje nebranjenih mest-izdaj&nje navodil za ubijanje ranjencev in vojnih ujetnikov, — zlostavljanje ranjenccv in vojnih ujetnikov, — uporaba vojnih ujetnikov pri nedopustnih delili — namerno bombardiranje bol. nic.
Predaji vojnih zločincev so
prisostvovali saimo jugoslovanski ter zavezniški vojaki in ofi cirjl. Četa jugoslovanskih vojakov se je zadržala mirno in dostojanstveno, čeprav so vsi ti vojaki na svoji koži občutili posledice njihovega zločinskega dela. Po predaji jih je četa jugoslovanskih vojakov odpeljala naprej proti Ljubljani.
Po vsem Primorskem se je hitro raznesla vest o izročitvi' treh vojnih zločincev. Vse ljudstvo je veselo, da so uresničeni sklepi teharenske ln njihove potrditve na potsdamski in drugih konferencah in pričakujejo, da bodo zavezniki izročili v bližnji pri. hodnosti tudi druge vojne zločince, ki jih je zahtevala Jugoslavija in se trenutno še naha-jajo v taboriščih ali na svobodi na ozemlju, ki ga kontrolirajo zavezniki.
Egipt priznal republiko Jugoslavijo
Kairo, 2. AFP. — Egiptovska vlada je priznala jugoslovansko republiko.
Ministrski predsednik Nokraši Paša Je sprejel novega jugoslovanskega poslanika Ašrafa Badtinjavi-ča. Uradna izročitev poverilnic kralju Faruku, bo v bližnjih dneh.
Zasedanje Združenih naredov
London, 2. AFP. — Prihodnji teden bo v Londonu otvoritev zasedanja Združenih narodov. Delegate bo sprejel v dvorani Oentralhall ministrski predsednik Attlee. Ministrski predsednik Attlee bo imel prvi govor, v katerem bo verjetno poudaril potrebo vzpostavitve trdnega mitru.
Med predstavniki 51 narodov, bosta samo 2 ženska delegata, in to ga. Roosevelt, ki že potuje na ladji «Queen Ellsabeth*, in Ellen Wil-kinson, britanski minister za prosveto.
SkupMina bo najprej prešla na voiltev predsednika. Mislijo, da sc bodo v prvem tednu vršila plenarna zasedanja, nato pa se bodo delegati razdelili v 6 odborov. Varnostni svet bo Stel 6 članov.
Lov za fašisti
Verona, 2. AFP. — Italijanska policija Je pričela z operacijami velikega obsega, da bi ujela različne fašiiste ln nacist«, ki ae skrivajo v okolici.
Iščejo zlasti Carla Scorzo, bivšega tajnika neofašistične stranke, ki je pred kratkim ubežal policiji, ter Pizziraniija, bivšega fašističnega inšpektorja. Preiskave veljajo nadalje raznim vojnim zločincem različnih narodnosti. Doslej je po. llcija našla oroije ln mnogo milijonov bankovcev.
Primorci razpravljajo o osnutku ustave FLRJ
Tudi na ljudski univerzi na Opčinah je občinstvo razpravljalo o predloženem osnutku itstave Federativne ljudske republike Jugoslavije. To je bilo zanimivo in Živahno razpravljanje. Diskutirali so o vseh odredbah, s katerimi se ljudstvo popolnoma strinja. Zanimali so sc ptslbno za člen 25, ki govori o ločitvi Qtrkve od države in sole. Nek vaščan je v zvezi s tem poudaril,, da reakcionarna propaganda skuša to odredbo izkoriščati v svoji gonji proli Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Dodal je tudi, da vendar ločitev cerkve od države in šole m nikaka nova stvar. tVse nap-ed-ne, resnično demokratične države so to načelo že davno uvedle v u-stavo. Nedeljivost cerkve od države in šole spada v srednji vek, v dobo, ko je bil rimski papež obenem tudi pokrovitelj posvetnih vladarjev in prosvete», je zaključil.
Na tem sestanku so vaščani stoiv Ijali tudi vprašanja o razliki med federalno edinico in avtonomno pokrajino, Tovariši, ki so bili o tem bolj poučeni, so vaščanom obrazložili prednosti federalnih edinic pred avtonomnimi pokrajinami.
Na raznih drugih sestankih so stavili več predlogov. Sprejeli so tudi dodatke k raznim odredbam predloženega osnutka ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije. Na primer k členu 20. smatrajo za potrebno dostaviti ureditev kontrole nad produkcijo in upravo podjetij. Clen 22. prvi odstavek, pa naj bi se glasil: «Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije so enakopravni, ne glede na
Ing. D. GUSTINČIČ
Trst ali problem razmejitve med Jugoslavijo in Italijo
Iz navedene skrCalke vidimo, da je ogromna večinto industrije na Primorskem tatipična*, t. j. taka, ki ni zrasla iz domačih virov, temveč nastala iz drugih' razlogov. Ti ivuslogi so bili v prvi vrsti cenena delovna sila, lahkota dovoza turj-vin in pa politični. V Trstu in na Reki je, kakor sledi iz skrižalke, ved kot V® t>»e industrij« tatipič-ne». Ta industrija v Trstu in na Beki je odvisna predvsem od možnosti razpečavanja proizvodov v njihovem naravnem Zaledju in pa od ugodneffa razvoja pomorskega in heletmiškega provuta, ker surovine (rude, staro leiezo tn podobno) se tej indMStriji do\>ajajo navadno le kot oenen balast na vrar čajoiih se transportnih sredstvih v pristanišče.
Ofr9*fm* ■*’ srda) položaj posamez-
nih kategorij industrije v Primorju.
