ŽU5V. i97
TRST, ponedeljek 18. julija (910.
Tečaj XXXV

wa
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
t-tmI »k itfdeljah lp praznikih eb 5., ob ;isnctfe!}kU! tb zjutraj.
<*«AfcEa!čne Iter. se prodajajo po 3 nvQ. (6 atol.) t mnogih taVakamah ▼ Trite in okolici. Gorici, Kraajn, Št. Fetrr^ -r»rtojni, Sežani, Nabr-sžini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-Dorcberf^a itd. Zastarele lt*T. po S uri. (10 stot.). f r.LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ sirckcsti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po O »t. mm, >*;n?fcnice, zahvale, poslanico, ogiaai denarnih za?r>dor p« t % et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 Trat 20 X, vsaka *«.-A*ljna vrota K 2. Mali oglasi po A sto*, beseda, saj-ir T-.vj pa 40 stot. Oglase sprejoma Inseratni oddelek nprav« «•Miiaosti". — Plačuje se izk'inčno 1« upravi „Edinosti". «b*== Plačljivo In utoiljivo v Trstu.
Glasila poiitižncg* atruitva	za Primorsko.
T ššimmii j» wt*il
s* wio lo^c 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na
ro&M bres doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Saavfntas. aa medalj ak« Istanje „SDI»Q3TX" ataae: i«
•cl* i«ste Sr» 6-aO, sa pal lata Kron 3 00. 7ci dopisi naj se pošiljajo na uredniitvo lista. Nefrankc-
vaaa pisma •• n§ sprejemaj« in rsKeplal te vrafoj« Hasrrču iao, oglasu in reklamacije je poiiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: utloa Gl»rSl» Galattl 18 (Narodni dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN fiODINA- Lastnik kansorcij lista „Edinost'. - Natisnila Tiakarna KEdinost" ▼pisana zadruga x omejenim poroštvom v Trstu, oliea ■i ■ — Giorgio Gtlatti fitev. 18.	=r
P«2'j9a-hranl!attnf račun It »41652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJflUNE UESTI.
Hrvatski ban podal demisijo.
BTDIM PEŠTA 17. Ban dr. TomaŠić je izročil danes ministerskemu predsedniku grofu Khuen Hedervary-ju demisijo, ker v trajajo hrvatski poslanci pri svoji zahtevi, da ie odpusti načelnika pravosodnega oddelka, Aranickega. Ministerski predsednik odpotuje pt.« dovršitvi adresne debate v Išl, ca predloži banovo demisijo cesarju.
BUDIMPEŠTA 17. Ban dr. TomaŠić se je vrnil v Zagreb. Hrvatski poslanci ostanejo začasno še v Budimpešti in se bodo udeleževali sej državne zbornice. Ban je odklonil posredovanje minister-skega predsednika.
BUDIMPEŠTA 17. Ban dr. TomaŠić je na včerajšnji konferenci odklonil posredovanje ministerskeg"a predsednika v sporu med banom in hrvatsko delegacijo, češ, da so vprašanja, radi katerih je nastal spor, avtonomna hrvatska vprašanja, ki jih mora rešiti hrvatska vlada in narodno zastopstvo samostojno in brez urnešavanja skupne vlade.
Vlak skočil s tira.
DUNAJ 17. Ob 6. uri zvečer je skočil pri Purkersdorfu s tira osebni vlak ; 12 potnikov je bilo več ali manj poškodovanih.
Relegirarci italijanski dijaki.
DUNAJ 17. Neka lokalna korespondenca poroča, da je akademični senat vseučilišča za vedno relegiral c dunajskega vseučilišča tri italijanske dijake, Mandela, Sabaza in Covicha. Omenjeni trije dijaki so bili v mesecu novembru lanskega leti povodom demonstracij, ki so se vršile na dunajskem vseučilišču, aretirani in na kazenski razpravi obsojeni v neznatne globe. Nadalje je senat izrekel grajo dvema drugima italijanskima dijakoma, ki sta se udeležila demonstracij. Sporazum dosežen med Hrvati in Srbi v Bosni
SARAJEVO 17. Pogajanja med srbskimi in hrvatskimi zastopniki v bosan« skem deželnem zboru o skupni parlamentarni tehniki so dovršeni. O teh pogajanjih je izdan komunike cd hrvatske in srbske stranke, v katerem se izjavlja, da je do stžen sporazum v sledečih točkah : 1) Srbi in Hrvati so eden in isti narod; 2) Srbska in hrvatska zastava ter cirilica in latinica
Ta sporazum med Hrvati in Srbi spremeni znatno politični položaj v Bosni, ker oba kluba tvorita, sedaj večino v deželnem zboru. Muslimani se niso vdeležili pogajanj, ker razun drugih vprašanj, stoje oni g-lede odkupa kmetov na drugem sta lišču. Stadlerjevi so tudi izključeni.
