. \ llv#\\\ '\V \ 1 lf4 / / / / ii/tr*N«Jvečji e»«v—wM tednik \V\^Cv 1 tvi!/////,ll^/LtM▼ Zdražefdh driavah. ---^ bhaj* mb mk | I Itna naro*nik®T 12,800 —'šM Jn -—"— Naročnina: I\JmwJ~ II A.______Za član«, aa leto - MJ4 V/MM-7/&VV Za nečlane _fl.M hC■ j^mIH — ZM ia °---- J^^S^^^^^Tl^^fal&^-^V^^^^ uredništva ln nprarništraf l OVlSciAL ORGAN r n^^^^ **' Telefon: lUadolpli 63S OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ^S^ ■■---^■^s Entered aa Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Au*u«t 24, 1912 ___• ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR IN &ECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 19" 8. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" •117 Bt. Clair ave. CLEVELAND, O. Tke largest SHmafaa Weekly la the United Btotee of America. Swoni Circulation 13,800 *w3Že51!7 Bebeeriptioa rate. Por BMmbere yearly _ |IJ4 fnr b—memhfn -9LM Foreign Countriee _ $3.00 Telephone: Randolph 038 Leto X.—Volum« X. CLEVELAND, O., 2. JULIJA (JULY), 1924. KATASTROFA SMRTNA KOSA. Iz Peublo, Colo, se nam poroča, da je ondi dne 23. junija po več let trajajoči bolezni u-mrl rojak Martin Gersič, star 56 let, doma iz Suhorja na Belokranjskem. Pokojnik jc bil cdon izmed prvih naseljencev slovenske naselbine v Pueblo, kot tak je bil vodno vnet faran in zaveden delavec na društvenem in narodnem polju. Osobito se je zanimal r.a društvo sv. Jožefa, št. 7, K. S. K- Jednote, ko-jega je trii tudi ustanovnik. Kk IV. konvenciji v Red Jaeket (Calumot), Mich., leta 1397 je bil izvoljca glavnim tajnikom K. S. K. Jednota, toda v decombru intega leta si je prostovoljno- tej službi odpovedal, ; nakar je prevzel tajništvo brat Mihael Wardjan. Bil je tudi član društva "Sokol," Marije Pcmagaj, Sv. Trojice iii slova-jžlieca društva sv. Antona. Za-tpfc^čn žalujoč vdovo in osme-jro že odraptlih otrok. Pogreb ise je vršil dne 27. junija ob o-gromni vdeležbi občinstva. Bodi mu ohranjen blag spomin. 'Naj v mir upočlva! K. TRETJI OBLETNICI smrti polt. sobr. Ant. Burgarja. Dne 7. julija bodo potekla !Žc tri leta, odkar je v Brook-I lynu, N. Y., nanagloma umrl naš blagi sobrat Anton Burgar, j večletni glavni odbornik K. S. j K. Jednote, predsednik društva sv. Jožefa, št. 57 in pevskega društva "Domovina." O njegovih velikih zaslugah jna cerkvenem, društvenem in ! narodnem polju smo že poročali povodom njegove smrti; posvetili mu bomo pa nekaj vrstic tudi v Jednotini Spominski knjigi, ki izide letos. Naj bodo te skromne naše vrstice v dokaz, da se blagopo-kojnega sobrata in prijatelja Anton Burgarja še vedno živo rspominjamo in mu k tretji obletnici njegove smrti ponovno kličemo: "Počivaj v miru!" Uredništvo "Glaaila." ULULfALl^Crt V LUKAlMU, IVJDK Jfc L.U-U UCltlM U3tO I« »AU ICfVH.tENIH Sliko is prijaznosti posodilo nrednlltro The Cleveland Plain Dealer. RUŠEVuvc V UUU..L. v/uibvi. TRUPLA SE VEDNO IŠČEJO V NOTRANJOSTI Družina Peter Rahotina. Na East Side stanuje rojak Peter Rahotina, brat ranjkega 1 Jv:;p Rahotina, ki je imel svoje dni gostilno v Lorainu. Mr3. Rahotina je ob pričetku nevihte pravkar naročila nekemu iborderju, naj gre okno zapreti, v istem hipu pa se je že stresla hiša, in streha je bila odrseče-na. Večjih poškodb ni dobil nihče v hiši. Kos in Urkančič. Rojaka Štefan Kos in Urkančič sta šla ribarit v jezero, malo pred orkanom. Strašna burja je zgrabila Kosa in ga I vrgla v jezero, kjer je utonil. Rojak Kos je stanoval na 1630 E. 31st St. Urbančiča, ki je znan pek v Lorainu, je tudi dvignilo in vrglo na tla, da 3i I je pri tem nevarno poškodoval j nogo. DEMOKRATSKA NARODNA KONVENCIJA. • - _ —- Društvena naznanita in dopi*l Vabilo na sejo. člani društva sv. Jožefa, št. Pomnite pa, da v mesecu av gustu se imajo Člani vdeležiti 2, Joliet, 111., so naprošeni, da in plačevati svoje asesmente z se vdeležijo prihodnje seje v društvom sv. Jožefa, št. 41, K. polnem številu. Seja se bo vr- S. K. Jednote, drugo nedeljo V šila dne 6. julija v navadni mesecu dopoldne. društveni dvorani. In ker je ta seja polletna seja, zatorej prosim člane, da se iste vdeležite mnogobrojno. Na omenjeni seji bodo nad- Pozdrav na vse članstvo, Odbor. NAZNANILO. Uradno se prosi vse člane zorniki poročali in prečitali društva sv. Cirila in Me- polletne račune in tudi račun od zadnjega bazarja, ki se je vršil meseca maja, in po seji bo razprodaja več stvari (dobitkov) po znižani ceni, katere so nam ostale od bazarja. toda, št. 59 v Evelethu, Minn., da se gotovo polnoštevilno vdeležijo prihodnje seje dne 13. julija, ker bo prišlo več važnih stvari na dnevni red; posebno zaradi katoliškega sho- Zatorej kdor hoče kaj kupiti, da, ki se bo vršil dne 20. julija naj se gotovo vdeleži te seje. i tukaj na Evelethu, Minn., Tudi člani drugih društev so j S sobratskim pozdravppi, vabljeni, da pridejo po seji; ako hoče kateri kaj kupiti, dobi blago za isto ceno, kakor člani našega društva. Nadalje še enkrat Frank Peterlin, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Lovren-opomi-,ca, št. 63, CIevelanii-Newburg, njam člane, ki mi niso še od- O., se naznanja, da je bilo na dali spovednih listkov, da to zadnji seji sklenjeno, da se pri- nemudoma storijo. • S pozdravom, ' John Plut, tajnik. hodnja redna mesečna seja | prestavi, to pa zaradi društ^fe-ne veselice »oziroma piknika. - - Zato se vrši označena seja v NAZNANILO IN VABILO, soboto, to jc dne 12. julija ob Druitvo sv. Jožefa, št. 16, sedmih zvečer v navadnih pro- Virginia, Minn. štorih. Naznanjam vsem članom, da Apeliram na vse člane, da se je bilo sklenjeno na zadnji i prihodnje seje v' polnem števi-mesečni seji Tine 15. junija, da lu vdeleŽe; na tej seji bom tu- naj se vsi člani v polnem številu vdeležijo katoliškega shoda v Evelethu, Minn., dne 20. julija ob 9. uri dopoldna v Eveleth Auditorium. Zaradi tega se naša društvena seja vrši drugo nedeljo v mesecu, to je 13. julija. Sklenjeno je bilo tudi, da od sedaj naprej se naše društvene seje vršijo v prostorih Math Prijanoviča vsako tretjo nede- KJmenjcnega piknika nc vdeltr ljo v mesecu. Ponovno prosim vse člane, da to vpoštevajo. Z bratskim pozdravom, Joseph Jakše, tajnik. Iz urada druitva sv. Frančiška Šaleškega, it. 29, Joliet, 111. člane imenovanega društva opozarjam, da se vdeležijo prihodnje mesečne seje v nedeljo, dne 6. julija v polnem številu, zaradi važnih točk na dnevnem redu. J. Na prihodnji seji vam bo prečitano dvoje poročil, ali dva računa. Prvič polletno finančno poročilo društvenega poslovanja, drugič pa skupni račun bazarja, ki se je vršil v mesecu maju. Zatorej je dolžnost vsakega člana, da se vdeleži prihodnje seje. 2. Nadalje naznanjam članom, da nam je še preostalo od di razdelil nova Jednotina pravila, katera sem te dni prejel Nadalje še naznanja članom, Ici malokdaj pridejo ni sejo, da še vrši naša društvena veselica (piknik) dne f3. juh-ljo. ja na vrtu rojaka Anton Goriš-: ka, na Green Bofid, Randall( O. Tega izleta naj se vdfcS vdeleži. Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da kdor se ži, bo moral plačati gotovo' svoto V društveno blagajn*. Vsi dobimo podporo v slučajfli bolezni in tako r.mo tudi vsi dolžni podpirati društveno blagajno. Torej pridite le vsi na naš piknik na sveži zrak v Randill, O. Z bratskim pozdravom, Anton Kordan, tajnik. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O. Naznanjam vsem članom in članicam, ki se niso veldežili zadnje seje, da je društvo sklenilo, da sc skupno vdeležimo društvene svete maše dne 6. julija ob osmi uri zjutraj. Ob pol osmih sc zbiramo v Slovenskem Narodnem Domu in potem pravočasno odkorakamo v cerkev k službi božji. Na ta zadnjega bazarja vsakovrstnih način bomo pokazali, da spo- stvari, vsled česar bomo imeli gtujemo naša društvena ih tudi prihodnjo nedeljo po seji raz- farna patrona sv. Cirila in Me- prodajo. Razprodali bomo po toda, da se vsi vdeležimo. S ravno isti ceni, kakor smo bla- tem bomo pokazali, da smo go plačali (ttholesale priče), pravi člani in članice društva, 3. Pri tej priliki tudi opo- ki ima označena slovanska bla- zarjam vse one člane in članice, ki mi še nujte oddali spo- govestnika in za svoja zaščitnika; pokazali - bomo tudi, da vednih listkov, da jih prinese- srno vredni člani naše dične K. te na prihodnjo sejo brez vsa- i g. k. Jednote. kega nadaljnega opomina. Ve- Nikar se nc izgovarjajte, da likonočni čas je potekel žc dne nj5te znali, ali morda še koga 22. junija; zatorej je dolžnost, drugega odgovarjali.' Kjer je da sc vsak član ali članica iz- skupnost in složnost, tam je kaže, da je opravil svojo ver- napredek. Oni ki hodijo ob sko dolžnost. Nasprotno, da jo. uri v cerkev, idite to nedc-bi kateri zanemaril ta opomin, j jj0 0b osmih in društvene rese bo ž njim postopalo po pra- galije (badges) prinesite s sa- vilih društva in Jednote. Z bratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. bo. Društvo je tudi na zadnji seji sklenilo, da je prosta pri- --stopnina za moške in ženske NAZNANILO. za celo leto. Dragi mi sobrat- Iz urada društva Jezus Do- je in sosestre, pripeljite vsak bri Pastir, št. 49, Pittsburgh, j po enega novega člana in bo-Pt., se naznanja vsem našim iste videli, kako lepo bo naše članom, da naj se vsi vdeležijo | društvo rastlo ter napredova- drago; za $250, $500, $1000, $1500 ali $2000, poleg tetfa pa še za 20 let; bolniška podpora znaša $1 ali $2 na dart. K sklepu prosim vse člane, da se prihodnje seje zanesljivo vdeleže, ker na isti bo prebran polletni račun, člani, ki so na potnih listih, ali oddaljeni naj mi pošljejo spričevalo, da so opravili svojo velikonočno dolžnost, če ne, se bo z njimi ravnalo po društvenih in Jednotinih pravilih. S pozdravom do vsega članstva naše Jednote, John Juha, tajnik. OPOMIN. Tem potom opominjam vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., da mi "odrajtate" spovedne listke na prihodnji seji. Kdor mi do tedaj listka ne do-pošlje, se bo ž njim postopalo po Jednotinih pravilih. Nadalje opominjam vse tiste člane, ki kaj društvu dolgujejo, da na prihodnji seji poravnajo svoj dolg. S sobratskim pozdravom' do vsega članstva K. S. K. Jednote, Lftftis Sekufa, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, 8heboygan, Wis., se naznanja vsem Članom bledeče: • Kakor vsako leto, tako se tudi letos naše hrtištvo vdeleži skupno (korporatiVflo) sv. rtl«-še na praznik društvenih pa-tronov sv. Cirila in Affctod* V nedeljo dne 6. julija pri drugi sv. maši ob pol deveti uri. Zatorej bodite vsi člani v cerkveni dvorani en četrt čez osem; vaak naj prinese š afcfco rejrali- Par članov mi še ni nič sporočilo glede velikonočne spovedi; zatorej kateri Se fti oddfcl listka, naj to stori dne 6. julij« na seji ali predno gremo t eer-kcv k sv. maši. Kdor pe pe oglasi,. i;a i posledice sam šeM pripise. Zdaj je že zadnji čas, da pošljem tdtAdevfto poročilo duhovnemu vodju; torej člani, vpoštevajte to! S sobrataklfh pozdravom, John Udovich, tajnik. Iž urada društva Kraljice Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis. - Vsem članicam na znanje, da se naj za gotovo vdeležijo šestmesečne seje dne 9. julija zvečer v društvenih prostorih. Kakor je vsaki znano, je razpisana kazen v znesku 50 centov za tisto, ki brez tehtnega vzroka izostane od seje. U-pam, da pridejo vse članice ta večer skupaj, ker je veliko važnih reči za rešiti. S sosestrskinr-pozdravom, Maric Prialand, tajnica. Važno za Westparkčane. Kakor žc znano, prirede tukajšnja westparkška društva skupno veselico in bazar v prid Jugoslovanskega Delavskega Doma, ki se bo vršil dne 4. 5. in 6. julija. Tudi naše slovensko katoliško društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, K. S. K. Jednote je bilo naproše-no, da sodeluje z drugimi, ter da pomaga pri tej prireditvi. Naše društvo se bo temu vabilu odzvalo, ker se zaveda gesla naše dične Jednote: Vse za vero, dom in narod. Bogu kar je božjega, narodu, ka/je narodovega, to je naša naloga; samo da je stvar res narodna, brez kakih drugih naslovov, ki jemljejo ugled slovenskemu narodu. Te dni smo praznovali praznik Presvetega Srca Jezusovega, patrpna našega društva; zdaj pa pomagajmo še narodu. Vdeležujmo se bazarja, oziroma veselice te tri dni, ter tako prihodnje redne mesečne seje lo. Seveda zdravi in mladi i pomagajmo narodni stavbi. v nedeljo dne 6. julija po osmi člani so najbolj dobrodošli! Bratje in sestre 1 Bodimo to, nar. Torej vsi oni, ki imate sv. maši, to je ob 9. uri zjutraj Jednotina pravila določajo, da kar smo obljubili pri vstopu v denar na rokah ali v banki: v natadnih prostorih. Ta seja se v aktivi.: oddelek sprejema j društvo: da smo dobri katoli- vložite svoj denar pri Sloven- našega društva se še vrši prvo člane od 16. do 55. lota; zava- čanl in vneti narodnjaki! skem Stavbinskem in Posojil- nedeljo v mesecu. ruje se pa lahko kakor mu Za društvo Presvetega Srca nem Društvu na 4 Vi odstotke Jezusovega, št. 172, K. S. K. J. John Pozelnik, predsednik, Jotip Grdina, tajnik. Mike Weiss, blagajnik. &*fc»tan, -r Kmalu bode| napočil zaželjeni čas, ko bomo tudi tukaj v Sheboyga-hu, Wls„ priredili katoliški *hod, za katerega je pripravljalni odbor marljivo na delu. Katoliški shod bo prirejen pod pokroviteljstvom tukajšnjega rrtoškega društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 in ženskega društva Marije Kraljice Majnika, št. 157. K. S. K. Jednote. S tem pa ni rečeno, da bo shod samo za te člane in članice; posebno je potreben tistim, ki so mogoče proti nam, da jim govorniki potegnejo mreno z očes, kajti imeli bomo najboljše govornike. čast je pa sploh za vso našo naselbino, da bomo imeli priložnost pokazati, da tudi naš Sheboygan prekaša marsikatero drugo slovensko naselbino v verskem in narodnem življenju. Kličem pa tudi vsem tistim, ki še niste pri . našem društvu in K. S. K. Jednoti: stopite v naše vrste! Ne sramujte se biti člani katoliškega društva in edine, prave katoliške podporne Jednote, ker ona v resnici skrbi za telesni in dušni blagor svojih članov. Rojaki, skupaj pod žastavo Jednote niše vsi stopimo! Vsem v korist in božjo slavo, Visoko, krepko jo držimo! Pifer frftVSefc, preds. dr. št. 144 fearberton, O. — Da bi bilo v nedeljo, dfie 6. julija lepo vreme, to se venomer ponavlja Jfidnji čas pri nas v Barberto-nu. "JA, kaj pa vendar bo, da si ljudje ta dan Želijo lepo vre-fhe? Gotovo bo kftj izvanred- nefra?" Seveda, ta dan bo velik farni piknik na farmi rojika John «ega v Šhermfcn; ve« čisti prebitek ttf priredite bo name-ftjeh z* sToveriško cerkev. Teih potofn uljudno vabimo v«a slovenja društva kakor tudi posameznike, da se vdeležijo Imenovanega piknika, ker prvič boste s tem pripomogli do Teplega uspeha, drugič se vam bo nudilo dosti razvedrila v prosti naravi. Pripravljalni Odbor je pridno na delu in se bo potrudil, da bo za vsakovrstna razvedrila za navzoče občinstvo preskrbljeno. Torej, vsi na piknik dne 6. julija, čim v večjem številu se bomo tega izleta vdeležili, tem bolj bo po-magano naši novi cerkvi. Na veselo svidenje torej vam kliče Odbor. Waukegan—N. Chicago, 111. — človek z veseljem opazuje, kako zadnjih par let, odkar se je ustanovilo Slovensko Stav-binsko in Posojilno Društvo, naša naselbiha napreduje. Nekateri rojaki si zidajo nova domovja, drugi si jih prenavljajo, zopet' tretji si hranijo denar za poznejši čas. Smelo se trdi tudi, ako bo šlo tako naprej, da bo V par letih vsaka slovenska družina jmela svoj lastni dom. In to' je namen Slovenskega Stavbinskega iif Posojilnega društva. Var^uj, hrani in lastuj svoj dom. Ker ravno sedaj je veliko popraše-vanjc po denarju, zato se Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo obrača do vas, ako še niste, postanite delničar tega prekoristnega društva. Vložite svoje prihranke pri tem društvu na 4odstotkov obresti. Najlepša prilika je sedaj s pri-četkom julija meseca, ko pote-čejo obresti na banki. Tu imate obresti od vsakega dneva, ne izgubite obresti kakor na banki, ako med letom dvignete de- obresti. Pomagajte sami sebi in svojim sosedom. , Vse one, ki še niso obresti prejeli od denarja, katerega imajo pri nas vloženega, se prosi in opominja, da gotovo pridejo prihodnjo soboto ter vzamejo obresti. Posebno se opozarja društva, da pošljejo blagajnika ali tajnika, da naš blagajnik stvar v red spravi. Za Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo Math Ivanetich, tajnik. PROŠNJA. če morda kateri izmed cenjenih naročnikov hrani stare številke "Glasila," ga uljudno prosimo, da bi nam odstopil ali poslal dve številki 29, lanskega leta (18. julija, 1923) in eno številko 21, tekočega leta (21. maja, 1924), ker so nam označene številke popolnoma pošle in bi jih rabili za vezaVo celega letnika. Uredništvo Glasila K. S. K. J. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. SLAVMKT VČLEVTO. POVODOM JEDNOTINE 30 LETNICE. (Konec) Zatem je bil navzočim zbo-rovalcem v Grdinovi dvorani predstavljen Rev. J. J. Oman, župnik iz Newburga, vnet raz-širjevalec katoliške ideje in marljiv agitator naše K. S. K. Jednote. čeravno je bil rojen v Minnesoti in ni nikdar obiskoval kake slovenske šole, mu gladko teče naš jezik, kakor kakemu starokrajskemu misijonarju rodom iz Gorenjskega. Rev. Oman je omenjal o veliki važnosti duhovskega stanu, ki je zvezan s toliko požrtvovalnostjo v vsakdanjem življenju. Ena izmed glavnih nalog duhovnikov je, skrbeti za pravo krščansko izobrazbo med Ijudetvom, ki je edina prava ter umestna.4, Baš danes je bilo v Clevelandu pdšvečenih 15 mladih duhovnikov." Koliko veselja zanje In za njih sta-riŠe! Posledica protiverske ali takozvane moderne izobrazbe lahko vidimo in zasledujemo vsak dan. Sodnija v Chicagu ima baš sedaj dva milijonarska visokošolca, obtožena groznega umora nekega dečka. Pa si predstavljajmo danes žalost starišev teh dveh milijonarjev. Dosti, so temu krivi njuni stariši, ker so jima dajali brezver-sko vzgojo. Vobče nam že zgodovina kaže, da celo narodi in države, ki 30 zavrgle Boga, propadajo. Zatem je govoril brat Frank Trempuš, glavni odbornik K. S. K. Jednote iz Pittsburgha, Pa., ki je v imenu 13 tamošnjih društev navzoče iskreno pozdravil. Priporočal je vsem pravo bratsko slogo in Cleve-lančdanom klical: Na veselo svidenje na prihodnji konvenciji naše Jednote v Pittsburghu! Nito je stopila na oder burno pozdravljena Mrs. Angela Beg, članica društva št. 111 v Barbortonu, O. Govorila je "O katoliški ženi v moderni dobi" sledeče: "častita duhovščina, dragi mi glavni uradniki in cenjeno občinstvo: "Kakšen čut mora navdajati onega, ki prvič pozdravlja svoje rojake raz odra v slovenski metropoli ali ameriški Ljubljani, ter vas gleda v toliki množini in še ko ."je zaveda, da ste ž njim ene in iste misli? Nič drugače, kot bi bil na ljubih slovenskih tleh v dragi domovini. In tako se čutim jaz, ter si štejem v čast, da vam morem prinesti pozdrave iz Barbertona; kajti tudi tam čutimo potrebo zbližanja katoliško mislečih rojakov. Saj ta vzvišen namen zasluži vso na-ŠO moč in vnemo. Kako se trudijo gg. govorniki, ki so tako-rekoč mojstri v svoji stroki, da dodajo s svojo zmožnostjo ka- kor najbolj kdo more. Zato si mislim tudi jaz: Mogoče bi u-tegnila tudi kaka ženska beseda zadeti kam v živo; saj se moramo tudi žene zavedati, da ne samo od mož, ampak tudi od žeha je zavisen vsestranski napredek, kajti danes mora biti žena stanovitna v svojem verskem prepričanju, da je ne omajajo razne brezverske burje, ki pihajo od vseh strani. "Drage žene! Živimo v časih, v takozvani moderni dobi, ko nas obdaja od vseh strani hrupni val življenja, ki stremi lo za vživanjem, razkošnostjo in brezbrižnostjo. Pa stanuj v velikem ali malem mestu, ali na deželi, povsod opažamo ta nemir med starimi in mladimi. Le redko si ta ali oni za trenutek zastali korak, da se vpr&-ša: ali vfcdi to v srečo ali nesrečo? V obče vodi v začasno srečo, saj svet gleda le na to, da je danes prijetno; kaj nam jutri prinese, bomo pa že videli, kako bo. Tudi nas se vabi v brezskrbno družbo in mnogi nam ponujajo svoj nauk, namreč živeti kot svet pelje; saj tiste zapovedi, ki jih cerkve uče, tako niso več za rabo in ne spadajo v današnjo "prosvitljeno" dobo. Toda zapovedi, ki jih je Bog dal veljajo danes, ko so veljale pred 4000 leti; življenje, naperjeno proti božjim in Človeškim postavam je sramotno in kot tako ni za katoličana častno, pa naj si bo u-krojeno še po najnovejši modi. Posledice tega vidimo in slišimo dnevno: zapuščenost otrok, pokvarjenost mladine, ločitev zakonov, razdor družin, zločine vsake vrste, tako da se čudimo, kako more biti to pro-svitljeni svet tako podel, ko se vendar na vseh koncih in krajih deluje za večjo izobrazbo. Poglejmo na univerze, kjer se šola mladina bogatašev, kaj jim je svetega? Nič. Baš med to mladino je največ ne-moralno^ti in pokvarjenosti. Zato velja nepobita resnica, da pelje brezverska izobrazba naravnost v propast. Mnogo se piše in deluje v prid dostojnosti. a še več bi se dalo doseči z lepimi zgledi. Osobito v zakonskem življenju bi morala žena vedno hoditi z lepimi zgledi naprej. Tega pa dandanes v premnogih takozvanih višjih krogih zaman iščemo; baš zapeljivost žene milijonarjev povzroča največ nesreče pri njih družinah. " 'Kar je žena, to je mož,' praVi stara ljudska prislovica; torej vzame tudi polovico odgovornosti žena nase; samo polovico, he več, dragi možjei! Mogoče so prizadeti naši bližnji, sosedje, znanci, prijatelji? Kaj na mjc storiti v teh slučajih? Ali naj se jih izogibljc-mo? Ne, drage Žene. Vzgled-no ^katoliško življenje; lepa beseda v tolažbo, dober svet onim, ki so na krivih potih bo več uplivala kot vse prezira-njc. "Tudi nas vleče dostikrat v brezbrižno družbo; tudi me bi se včasih rade otresle vsakdanjih skrbi; ali pomislimo, da je naša prva dolžnost kot slovenske katoliške žene in hčere katoliške Jednote, gledati na to, da ohranimo sebi in svojim duševni mir, zdravje in čast. Kaj je žena brez ženske časti? Katoliške Slovenke pa to čast lahko vedno ohranimo, ako spoštujemo vero svojih starišev, materin jezik in da mladino vzgajamo v krščanskem duhu. "Malo težavno je v Ameriki vzgajati otroke v narodnem duhu, ker se mladina že doma sramuje svojega materinega jezika. Pri tem je treba vstraj-nosti. Kaj pa matere, ko pridejo stara lela, se bodo otroci sramovali ne samo jezika, ampak tudi starišev. Ali ne bo to naša lastna krivda? Dobra | pomoč v učenju slovenščine je priloga "Angelček" v "Glasilu K. 3. K. Jednote" in otroški kotiček v "Ave Maria." Otro- ci, ki so vešči branja, ga z veseljem čitajo, in še mi odrast-li ga ne prezremo, ko čitamo mične povestice in pesmi iz naših šolskih let. Torej izgovor, da je učenje slovenščine nemogoče, ni na mestu. "četudi nas takozvani "na-prednjaki" po strani gledajo in se sami ponašajo; ne oziraj-mo se na to. To ponašanje so same pene, ki enkrat izhlape; nam bo pa ostala zavest, da smo hodili po pravi poti. Naj se naša katoliška Jednota ponaša s cvetom slovenskih že-na. Govornici je navzoče občinstvo živahno aplavdiralo. Za njo je pozdravila navzoče v imenu društva Marije Vne-bovzete, št. 181, Stelton, Pa., sestra Doroteja Dormeš, nakar je govoril brat Josip Grdina, tajnik društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., o svojih utisih povodom obiska mesta Rim leta 1914, ko si je ogledal tamošnji zgodovinsko znani "amfitea-ter," kjer so pogani morili prve kristjane. Kolika razlika med temi kristjani in današnjimi, ker mnogim manjka pravega navdušenja za sv. vero. Kot zadnji govornik se je glasil glavni predsednik K. S. K. Jednote, brat Anton Grdina, ki se je v iskrenih besedah zunanjim goltom zahvalil za njih lepo udeležbo. Nato so bile prečitane došle brzojavke na ta shod in siccr od: Mrs. Mary Prisland, III. podpredsednica K. S. K. Jednote v Sheboygan, Wis.; Steve G. Vertin, pomožni tajnik, Joliet, 111.; John Grahek, blagajnik K. S. K. Jednote, Joliet, 111.; Frank Opeka, predsednik nadzornega odbora K. S. K. Jednote, North Chicago, 111.; Martin Shukle, član nadzornega odbora K. S. K. Jednote, Eveleth, Minn.; fara sv. Lovrenca v Newburgu, čestitka podpisana po^ Rev. Ji J. Omanu, Rev. A. L. Bombachu in cerkvenih odbornikih: Anton Globokar, Anton Gliha, John Janežič, John Bradač in Alojzij Gliha. Dalje: Rev. Milan Slaje, pomožni župnik slovenske cerkve v Collinwoodu, Louis Žcleznikar, v imenu društva sv. Štefana, št. 1 K. S. K. Jednote, Chicago, 111. ;dalje A. Malešič in A. Težak, v imenu steeltonskih društev in brat Matt Brozenič, tajnik društva sv. Mihaela, št. 163, Pitstburgh, Pa. Slednji se je slavnosti osebno vdeležil. Vsem tem so zborovalci zaklicali trikrat;7"SIava!" in "Živijo," nakar jc bil okrog 6. ure zvečer shod zaključen. Tretji del označene slavnosti se je vršil zvečer ob pol 8. uri v Knausovi dvorani pri sijajnem banketu, krasnem petju, izborni godbi in v prijetni domači družinski zabavi. U-mevno, da je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Pri tej priliki tudi govorov ni manjkalo. Najbolj navdnše-valno je govoril Rev. Josip škur, slovenski župnik iz Pittsburgha. Pa., za kar jc žel buren aplavz. Pred otvoritvijo oranžnega plesa je osemletna Rozika Šintičeva podarila bratu glavnemu predsedniku K. S. K. Jednote velik šopek svežih rož in sicer v imenu društva sv. Vida, št. 25 in društva Marije Magdalene, št. 162. Ta* šopek je bil bratu Anton Grdini namenjen za njegov minuli god, dalje povodom minule-njegove srebrne poroke in njegovega 50. letnega rojstnega dneva. — V Dracut, Mass., je postal tamošnji katoliški župnik, Rev. Michael Gilbride žrtev svojega poklica. Ko je nesel zadnjo popotnico nekemu umirajočemu faranu, ga je faranov sin v hiši ustrelil. Ustreljeni duhovnik je oskrboval cerkev Matere Božje. Ustanovljena t Jolietu, 1)1., dne 2. aprila 1804. Inkorperlraaa v Jolieta, driavi Illinois, dne 12. januarja, 1808. ' GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOLIET, TO« Sol vratne« t aktivnega oddelka znaža 100.18%: solventnost mladinskega od-^gg,- delka znaša 121.43% Od satanovitve do 1. janija, 1924 znaša skupna Izplačana podpov« 12,310.221.00. GLAVNI URADNIKI: Clsvnl predsednik: Anton Grdins, 1053 East 82nd St, Orfoland, I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, Paobla, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Av«., Shoboygs* W!e. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Jolist, IIL Pomožni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadvay, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 305 So. Second St, Stosttoa, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jo«. V. Grahek, R. 303 Aaer. Stala Baak Bldg. 800 Gr«at St at Sizth Avs, Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBORI Frank Opeka, 28—lOth St, North Chicago, IU. John Jerich, 1840 W. 22nd St, Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 8426 St Clsir Ave, Cleveland. Obla. Martin Shukle. 811 Av« "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mielt ' -Martin Kremesec, 2004 Coulter St, Chicsgo, IIL . ' Frsnk Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Ps. PRAVNI ODBOR t John Dechman, Bo* 520 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. V. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": " -Ivan Županji 17 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU, dopise, društvene vesti razna naznanila, oglase ln naročnhio pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 6117 St Clair Ave, Cleveland, Ohio. KATOLIŠKI SHOD NEW YORKU. (Poroča JU*. P. Benzen) (Nadaljevanje) Mr. Jakopič, predstavitelj predstavi nato Rev. M. J. Goloba, ki je burno pozdravljen govoril o pomonu katoliškega shoda: "častita duhovščina, velcce-njeni g. predsednik, slavni zborovalci: "Vesela poročila o krasno vspelih katoliških shodih po drugih naselbinah so vzbudila navdušenje za podoben shod tudi v metropoli ameriški v New Yorku. Ko se je sestal odbor za prireditev tega shoda nekako pred enim mesecem, so mi vsilili nalogo, spregovoriti o pomenu tega shoda. To nalogo spolniti, stojim danes tukaj pred vami. "Daleč od svoje .rodne zem-Oje smo tukaj v tujini. Radost • obide človeka, kadar v tujini sreča posameznega rojaka in čuje iz njegovih uijt svoj sladki materni jezik. Koliko večja je naša radost, ko smo se sešli v tako velikem številu, kakor ga nikdo ni pričakoval. Pa ne samo mi sc veselimo današnjega dne. Slavni govornik in pisatelj starega Rima Cicero piše v enem svojih del, fia bogovi nimajo nikdar večjega veselja, kakor kadar vidijo, da se. ljudje zbirajo in edinijo in organizirajo za dobrobit cele človeške družbe. Koliko bolj lahko mi, kot katoličani, rečemo, da se Bog sam veseli našega lepega današnjega zborovanja. "Bratje, sestre! Sešli smo se danes tukaj, ne da bi bili združeni samo za teh par ur, ko tukaj zborujemo, temveč vezi ljubezni, katere bi nas vezale in družile stalno v eno celoto, čeravno smo raztreseni in raz- a ne samo v Bogu, nego tudi v narodu smo bratje, zato imamo dvojno dolžnost držati skupaj in drug drugemu pomagati. "Bilo je pred leti navada, da so nekako po strani gledali tiste, ki so šli v Ameriko in se zopet vrnili, kakor bi to bil nekako slabši element našega naroda. Danes je to precej drugače. Vam in meni je znano, da je glavni vzrok pri tem vsemogočni ameriški dolar. "Vendar čeravno smo osta-Vili svojo domačo grudo, smo vendar tudi v tujino prinesli očetovo ljubezen do svoje do movine, še bolj do svojega roda. Vsak Slovenec, vsaka Slovenka ima dolžnost, ljubiti svojo domovino in svoj narod, najsi tudi živi v daljni tujini. Kdor zataji svoj narod, svojo domovino, je sramoten reiregat nizkoten izrodek, nevreden slovenskega imena. Narodnost je velika svetinja, od