Med tipično industrijo Primorske spa<la predvsem rudarstvo (premog, živo srebro, bavksit, cement in soline), U pa je zaposlovala pred to vojno le okoli 1,.000 delavcev in na.*tavljencev. Produkcija premoga znaša povprečno S00.000 ton na me-soo; količina je skromna, vendar pa so bili pritnorski premogovniki med najvažnejšimi v Italiji, ki je s premogom zelo uboga. Zato so to industrijo v Italiji zelo podpirali; vse to pa ni moglo rešiti premogovnika v dolini Timatre, ki je še leta 193*. prenehal obratovati.
Ved ali manj normalno obratuje idrijski rudnik živega srebra, ki je dal lota 19-lt .133.i metr. stotov pro-dulcclje ter zaposluje stalno okoH 1000 delavoev in nastavljenoev. Živo srebro ima velika vlogo v vojni in-
dustriji. Zato so rudnik forsirali ter obenem roparsko in neracionalno izkoriščali.
Več ali manj se je vzdržalo tudi izkopavanje bavksita pri Labinu, ki zaposluje približno 700 delavcev, Odtrhatek aluminija je zelo visok (58%) in kovina igra v vojni industriji veliko vlogo. Rudo pa so izvajali kett surovino in je niso predelovali doma.
Propadle pa so po zasedbi in a-neksifi Primorske skoraj popolnoma sledeče tipične primorske industrije: cementna, opekarska, kamnolomi in soline, ki so pred prvo svetovno vojno, ko je Primorska s Trstom pripadala svojemu *naratv nemu» zaledju, zaposlovala več tisoč delavcev. Od vseh istrskih solin, ki so pred prvo svetovno vojno dajale nad 263.000 metrskih sto-totv soli in zaposlovale 1700 delavcev, sla delali pred sedanjo rvetov-no vojno samo še solini v Kopru in Piranu, pa tudi ti d/ve sta imeli od drža/ve predpisano neznatno normo proizvodnje. Sol je v Italiji državni monopol.
Znatno nazadovanj* j4 doMurt*
lesna industrija, skoraj popolnoma je prenehal z obratovanjem veliki mlin v Ajdovščini. Močno je trpelo tudi konzerviranje sadja in rib ter mlekarski izdelki,
• * •
Kako je s tsemitipično» industrijo Primorske t Sem s-padajo po tej razdelitvi: tekstilna in električna industrija, potem pa tudi usnjarska, papirna, destilacija alkohola in podobno.
Tekstilna industrija ima na Primorskem stare tradicije, ki segajo v začetek XVI. stoletja. Pred prvo svetovno vojno so obstajale tekstilne tovarne v Ajdovščini, StraZicah pri Gorici, Ronkih, Krniinu, Gorici in Tržiču. Zaposlovale so več tisoč delavcev (tako samo Ajdovščina nad 1000 delavcev in uslužbencev). V Trstu je obstajala vr-varna in tovarna vred. Veliki tovarni v Ajdovščini in Btražicah sta delali izključno za hrvaški trg. Po vojni sta poslednji dve tovarni, odtrgani od svojega tr&išča, podlegli konkurenci dingih italijanskih podobnih tekstilnih tovarn. Ajdovščina je popolnoma prenehala m Obra-
tovanjem. Stražice delajo z zmanjšano produkcijo. Konkurenci so podlegle tudi tekstilne tovarne na Reki, ostale po vojni niso dosegale predvojne višine proizvodnje.
Slektrična indusirija razpolaga danes z Sl podjetij s 3525 delavcu Ta industrija je po prvi svetovni vojni zaradi nedostaitka premoga v Italiji močno porasla. Izkoriščena je Soča in skoro.) vsi njeni pnroki. Občuten nedostatek te hidroelek-trične industrije pa je v tem, da potrebuje znatne kalorične dopolnitve. Tako imamo n. pr. « tekstilni industriji od SJf.000 kuj instalirane e-lektrične sile 25.000 kw kalorične. Da bi se ta nedostatek odpravil, se je omrežje primorskih elektrarn navezalo na nekatere severnoitalijanske elektrarne. Jasno pa je, da bi primorske elektrarne mogle delati racionalno šele tedaj, ho bi bile navezane na omrežje velikih elektrarn neposrednega slovenskega zaledja.
Strojame na Primorskem, ki so imele svoje tradicije i» JCV. »tOlMja in ki to trpela že pred prvo *i#-
tovno vojno zaradi prevelike prekomorske konkurence, so pod Italijo popolnoma izumrle. Opešala je skoro popolnoma velika čevljarska industri)a na Primorskem (Miren). Prenehala )e z delom tudi edina primorska papirnica v Podgori pri Gorici. Druga podjetja papirnatih izdelkov na Primorskem so ostala neznatna. Od 291 destilacij, ki so obratovale pred italijansko okupacijo, jih je poslovalo pred drugo svetovno vo)no le še £.}. Podlegle so konkurenci drugih italijanskih destitaci). Propadla je zaradi konkurence drugih italijanskih enakih podjetij stara velika tovarna piva nAdria» v Senožečah, hirati je začela industrija ribjih in sadnih konzerv, propadla je izdelava čokolade, znatno so skrčile svoje obratovanje čistilnice riža v Trstu in na Reki, ki so delovale skoraj izključno z.x svoje naravno zaledje, t. j. Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško ir* Ogrsko, skrčile so svoje obratovanje praiarne kave, ki so delale za iste dežele. Tako je s usemi-tipično* industrijo.
(Bo nadaljuje),
narodnost, pleme, veroizpoved in socialni položaj,» K členu 25. so pi odlagali naj ima driava pravico do kontrole nad upravo. Sprejeli so tudi dodatek k členu 37., ki govori o šolski obveznosti. Mnenja so, da bi moral biti pouk tudi na višjih šolah brezplačen. Predlog ljudstvo utemeljuje s tem, da bi na ta način, ko bi bil pouk tudi na vijlih šolah brezplačen, imeli mož. nost študija, kulturnega, prosvetnega, znanstvenega razvoja itd., vsi sloji prebivalstva, kar bi broa dvoma pripomoglo k temu, da bi v doglednem času zgradili nov kader, ojačili vrste sposobnega osebja pri upravljanju države.
Slovansko in italijansko ljudstvo živahno razpravlja o osnutku ustava Federativne ljudske republiko Jugoslavije. Prepričano je, da bodo sami deležni te ustave, ko bo to ozemlje priključena k Jugoslaviji in ravno zato so razpravljanja tako zanimiva in živahna, zato ljudje vsako odredbo osnutka ustave do dna prouče in jo primerjajo s tukajšnjimi prilikami in s prilikami, ki so vladale v času po prvi svetovni vojni in v času okupacije. Prepričani so o tem, «saj smo se zato borili*, pravijo vsi.
..Manchester Guardian" o Francu
List »Manchester Guardian* je posvetil uvodnik stalit'u generala Franca. Med drugim pravi: Španska vlada je objavila noto, v’ kateri potrjuje svoje »tališče, da se notranja španska politika tiče pje same ter da ne bo dopuščala nika-kega tujega vmešavanja. Franco se ho’e predstaviti kot nedolžna žrtev tuje zarote, ki jo podžigajo Izgnanci. Z jezo šolarčka grozi, da bo izoliral Španijo od vseh, ki imajo »napačni* pojem o mednarodnih odnošajih. Opominja na nevarnost, da bi verjetno pomenila tuja intervencija državljansko vojno. Ta nevarnost obstoja, toda to ne sme vplivati na nas in nas prisiliti k molku, kakor bi hotolj Francovi pristaši.
Od vsepovsod
Atene. Grška obveščevalna agencija poroča, da j s prispel v Atene novi sovjetski poslanik v Grčiji admiral Konstantin Rodionofov.
Atene. Dne 28. decembra se je vršila štiriindvajseturna stavka državnih uslužbencev, ki zahtevajo zvišanje plač ter ukinitev členov ustavnega akta, ki daje upravi pravico odpustiti udeleženca decembrskih dogodkov. Stavka je imela značaj svarila. Ce njihove zahtev« ne bodo izpolnjene, bodo grški državni uslužbenci tekom enega tedna stopili y daljfo stavko,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
S, januarja 1946,
v
Češkoslovaški narod se solidarizira z neiskrenejšim razumevanjem z duliom nove Jugoslavije
Čestitke MOS a
Predsednik češkoslovaške repu- ono iz slovanskih narodov, ki bi v i obnovi Jugoslavije. S tem mostom
blike dr. Benes je sprejel dopisnika beograjske ■»Politike* ter mu izjavil med drugim sledeče:
Od polovice maja 1945. vodimo v okviru narodne fronte našo domačo politiko in izvajamo delo na obnovi v osvobojeni republiki. Vsakdo izmed nas sl J? v svesti velikih naših nalog. V zgodovini sveta In Evrope bo predstavljala sedanja dob«, posebno veliko in, do skrajnih meja revolucionarno razgibano poglavje, bo spadala med najbumejšs trenutke svetovne zgodovine in zo zaznamovana kot prehod, kot prelom in kot epoha stvarjenja s težkimi krizami, vojnami in človeškim trpljenjem. To je nova faza ljudske družbe, ali pa vsaj polzls.ua njegovega s tar ja n ja.
V tem času smo se mi lotili reševanja vseh problemov naše notranje politike. Naša polatika od 4. aprila 19-15. leta (ko je sestavljena prva češkoslovaška vlada na ozemlju republike) in dejansko že politika naše vlade v inozemstvu preteklo ieto, se odvija v tej »meri. Skratka prezidavamo našo državo.
Nemško vprašanje v Češkoslovaški
Evropi predstavljal neko novo konstelacijo sil, iz katere bi bili ostati narodi izključeni ali pa z njo ogroženi. Verujem pa, da bi slovanski narodi tako mogli stopiti v razdobje svojega kotu'n ga z vzajemnim dolom zagotovljenega narodnega razvoja. Vse to bi bilo i v njihovem interesu i v interesu osle Evrope, v življenju katere zavzemajo in bodo po tej vojni morali zavzemati svoje odlično mesto slovanski narodi, ra čelu z največjim med njimi, s Sovjetsko zvezo. To novo slovanstvo bi moralo biti izraz dveh velikih idej, ideje narodnosti, to se pravi, vsestranske demokracije politične in socialne, in ideja človečnosti: ti ideji sta dejansko program Slovanov in dejanska slovanska politika prihodnosti.
Češkoslovaški narod se z naji-akren'jčim razumevanjem solidarizira z novim demokratskim duhom Jugoslavije. Tesne bratske vezi med Jugoslavijo in Češkoslovaško bodo prinesle obema deželama največ je koristi v njihovem novem življenju. Težimo k temu, da bodo odnosi med Češkoslovaško in Jugoslavijo na vsakem torišču čim bolj intenzivni. Važen korak v tej
Želimo rešiti nemško vpm&anje ^ 3« bil napravljen s podpisom
ceskoslovasko-jugoslovansk« trgovinske pogodbe v Beogradu dne 28. novSmbra lota 1945.
pri nas dokončno. Tako, d« bodo za vse prihodnje čase onemogočeni kakršni koli poizkusi kakega novega Monakovega. Ta dokončna rešitev je absolutne neizbežna, edino pravilna in stvarno logična.
Z vsemi silami bomo podpirali novo svetovno organizacijo varnosti vseh Združenih narodov. Nihče nima sedaj, neposredno po vojni, želje niti interesa, da pride do konflikta mod velikimi zavezniki; zato ni niti psiholoških, niti moralnih pogojev. Vendar ne pričakuj? neko naglo in popolno umiritev Evrope in, sveta. Vojna je v svetu povzročila veliko dezorganizadjo, notranje politično in mednarodno. Ml tega ne pozabljamo, mi se nato tudi pripravljamo in mi smo si svestni posledic, ki iz tega slede.