Boga nam dana, katero moramo visoko spoštovati in skrbno čuvati. To je pa le tedaj mogoče, če smo združeni in se tako medsebojno spodbujamo. "Imamo pa šc dražjo svetinjo, še večji zaklad: to je naša sveta katoliška vera. Narodnost se tiče časnosti, vera se tiče večnosti. Narodnost nam je prirojena, tedaj naravna, vera je višja, nadnaravna, naravnost od Boga nam podeljena čednost, dobrina. Kakor je nam dolžnost, ohraniti zvestobo svojemu narodu, tako nam je mnogo večja in svete jša dolžnost, ohraniti svojo zvestobo Bogu in gv. katoliški cerkvi. Razkropljeni med ranimi inozemskimi narodi bi Tah-ko zgubili svojo narodnost, raztreseni med drugo — in krivoverci še lažje svojo vero, kakor to pogosto z žalostjo vidimo na nesrečnih svojih rojakih. Le ako smo združeni in zedinjeni, bomo ohranili vsaj dočasno svoj narodni slo- kropljeni po raznih naselbinah. To storiti ni samo naša venski značaj, za vedno pa gvo-pravica, temveč tudi naša dolž- jo sveto katoliško vero. nost. "Mi smo in moramo biti na "Mi v$i smo katoličani. Kot prvem mestu katoličani na dru-taki verjemo, da smo cftro(£ i gem Slovenci. To čutimo v enega Očeta nebeškega, tedaj svojem srcu, to čuvstvo spriču-bratje, sestre medseboj. Brat- jemo pred celim svetom. To je imajo dolžnost vzajemne1 zahteva od nas naša značaj-IJubezni in pomoči. Bil bi to- nost. In če svet vidi, da se te-rej greh proti bratski ljubezni, ga svojega prepričanja ne sra-ako bi v tej slavni zemlji veli- mujemo, nas bo imel za čiate kega Krištofa Kolumba živeli značaje, nas bo kot take vpo-razgubljeni vsak zase po na-|števal, kot take spoštoval, selbinah raztreseni, ako bi se Kdor se tega prepričanja sra-drug za drugega ne zanimali, muje, ga zataji, ne zasluži drug drugemu moralno in častnega imena katoliških Slo-gmotno ne pomagali. j vencev, katoliška Slovenka. "Bog vsem ljudem daje za- "Mi nismo materijalisti in poved ljubezni do Mižnjega, zato pri naših katoliških stio-f zapoved medsebojne pomoči j dih nimamo toliko na vidiku toliko bolj tem, kateri so veza- materijalnega dobička, temveč ni med seboj po posebnih rodo- veliko bolj moralni vspeh; da vinskih vezeh, kateri so sino- se vsak nanovo zave in navdu-vi enega in istega naroda. Bog ši za zvesto spolnovanje svo-nas je vstvaril Slovence; zato jih dolžnosti do Boga, do cer- kve, do naroda. "Vendar nam pa niti Bog ne brani iskati zemeljske sreče in blagostanja. Sam Zveličar nas uči, naj molimo: 'Posvečeno bodi tvoje ime, takoj nato pa tudi: Daj nam naš vsakdanji kruh. "Tu ^ Ameriki dan na dan vidimo, da se ljudje za eno rečjo silno ženejo in pehajo, in to je: Success, to je dolar "Vsak hoče imeti vspeh, success. Vsak si hoče zboljšati svoj materij a Ini, gmotni položaj. Ce človek gre zvečer po ulicah vašega velemesta New York, vidi mesto tako razsvetljeno, da je veselje gledati. In kaj razsvetljuje mesto? O-glasi, reklame, advertisementi na vse strani od zgoraj, od spodaj, od leve in desne. Vsak trgovec in kramar oglaša z električno lučjo svoje blago, vsak hoče pozornost ljudi nase obrniti. Vsak hoče imeti: success, hoče imeti gospodarski vspeh. Dragi moji, tudi mi želimo in imamo pravico do tega, da si zboljšamo ali vsaj zagotovimo povoljno gmotno stanje. Zato si moramo bratski podati roke. Kar je posameznemu težko, nerrjogoče, to nam bo lažje, ako se združimo in cdru-ženi stavimo svoje moči. Zato, vidite, imamo veliko organizacijo našo K. S. K. Jednoto, katera si je postavila vzvišeno nalogo, vse svojemu članstvu prispevati v tem oziru na pomoč. Ni moja naloga, tudi ne moj namen, govoriti o Jednoti, ker nisem niti njen član, čeravno ne po svoji krivdi. O tem vam bodo drugi dosti povedali. "Mislim, da sem svoji naloženi nalogi kolikor toliko zadostil, zato končam. Se enkrat povdarjam: Mi smo katoličani! Zato nimamo pred očmi samo časno in posvetno. Nam je prva skrb, najvišja dolžnost: Iskati najprej kraljestvo božje in njegovo pravičnost v drugi vrsti si hočemo pa tudi gmotno biti v 'vzajemno pomoč, zato nam je potrebno, da se zedinimo in strnemo svoje moči. Sloga jači, nesloga tlači. V združenju je moč. Mi moramo in hočemo biti močni: Zato podajmo si roke, združimo se v imenu Boga in naroda! Hva la vam-!" ' x Krasnemu govoru Rev. Fa-thra M. J. Goloba je občinstvo navdušeno dolgotrajno pritrjevalo. Predstavitelj je nato v krasnih besedah zahvalil č. g. govornika in nato pozival k besedi rojaka Mr. John Cvetkoviča, ki je govoril za Mladinski od delek K. S. K. Jednote. Izvajal je: * "Predragi mi sorojaki, bratje in sestre. V čast si moram šteti, da vas zamorem tukaj pozdraviti kot zastopnik in predsednik društva št. 46, K. K. Jednote. Veliko število se vas je zbralo od blizu in daleč na prvem katoliškem shodu v Greater New York. Predragi mi rojaki, ni moj namen govoriti o shodu, saj to so vam že vse drugi obrazložili; moj namen je pa spregovoriti o mladinskem oddelku naše K. S. K. Jednote. "Pozdravljena mladina. Pozdravljen mi narodni cvet, člani in članice mladinskega oddelka, pozdravljeni sinovi in hčere slovenskih mater; zavednih Slovenk in katoliških mater, kar nekako mehko postane pri srcu, ko se ozremo na naše malčke, deklice v narodni noši in dečke v kroju. Tudi naše matere so nas večkrat pripravljale na takšne prireditve s solzami v očeh, žarečih o-brazov, ali te solze niso bile solze žalosti, ampak sftlze veselja in ponosa. Marsikatera mati je pa postala na stara leta razočarana, ker nismo hodili njeni otroci po njeni poti; zatorej draga mladina, tudi tebi so začrtane dve poti: ravna in pot v propast. Ako se pa boste držali naše svete ve- = r«, boste pa gotovo na pravi poti. "Slovenske matere, obračam se do -vas, vpisujte svoje otroke v katoliška društva, ker naša K. S. K. Jednota vam nudi iste pravice kot vam nudijo druge zavarovalne družbe. Z veseljem vam naznanjam, da ima naš mladinski oddelek nad 8,000 članov in članic. Nadaljujmo delo naših prvobori-teljev in vstanoviteljev naše K. S. K. Jednote. Vprašam vas, kdo so bili tisti vstanovitelji? Navedem vam samo enega, katerega vsi poznate, naš častiti Msgr. Buh. Ta mož je šel od naselbine do naselbine kot čebela od cvetke do cvetke, pozival članstvo, strnite se skupaj v eno celoto, da pokažete ame-rikanskemu narodu, da \niste samo dobri delavci po tovarnah, ampak tudi na društvenemu polju. Msgr. Buh je vsadil rožo doli na zapadu, Jolietu, katera se bujno irazcvita že nad 30 let. Zatorej draga mladina nepozabi v ta vrt za-hajnt zalivaj te bujne rož$ ker vedno potrebujejo sveže vode in kdo je ta sveža voda? To ste vi, vi ste tista čista stu-denčnica. Vi ste naš up, ko mi stari člani odvenemo, nedo-pustite pa, da bi odvenela tudi ta žlahtna roža, ki se imenuje K. S. K. Jednota. Hvala!" Tudi temu govorniku je sledilo dolgotrajno živahno ploskanje. Najmilejša točka programa je bila naslednja, nastop dečkov v kroju, deklatnacija učenca Vincencija Ovca in pesem Slovenec sem," ki so jo peli dečki. Mladi poveljnik dečkov Sršen privede vojaško stopajoče dečke pred oder in na odru u-čenec Ovca. Na povelje "pozor/ 'prične deklamacija srčno in navdušeno: Oj, bratci, skupaj zdaj stopimo, Roke, srca k zvezi zdaj! Pri slovesnosti današnji prisezimo Ljubezen si na vekomaj. Ena mati nas narodila, Ena mati naa rodi, *> > Da, Slovenija naia m**t'ca mil«. Vse v ljubezni nas goji. Naj je Soča nas zibala, Dravski ali Savski tok, Večini le v Sloveniji stala Zibka vseh je nas otrok. Zatorej skupaj zdaj stopimo Roke, srca k zvezi zdaj! Glasno tu mi potrdimo Ljubezen bratsko vekomaj. / . Nakar so dečki zapeli pesem "Slovenec sem," pa navdušenje je postalo toliko, da so z učenci peli skupaj tudi odra-ščeni. Dali so puška svojim srčnim čutilom Vsi s pesmijo "Slovenec sem." In zopet je učenec Ovca nadalje deklamiral: Da, »zapeli smo pesmico, ter milo-tožno pesmifco: "Oj, vdova tužna ... Kako iz srca je zapel pesnik Gregorčič vsem o naši ljubi, pa tako zatirani domovini I Kako smo vsi želeli, da bi ji napočili boljši časi. Pa vsi vemo, da ji ne bo še kmalu zasijalo solnce zlato; zato smo s pesnikom tudi mi v srcu govorili: Bog čuvaj dobroti j Ivi te Bog živi te! Bog živi te! Da! Ljubezen bratsko, ljubezen, ki nas ne bo razdružila, Jjubezen, katero bomo 'gojili do konca dni. To je ljubezen do vere naših dedov in ljubezen do naše mile slovenske domovine. Oj, da bi se mi vedno zavedali, ne, mi se moramo zavedati, da nas je slovenska mati rodila, slovenska mati nam je bila življenje! Slovenska, zaveclna slovenska mamica nas je vedno navduševala. Zapomni otrok, da si slovenske matere sin! Nikoli ne smemo pozabiti na našo milo domovino Slovenijo, čeprav je daleč tam na vzhodu od nas. Zato naj iz naših grl zadoni: Slovenec sem, Slovenec sem . . . Da, zapeli smo pesmico ali vendar s te mše nisem olajšal svoje srčne boli. In zakaj ne? Zato, ker vidim, da tu med nami manjka mnogo, mnogo naših zavednih rojakov. Oj nad temi se pač vresničujejo bese- de slovenskega pesnika (Goriškega slavčka, Gregorčiča), ki toži tako milo: Oj vdova tužna, zapuščena, ' Ti mati toliko sirot! S krvjo, solzami napojena, Ki bol poznal, le nič dobrot, Glej, mati vdanega ti shis, P j z Ista mati domovina! TI krasna si, krasnejfee ni, Kar jih obseva zarja dneva; Krepostna si, vsa vredna si, Da krona venča te kraljeva. A, trn jev le tvoj venec je In rod tvoj rod-mučenec je; Sovražni svet te le prezira, Prezira te in te zatira! Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti vjasni kalno? Kdaj slečeš ti obleko žahio? Kdaj solnce alato sine ti? O, da z močjo in srčno slavo, Ne s krono trnjevo nebo, Ovilo bi ti sveto glavo, Kako bi jaz ti pel glasno. Pa nikdo ne vpoSteva te, Ves svet tepta te le z nogami. A jaz ljubim tem srčnejfc te. Jaz ljubim tem zvestejfte te. A — ljubim te s solzami! Oj, mati moja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti moja žalost in bolečina. Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te! Bog živi te! Bog živi t«! Bog živi te! Gromovito ploskanje je pokazalo, kaj so navzoči čutili v srcu. Da, ljubezen do naše mile domovine gori v srcih Slovencev in to tembolj čimbolj je zatirana. Svojo ljubezen do domovine pa nimajo naši roja ki v Ameriki samo v srcu; tem več jo kažejo v dejanju; pomagajo ji, kolikor le premorejo in ta je prava ljubezen. Prav primerna ia tem nasto pom dečkov je bila pesem: Naprej za slovenskim praporjem, katero je svirala slovenska godba. Nikakor bi ne bilo prav, če bi v imenu slovenskih deklet nobena ne nastopila pri take mu shodu. In nastopila je Miss Agnes Pavlič ter tako izvrstno govorila, da je žela burno odobravanje. Govorila je: "Slovensko dekle v Ameriki."- "V imenu slovenskih deklet, pozdravljam vas zbrane na prvem slovenskem katoliškem shodu v New Yorku. "Daneš se mi zdi,kakor da bi bila doma v ljubi domovini. Deklice, dekleta in žene vidim oblečene kakor nekdaj doma v naši narodni noši. Nastopile smo kot pristne Slovenke na današnji slovenski dan v največjem mestu sveta. Kajneda, da se danes postavimo, saj še pesem pravi o nas, da "najlepše so Slovenke." (Dalje sledi) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnega in potrtega srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem po širni ameriški domovini, ida nam je dne 12. junija t. 1. po štiri tedne trajajoči bolezni (pljučnici) umrl naš 16 mesecev stari sinko Joaeph Anich. Tem potom se lepo zahvaljujeva krstnim botrom pokojnega sinčka, Mr. in Mrs. John Agnich za lepi venec, dalje staremu očetu in stari materi, Mr. in Mrs. Joe Kozan za krasni venec, Mrs,. Joe Petrusha za cvetlice, Mrs. Peter Kukar za šopek cvetlic, Mrs. Murphy in Mrs. Defrein za lepe cvetlice. Posebna hvala staremu očetu Mr. Kozanu, kPso tako lepo vse za pogreb uredili in izbrali male pogrebce in fantičke, ki so nosili cvetlice pri pogrebu za našem edinim sinkotom. Tudi lepa hvala č. g. Peter Sprajcerju, ki so spremili umrlega iz hiše žalosti. Srčna hvala vsem sosedom, ki so nas tolažili ob času bolezni in smrti našega malega, nikdar po-zabnega Josipa. Dragi Joseph! Ti si se preselil med krilatce, kjer se boš veselil pri Bogu in molil za naju. Upajmo, da se zopet snidemo po smrti v večnem raju! Žalujoči ostali: Joaeph Anich, oče. Helma Anich, mati. Ironwood, Mich, 18. junija, '24 CE dobiva vaš otrok pravilno hrano, bo zrastel v močnega in zdravega. Eagle Mleko je bilo poglavitna hrana že G3 let ter j"e vzredilo na tisoče otrok v močne in zdrave moške in ženske. Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zastonj. 2 THE BORDEN COMH\NY BORDEN BUILDING NEW VORK NAZNANILO IN ZAHVALA. Globoko poti tega srca 'naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in onstran morja, da nam je umrla v najlepšem cvetu mladosti naša ljubljena hčerka, oziroma sestra BARBARA BENBC stara 18 let. Po šestmesečni botezni je v Gospodu zaspala dne 6. junija t. 1. previdena s sv. zakramenti. S tem se je za vedno poslovila od svojih staršev, brata, sester, svaka in drugih sorodnikov, ter se preselila iz te solzne doline v boljšo domovino nad zvezdami. Pokojnica ie bila članica ženskega društva Marije Sedem 2alosti št. 81. KSKJ. in Dekliške Marijine Družbe: ta društva so ji priredila lep pogreb in izkazala zadnjo čast svoji dobri članici. Pogreb se je vršil dne 9. junija iz hiše žalosti v slovensko cerkev na 57. Butler St., kjer je opravil peto sv', mašo zadušnico Rev. Jos. škur ob asistenci dveh drugih gg. duhovnikov. Zatem je krenil veliki sprevod na St. Mary pokopališče v Sharpsburg, Pa., kjer so položili zemeljske ostanke blagopokofnice v Benčevo družinsko grobnico. Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so obiskavali pokojnico za časa njene bolezni, posebno v zadnjih urah. in vsem onim. ki so tako lepo mrtvaški očer okrasi« s šopki in duhtečimi svežimi rožami. Dalje se zahvaljujemo cenj. društvom za udeležbo pri sprevodu in vsem drugim ki so nam kaj pomagali v tem hudem času ter nas tolažili v bridkih urah. Hvala tudi gl. uradu K. S. K. Jednote za tako hitro izplačilo posmrtnine. Ti draga in nepozabna nam Barbara, ki si se ločila od nas in šla po plačilo k Vsegamogočnemu, koje si zaslužila v tej solzni dolini v svojem deviškem stanu, prosi tudi za nas pri Bogu, da se enkrat skupaj snidemo nad zvezdami! Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali v Matija Bener, st. oče, Marija Benec, mati, Matija Benee, ml. 8rat, Kristina in Helena Benoc, sestri« Ana. omož. Flajnik, sestra, Mike Flajnik, svak. Pittsburgh, Pa., dne 24. junija, 1924. ; razvajen in siten. Močenje postelje. I Mali otroci imajo le malo navad, katere je tako težko odpraviti kot mo-jčenje postelje. Pri nekaterih starejših wotrocih je močenje postelje posle-| dica kakega živčnega vznemirjenja, a v glavnem in v večini slučajev je mo-jčenje postelje le posledica zanemarje-Inja vzgoje v zorni mladosti. Nobenemu starejšemu otroku ne smete dati tekočih živil ali pijač pozno popoldne al izvečer. Pomirljevalna sredstva. Otroku ne smete dati nobenih po-jmirljevalnih sredstev. Taka sredstva j ne prenašajo le bacilov, temveč tudi i škodujejo zunanjosti otroka. Sesanje palca je nadaljna slaba razvada. Palec i ie treba neprestano vleči iz ust otroka !ter obrniti njegovo pozornost na kako ! drugo stvar, če to ne pomaga, je naj-I boljše, če pripnete rokav na stran nje-j gove obleke. ČLANEK 73. aN tisoče otrok so tekom zadnjih __par generacij vzgojile matere z Bor- Mehur Idenovim Eagle Mlekom. To so 3torile, Veliko bolj težko {t naučiti otroka " i^ifSL^SSSS dl*£ l B rf L S« *u2£S »»• *tevi,nc nada'ine ameriške matere h«H "Mar informirane, kako izvrstne us- treba bolj pogosto posaditi na nočno ,ahko doseie}o s tein. Eagle sodo, mogoče vsako uro, ko je zbu-n ,in pola( spustiti vodo f*" jen ,in polagoma ga lahko privadite Mleko je najfinejše sveže in bogato mleko, zmešano s skrbno izčiščenim sladkorjem in sicer tako, da ga lahko daje mati vsakemu otroku, če njeno mleko ne zadostuje hi če manjka dojenčku primerne hrane. Prečltajt« te članke vsaki ttdra pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo. (2) Jokanje. Jok . februarja, 1924. Vzrok smrti: vtonil v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. avgusta, 1900, R. 44. 61. 52538 RUDOLPH MIKETICH—Star 38 let, član društva Marije Device, št. 33„ Pittsburgh, Pa., umrl 12. maja, 1924. Vzrok smrti: opekline zadobljene pri delu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 8. aprila, 1924, R. 38. 62. 12937 ANTON SOMRAK—Star 39 let, član društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., umrl 31. maja, 1924. Vzrok smrti: ponesrečen od avtomobila. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. maja, 1908, R. 30. ' 63. 8882 MATEVŽ OGRIfJ—Star 39 let, član društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, lil., iftnrl 26. maja, 1924. Vzrok smrti: klkoholizem. Zavarovan za $1000. Pristopil k jednoti 17, oktobra, 1905, R. 32. 64. 355 JOHN VAJDA—Star 63 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., umrl. 9. maja, 1924. Vzrok smrti: jetična možganska mrena. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. julija, 1894, R. 49. # 65. 20815 PETER MRAOVIC—Star 35 let, član društva Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., umrl 2. maja, 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. aprila, 1915, R. 25. 66. . 9734 BARBARA BENEC—Stara 18 let, članica društva Marije ^edem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., umrla 6. junija 6. junija, 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 25. septembra, 1921, R. 16. 67. 13730 JOHN KRANJC—Star 41 let, član društva sv. Jožefa, št. 12jrForest City, Pa., ufnrl 22. maja, 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. marca. 1909. R. 32. 68. 12531 JOHN KAMIN—Star 47 let, član društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa„ umrl 24. maja, 1924. Vzrok smrti: naduha. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. novembra, 19Q7, R. 88. 69. 10168 MARIJA MANTEL—Stara 22 let, članica društva Marijo Čistega Spočetja, št. 10, Kansas City, Kan3., umrla 8. junija, 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 6. avgusta, 1922, R. 20. 70. 20139 ALOJZIJ AVSEC—Star 54 let. član društva sv. Družine, št. 5, La Salle, lil., umrl 15, Junija, 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. aprila, 1914, R. 45. ODPRAVNINA Zaporedna št. 9. SIMON KUZAS—član društva sv. Jožefa, št 21, Fed-eral, Pa., plačana odpravnina $450. i* operiranih fluov i* članic. Zaporedna št. 64. 2001 JOHN KUČUČ—član društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, So. Chicago, 111., operiran 20. maja, 1924. Opravičen do podpore $100. •5. 4540 LOUIS ANZELC—član društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., operiran 22. maja, 1924. Opravičen do podpore $100. 66. 22664 ALBIN BRUNSKI—član društva sv. Janeza Krstnika, št 60. Wenona, 111., operiran 3. aprila, ,1924. Opravičen do podpore $100. 67. 9783 MARTIN PLANINšEK—član društva sv. Lovrenca, 63, Cleveland,' O., operiran 29. aprila, 1924.. Opravičen do podpore $1000. # 68. 24540 MAX KOREN—član društva sv. Cirila in Metoda, št 144, Sheboygan, Wis., operiran 2. maja, 1924. Opravičen podpore $100. 69. 5376 LOUISE GRANDLIC—članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., operirana 1. aprila, 1924. Opravičen do podpore $100. 70. 8676 ROZALIJA SKUBIC—članica društva Marije Po^ magaj, 4t. 164, Eveleth, Minn., operirana 29. aprila, 1924. Opravičen do podpore $100. MLADINSKI ODDELEK. Zaporedna št. 185. 5728 ANGELA BRADAč-^Stara 12 let, 11 mesecev in 9 dni, članica društva sv. Jožefa, št 56, Leadville, Colo., umrla 18. maja, 1924. Vzrok smrti: vročinska bolezen. Pristopila 14. oktobra, 1919. Bila je članica 4 leta, 7 mesecev in 4 dni.H Starost prihodnjega rojstnega dne 13 let. Opravičena do podpore $450, kateri znesek je bil nakazan 2. junija, 1924. 186. 7826 JOŽEFA K. KOMPARE—Stara 3 leta, 9 mesecev in 3 dni, članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 90, So. Omaha, Neb., umrla 21. maja, 1942. Vzrok smrti: davica. Pristopila 8. septembra, 1921. Bila je članica 2 leta, 8 mesecev in 13 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 4 leta. Opravičena do podpore $48, kateri znesek je bil nakazan 9. junija, 1924. 187. 9934 ANTON SCHMIDBERGER—Star 2 leta, 4 mescca in 7 dni, član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., umrl 13. junija, 19 24. Vzrok smrti: zastrupljenje krvi. Pristopil 12. februarja, 1924. Bil je član 4 mesece in 1 dan. Starost prihodnjega rojstnega dhe 3 leta. Opravičen do podpore $20, kateri znesek je bil nakazan 21. junija, 1924. 188. 8892 JERNEJ PIRC—Star 7 let in 5 mesecev, član društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, tli., ufnrl 18. junija, 1924. Vzrok smrti: srčna bolezen. Pristopil 22. januarja, 19^3. Bil je član 1 leto, 4 mesece in 26 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 8 let Opravičen do podpore $200, kateri znesek je bil nakazan 25. junija, 1924. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 24. junija, 1924. o- jetje na tako višino, da je bilo " eno največjih v državi. Ko se je po prevratu dne 29. februarja, 1919 ustanovila Zveza in-dustrijcev za Slovenijo, je bil izvoljen za njenega prvega predsednika in ji je načeloval do svoje smrti. Grozna nesreča na Eolskem izletu. Kakor poročajo iz Sevnice, je tamkajšnje učiteljstvo priredilo majniški izlet za šolske otroke na Graško goro pri Blanci, kjer se nahaja znana romarska cerkev. Brez vednosti svojih učiteljev je nekoliko dečkov splezalo v zvonik, dva pa sta se vsedla poleg tovarišev. Nenadoma se je z line odkrušil kameniti okvir, ki je padel na spodaj sedeča dečka s tako silo, da je enemu zdrobilo lobanjo in je obležal na mestu mrtev, drugi pa je bil na glavi nevarno poškodovan. Mrtvega dečka, 12 letnega sina posestnika A. Krevlja, so prepeljali v mrtvašnico, ranjenega Drsivenška pa k zdravniku. ZAVAROVANJE DRAGOCENIH STVARI. MOLITEV NA NARODNI KONVENCIJI. Dne 12. junija dopoldne, zadnji dan zasedanja republikanske narodne konvencije, vršeče se V Clevelandu, O.* je opravil mil. škof Jos. Schrembs iz Clevelanda sledečo molitev: "O večni Oče Luči, brez ko-jega pomoči bi tavali samo v temi zavedajoči se nepopolnosti našega razuma, prosimo Te, da nas razsvetliš in vodiš te važne dni v svrho blagostanja našega naroda. "Tvoja vodilna roka je bila z nbšimi predniki, ko so se hrabro borili proti tiranstvu, navdušeni za svobodo, katero u-živamo danes. "Tvoja modrost jim je pomagala sestaviti konstitucijo, vsebujočo vse prvine pravice postave, oblasti in reda, potrebnega za dobro vlado. Za deklaracijo neodvisnosti si Ti naše očete navdihnil, da smo dosegli neodtujljive pravice do svobode in sreče v vsakdanjem življenju, da lahko s ponosom nazivamo našo deželo 'deželo svobode.' "Tvoja dobrota in usmilje-nost nam je naklonila velike zaloge bogastva v naravi; prebivalstvo se je pomnožilo, ko sb dospeli na naše obrežje krepki možje vseh narodov, pripravljeni žrtvovati svoje napore v dobrobit naše domo- rodnem življenju, črni oblaki se zbirajo nad nami, med tem ko veliki hudourniki in valovi ogrožajo našo varnost, katero so priborili naši očetje, naši republiki. "Ta velika konvencija republikanske stranke je tukaj zbrana, da trenotno proglasi svojo platformo, ki nam zaeno jamči civilno in versko svobodo, za katero je prelivalo svojo kri na fnilijone borilcev; to svobodo so nam ohranile generacije z znojem, delom in žrtvami. Tu so zbrani zastopniki skupine naroda, da si izberejo poglavarja, ki bi zvesto, in ne-omadeževano opravljal svojo važno služboT Srca j Amerikancev pričakujejo nove spomladi. Bog vse modrosti in u-smiljeni Oče, ki si nas doslej vedrto rad blagoslavljal, bodi z nami tudi v tej važni uri. Vodi misli in srca zborovalcev te konvencije za dobrobit in slavo naše domovine. Amen." VESTI IZ JUGOSLAVIJE. f Vinko Majdič. V četrtek 29. maja popoldne je preminul v Kranju širom domovine in tudi izven mej znani veleindustrijalec Vinko Majdič, nedvomno ena naj-markantnejših osebnosti v slovenskih gospodarskih krogih. Neprecenljive so zasluge, ki si vine, da so dosegli tudi njene jih je pridobil ža razvoj narod-, blkgre in so sprejeli vso odgo- \ nega gospodarstva v Sloveniji, vornost ameriškega državljan- Zlasti slovenska industrija je stva. "Tvoja velika previdnost nas je pretvorila v 'dobre samari-tane' skoro uničenemu in krvavečemu svetu; saj so Ameri-kanci obvezovali njegove rane, ga prehranjevali; dajali mu izgled plemenitega odpu- izgubila z njim svojega prvega reprezentanta, Kranj pa ehega svojih nadodličnejših meščanov. Neumorna je bila njegova delavnost, dičila ga je izredna podjetnost in obenem velika preudarnost. Vinko Majdič se je rodil 2. aprila, Izvirniki Izjave Neodvisno-nostl ih Ustave se nahajajo sedaj na razpolago v kongresni knjižnici v Washingtonu, D. C. Nalašč za to izdelani oltar je iz mramorja in listino se nahajajo v omaricah, ki so pokrite z neke posebne vrste filmov iz gelatine, ki branijo svetlobnim žarkom dotik s temi zgodovinskimi dokumenti in da se isti na ta način ohranijo nepokvarjeni. Najdragocenejša Stvar na svetu je naše življenje. Vsi naši upi so vpleteni okoli tega. In če ga hočete varovati, potem moraie ohraniti svoj želodec in čreva čista, ker mnoge bolezni je slediti do želodca, in lahko se jih je obvarovati, ako je želodec v dobrem redu. Trinerjevo zdravilno grenko vino drži prebavni sistem v najboljšem stanju. Slab tek, slaba prebava, omotica, duševna pobitost in slič-ni znaki želodčnih neredov bodo zginilf, če jemljete Trinerjevo zdravilno grenko vino. Za zvijanja, otekline in zmučene mišice in noge je Trinerjev Li-niment izvrstno zdravilo. Daje hitro odpomoč. če ne morete dobiti Trinerjevih zdravil pi domačem lekarnarju ali trgovcu z zdravili, pišite na Joseph Triner Company, Chicago. JU. _ (Advertis.) NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem žalostno vest o smrti našega ljubljenega sinčka Antona Schmidbcrgcr-ja, katerega je Bog r*»klical k Sebi dne 13. junija t. 1. v nežni de-tinski starosti 2 leti, 4 mesece in 7 dni. Pogreb sc je vršil dne 15. junija iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa, potem pa na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in sosedom, ki ste ga prišli obiskat v bolezni in kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Zahvaljujemo sc vsem darovalcem krasnih rož in vencev, in ki ste n is tolažili v teh bridkih urah. Pokojnik je spadal v Mladinski oddelek K. S. K. Jednote. Dragi nam, nepozabni sinček! Počivaj v miru in raduj se med angeljci v nebeških višavah proseč Boga za nas, da bi se zopet ondi videli vsi sku-paj. Žalujoči ostali: Joseph in Mary Schmidberger, stariši. George, brat. The resa in Agnes. sestri. Joliet IIL, 20. junija, 1924. ščanja in so svet dovedli do re- 1838 v Jaršah in je leta 1896 konstrukcije. ' prevzel po svojem očetu Petru "O, usmiljeni Oče! Mi smo veliki mlin v Kranju. V nedospeli de krize v našem Ba-jkaj letih je spravil svoje pod- SVOJI K SVOJIM! Kupujte pri trgervcih. ki oglašajo ▼ tam listu. GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K, S. K. JEDNOTE Loka GladllTST So. 2nd St SteeltOs^Pa. Uradno naznanilo. Imena članov in članic mladinskega oddelka K. S. K. Jednote pristopili meseea maja, 1924. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora, III.,-10477 John Gorenz. K društvu sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O., 10463 Michael Mirtich'. j K društvu sv. Vida, Št. 25, Cleveland; O., 10452 Anthony Fortuna; 10453 Joseph šeti-na; 10454 Helen šetina. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., 10481 Rose M. Pazdertz; 10482 Helen Todorovich; 10483 Joseph R. Przibilski. K društvu sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., 10464 Mary Bele; 10465 Anthony Bele; 10466 John Gršič; 10499 Nick Segina; 10500 Anthony Segi-na; 10501 Mary Segina; 10502 Rudolph A. Rems; 10503 Ma-ry Rems; 10504 John Pavlo-vič; 10519 Catherine Segina; 10532 Frank Kraševec. K društvu Vitezi sv. Flori-jana, št. 44, So. Chicago, 111., 10455 George Blazir. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50, Allegheny, Pa., 10520 Mary Jesih. K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., 10526 Joseph Gazvoda. K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., 10521 Anton Lesnjak; 10522 Matilda Mu-sic. K društvu sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., 1&496 Olga Obravac; 10497 Anna Ob-ravac; 10498 Catherine Obravac. K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 10478 Da-niela Meserko. K društvu Marije Vnebovze-te, št. 77, Forest City, Pa., 10523 Josephine Novak. K društvu Marije Pomagaj, štf 78, Chicago, III., 10474 Ma-ry Klekovich; 10484 Isabelle Zore. K društvu Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., 10538 Felix Grom. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 10505 Anna Flajnik; 10506 Vida Johovich. K društvu Marije čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., 10491 Anna Resek; 10492 Ma-ry Resek; 10493 Agnes Resek. K društvu Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 10494 Frank Mehle; 10495 Mary Žužek. - K društvu sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, 111., 10524 A-lice Keržič. K društvu sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., 10467 Joseph Žagar; 10468 Joseph Godec; 10469 Leopold Godec. Kdruštvu sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., 10470 John Gašparac; 10471. George Gaš-parae: 10472 Joseph Gašparac; 10473 Mirko Gašparac; 10479 Josephine AmbrožiČJ 10480 Margaret Dolinšek. K društvu Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn., 10456 Mary Zupancich; 10457 Edtrird Virant; 10458 Joseph B. Kerzich; 10459 So-phie E. Roblak. K društvu sv. DfruŽine, št. 136, Willard, Wis., 10475 Ger-trude M. Bajuk; 10476 Ed-ward Bajuk. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, Shebojgan, Wis., 10527 Anna Stiglitz; 10528 Helen Stigtttfc. K društvu Kraljica Majnika, št. 157 Sheboygaft, Wis., 10485 Edvard Bregar; 10486 Elsie Bregar; 10487 Joseph Bregar; 10488 Anna Bregar; 10489 Mary Bregar; 10490 Daniela Sušter. K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 10460 Lo\iis Znidarsich; 10461 John Znidarsich; 10462 Anton Zindarsich; 10507 Josephine Smolič; 10508 Frances Smolič; 10509 Anna Smolič; 10510 Rudolph Smolič; 10525 Frances Novak; 10533 Mary Zaje; 10534 Anthony Spelko; 10535 Frank Spelko; 10536 Margaret Spelko; 10537 Edward Slo-venc. K društvu sv. Mihaela, št. 168, Pittsburgh, Pa., 10511 John Ozanich; 10512 Ivana Markuš; 10513 Albert Koku-ruga; 10514 Steve Kokuruga; 10515 Joseph Kokuruga; 10516 Anthony Kokuruga; 10517 Anna Kokuruga; 10518 Julia Kokuruga. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, So. Chicago, 111., 10529 Louis Grahovac; 10530 Kate Grahovac; 10531 John Grahovac. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, IU., 9. junija, 1924. v JOSIP ZALAR, gl. tajnik. -o- Iz nredniske torbice. m ofolCIAL ORGAN of th« JUVENILE DEPT, of K. S. K. J. (G. C. 8. C. U.) *IJU Isšusd trtrj first Wedi»sday ia tka Month. BšiUfg Address: Rer. Lucaa Ghriek, 395 Se. 3nd St, Steeltoa, Pa. . _' _ z menoj v šolo, kjer me je prav nežno položil na moj prostor. Za plačilo sem delal svojemu konjiču med računsko uro naloge. Lenega majniškega jutra sem zopet jezdil v šolo, ponosno, kot nekdaj perzijski kralj Dary v boj; na cesti sva dohitela moža, ki sva ga smatrala na prvi pogled za mestnega "Škrica" je namreč veljal v naši kmetski vasi vsaki mestno oblečen človek, ki se je kdaj tam prikazal. "No, no," naju je začudeno gledal tujec. "Kam pa vidva?" "V šolo," sem odgovoril in zmagoslavno zavihtel po zraku kakor bojni meč svoje široko ravnilo. "Toda, dečko, zakaj pa ne greš peš? Ali morebiti ne moreš hoditi?" "Bolje kakor vi," sem se odrezal hudomušno. Tedaj pa se tujec razsrdi in nahruli mojega konja: "Vrzi ga doli, tega paglavca! čemu neki bi se z njim mučil?" Moj konj je stresel grivo ih z nosnicami močno zaprhal. Nato je rekel: , "Mij jezdec mi daje računske naloge prepisati — sicer vas pa to, kar midva počenjava, prav nič ne briga." Tedaj se tuji potnik razlju-ti in jih hoče s tenko palico mojemu konju nekaj na hrbet našteti. Moj konjiček pa udari z nogo v lužo, oškropi tujca in zdirja z menoj naprej. Ko smo se za lučaj oddaljili drug od drugega, sem vpil jasno in razločno: "Mestni škric! Mestni škric!" in moj konj je ponovno brzal in po- Solska vrata so zagrta, prišle so tako zažeijene počitnice. Res, mladina potrebuje počitka, kajti delati z glavo deset mesecev, to nI špas. Po dhe-vu v šoli, zvečer zopet dela čez glavo doma. Če bi bili naši možgani kar naravnost iz jekla, pa bi tudi potrebovali oddiha.. Prhv imaš torej mladina, da veseliš počitnic. Ne navijal prav iste besede, smeš jih pa zlorabiti. Vsaka Tisti dan smo imeli prvo uro stvar ima dobre in slabe posle- svetopisemske zgodbe. * Ker dice. Da jc konec šolskega le- sem ,jpma pozabil, naučiti se ta, s tem ni rečeno, da vandra- "zgodbe" nisem moril porabijo knjige v kot. Hitro nauče- ti lepe prilike, da bi pokazal no, kmalu pozabljeno, čas je zlato. Porabimo torej prosti -čas v pravem pomenu. Veselimo se, igrajmo se, pomagajmo svojim starišem, "kjer le moremo in včasih vzemimo tudi knjige v roke. Ne pozabimo na verske dolžnosti, idite k spovedi, kakor ste delali med šolskim letom. Porabite počitnice v pravi luči, da ko pride čas novega šolskega leta, smelo rečete: čas počitnic sem dobro porabil. Vaš urednik, Rev. Luka Gladek. MOJ KONJ. Povest Iz iolskih dni. ro P. Kellerju priredil Mihator. svoje znanje, zato sem precej v začetku ure prosil učitelja, če smem iti ven. Učitelj je sicer mrmral, češ,, da vedno ven letahi, a pustil me je vendarle. In jaz sem tri četrt ure izostal. Ko sem pa slutil, da je svetopisemska nevarnost že minula, sem se previdno bližal vratom šolske sobe in tu sem slišal naslednje besede: "Ne reče se Putifarjeva žena, ampak Potifarjeva žena." "Gospod šolski nadzornik," sem slišal skromno pripomniti našega učitelja, "v katoliških zgodbah se piše Putifarjeva že j z u." Meni pa je postalo v hipu ob vratih šolske sobe tako tesno pri srcu, da sem menil, zdaj bom pa res moral iti ven. In tako sem še za pet mirtut odšel na dvorišče; potem pa me je silila nazaj v šolo zavest dolžnosti in neka temna slutnja. Sveta nebesa! Navzoči šolski nadzornik je bil resnično tisti "mestni škric." Kom*j me je zagledal, že je skrčil prst, mi namignil in rekel: "Stopi sem, ti potepuh!" "Kje pa si bil do zdaj?" je kričal nad menoj. Rekel sem, da sem moral ne- 9az v šolo nisem hodil — jaz sem jezdaril. Mogel pa sem si privoščiti kaj ' takega, ker sem rtnel konja, ki ni znal računati, ali ki se vsaj preko zamotane poštevanke ni nikdar povspel. Po mnenju mojega konja je potrebovalo sest delavcev, ki so po deset ur na dan kopah' jarek, desetkrat več dni kakor če bi bili isti delavci delali isto delo le po eno uro na dan. Temu konju je bilo ime Jur-ček Paglavec, bil je dve leti koliko ven. starejši in dvajsetkrat tako "Nekoliko ven — takol Ti močan kot jaz, sicer pa je bil klatež! In že pad pol ure sem eden najbolj krotkih in dobro- jaz tukaj. Kje si bil tako dol- je moj konj zadaj v klopi na lahko in jezno zarezgetal, kajti zares me je ljubil. Ko sem prejel še nfekaj zaušnic, sem odšel na svoj prostor. Gospod šolski nadzornik je nato govoril o surovosti vaških otrok napram tujcem, kar sem poslušal z vidnim zunanjim ke-sanjem, a v srcu sem pa mislil svoje. Končno je rekel: "Ta mali potepuh je prelen, da bi peš hodil v šolo, na tistem Ie dolgem in močnem lon-ginu jezdariti in mu daje zato računske haloge prepisati." Potem je osorno pogledal našega dobrosrčnega učitelja. "Gospod nadzornik! Jur-ček Paglavec je sicer moj najslabši računar, a kljub temu je dober dečko." Vse to ni nič pomagalo. "Paglavec, pridi k tabli. Vzemi kredo in piši: "šest delavcev izkoplje jarek, ki je 175 m dolg, 1 Vi m Širok, yA m globok v 18 dneh, če delajo deset ur na dan. Kako dolgo bi delalo 25 delavcev pri jarku, ki ima 800 m dolžine, "Le pojdi domov," je rekel srčnih šolarčkov na svetu. Moj konj je prihajal vsako jutro na stanovanje mojega starega go, ti paglavec — kaj? !" Jaz sem nekaj jecljal v hudi bolezni v trebuhu, on pa me očeta, pobas#l hitro v žep ka- je zgrabil za ušesa in mi za-ko jabolko ali kar je sicer le- čel neusmiljeno in na vse motalo na oknu, nato me je dvig- goče "uro navijati." ' Vendar nil na svoja ramena in zdirjal j pa sem kljub temu slišal, kako 1 i/fc m širine in Va m globočine, če bi delali le po 8 ur na dan?" O, ti ubogi konjiček! Jaz sem precej opazil, kako se mu jc griva ježila, kako je iz nosnic težko prhal in kako so se mu noge šibile. Vendar ^em mu pomagal Iz stiske potom skrivnega brzo-java, ki sva ga poznala le midva. Jaz sem enkrat potrkal s pisalnim kamenčkim na svojo tablico, to je pomenilo: Jurček, ta člen moraš postaviti nad u-lomkovo črto. Nato seni potegnil dolgo čfr-to, da je zaškripalo (to je zna-čilo: to spada pod ulomkovo črto.) Enkratni kašel: zdaj moraš krajšati. Dvakratni kašel: še lahko krajšaš, če sem se useknil: vse je napačno. Lahko ropo-tanje: vse je prav. In zgodilo se je čudo: Jurček' Paglavec je pravilno rešil težko nalogo. Ko je zagledal gospod nadzornik, ki je med tem še druge izpraševal, na tabli pravilni rezultat, je začuden rekel učitelju: "Saj zna računati ta paglavec!" "Je eden mojih najslabših računarjev, toda sicer . . ." "Že dobro, kakor vidim, gre računanje prav dobro od rok." In tako je učitelju zapisal dober red v svojo listnico. Nadzornik je vidno postajal bolj dobre volje in predno se jc ob pol li. uri.poslovil, je mojega konja in mene še enkrat prav na lahko prijel za ušesa in nato odšel. Ob 12. uri sem po končanem pouku zopet zajahal konji in kot zmagovalec jezdil proti domu. Malenkostni udarci, ki sem jih bil prejel od nadzornika, niso prav nič zniinjšali mojega zmagoslavja. Pogla-dil sem svojega zvestega konja in dirjal dalje, in ko sta bila že nekoliko oddaljena 6d šole, sva dala odduška svojemu veselju in sva seia: "&6stni škrici, mestni škrici!" Nenadoma pa — kakor da bi bila poklicala Repošteva in bi zli duh pred nama stal —-se je iz neke stranske ulice prikazal gospod nadzornik. Midva sva mislila, da je že ždlvnaj odšel v mesto, toda obiskil je še protestantov$ko šolo in tako se je še mUdil v vasi. Videti zlega duha in pasti s konja — se mi je v tistem hipu zdelo enako. Gospod nadzor- nik je pihal od jeze. Ker pa je prihajalo mimo več poljskih delavcev, je smatral za neolikano, da bi se spustil z nama v poulični boj, zato naju je na-hrulil. "Takoj nazaj v šolo! Tam povejta gospod učitelju, kaj sta zopet naredila, on naj vaju na mestu kaznuje. Jaz grem zdaj v frostilno, da uredim svoje stvari. V četrt uri se mi i-mata vrniti pred gbstilno. Gorje vama, ako bi ne izvršila mojega povelja f" In vrnila sva se v šolo. Vendar pa moram priznati, da sem se zdaj vračal peš. V Šolsko sobo sva se kar vtihotapila. Bila pa je popolnoma prazna. Toda učitelj naju je kmalu o-pazil. "Kaj pa še hočeta vidva tukaj?" Tedaj pa sem jaz zajecljal, češ, da sem ravnilo pozabil. Ravnilo je namreč bilo za me ena najvažnejših šolskih potrebščin, kajti rabil sem je pri risanju in kot bojno orožje. učitelj. Tedaj sem jaz menil, da ga morava ubogati in mu ne na-kopavati nepotrebnih skrbi in tako sva odšla. Mojemu konju se to ni zdelo vse prav. Toda zunaj sem ga poučil o svojem bojnem načrtu. Vrnila sva se pred gostilno in začela tu strašno kričati. Gospod nadzornik je prestrašen prihitel iz gostilne. "No, ne vpljta in ne kričajta tako! Spravila mi bosta vso vis po koncu! Gospod učitelj vaju je'Wajbrž prehudo kaznoval?" Midva pa sva še glasneje kričala. . "Dečka, bodita vendar tiho! Saj nisem hotel, da bi vaju tako strogo kaznoval. No, umi-rujta se vendar in nehajta kričati! V gostilni je več ljudi, kaj si bodo mislili?" Moj konj je glasno zarezgetal. Za šolskega nadzornika je postajal ves ta prizor mučen, svojo novo službo je bil šele pred kratkim nastopil, zato si ni Želel, da bi precej prišel kot mučitelj otrok v slab glas. Tedaj'je potegnil iz mošnje 10 centov in naju tolažil, češ, da sva dobra dečka, in tudi v šoli pridna in da sva mu napravila veselje; le na cesti da naj se V bodoče bolj uljudno obnašava in da naj greva zdij mirno domov in da naj si za 10 centov kaj kupiva. / * Deset centov sem izročil v oskrbo konju, ki je Šel Še isto popoldne v* prodajalno in kupil tri sladke cigare. Vsak je "pokadil" eno, tretjo sva si delila. Ko sva nato, sedela na griču nad rtašo vasjo in gledala proti bližnjemu mestu, sva vpila na vse grlo: "Hvala ti, hvala, mestni Škric!" Po največjih lužah cepeta vam bos, blata si nalaga, kamenja na voz. Za ogrado zida belo znamenje, v levi roki blato, v desni kamenje. * ^ i To vam je visoko že nad tri pedi, kar primaha z repom pudelj iz vasi. Z malim repkom maha psiček sem ter tje, z malim repkom revež znamenje podre. Hej, to vpije Jurček: "Proč, ti pudelj, proč!" Pobeži vam pudelj glasno lajajoč: "Hov, hov, hov! Ne zidaj, hov, hov, hov, nikar! Saj si ti le Jurček, a nikar zidar!" -o- RESNIČNO. Kdor za vsako pišče Teče na sodišče, Kaže, da prepira In sovraštva išče. Trosi Maksimov. ItIHATOV: NAPOLEON KOT OTROK. JURČEK — ZIDAR. > DRAOOTIK KETTE — 8ILUHA. Jurček ima kola toda brez koles, črnega volička, toda brez ušes. Kdo pa je voliček črni brez ušes? Jurček sam . . . Poglejte, kak je Čez in čez! Blaten ves po hrbta prav do ramfce, ker nikdar ne vboga svoje mamice. Leticija, mati Napoleonova, pripoveduje v "Svojih spominih," da je kazal Napoleon že v zgodnji mladosti izredno odločnost in moč volje. O tem priča sledeča mična dogodbi-ca. Leticija piše: "Spomin na sina me edini more tolažiti. Vedno ga vidim pred seboj, pa ne kot cesarja in velikega moža, ampak kot otroka, kot mojega Napoleona, ko je bil samo še moj, ljubljenec svoje matere. Takrat ga ni še nihče poznal. O lepi čas! Nekega večera — menim, da je bil star osem ali devet let — je hodil po vrtu gori in doli, kot mož, ki premišljuje nekaj važnega, toda bil je tedaj otrok, kakor sem vam rekla. Zelo je deževalo; njegovi bratje so odhiteli v sobo, da na suhem nadaljujejo igro. Jaz sem Večkrat potrkala na okno in mu namigavala. naj tudi on pride k nam; on pa je skomizgnil z rameni, znamenje, da je nevoljen, in je stopal dalje. Dež je curkoma lil, toda Napoleon se ni prav nič zato brigal, ampak je raz-oglav nadaljeval svojo pot in v tla bulil oči. Sredi vrta je parkrat postal pred malim vodometom in zadovoljno zrl, kako so padali vodni curki, ki jih je zdaj pa zdaj s prsti prestri-gel. Kadar je zagrmelo, se je zdrsnil, storil pa ni tega iz strahu, ampak iz nervoznosti. O-airal se Je proti nebu in pokla-dal svoji ročici na prsa, kakor da pričakuje novega grmenja, j Na vrt sem poslala služabnika z naročilom, da mi pripelje o-troka v hišo. Toda Napoleon ga zavrne hladno, vendar dostojno : " 'Povejte materi, daje vroče.in da vsrkavam sveži zrak.' "Ko sem poslala v drugo ponj, pa ni dal nobenega odgovora, ampak je služabniku pokazal hrbet in sprehajal dalje, ko nevihta poneha, stopi do kože premočen v sobo. " 'Ni prav, sinko moj,' sem mu rekla, 'da me nisi ubogal.' " 'Zgodilo se je proti moji | volji, mama, saj že nevem, kaj me je na vrtu zadrževalo. Ker pa hočem na vsak hačin postati vojak ,se moram zgodaj navaditi tudi na dež in plohd. Jaz nisem kaka baba, jaz sem mož.' " 'Ti si otrok,' mu porečem, 'ti si otrok in sicer neubogljiv otrOk. Ako hočeš postati vojak, se moraš najprvo naučiti ubogati.' 44 'Ampak, mama, jaz bom zapovedoval in poveljeval,' reče s tako samozavestnim izrazom, da sem se morala dt) solz smejati. 'Predno boš poveljeval, sinko moj, boš moral ubogati, in še prav dolgo ubogati. Ako stopiš v vojaško službo, te vendar ne bodo napravili precej za generala,' "Nato pristopi bliže k meni in mi stisne roke v znamenje, da mi da prav, besede pa ni .izgovoril, tako ponosen in samozavesten je bil že v tistih letih! 'Nekaj si pa le mislil,' mu rečem, ko mu poljubim vse premočene lase. 44 'Da, mislil sem na marsikaj, posebno sanje prejšnje noči mi niso hotele iz glave. Sanje so mi ugajale, sanjal sem, da sem postal škof. Kaj ne, mama, da je lepo, biti škof? Ali gredo tudi škofje na vojsko?' "'Ne, sinko moj, škofom je prepovedano nositi orožje.' 