Ideja človečnostl-slovanskl program
Ideja slovanske vzajemnosti more biti samo ideja stvarno demokratska, v bistvu zgolj radikalno narodna in politično in socialno revolucionarna. Brsz demokratskih vladavin, brez sprememb in političnih in socialnih revolucij, naperjenih proti stanju v devetnajstem stoletju, se ni mogla stvoritl vzajemnost Jn sodilo vanje tlačenih narodov. Prva svetovna vojna je dotedanji položaj slovanske podjarmljen os ti, državne in narodne podrejnosti v znatni meri spremenila in popravila. Druga svetovna vojna je sprostila ves slovanski problem v precejšnji meri in ga docela približala neposredno in nepričakovano k dokončni reiitvl. Slovanski narodi so izšli iz te vojne zopet svobodni, s svojimi lastnimi državami. Ako bodo vsi tl narodi po tej vojni ustvarili in dejansko imeli demokratske vladavine, ako se odločijo, da dovolj radikalno rešijo svoje notranje-politične, socialne in gospodarske probleme, potem se bodo vzajemno tako zbližali, da se bodo tudi med-narodnl spori mod njimi mogli brez posebnih težkoč likvidirati, ne gled'5 na reminiscence na pretekle dni, ne glede na narodni prestiž in narodne medsebojne ambicije, ne glede na prejšnje narodno tekmovanja Tako bodo avtomatično ostali na skupni mednarodni liniji. Ta problem vsakega slovanskega naroda je bil vedno tudi problem vsakega njegovega malega človeka in državljana, ki si ni želel ničesar drugega, kot da najprej demokratsko reši vse svoje notranje težkočo in nezgode in da nato živi v miru, sodelovanju in prijateljstvu pred vsem z ostalimi slovanskimi narodi.
Hočemo, da se naši dve slovanski deželi čim bolj spoznata, da so njuno kulturno in politično sodelovanje že bolj razvije v globino in širino in 6e v večji meri, kot doslej, pred to drugo svetovno vojno.
Nadaljevanje nMerškega procesa
Nitroberg, 2. AFP — Prva razprava v tem letu v niirnberšksm prcossu se je pričela danes zjutraj ob 10. Polkovnik Storey, član ameriškega tožilstva, je nadaljsval s svojim poročilom o Gestapu, s katerim je pričel 20. XII.
Tožilec je poročal o vseh strašnih podrobnostih pokolja Zidov v Rov-nom v Ukrajini in prebral pismeno poročilo nekega nemškega častnika, ki priznava da je Gestapo septembra 1944 dala ukaz, naj se pobijejo vsi ruski vojaki židovske veroizpovedi. Polkovnik Storey je nato govoril, kako so bilt ruski vojni ujetniki, ki so ubežali iz Stammlagerjev, deportirani v Mat-haueen in tam iztrebljeni, kar sledi iz poročil dveh francoskih častnikov, polkovnika Salnt - Gasta in poročnika Jeana Weitha, ki ju je tožilec prebral in ki potrjujeta usmrti tv« vojnih ujetnikov v Mathausenu.
Polkovnik Storey je nato prikazal, da so morali biti po Hitlerjevem povelju vsi zavezniški padalci in člani kommandosov, ki so padli v roke nemškj vojske, pobiti do zadnjega. Na vsak način pa so morali izginiti brez sledu.
Nato je polkovnik Storey izjavil, da je bil Goerlng Informiran o rezultatih protlsemltskih ukrepov v Nemčiji in zaključil svoje poročilo o delovanju in terorističnem delovanju Gestapa in SS.
»Goerlng, je zaključil tožilec, je bil prav tako eden izmed velikih voditeljev Gestapa in mora biti kot tak sojen kot eden izmed glavnih sokrivcev za okrutnosti, ki jih je izvršil G<«tapo.»
Sodelovanje obeh držav
S to ideologijo novega slovanstva nočem formulirati neko novo ideologijo narodnega panslavizma, nočem tudi najaviti stvarjenja nekega novega političnega bloka v Evropi, ki bi bil sestavljen izklju-
Most čez Donavo pri Novem Sadu izročen prometu
Novi Sad, 2. Tanjug — Včeraj j« privozila prva lokomotiva proti mostu čez Donavo pri Novem Sadu. Da bi izpolnili obljubo, ki so jo dali maršalu Titu, da bo most do prvega januarja 1946. predan železniški službi, so delavci v zadnjih dneh povečali svoj« napore do skrajnosti ter so z nepretrganim delom noč in dan dokončali zadnja dela na mostu. Prelzkufinje mostne konstrukcije so dal« izvrstne rezultate. Z izgradnjo tega mostu bo odprta neposredna železniška zveza Beo-grad-Subotlca. Železniški most na Donavi pri Novem Sadu predstavlja važen prispevek k gospodarski
SZ stopa v četrto Stalinovo petletko
Moskva, 2. — Tass — Uvodnik »Izvesti)* poziva k novim delovnim uspehom v letu 1946.
»Velike naloge stoje pred nami v novem letu, .piše list. Težko industrijo moramo razviti v velikem in hitrem obsegu. Podeželsko in mestno prebivalstvo pričakuje po-večaz.je dobav splošnih potrožnih dobrin ln izboljšanja prehrana 6 povojnih mesecev konstruktivnega dela je bila pripravljalna stopnja za rešitev velikih nalog novega petletnega načrta. Vse panoge narodnega gospodarstva so celile rane, ki Jim jih je zadala vojna.
Proizvodnja oprem za Jeklarske in železarske tovarne in rudnike je v letu 1945 prekoračila Številko iz leta 1940. Proizvodnja strojne industrije •« je v primerjavi a prvo polovico leta povečal« za 1/3. Petrolejska, premogovna ln kovinarska industrija je napravila v pri-
merjavi s prejšnjim letom velike napredka
Skoraj vse tovarne so slavile prihod novega leta a prekoračenjem vladnih naročil. Harkoveke tovarne turbogeneratorjev so dovršile konstrukcijo enkratne turbine za stotisoč kilovatov kapacitete. Boškirskl petrolejski delavci so pridobili 250.000 ton nafte preko načrta.
Preusmeritev industrije v civilno produkcijo, poudarjajo »Izve-»tja», ne pomeni samo povratka k predvojnim metodam ln produkcijskemu stanju, temveč zahteva iabo-ljSanje produkcijskih metod in uvedbe najmodernejše opreme.
Uporabljajoč prednosti socialističnega sistema, bomo lahko hitro napredovali. Naš cilj je nadaljnja okrepitev sovjetske države. Imamo vse možnosti, d* že od prvega dne zagotovimo obseg proizvodnje, dostojen velikih nalog četrte Stalinove petletke ^
bo Vojvodina še bolj zvezana s Srbijo ter drugimi jugoslovanskimi
ljudskimi republikami.
Kratke vesti
Kairo: Dne 1. januarja so bili v Egiptu podvzeti uradni ukrepi
za bojkot židovskega blaga. Egiptovska vlada je prepovedala uvoz palestinskega blaga židovskega izvora.
Moskva: Agencija Unipress poroča, da se Je visoka sovjetska mohamedanska duhovščina pravkar vrinila s prvega romanja iz Sovjetske zveze v Meko. Romanja so se udeležili tudi mnogi predstavniki glavnih mohamedanskih področij v Sovjetski zvezi.
Mestni osvobodilni svet za Trst, izraz vsega demokratskega ljudstva Trsta, Je poslal ob priliki novega leta 1946 voščila maršalu Titu, generalisimu Stalinu, predsedniku ZDA Trumanu, ministrskemu predsedniku Velike Britanije Att-lee-Ju, pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru v Trstu, višjemu zavezniškemu oficirju pri ZVU za cono A, polkovniku Bow-manu in komisarju za cono mesta Tnsta, polkovniku Smuts-u. V svojih voščilih izraža osvobodilni svet željo, da bi to novo !?to prineslo dokončni mir vsem svobodoljubnim narodom na svetu ter da bi to leto prineslo tržaškemu ljudstvu, ki »e je skupno borilo z Velikimi zavezniki, sadove njihove borbe.
Svečan pogreb garibaldiacev
V Trstu je bil 31. 12. 1945 veličasten pogrob zemeljskih ostankov petih garlbaldincev. Tržačani so zadnjič pozdravili junake Nereo Parovel, Sergio Toesl, Giulio Dol-cettl, Josip Počkaj in Giovanni Pec-
chlar. Sprevoda, ki j« podle spremljal k zadnjemu počitku, se je udeležilo več tisoč ljudi. Na čelu so ga-rlbaldinci nosili zastavo 14. garibaldinsko brigade. Pogreb Ja krenil iz mrtvašnice glavne bolnišnice skozi mesto. Množice ljudstva v žalnem sprevodu in v špalirju so se poslovile od mladih borcev, ki so padli s simbolično rdečo zvezdo v borbi za svobodo narodov. Soborci so krste, pokrite z italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo, nesli na ramah do trga pri Sv. Jakobu. Godba kulturnega krožka »R. Rinaldi* Je igrala žalne koračnice.
Po verskem obredu v cerkvi pri Sv. Jakobu je tov. Jaksetich z ganljivimi besedami pozdravil v imenu vsega ljudstva junaške garibal-dtnce bataljona «Alma Vivoda*. »Zapustili ste vaše matere, žene in na klic trpečega ljudstva odšli v gozdove medtem ko so drugi doma sodelovali z nemškimi okupatorji, bili podestati in organi policije Guardia civica*, je dejal med drugim.
Nato »o krste odpeljali na mestno pokopališče.
Omejitev slovenskih sporedov v tržaškem radiju
Minulo nedeljo je tržaški radio objavil spremembo sporeda slovenskih oddaj, ki se bodo odslej vršile samo dvakrat dnevno od 12.30 do 13. in od 19. do 20. ure. V to poldrugo uro sporeda so vključene, poleg kulturnega sporeda, tudi vesti, ki trajajo 30 minut. Ves ostali program, to je 10 ur dnevne oddaje pa bo izključno italijanski.
S tem je bilo kršeno načelo enakopravnosti obeh jezikov in slovenski kulturi je bila prizadejana velika krivica. Tržaški postaji je odvzet značaj slovensko-italijanskega radia, ki ga je imela od osvoboditve do danes. Postala je zopet italijanska postaja, v kateri imamo Slovenci samo kratek program, kakor smo ga imeli, sicer še krajšega, v dobi nemške okupacije.
Tržaško radijsko postajo vodi zavezniška ustanova AIS. Zaradi tega nam je tako skrajšanje in pregrupiranje programov tem bolj nerazumljivo, saj se pri najvišjih oblasteh ZVU poudarja, da so Slovencem* v pasu A priznane vse pravice.