44 'Potem pa ne bom škof, postal bom raji vojak, kakor hitro dorastem. S petnajstim letom ne bom več otrok, kajne, mama?' "'Pač še nekoliko!" Nato Napoleon nekoliko pomisli, pogleda proti stropu in reče: " 'S petnajstim letom hočem biti mož!' In po teh besedah ;je zopet izginil na vrt." Skrbna mati je molčala in : mislila v bodočnost in še v pozni starosti najrajši pripovedovala o mladistnih sanjah svojega ljubljenca. j MIHATOV: KMETSKA. Roža že cvete kmečka sredi trat! Res zastonj prišla h kmetu ni pomlad! Kje je brana, plug, kje sejalnica? V kaščo brž, deklič, brž po semena! Ej kakor cekin si, pšenica ti! Daj, o ljubi Bog, da mi razkali, Daj, o ljubi Bog, da se oplodi in da z vrhom nam kašče obdari! -o- Zanimivost številke 9. Ako pomnožiš številko 9 samo s seboj ali s katero koli drugo številko, dobiš količnik, katerega številke, ako jih sešte-ješ, dajo 9. Na primer: 9x9 81, torej 8-|-l-9; 2x9-18, ali 1-|-8-9; 8 x 9-27, ali 2-|-7-9; itd. Isto opaziš, ako sešteješ prvih 9 številk zaporedoma: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9-45, ali če vsoto razstaviš in sešteješ 4-;-5-9. Pro dukti množenja z 9 namreč: 9, 18, 27, 36, 45, 54, 63, 72, 81 znašajo 405, kar da zopet 9, ako te številke sešteješ. Stari so poznali 9 modric ali muz. Število 9 je bilo starim Grkom ih Rimljanom sveto, posebno pri pojedinah; zato so imeli navado, povabiti na kosilo najmanj 3, največkrat in najraje pa 9 gostov, več kot devet je pa že bilo slabo znamenje. VACATION. VacatioH with aH its joy and pleasures is here. During the remaining few vveeks of the school year when the examina-.tions vvere weighing heavily upon you, everyone was anx-iuosly looking forward to that day when the school would open its doors and bid her children to go and enjoy a good vacation. This day has finally arrived and everywhere merry voices can be heard shouting "Vacation! Vacation has come!" Ten months of continual study and labor have been spent in the classroom. Now vacation is a time of rest, a time of relief from strenuous duties; it is a time in which the body renews its energy and vi-gor in order that full of life it may begin a new school year in the best possibly manner. To the Graduates this longed-for day is exceedingly a happy one; for to them grad-uation day haS a charm ali its own. It is the goal toward vvhich aH their efforts have been directed. With the bles3ings and the good wishes of the school they go forth into the v/orld. As vve look into the happy faces of these young graduates and behold the joy and happiness that beam forth from their smiling countenances, a thrill of happiness passes through us. To them this day is, indeed, a day of happiness, rejoicing and triumph. Who vvould not rejoice whyi considering that his trials are over and that his labors have been crovvned with success. Graduation day is likewise a great dav for the school. For some eight or more years, as a mother, she has fondly cher-ished them, she has protected and instructed them; with motherly attention she has directed their steps along the path of learning; with this same motherly care she has formed their minds and sowed the seeds of virtue in their hearts. She now bids her graduates to go forth and put into practice the great lessons which they have learned. With the cross engraven upon their breast and these lessons in their heart they go armed by the word and vvork of our De-voted sisters. If you but cling to the instructions which they have instilled into your minds and hearts you shall not fail in the struggle of life. How are you going to spend your vacation? It is a time when every child will enjoy it-self in games, sports and other pastimes. Many will even de-vote their time to a little man-ual labor. Be it work or be it play, remember there is one grand end, and that end is to do aH thing3 for the greater honor and glory of God. Remember also that. al-though you may be free from the rules of school, you are bound to observe the laws of God; although you may escape the watchful eye of the supe-rior you cannot escape the all-seeing eye of Him who searches aH hearts. Vacation is not a time of idleness. You have duties to perform during vacation as well as during the school year. Vou are attending a Catholic School vvhere the religious truths. are being constantly pianted in your hearts; you have profited much by the good example of your teachers and the qonstant companion-ship of your schoolmates. Whatever you have in learning ; vvhatever virtue you have acquired, whavtever good hab-its you have formed i aH this with the Grace of God you owe to your teachers and su-periors who are sparing n either time nor eflfort to lead you along the difffficult path of learning and to form your minds and hearts according to the teachings of Holy Mother Church. Every good ffhild will earn-estly strive to be ever mindful of the kindly admonitions and earnest instructions . which it has received in school. We must ali be grateful that we have the opportunities and blessings of a good catholic education. How many there are vvho do not have this {>pportunity. Bearing this in mind let each one endeavor to perform his duties during this vacation very zealously so that at the opening of the next school, year everyone can say he has faithfully practised the prin-ciples received in school. Anton Bratina. the early persecutions Persecutions and martyr-dom are two distinguisshed features in the history of the Church. They will continue as long as time vvill last, because Christ has said: /*If they have persecuted Me, they will persecute you." But from every persecution the Church has risen in new strength and sanctity, and the blood of the martyrs became "the seed of Christians." We read in the history of the Church that the early Christians suffered some of the most cruel torments that can be im-agined. They were scorged, put to the rack and slowly burnt to death, they were east before wild beasts, burnt at the stake, crucified, and tor-tured in many other ways according to the cruel customs of the pagans. While thous-ands upon thousands of mar-tyrs bore torture and death with heroic fortitude, the Christians worshipped with great zeal in hidden under ground caves which are called catacombs. The Roman emperors who governed the world decreed ten great and bloody persecutions: The first presecution vvas or-dered by Nero about the year 64. Nero had set Rome on fire, and in order to free himself, he east the blame on the Christians. They vvere seized and killed by the thousands in the city streets; many vvere sevved in sacks, bes me a red vvith piteh, and then set on fire to serve as torches in the night-ly garden feasts of Nero. SS. Peter and Paul died in this persecution. -The second persecution, under Domitian began about the year 95. During this persecution St. John was east into a caldron of boiUng oil, but was miraculously preserved. He was then banished from the country and sent into exile. T fie third persecution took its origin under Trajan in 107. Pope St. C>ement was among the first vietims. St. Ignatius, Bishop of Antioch, was east before the lions in the great amphitheater at Rome. The fourth persecution was begun by Hadrian about 130. The wicked emperor profaned the holy place^ in Jerusalem and ereeted statues of false gods on Calvar? and over the holy Sepulchre of our Lord. Marcus Aurelius became the author of the fifth persecution in 167. This emperir remained harsh, hard and cruel tovvard the Christians. He ordered St. Polycarp, a disciple of St. John, to be martyred at the stake in the 86th year of his life. The 8ixth persecution under Septimus Severu*, about 202. Thie emperor had bene cured of sickness by a Christian; and yet in his cruelty ha turned against the Christians. Of this persecution St. Clement of Alexandrfa, who »ived at that time said: "We see daily manv martyrq burned and crucified before our eyes." The seventh perseciftion, under Maximinus, about 236. Re-peated earthquakes ocurred, and the heathens aseribed this to the iiegligence of the Christians who refused to adore false gods. On this account another persecution 'of the Christian^ took plače. The most bloody persecution was the eighth, under Decius in 250. This persecution vvas directed chiefly against the bishops and clergy. Among the holy vietims vvere also the virgins, St. Agatha and St. Apollonia. The ninth persecution, under Valerian, began about 258. In Rome among the more noted martyrs were Pope Six-tus II. and St. Lawrence, who suffered on the rack. In Afri-ca many Christians were east alive into pits and covered vvith quick-lime. The tenth persecution began under Diocletian about 303. In this St. Agnes, St. Se-bastian, St. Pancratius, St. Lu-cia, St. Anastasia and St. Cath-erine of Aiexandria suffered martyrdom. From these persecutions we learn that a Religion vvhich for three hundred years passed safely through sueh trials and victoriously vvithstood the bloody attacks of the world's greatest empire, must be from God. from the heart little girl. of a Daddy, if you know we're hungry -Know that we are very poor — It must bresk your heart in heaven Cause you never did insure. Mamma wonders why you didn't Save thocdimes you threw away; But you tel t too strong and healthy For insurance, people say. You uere taken without varning, Leaving us to fight alone. You'd have take.i out insurance, Oaddy, if you'd oniv known. 'Twasn't that you didn't love us — I recall hov dear you vere — But your little girl must suffer 'Cause you failed to save for her. Mamina just can't make the living. She is vearing out, she said. I shsll have to miss some schooling For the sske of daily bread. When she's gone guess they11 take me To a plače of charity To be clothed and fed. But, Daddy, It can ne'er be home to me. * V t Mary's daddy left insurance And their home vili stili be theirs. They*re not hungry. Sometimes Mary Gives me cast-off clothes she vears. They dtfn't have to take in seving. Mary'a msmma doesn't cry; For her Daddy left insurance — But you didn't Daddy. WHY? -O- dont. Don't judge a man „ by his family, for Cain belonged to a good family. Don't judge a man by the clothes he Vears; God made the one and the tailor the other. Don't judge a man by 1iis speech, for a parrot talks, and the tongue is but an instrument of sound. Don't judge a man by his failures in life, for many a man fails because he is too honest to succeed. Don't judge a,man by the house he lives in, for the lizard and rat often inhabit the grandest struetures. Judge him ndt by his acts alone, • but by the motive of those acts. o odd incidents. sav a cov slip through the fence, A horse fly in the store; I sav a board vaik up the street, A stone step by the door. I sav a mili race up the road, A morning break the gloom; ! sav a night fall on the lavn, A clock run in the room. I sav a peanut stand up high, A sardine box in tovn; I sav a bed sprhig at the gate,, An ink stand on the grounds. Catholic Observer. -0- she'd take a chance. Maid: "There's a man out-side, ma'am, says won't you give him 10 cents for a bed." Madam: "Teli him to bring it in, and 1*11 look at it." the good thief. The follovving incident is re-lated by a religious Sister of New York, who vouches for its truth. It took plače in a poor house on the outskirts of the great city. A young man of twenty lay upon a bed of suffering, im-movable, silent, and eaten up by Disease. His eyes, wide open, glared vvith a sinister fire. AH that remained to him of life seemed to be cen-tered in his gloomy, burning eyes. The room, though not pov-erty-8tricken, spoke of strait-ened circumstances. In one corner stood a shabby-looking vvardrobe, and here and there vvere some stravv chairs. On the white-washed wall hung an old mirror and, justfacing the dying man vvas a colored pieture of the Crucified, His opened heart crovvned by flames and thorns, sueh as it had appeared to Blessed Margaret Mary. The young man's eyes vvere fixed on the Sacred Heart with flashes of intense hate, silent and terrible blas-phemies, gleams of hell. A poor vvoman at tfie bed-side gazed on ^ the vvretched man, her eyes swollen vvith vveeping.v As« she stood be-tvveen that Crucifix and her dying son, she recalled the pieture of the sorrowful mother between Jesus on the cros and the bad thief. She pleaded with the one, she supplicated the other to have pity on her. The Christ listened to her. He always listens, though vvithout always hearing favorably. The bad son is .^ilent, a frightful silence, vvorse even than dead-ly injury. My son," said mother, "have pity on me, if not on yourself! I have forgiven you everything; abandonment, de-bauchery, saerilige threats. Teli mc at this supreme moment that you accept my par-don." No reply. "In entreat you to ask.pardon of God!" Not a word in response. "Give me, at least, the svveet name of Mother vvhich you have obsti-nately refused me for so many years." At this request, the dying man turned his eyes to-ward her, opened his lips and, summoning up ali his remaining strength, he eried out vvith the account of a damned soul: "No!" The unhappy mother east one glance at the image of the Savior, a glance of mingled desolated and reproach, the glance of an innocent soul con demned by men and calling on the justice of God. Then, as if in desperation, she threvv over her head a knitted hood, and rushed out of the house. She ran to the nearest church, and fell on her knee* before the altar, at which the priest celebrating the mass was elevating in his joined hands the consercrated host. There she abys^ed her soul in a prayer of despair and resig-nation, of death and life. Sud-enly, yielding to a sublime in-spiration, substituting herself for her son, speaking in his name, she eried out with the good thief on the cross: "Lord, remember me vvhen Thou comest into Thy kingdom!" The holy sacrifice over, vvith rapid step she returned to her home, opened the door, then, tremling and pale as ghost, paused, not daring to raise her eyes. "Is he dead? If he is stili alive, vvill he pierce my heart again vvith a look of hate, vvith another blasphe-my?" Mother!" "Great God, is it who speaks?" "My dear mother!" She fell on her knees, inebriated vvith joy, amazement, love materpal and divine. Is it a dream, an illu-sion that vvill soon vanish ? No, it is inded her boy who looks upon her vvith eyes filled vvith love and tears, and who, gasp-ing and in a broken voice, says to her vvhile pointing to the Crucifix, "He has looked upon me ... have seen Him . . . He has spoken to me ... I have heard Him . . . He said to me: 'Amen, I say unto thee, this day thou shalt be vvith Me in paradise!' " Oh, vvonder of heavenly mercy! Jesus had