Takoj po osvoboditvi Trsta je po tržaških valovih zadonela poleg italijanske tudi slovenska beseda in pesem. Radio Trst je postal skupna postaja Italijanov in Slovencev. Slovenski in Ita-
oblasti verjamejo, da je slovenska beseda v radiu, če je enakopravna z italijansko »spreminjanje narodnostne strukture Julijske krajine?*
Radia Trst ne poslušajo samo Tržačani-Italijani in Slovenci. Ne vzdržujejo ga (kakor sicer nobene postaje v Evropi) abonenti, Italijani in Slovenci, pa naj bo njih število kakršno koli. Radio Trst je postaja Julijske krajine, ki jo poslušajo tudi v Jugoslaviji in Italiji ter drugje po svetu. Zaradi tega bi moral izražati radio Trst etnično stanje v Julijski krajini, neglede na to, ali se kdo, ki mu je bilo nekdaj prijetno pošlušati faši-
stično in nacistično propagando radia Trst, obregne ob slovensko besedo. Radijski programi morajo ustrezati željam poslušalcev. Konkretno morajo programi tržaškega radia ustreči željam Italijanov prav tako, kakor željam številnih slovenskih poslušalcev, ki po 25 letih suženjstva z veseljem poslušajo svoje sporede.
Nova ureditev tržaških radijskih oddaj, ki daje od skupnih 80 tedenskih ur samo 7 ur na razpolago slovenskemu kulturnemu programu ob času, ki je manj ugeden za poslušalce, je očitna kršitev pravic našega naroda, ki jo je treba popraviti!
Kenferenca sindikalnih aktivistov
Pokrajinsko tajništvo Enotni sindikatov za Slov. Primorje in Trst javlja vsem okrožnim in
okrajnim odborom Enotnih sindikatov v coni A, sledeče:
Dne 5. januarja bo v Trstu ob 10. uri zjutraj konferenca sindikalnega aktiva iz sledečih krajev: okraj Opčina, Nabrežina, Sežana, Miren, Kanal, Bovec, mesto Gorica, Komen, Krmin, Gradiška in Milje.
Vsi okrajni odbori naj pošljejo na konferenco po dva člana odbornika.
Objava
polIdleJulilske krajine
Pogosto se Je pripetilo, da so člani policije po telefonlčnem pozivu, naj se javijo, da ugotovijo kak zločin, posebno ponoči, prispeli na mesto in ugotovili, da se ni nič izrednega pripetilo.
Zato opozarjamo čitatelje, da policija ne bo nastopila v nobenem primeru anonimnega teleforiičnega poziva.
Prizadeti bodo morali zato na odgovor policije javiti svoje Ime in priimek ter podatke s telefonsko številko aparata, s katerim se j« izvršil poziv. Nato bodo morali a-parat zapreti in čakati na ponovni poziv same policije nekaj minut kasneje v svrho kontrole.
Ob tej prilika opozarjamo, da člen 367 kazenskega zakonika predvideva kazen zapora od 1 do 3 let za vsakega, ki oblastem, po krivem zatrjuje, da se je izvršil kak zločin.
Telefonska številka policije za zahtevo takojšnje interrvencije je 4641.
Dobra srca
Karli Ivanka, sv. Križ pri Trstu,
daruje 200 lir za tiskovni sklad «Primorskega dnevnika*.
V počastitev spomina malega padlega borca Danev Egona, daruje Angela Cjak 500 lir za Rdeči križ.
RADIO
ZA ČETRTEK 3.
fržaške žene so obdarile borce iz odreda j. A.
Uredništvo “Primorskega dnevnika,, se prisrčno zahvaljuje vsem za poslane novoletne čestitke.
lijanski jezik sta izraCala povezanost slovenskega in italijanskega življa v Julijski krajini. To stanje je danes spremenjeno v škodo Slovencev. Naše ljud' stvo se izprašuje, kakšni so bili vzroki tega ukrepa zavezni ških oblasti.
Italijansko šovinistični krogi v Trstu vodijo po časopisju in drugače že dalje časa divjo gonjo proti slovenskemu jeziku v radiu. Razumljivo je, da jim ne prijajo slovenske oddaje, ki tudi na radiu pričajo o resnici v Julijski krajini, ki bi jo hoteli zakriti pred svetom. Ti ljudje imajo seveda svoje »argumente*, na katere opirajo Bvojo zahtevo po ukinitvi slovenskih programov. Trdijo namreč, da tvorijo Slovenci samo 10 odstotkov skupnega števila naročnikov tržaškega radia in da še ta mali odtsotek razume italijanščino, zaradi česar so slovenske oddaje in napovedi nepotrebne. Ta »argument* ne drži že zaradi pomanjkanja statističnih podatkov, ki bi točno pokazali narodnost lastnikov radijskih aparatov. (Res je, da so italijanski in nemški okupatorji zaplenili prav Slovencem veliko število radij3kih aparatov). Toda ti ljudje razkrinkujejo prav s tem argumentom svoje protislovensko in profašistično razpoloženje, ker se pri utemeljevanju svojih zahtev po ukinitvi slovenskih oddaj opirajo (in ga s tem opravičujejo) na stanje, ki ga je v Julijski krajini zapustilo 25 letno fašistično zatiranje in ropanje med slovenskim ljudstvom.
Ali je bila ta šovinistična propaganda vzrok skrajšanja slovenskih oddaj? Ali zavezniške
Vojaško strelišče
Naznanjamo, da Je vzhodno od Bazovico, Jugovzhodno od Lokev ter severovzhodno od Pez? urejeno vojačko strelišče za tržaško področje. Ta predel je tudi pire) služil v tstt namen. Civilisti bodo opozorjeni na nevarni predel z rdečimi zastavicami na določenih točkah, krajevno pa vas bodo vojaki opozorili, preden se bo začelo streljanje. Ob glavnih ipotah, ki vodijo v nevarni predel, kadar bo streljnnje, bodo postavJj.ne straže. Pričakovati Je, da bodo v tem predelu stalno strelske vaje,
Tržaške žene so ob priliki novega leta pripravile tisočlnaedemsto novoletnih daril za odred jugoslovanske armade, ki se nahaja v Julijski krajini v coni A. Ob tej priliki so danes povabile okoli 60 borcev odreda v Trst in jim vprlzo-rile v prostorih kulturnega krožka Rinaldi kulturno predstavo.
Se preden so prišli tovariši je ljudstvo napolnilo dvorano. Ko pa so se prvi borci pojavili v dvorani, Jih Je zbrana množica sprejela z velikim navdušenjem in vzkli? kala vojski osvoboditeljici Trsta. Gostom borcem so predstavnice italijanskih in slovenskih anttfa-šlstinih žima Trsta v kratkih pozdravnih govorih voščile srečno novo leto in izrazile željo vseh tržaških žena, naj bi se vrnili v novem letu v Trst, ne samo kot gostje, temveč kot borci osvoboditelji, ki bodo za vedno zastražlli najzapadnejše mej s ljudske republike Jugoslavije.
V imenu mestnega osvobodilnega sveta Trsta je gost? pozdravil tov. Stoka Franc, tajnik MOS-a, ki jim je prav tako želel vse najboljše v tem letu in jih prosil, naj poneso pozdrave in voščila tržaškega ljud-
stva vsem soborcem jugoslovanske armade in vsem Jugoslovanskim narodom. Prepričani smo, da se bo Jugoslovanska armada v tem novem letu ponovno vrnila v Trst in Gorico in to za vedno. Tov. Stoka je zaključil z besedami, da je tržaško ljudstvo, ki je v zadnjih dneh aprila in prvih dneh maja preteklega leta z oboroženo vstajo, »kupno z junaško Jugoslovansok armado, izgnalo iz Trsta kletega sovražnika, prepričano, da bo v najkrajšem času zaživelo svobodno življenje v sedmi federalni republiki, v sklopu jugoslovanske ljudske republike. Borcem sta tudi voščili novo leto ena slovenska in ena italijanska pionirka.
Pester kulturni proglas, pri ka- : terem so sodelovali čl ari slovenskega narodnega gledališče za Slovensko Primorje ln Trst ter pevski zbor prosvetnega društva Sv. \ Jakoba »Ivan Cankar* je navdušil borce in občinstvo, ki Je z aplavzi nagradilo igrale« in pevce. Preden se je pričela prosta zabava, ki »o seje udeležili tudi borci, »o žene osebno porazdelile darove prisotnim borcem ter poklonile v dar štabu odreda in štabom bataljonov slike maršala Tita.
7. Glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar; 7.55 pe-stra jutranja glasba; 11.30 prenos iz Vidma; 12. slnfociidna glasba;
12.30	predavanje v slovenščini; 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester; 14. zdravniška rubrika; 14.15 pregled vesti in plošče; 17. prenos iz Vidma; 18. ženska ura; 18.30 koncert violinista in pianista; 19. narodne pesmi - Batlstuta (slov.); 19.15 Slovenščina za Slovence; 19.30 Skladbe Debušija; 19.45 poročila v slovenščini; 20. napoved časa -poročila v italijanščini; 20.15 reproducirana glasba; 20.30 glasba po željah; 21. komedija, vmes lahka glasba; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
ZA PETEK, 4.
Od Triglava do Jadrana
Za kulturni in gospodarski dom v Barkovljah
Dne 29. t. m. je bil sestanek »Obrtniškega društva v Barkovljah* ob prisotnosti zastopnikov vseh stanov. Z največ)im zadovoljstvom Je bil sprejet predlog, da se izvoli zadružni pripravljalni odbor, ki j» prevzel nalogo, rešiti imetje bivšega »Obrtniškega društva*, ki je bilo leta 1934. od fašističnih vse-gamogotcev razpuščeno in vse njegovo premoženje nezakonito prodano. Nad tisoč zadružnikov bo v kratkem zahtevalo, da »e Jim vrne to, kar je bila zadružna last. Zaradi tega pristopit« vsi brez razlike stanu in spola, v zadrugo! S tem boste postali lastniki z vsemi pravicami ln dolžnostmi bodočega »Zadružnega kulturnega gospodarske, ga doma* na lepem barkovljan-skem obrežju.
Ložlce
Letošnji Božič Je bil v naši vasi nad vse vesel, ker smo prav na ta dan prejeli naš drogi list »Primorski dnevnik*, ki so ga zavezniki za čaano ukinili. En som izvod Je prišel v vas in naglo Js krožil od hišo do hiše ter tako navdal z zadovoljstvo vse vaščane. Ljudstvo je bilo veeclo in je reklo: »Saj je bil vendar čas, da se upošteva glas vsega protifašističnega ljudstva, ki je željno svojih pravic in one svobodo, ki so Jo zavosnikl obljubljali na vseh konferencah*.
Prepevali smo po vasi ln vzklikali novi Jugoslaviji, h kateri želimo čimpreje pripadati.
Idrija ob Ba<l
Dne 26. t. m. Je domače prosvetno društvo priredilo kulturni miting. Mladi Igralci so zelo dohro uprizorili eedemdejenko »Mojca*, motiv iz partizanskih bojev na Koroškem. Političnemu pregledu, ki ga j« po-
dal kapetan tov. Dušan, Je sledil šaljiv prizor »Srečolovci*. Prireditev eo zaključili pevci in deklaima-torji. Udeležba je bila tako številna, da je mnogo ljudi ostalo izven dvorane.
Sežana
Ker v članku o zasedanju II. skupščine okrajnega odbora nismo objavili imen članov novo izvoljenega OkINOO, danes dopolnjujemo: predsednik tov. Pupla Miro iz Tomaja, podpredsednik Pipan Anton iz Tomaja, tajnik Trampuž Zdravko iz Sežane, referent za finance Miklavec Franc iz Dan, za socialno skrbstvo Pegan Oskar iz Dutovelj, za prehrano in trgovlnp Svagelj Dragomir Iz Kobdlljo, za proeveto Krajnc Miro iz Sežane (sedaj v zaporu v Trstu), za obnovo Pirjevec Jožef ia Orleka* za kmetijstvo Ravbar Lado iz Vogelj, za zdravstvo Brundula Milena Iz Dutovelj, za promet, obrt ln industrijo, Orel Hedvika iz Aubena, za gozdarstvo Bevčič Miro iz Štorij, za izgradnjo narodne oblasti Cehu lec Slava iz Opin, za notranje ln personalne zadeve obenem Pipan Anton iz Tomaja.