accepted transfusion of soul, the substi-tution of the mother for the son, and He had renevved under that ineffable form the scene on Calvary. between the ?ood thief and himself. What is there more to teli? A priest vvas called, and he perfected the vvork of divine goodness. What acts of.con-trition! What burning acts of thanksgiving! What fin arch-angelic communion! What an interchange of maternal and filial tenderness! What a blessed death, transfigured by repentance, gratitude, and love! The Gospel has said: "Faith can renjove, can transport mountains." But vvhen ' the mercy of the Son of Mary is put in play by a mother's love, it accomplishes a miracle more vvonderful stili. It resuscitates a soul already touche dby the breath of satan, and makes of the death of an only son the purest joy, the hour the svveet-est and the most beautiful in the life of a mother. A. De Segtfr in "The Sentinel of the Blessed Sacrament." how the guardian an-gels keeps watch. Pius IX. as a boy served rrtass in the family V>ratory One day vvhen kneeling.on the lovvest altar step, a sudden fear overpovvered him, his heart beat violently, and, in-voluntarily, his eyes turned to the opposite side of the altar There he seemed to see an angel vvho beekoned him to come The boy, quite vconfused by the apparition, did not stir from his position, for he knew that, as acolyte, he must re-main at his post. Hovvever, he grovvs more and more uneasy, he stili sees the angel beekon-ing to him and yet the little one remains kneeling on the same spot. He is about to fall into a svvoon, vvhen he again beholds the angel vvho looks at him so sorrowfully that, in-voluntarily, the boy jumps up and hastens tovvard him. Al most at the same instant a heavy statue of metal fell dovvn from the *ltar upon the exact spot vvhich the boy had just left, a manifest proof of the proteetion of his holy guardian angel. Pope Pius IX. vvhpse life w|i replete vvith miraculous interventions, often related this incident of his childhood. o- good thoughts. Good thoughts are blessed guests i And, should be heartily un-learned. Well cared for and much sought after; Like rose leaves they give out a svveet Svvell vvhen stored up in the jar of memory. Anon. It was the dear old lady's first ride in a taxi, and she vvached vvith grovving alarm the driver continually putting his hand outside the car as a signal to the trafffic follovving. At last she became angry. "Young man," she said, "you look after the driving, and vvateh vvhere you are going. Pil teli you vvhen it starts rain-ing." ^ ^ -t r , -o- the poor. We should never repulse the poor. If vve cannot give them anjrthing, vve should pray to God to inspire others to do so. the boy everybody wants. "I like that little boy." This certainly is a great compliment for anybody and vvben they hear i^, they feel proud. Some boys have a natural pleasant disposition, others acquire it by constant practice and vvatchfulness. But before any-one says "I like that boy," he usually recognizes something in the boy's character and be-havior vvhich makes him utter that statement. Everybody likes certain characteristics vvhich vve like to see in boys. Everybody is pl6ased to see a boy vvho stands straight, sits straight, acts straight and likes boys vvho are clean, talks straight. Everybody vvhose fingernails are not in mourning, vvhose ears are clean, vvhose shoes are polish-ed, vvhose clothes are clean and neat, vvhose hair is well combed, and vvhose teeth are vvell cared for. A boy vvho listens carefully vvhen spoken to, and asks questions vvhen he does not understand, and does not ask questions about things that are none of his business, is vvelcome everyvvhere. Everybody likes to see a boy vvho moves quickly and makes as little noise as possible, vvho vvhistles in the street, but does not vvhistle vvhere he ought to keep stili, vvho looks cheerful and always has a ready smile for everybody and never sulks. A polite boy is the pride of his parents and a vvelcome companion to aH. There is something attractive about the boy vvho can look you right in the eye and tells the truth ev-ery time even if he has made a mistakc. Good boys vvill be eager to read good books, and rather put in their spare time playing baseball than to gam-ble in the back room. A boy vvho tries to be "smart" and attract attention, and vvho is forever thinking and talking about himself is not vvelcome anywhere. But everybody is eager to see the boy vvho vvould rather lose his job or be expelled from school than to teli a lie. A boy vvho is hot goody-goody, a prig, or a little Pharisee, but just heal-thy, happy and full of life. This is the boy that is vvanted everywhere. The family wants him, the boys vvant him, aH creation vvant«} him. Schoolmate. 2. girls are better Two little than one. Twznačeni kolodvor, smo dobili /sak kos kruha ih kos klobase. Na vprašanje glede odhoda /lakov v Jugoslavijo smo zve-ieli, da je vse v redu; toda pri tem zvemo zelo neprijetno novico o Jugoslaviji. Nek Hrvat, ti je bil uslužben na kolodvoru v Budimpešti nam je pričel praviti, da vladajo v Jugoslaviji skrajno slabe razmere; on-li preti neizogibna vojna z [talijo, ki utegne izbruhniti že lanes ali jutri; in kar je glav-10 je nesporazum med Srbi, [Irvati in Slovenci. Srbi zatirajo slednja dva naroda, in ta ifa sovražita Srbe; celo med ljimi preti vojna. Potem pa ie pristavi, da se že bijejo med .sabo. Zelo nas je svaril, naj se vsled tega ne vrnemo domov. Ta Hrvat, ki najbrž ni bil Hr-/at, ampak kak Madžar, ki je )ač razumel hrvatsko, nam je orej pripovedoval o samih •labih stvareh v novi Jugoslaviji. Naj si bo že to ali ono, :begal nas je tako, da nismo vedeli ali bi šli naprej ali naj ostanemo v Budimpešti? Kon: čno nas je tudi silil, da naj si u poiščemo kako službo; vračati se v homatije domovine in / vojno, ni varno. Nekaj izmed naših tovarišev -,e je zatem odločilo, da ostanejo tukaj v Budimpešti. "Kaj )om pa hodil domov," pravi prej vedno veseli Stajerc bolj salostno. "Tako sem se vese-ij povratka v domačo državo n domovino, zdaj pa taka iz-orftmemba!" In ne samo Stajerc, ampak vši smo bili potrdi vsled neprijetnih vesti v Ju-Toslaviji. "pojdimo domov," smo merili nekateri. "Ce je domovina v težkem položaju ji pomagamo tudi z otožjeih. Nasto-oili bomo proti sovražniku, toda le v blagor domovine, ne pa ;a kako politiko koga drugega, kot se je baš tedaj vršita. V /seh ozirih bodimo zelo pre-/idni; skušnja nas je že dosti izučila; po neumnosti nočemo ti v boj, tega gesla se le drži-no." , Nato smo še nadalje poizvedovali glede raz/ner v Jugoslaviji, pa smo v resnici le bolj dabo o nji čuli. "Peljimo se na Itunaj, tam morda kaj več izvemo, pa me-rto si ogledamo," sem jim svetoval jaz. "Tudi jaz sem tega mnenja," se oglasi tovariš Jeglič ; za njim še par drugih. In res, zvečer jo krenemo na Severni kolodvor, dft se odpeljemo proti Dunaju. Precej časa ?mo čakali na vlak, končno smo ?a pa le dočakali. Tudi dosti drugih ljudi je čakalo na ta vlak, da vam je bili pravcata arnječa. ko smo se rinili v vagone. Naš tovariš Jeglič je pri tem naenkrat zakričal:. "Jo j', svoj denar sem izgubil! Okra-den sem!" "I kje si ga pa imel?" ga vpraša tovariš Perčič. Tule v žepu, v bluzi," tarna ubogi Jeglič, ki je bil ob denar m vozni listek. Revež sploh ni znal, ali je vse to zgubi! ali je bil okraden. Ej, pri takih stvareh v gnječi je treba paziti; jaz sem si denar globoko shranil; le nekaj sem ga ga sem pazil. Sicer pa nisem imel pri sebi dosti premoženja; saiho okrog 20Q kron. Poštni vlak, na katerega smo se s težavo zbasali je kmalu oddrdral proti Dunaju, stolnemu mestu avstrijskega cesarstva; vlak je bil zelo napolnjena, posrečilo se nam je dobiti primeren sedež. Na vlaku So se v veliki večini vozili Du-najčani, ki so šli v Budimpešto in druge kraje Ojfrske po živež, moko, kruh itd. Polne torbe tega živeža so nesli s sabo, vidno, da je na cesarskem Dunaju veliko pomanjkanje živeža, ker so šli tako daleč ponj. Težavno je to, vendar so Dunajčani z velikim veseljem nosili živež domov; toda njih veselje se je lcmalu spre-menjlo v žalost. Ko se pripeljemo na mejt) med Avstrijo in Ogrsko, se naš vlak vstavi. Nas to ni sicer nič motilo; tudi nismo znali, kaj se bo zgodilo, ampak Dunajčani so pa že vedeli kaj bo. Zelo so bili nervozni, in to ne brez vzroka; skrbelo jih je, kaj če jim. Madžari pobero živež, ki so ga nosili s sabo? Na vse načine so zavijali in skrivali moko; celo nas so prosili, da jo spravimo v naše vreče, češ, da nas Madžari gotovo ne bodo preiskali, ker se vračamo iz ujetništva. Na vse načine so nam ponujali moko, da jo spravimo v naše vreče in nahrbtnike. (Dalje sledi) -o fcAKO SE JE ZVONAR J A NltO ŽENIL? Avg. Šenoa. Poslovenil Mihatov. (Nadaljevanje) I. "E,^saj vidiš, pojem in premišljam, kakšne babe so moški." "Toda jaz moram zvonit Zdravo Marijo." "Srečno pot! Ampak celo že stari zvon zvoni pesmico, da so moški babe." "Ali"morda meni to velja? "Komu pa drugemu? Ravno tebi in najprej tebi. Nevem, aakaj ti je Bog dal brke?" "Ti se jeziš? Kaj neki sem jaz zakrivil? Jaz se ne zavedam krivde, draga moja." 'Ne zavedaš se krivde, ne zavedaš?" reče nekam rezko Marica. "Ali ti naj jaz luč prižgem in tvoj jezik nabru-sim? Mevža si, veš, stokrat mevža. Saj vendar veš, da si drag mojemu srcu." "Vem, in hvala Bogu za to!" "Veš, veš, pa misliš, da to zadostuje. Ali se imava zato rada, da greš ti slednji večer mimo nas zvonit Zdravo Marijo in da mi želiš 'Dober večer, Marica!' a jaz tebi, 'Bog ga daj, Janko!' Ne bo že enkrat temu konec? Nisem te vprašala, odkod si, ne, kaj si, rekla sem samo, ti meni ugajaš, ker si drag mojemu očesu in mojemu srcu. Jaz hočem biti tvoja, razumeš, tvoja, Janko! Toda glej, da se ta najin 'dober večer' ne zavleče od sv. Jakoba pa tja do sv. Jurija." "Mar misliš ti, da jaz ne bi hotel biti tvoj?" "Potem pa govori, saj nisi mutast." "S tvojim očetom da naj govorim?" se popraska zvonar za ušesom. "S tvojim očetom, draga Marica, resnično ti povem, da* si ne upam. če samo na to pomislim, se mi že v glavi zavrti, in res nevem, kako se bo iztekla najina ljubezen. Bojim se, da ne dobro." 4A zakaj se bojiš, zajček moj?" . Ti tega ne veš? Jaz-poznam tvojega očeta. Ali se ne baha po vsem svetu s svojimi cekini, ali noče veljati povsod Za gospoda? Denar je pamet, to je njegova vsakdanja beseda. Tvoj oče je bogataš, cehovski mojster, ima hiŠQ, pristavo, vrt, vinograd, rumenjake — a jaz ubogi zvonar nimam ničesar, suh sem kot miš." Zato pravim, da si mevža, zato pravim, da ti je Bog dal imel pri rokah, pa tudi na ište-1 zastonj brke. Kaj to mam mar? Ali se ženijo ljudje zaradi cekinov ali zaradi srca? Moj oče je čevljar in ti si tudi čevljar. Da ima več premoŽenja kot ti, ni nič čudno, saj je starejši od tebe in zato je tudi več čevljev zašil v jjvojem življenju. Samo da si meni po volji, jaz ti rečem, da nisem nl-kaka kraljična. Da si le pošten!" . * "Da, da, to velja pred teboj, ne velja pa pred tvojim očetom. Bog mi je priča in mati božja, da si mi dražja kot pun-čica v očesu, vendar ti rečem, da se mi zdi taka sreča kot bajka o zakopanem zakladu." "Snubiti me moraš!" vikne Marica srdito ih udari z nogo ob tla. "Ali slišiš, moraš. Kar precej jutri poskusi. Zapoihni si, ako ne storiš, kar jaz želim, te več ne pogledam, Bog mi je priča. Sedaj veš mojo željo. Ker . . . ker brez tebe no-čim živeti." Janko je nekaj časa molčal in stal nem, slednjič pa je plaho izpregovoril: "Dobro, iz-oolniti hočem tvojo željo, Marica, in govoriti z očetom. Vendar naj ne pade krivda na me, če sfe slabo izteče." "Živel Janko!" reče Marica živahno in mu stisne roko. "Živela tudi moja draga Marica!" reče zvonar, ki prav tako veselo prime mladenko za roko. "Toda glej, čas beži, zvoniti moram Zdravo Marijo. Lahko noč, srce moje!" "Lahko noč, dragi moj!" Zvonar krene proti cerkvi In kmalu potem se že razlega glas večernega zvona nad mestom. V hipu je Marica zdrknila v sobo, ^pokleknila in š sklenjenimi rokami molila za srečo in zdravje tistega, ki je tačas po ubranem glasu zvona pošiljal iz ,, visokega stolpa "Angeljski pozdrav," pobožnim dušam rodnega mesta. Tudi drugi dan je zvonil Janko Dobrilovič Zdravo Marijo pri sv. jMarku, toda bilo mu je hudo*? tako hudo, kakor, da bi itti 'vsftkem Udarcu zvona kladfvo udarjalo njegovem srcu. Bil j« pri mojstru Nikoli, povedal mil je tiho in skromno, kaj želi",»kakor se pač to spodobi za olikanega mladeniča. Toda Nikola. Ves pobesnel se je ftrdhotal mlademu zvonarju naravnost v brk. Ali je zvonarju vrana izpila mozeg ali je strupene gobe jedel? Kaj ? Tak-le fcofobrftd Človek, ki še nič ni, da si je samo v sanjah drznil poželetl Marico, edinko bogatega starega meščana! Naj hodi z Bogom, naj ostane pri svojih zvonovih in naj se enkrat zA vselej odreče Marici. Iz te moke nikdar ne bo kruha. Poišče naj si drugod svojo ženo, ki bo primerna njegovi beračiji. Marica da je vzrastla za kaj boljšega! Tako in podobno je grmel štiri mojster Nikola, a Janko je stopil korak nazaj in rekel mirno: "Vi torej, mojster, ne daste Marice; srce mi zares poka, ali če je ne da.«te, so najini Računi1 končani. Z Bogom!" Tisti večer je zvon brnel tako silovito, da so ljudje prestrašeni ; žrli v zvonik, a hkrati je zvon udarjal tudi tako žalostno, kakor da hoče počiti. Je pač zvon govoril iz Jankotovega srca. Zato pa je razumela to ljuto zvonehje Marica, nad katero je oče ves besen rjovel: "četudi si mi draga in mila, da te zavijam v svilo, ker si moja edinka, vendar zvonari-ca ne boš nikdar, čeprav se onesvetiš in od gladu pred menoj pogineš. Nimam zato fiov-cev, da bi jih vrgel nemaftlču v žrelo, ker vedi, Dobrilovič ni snubi tebe, ampak moje imetje. O tem mi ne govori več, pa ha j ti oči izteko od joka, omehčala me ne boš." Deklica obriše solzo, pristopi k očetu in reče mirno: 'To-bro, oče! Vi pravite, da me ne daste Jankotu, jaz vam pa rečem : njegova boiri ili fci nebe-negl." Janko pa je ravno v tistem časti ztoiril v zvoniku k pogrebu dvoje ljubezni. II. / Stavilo Zagrebčanov je rast-to, a ristla je tom njihova u-pornost; potegotaH so se Za sVoje stare pritvlce, dft se je šlfealo ha vft strani svetft. Nekega dne pa So postali tihi kot frrdb ih prestrašeni povešali oči, kako* dft nosijo grlft po-♦ezftna. Bog ve, zakaj je hodil tisti dan tudi gospod sodnik po zborftici tako zamišljen? Položil je roke na hrbet in se sprehajal kakor medved v kletki, popraskal se je zflaj za levim, zdaj za desnim ušesom in vlekel čepico zdaj na čelo, zdaj na tilnik. Prihajali so v zbornico tudi drugi starejšine, a tudi tiso se tako držali, kakor da so v kislo jabolko ugriznili. Oprezno stopajo po prstih, da ne vzbude s škripanjem svojih čevljev vraga, otožno povešajo glave, se molče muzajo okrog sodnika in ga na pol slišno pozdravljajo s Hvaljen Bog! Na obrazu se vsem bere, da vedo, kak-kakšna kost se jim je zaletela v grlo, toda drug drugemu si ne upajo potožiti svoje bolesti. Slednjič so bili vsi zbrani. V nizki in temni zbornici fjfcojl dolga, lesena miza, na nji gori svetiljka, za mizo pa sedi sodnik v svojem starem usnjatem atolu, obitem z rumenimi žeblji. Zraven njega se igra s prsti notar čenči in jezno zre v sv. Blaža, ki mirno visi na steni. Notar biržkone z očesom kara svetnika, da bolje ne ščiti Zagreba, čeravno je njegov patron. Ostali starejšine so se plaho stisnili na klopi okrog velike peči, s težavo pričakujoč, kaj jim porečje sodnik; med starejšinami je sedel tudi gizdavi Nikola Celenič, ki pa je bil danes vražje pohleven. Ko se naposled sodnik trikrat odkašlja, nagovori starejšine : (Dalje sledi) CUNARD Jugoslovani. ki grrdo v stari kraj na obisk aa manj kot leto. te lahko vrnejo v Ameriko bres ozira na kvoto V JUGOSLAVIJO v oaem in pol dneva, vsako sredo, trije ekspresni parni k i BERENGARIA. AQ Uit AN IA MAURETANIA (preko Cherbtourga.) ARO mislite dovesti vato drulino is JUGOSLAVIJE, pobrigajte se sa potovanje takoj. Nai nrad v Jugoslaviji vam pomut. Vsi potniki tretjem razreda imajo privatne kabine. Najfinejša H*ct in hr« podrobnosti vprašajte CUNARD UME 1022 Chester Ave., Cleveland. O. slorensko-hrvatska MLEKARNA f. grill's dairy 1818 W. 22nd St, Chieago, DL Pozor gospodinjel Ako^ rabite pri gospodinjstva svete mleko, dobro sladko, tli kMe smetane, (Cream) ali okusno, doma narejena ataslo, Butter, oglasite se v moji mletarnl. Jaz prodajam mleko, ki fe patterill-zirano; dobivam gl naravnost od farmarjev. Mleko |e preje natdntrio preskusno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram atl jamčim, da )e naravno. Mleko take vrste i« posebno priporočati Mleko dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam lšis w. SToK^. "ia" »v isav ".iv j» " Jeko ^Tvailm^rhliah točne vtak ŽahVAla. Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N.Y. Podpisani se vam he rrtorem dovolj zahvaliti za izvrstno harmoniko, katero ste mi poslali, nikdar si nisem mislil, da imate take dobre harmonike ha zalogi. Staaley Jofcovieh, M0rley, Colo. Šele sedaj se vam zahvaljujem zft Iz^rttnO hihhoniko, katero ste mi poslili meseca marca, btflj ko igram lepše pojejo. Louis Pistotnik, Mulberry, Kans. (AdVMaj. TRAKULJE SE NE MORE UMORITI. Ako poskusite umoriti trakuljo v životu, tedaj si ne morete pomagati, da ne bi škodovali samem sebi. Najboljše sredstvo za odpravo tega demona, ki umori na stotin^ ljudi, je rabati prabo zmes, ki jo napravi tako bolafto, da se nemore več upirati za izbod in počasi odpade ven. Veliko mož, žen in otrok trpi in se zdravijo za razne bolezni med tem ko je njih prava bolezen trakulja. Prava z napenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja so: o-1 motica, slab t*k, __ zguba teže, smrdljiv dih, himena koža, bolečine v delih telesa, hrbtu in nogah, plazenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih bzdi-guje v grlo. Bolnik nima volje-do; dela in ne za življenje, nobena am-j bicije in iti je melankoličen. 2elodec postane *ečkfa't kisel in hrana noče doli po grlu. OmedleviČni napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se jei zelo, da je trakulja zlezla v sapnik in zavabiia bolnika. Rešite se tega parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Laxtan zdravilaj za SJ0.48 pri Laxal Med. Co, 1451 Laxal Bldfc., Box 963, Pittsburgh, Pa. še danes ker jutri je lahko prepozno. Za zavarovanje zavoja pošljite, 25c. več. (Adv.) DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, ' Knajpoyo ječmenovo , kavo ifl importirana domaČa zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp -v v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK P: S|te po brezplačni cenik, t katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj ee rabi. IMPORTIRANE KOSE IN bRUCO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kose is »arantiranega Itajer-sketra jekla s rin&kom na vijak. 24. 26. 28, in *• palcev do Ice ______________________J«.«» « kos s rinili po_______1.7S Srp sa klcpatl _____________ .»• K ■ -..ir,.. orodje ---------------1.2S Brusni kamen "Berjtmo" ...... .SO Motike______________.9* Ribeicn u repo, a Z noicma _ 1.10 Pilite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. FfcZdIR Boz 772. t j City Hali Sta. New Tork, N. Y. SLADKOR cele kare ali aicri^. Sladkor iz trsa ali h pese. Pišite nam po cene! WINKLEk HO^EY CO„ JOLiET, ILL JOS. KLEPEC bumrance, Real Rfftits. T oa— 215 N. Chicago St (Nag Woo!wwth 5 & lOc prodajalno). Phone 5768. JOLIET, ILL. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo. 4r Jeli vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline so za dosego napredka in zboljšanje življenskih razmer neobhodno potrcb.te. Ako šc niste pričeli hraniti, ne odlagajte dalje temrcr pričnite kc danes in ulo-žite Vaš denar pri solidni domači banki na SPECIAL INTEREST ACCOUNT kjer Vam prinaša 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. Zastopstvo vseh prekmorskih parobrodnih prog. Frank Sakscr State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Ali že veste da ie slovenska katoliška tiskovna družba EDINOST kupila NAJSTAREJŠI SLOVENSKI KATOLIŠKI LIST V AMERIKI "AMERIKANSKI SLOVENEC in Utrga sdrulila a listom "EDINOST" Novi Ust se sedaj imenuje "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" in ishaja po ilirikrat na tedca. Če hafete biti dolvn poučeni o delavkam Eftmnj" in rormerah. t,rdaj Majic "AMERIKANSKEGA SLOVLNOA IN EDINOST." ki ithaja dnevno iti-rikrat na teden in prinaša raznovrstne delavske, cospodarske ili politične članke. Prinaia najnoveji- veati in je pravi boritelj sa tiranih delavcev. Stane letno aamo >4.00. POŠLJITE NA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST" $100 IN DOBIVALI BOSTE LIST TRI MESECE NA POSKUSNJO! "AVE MAftlA" je edini slovenaki naboini list v Ameriki. Izhaja dvakrat na meeec. Pri. nsia najlepie nabnine članke in raznotere zanimive lepe rasprave. Kjer ni slovenskem duhovnika je ta list pridigar rojakom v naselbini. Letno atane samo »2.50. POŠLJITE NA "AVE MARIA" Si.25 IN PREJEMALI BOSTE LIST POL LETA ZA POSKUSNJO I KNJIGARNA "EDINOST" JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI. TISITE PO CENIK! Tiskarna "EDINOST" je danes edina slovenska katoliika tiskarna v Ameriki. Ix4sloJa vsa tiskarska dela ia se priporoča katoliškim druiivam v naklonjenost. Za pojasnila pilite na: "Amerikanski Slovenec in Edinost" 1849 WEST 22nd STREET. r CHICAGO, ILL. 5SSSSS Lično in poceni! . Cenjena drpStva, trgovci in posamezniki, ladar potreba- "AMfJUSKA DOMOVINA" illT St Clair Av*. ClevelaO, O/ Pri nae ste sigurni, da dobite jako lične tiskovine, pe nl»-UAT"GlJi2 žrtjV,er ^^ poetrežka. ▼ mM ttokarnJ as A. GRDINA in SINOVI "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 2. JULIJA, 1924. Kmzmmm Za srečo I POVEST. SplMl R. MALOGRAJSKL (Nadaljevanje) "Dobro bi bilo res," vzdihne Mica, "če bi mogli priti od tukaj, kajti pri tako slabi in pičli hrani, kakor jo imamo, jaz dolgo ne bom več prenašala tega dela. Ves život me že boli, in vsak dan se teže vzdignem s postelje. Bog ne daj, da bi zbolela tukaj. Veri, da bi me pustili poginiti od vsega hudega." "Oh le y stran, le v stran od tukaj," zaprosi Metka, ki je poslušala pomenek. Ubogo dete si je grozno želelo iz tega nesrečnega fraja. "Kar nocoj, pravim jaz," vzklikne z zamolklim glasom Janez in skoči po koncu. "Meni je prav," pripomni Jakob. "Bojim se nikogar ne, mislim pa vendar, da bi bilo bolje, počakati še nekaj časa, da bi malo pozabili na Tončka. Zdaj gledajo kakor psi na nas." "E nič čakati," ugovarja Janez. "Ravno zdaj ne pazijo preveč, ker mislijo, da si ne bomo upali zbežati zaradi tega, ker iščejo še Tončka. Udarimo jo proti oni strani, odkoder smo prišli, kajti gledati moramo, da gremo proti morju, p ne v stran od morja. Noč je nocoj temna in jako pripravna za beg." "Ali nočemo poklicati Hrvatov, da bi bežali z nami?" vpraša Mica. ' "Na-a," odkima Janez. "To ne gre, da bi zdaj stikali po drugih kočah. Veseli bodimo, da nobenega pri nas ni nocoj, če se posreči beg nam, bodo že vedeli, kaj jim je storiti. Kar lepo sami zase se odpravimo na pot. Le hitro naj spravi vsak svojo culico vkup.H Vsi ubogajo Janeza ter začno stvari pospravljati, sam čampa se ne gane. "No, kaj pa ti, ali boš —" ga vpraša Jakob. "Jaz ostanem tukaj, kjer sem," odvrne čampa povsem mimo. "Zadovoljen sem s tem, kar imam, Bogu bodi čast in hvala." Janez je plesal krog njega kakor blazen, silil ga in rotil, da naj gre, a čampa je ostal pri svojem sklepu. In tako so se splazili — bilo je okoli polnoči — samo Janez, Jakob, Mica in njena hčerka, vsak s svojo culo na glavi ali na hrbtu, iz koče, v kateri so bili prebili tako bridke ure. Noč je bila za beg res ugodna, zakaj nebo je bilo oblačno, in bilo je videti, kakor bi imel Janez prav, ko je slutil, da jih ne bo imel zdaj nihče na sumu, da bi bežali, kajti brez vsakega zadržka so prišli mimo koč, v katerih so spali pazniki, kakor tudi mimo poslopja, r katerem je kraljeval oholi in neusmiljeni gospodar. Janez bi bil najrajši že zdaj zaukal, tako je bil vesel. A tudi drugim je bilo tako nekako lahko pri srcu. Bilo jim je, kakor bi se bili iznebili hude tesne ječe, in vse drugače se jim je prilegal sedaj brazilijanski zrak. Kake pol ure so hodili še po gospodarjevem svetu, potem pa so dospeli v puščoben kraj, na katerem ni bilo zapaziti ni-kakega sledu, da bi ga kdo obdeloval. Bili so polni najlepših nad, ko se začno staviti njih begu nepričakovane ovire. Cesta, ki je bila doslej dokaj široka in tudi v precej dobrem stanu, se je začela hkrati izgubljati. Svet je postajal neraven, in kmalu so se spotikali v trdo kamenje, kmalu gazili po kakem blatnem jarku, čim delj so hodili, tem težavnejša je bila pot, in bolj in bolj se jih je loteval trud. Zlasti pa Metka ni nikakor več mogla nositi culice, katero ji je bila navezala mati. Morala jo ji je odvzeti; s tem pa je zopet sebi pomnožila breme tako, da je začela omagovati. čim bolj se je bližal dan, tem bolj jim je ginevalo tudi upanje, da se jim obnese njih poskus, rešiti se. In ko je naposled postalo toliko svetlo, da so mogli razločevati, kje so, so se hipoma razpršile njih lepe nade v prazen nič. Bili so zabredli na veliko močvirno planoto, ne da bi vedeli prav, od katere strani so bili prišli. "Kaj bo, če pridejo semkaj za nami?" začne tožiti Jakob. "Tukaj se še skriti ne moremo, ker ni nikjer nič gošče." Mica in njena hčerka sta jokali na glas, Janez pa je, od napora in skrbi ves rdeč v obraz, stopical nemirno sem in tja po mehkih mokrotnih tleh. "Tamkaj na oni strani le je a sem prepričan, da je vaše delo zelo izvrstno in hvale vredno. Vaše harmonike so mi zelo 00 volji; priporočam jih vsakemu rojaku —1 muzikantu '.kateri bi potreboval novo harmoniko, naj jo naroči od vas. Taka harmonika, kakoršno imam je zares vredna hvale, posebno pa vi„ ki ste zmoi'.y' trko izvrstnega dela. Zelo rad bi si ogledal yašo delavnico, ker taka stvar me zelo zanima ;pa sedaj mi ni mogoče; posebno ker smo tako daleč' narazen. Toliko v zahvalo.* Ako bodem še kaj potreboval, ste zopet vi prvi na vrsti. Vas pozdravljam kot rojak: Frank Ulle, Box 456, Ely, Minn. ZAHVALE. Tu spodaj zopet navsjam v javnost nekaj zahvalnih pisem, katere vedno dobivam od rojakov, ki so naročili harmoniko pri meni. Iz tega lahko vsakdo razvidi ,da vsak dobi pri meni to, kar je naročil. Priporočam ae rojakom po širni Ameriki: ANTON MERVAR Aecordton Mannfaeturer Franklin, Kans., 19. sprila 1924. nI rojsk Anton Mervar:--nanim vam, da sem prejel po- Se/erova * Ir.vJua v>jd r Jt?jcfo' zdravj« v druMtem* ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter spložno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZOL. Splošna tonika sa moške! ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala rodna. Cona BO ln M centov. Vprašajte svojega lekarnarja. I V ZALOGI £1 NAD 12 LET PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri ln Stirl-vrstne, dva, tri In Štirikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in ps kovčeke. Harmonike so nsjboljlegs dels la opremljeno t zaporo ss zapreti. Imam v zalogi tudi ie rabljene harmonike vsakovrstnih is-delkov po nizkih cenah. Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $125 s .poStnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusifne kamne itd. po nizkih cenah. ALOJS SKULJ, 32S Epailon PL Braoklja. N. T. NOV NASELNIŠKI ZAKON« Po novem naselniškcm zakonu so gotove osebe izvzete iz kvote, a nekatere pa imajo prednost v kvoti. Postopanje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugačno od prejšnjega. Kdor .želi koga dobiti iz starega kraja, ali želi sam potovati tja ln se zopet vrniti, naj se obrne na mene za pojasnila in potrebne spise. Rojaki v Zapadni Pennsyl-vaniji najboljše storijo, če pridejo osebno k meni. Uradne ure v pisarni od 9. do 5. Zvečer in ob nedeljah pa na domu, 208 — 57th St. ANTON ZBA4NIK, Javni aotar, 206 BAKEWELL BLDG. (Nssproti sodni je) PITTSBURGH PA. UNIČUJTE MUHE SEDAJ! Ena sama spomladanska muha naredi do jeseni nevrjetno veliko zalego muh, nič manj kot 5,598,720,000,000. Muhe in komarji pretvarjajo vaše kuhinje, sobe, spalnice, 'delavnice ln urade v pravcate mučilnice. Muhe z okuženimi nogami so bolj nevarne kot kače, ker razns-šajo poletno kolero, jetiko in druge nevarne bolezni. SPRAY TRINER'S FI.I-GASS uniči muhe in komarje na meetu. Je povsem neškodljivo sredstvo za ljudi in živali, brez barve in brez smradu. Naprodaj v lekarnah in pri trgovcih zdravil. Cena 1 pinta 75c; Škropilna priprava GOc. COUPON-G. C. POSEBNA PONUDBA. Veljavna urno aa enkrat • Um kuponom. Od režite U kupon, prtlotile »1.00 in poiljite ra na J o« .-p h Triner Con-pany, 1S»S So. Ashland Ave.. Chiearo, 111.. i« boate prejeli i obratno "to en pint Triner jeve*a "Fli-Casi" a ikropitno pripravo, poetniua plateea. Vate In*------------------,----------------------- poito bo pil Natančen naslov..., Važno, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega genarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularie. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST„ CHICAGO, ILL. il Established 1857 VARNO PRED TATOVI. Ako ste na potovanju, morate biti zelo previdni pred žepnimi tatovi. Ne nosite gotovega denarja s seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo banko in zamenjajte svoj der.ar za potovanje v takozvane potniške čeke. Ako storite tako, se ne boste kesali. Premoženje te banke znaša 112.000.000.00 wmmMmmr PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVANSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1B81