Prebrana Opozorilo pekom
Pokrajinski prehranjevalni urad javlja, da Je strogo prepovedano razdeljevati kruh ali moko na odrezke živilske izkasmlce, ki Je bila veljavna za mesec december. Urad tudi opozarja, da potrošniki ne smejo dvigniti pripadajočo količine hrane na podlagi odrezkov, ki so določeni za prihodnjo dni ali mesece.
Razdeljevanje sira
Sepral javlja, de bo od Jutri 8. t. m. razdeljevala potrošnikom ki sjiadajo h grupam IX, X XI, in XIII sir in sicer po 100 gr na osebo. Cena lir 177 za kg.
7. Glasba za dobro jutro; 7J.0 čitanje sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.45 koledar; 7.55 peetra jutranja glasba; 11.30 operna glasba; 12. orkester pod vodstvom Beppe Mojetta; 12.30 predavanj« v slovenščini; 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 harmonični orkester; 14. razno; 14.15 pregled vesti in plošče; 17. prenos iz Vidma; 18. angleška lekcija; 18.30: vokalni koncert; 19. komorni zbor (slov.); 19.30 obvestila svojcem (slov,); 19.45 poročila v »lovenčči-ni; 20.15 reproducirana glasba;
20.30	operetna glasba; 21. radijska vizijo; 21.15 prenos iz Torina; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
MALI OGLASI
RAZLIČNA KRZNA v raznih barvah, dobre vrste, prodam po izrednih cenah. Trst, vla Mazzini 16-11. fluš U,Ehflz etaoi ahrdl cmfwvbgž
Prosvetno društvo
..Slovenec" v Borštu
naznanja, da bo v nedeljo 6. januarja, prireditev ob 5. uri zvečer v društvenih prostorih. Vabljeni so vsi!
VINSKI KIS
vam nudi
KISARNA PLESNIČAR
zaloga v TRSTU, via Rismondo 4 Telef. 8910 NAJNIZJE CENE
Dosedanji rezultati preiskave zaradi umora ameriškega vojaka
5«f zavezniške policije na goričkem področju je Izdal sledeče poročilo: »V noči 24. decembra so našli mladega vojaka ameriške vojske Shinna, ki služi v Gorici, smrtno ranjenega s strelnim orožjem na cesti Gorlca-Dornberg, kjer Je pregledoval telefonske zveze. Preden Je umrl, je podal policiji nekaj informacij, ki so »e izkazale velike važnosti. Po izvršenih poizvedovanjih so dognali, da se je ShinD sprl z dvema osebama, ki sta se peljali na kolesu, in je bil nato štirikrat ranjen z 9 milimetrskimi krogla ml
Zavezniika policija se je takoj podala na lice mesta in Je pričela z faziskovanjem. Pri tem so Ji pomagali vojaki 88. ameriške dliviztje, ki so napravili natančno preiskavo v vsej okolici.
Po zaslišanju raznih prič in sumljivih oseb sta posebna policija in kriminalni oddelek policije gori-skega področja izdala natančen o-pls ln slike oseb, ki jih imajo odgovorne za zločin. Vse to delo je policija opravila v treh dneh.
Preiskovalni častnik ima v rokah mnogo dokazov, ki potrjujejo njegove domneve in obtožujejo dva jugoslovanska vojaka, ki sta prišla
na dopust v cono B, kjer sta pre. bila Božič na svojih domovfth, ki sta na področju, kjor je bil izvršea zločin.
Glavni stan 13. korpusa je zahteval od Jugoslovanske vojaške misije, da pomaga pri aretaciji teh dveh oseb ln poroča vojaškemu povelj, stvu 13. korpusa o Izidu poizvedovanja.
Preiskava »e nadaljuje ter upajo, da bodo v kratkem aretirali zločinca.
Prireditev v Barkovljah
Prosvetno društvo v Barkovljah priredi v soboto 5. t. m. zabaven večer. Prireditev se bo vršila v prostorih Športnega društva ob 19.30 uri. Spored obsega zborovo petje, deklamacijo in dve enodejanki. Po sporedu, prosta zabava s plesom.
Študijski sestanek v Škorklji
Opozarjajo se člani H. terenskega odbora, da se vrši nocoj ob 20. sestanek. Na dnevnem redu je razprava o novi ustavi Fed. ljudske republike Jugoslaviji.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK
KRZNENI PLASCI
KRZNENI PLAŠČI
KRZNENI PLAŠČI KRZNENI PLAŠČI
KRZNENI PLAŠČI
KRZNENI PLAŠČI KRZNENI PLAŠČI
pri
ZILIOTTO
TRST - Via Trento 11
Prodaja s 3 3°/o popusta, večji popust, kot pri katerem koli drugem trgovcu
Srečno ln veselo Novo leto želijo cenjenim odjema:cem In prijateljem
Bratje Višini
trgov.
TRST, Via Roma 15 Tel. 30-94
Srečno ln veselo Novo leto prvič v svobodi želi cenj. gostom ln odjemalcem
Počkaj Franc
gostilničar
KOZINA
Srečno ln veselo Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
Petkovšek Olga
kavarna In mlekarna
TRST
Via Nizza 12
i
(
Srečno in veselo Novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
A. Per
manufaktura in trgovina s krojaškim priborom
TRST - Via Ginnastica 22