Boji med Portugalci in Kitajci.
HONGKONG 17. Obstreljavanje forta Kelovan je zopet pričelo. Portugalski križar je izkrcal čete, kitajske vladne ladije podpirajo Portugalce. Pričakuje se še dva portogalska križarja.
Pol milijona za germanizacijske svrhe Trsta in Istre!
»Slovenski Narod« je objavil nedavno zanimiv članek o srednjem šolstvu. Mi pa hočemo podati tu T*ekoliko pojasnil o ljudskem šolstvu.
Po najnovejših izkazih dosezajo izdatki za nemške šole v Trstu in Istri ogromno svoto pol milijona kron — a to le za ljud-ske in meščanske šole v teh pokrajinah ! Pol milijo^?, v — german:zacijske svme !
Pred kakim: 10 leti že ^o se čudili na-ši dcželani, kc je ta nesrečni zistem zahteval le svote kacih 200 go<? K. V teku
močij, z ravnateljem 39. To so večinoma j vila iz kakšnih športnih namenov, temveč Nemci iz Ceske, kakor n. pr. tudi ravna- j da nudi železničarjem v času potrebe telj Stolz.	varno zavetje, da varuje in brani pravice
jugoslovanskih železničarjev, ali posameznikov ali celote, na njegovih domačih tleh. Z. J. Ž. je Že lepo napredovala, da ni bilo niti misliti kaj takega. Njena skrb pa d o tudi v bodoče, da bo varovala narodne pravice svojega članstva, obenem pa tudi skrbela zi zboljšanje njegovega gmotnega položaja. Da se pa to vse ures-
Ta Šola ima sicer to prednost, da so nekatere učiteljice še iz domače dežele. Ali to pa zopet le zato, ker so bile na zavodu že pred prihodon ravnatelja Stolza in ker jih ta mož ni mogel kar tako odpraviti, kar pa bi bil gotovo prav srčno rad storil, ker mu nekatere teh učiteljic že dolgo ne ugajajo. No, česar ni mogel doseči na ljudski šoli, je izvršil J niči, je treba agitacije od moža do moža, na meščanski. Na tej imamo le še eno da se vsi jugoslovanski železničarji zdru-edino Slovenko. Vse druge pa so po ko- žijo v Z. J. Ž. Tedaj se pač nihče ne bo pitu, kakor si ga želi ravnatelj Stolz. Vsi več drznil psovati z »windischer Hund« drugi učitelji so — kakor že rečeno — in drugimi takimi psovkami in jugoslo-češki Nemci, kakor je tudi Stolz sam. vanski železničar bo imel svoje pravice. Zato pa ga tudi po vsej pravici imenujejo — pašo.
V novejši dobi prihajajo za vsako mesto na vseh teh zavodih v pošten le prositelji, ki slove že po dosedanjem službovanju v drugih krajih kakor vneti pro-pagatorji nemške ideje. Kajti le zatajevanjem svoje narodnosti more dobiti kak
Ko to dosežemo, tedaj pač lahko razpade Z. J, Ž., kakor ji to sedaj tako žele njeni nasprotniki, kajti storila je potem vso svojo dolžnost. (Odobravanje !)
Govoril je na to še tov. Ivan Jaklič, ki je povdarjal, s kako dvojno mero se meri pri železnici. Nemcu vse, Slovencu nič ; Nemcu, če je še tako neumen,
Slovenec službo na teh šolah. To pač do- j dobro službo in nič dela, Slovenec naj pa
volj jasno ilustruje razmere na ten zavodih. Le onemu je dobro, ki se izkazuje kakor »stramdeutsch«. To je: rr.ora bitri ud raznih nemških društev, posebno nemškega pevskega društva »Mannergesangs-vere in c in »Siidm-arkec. Će se ne more
desetih let pa je povišal ta trošek na kkazati s to kvalifikacijo, ne more najti pol milijona! Ako bi pa prišteli še iz- milosti pri ravnatelju Stolzu. Za one pa, datke za nemfke srednje šole v Trstu in j H se mu slepo ?okcc6f skrbi ra mož res
Puli, dobili bi že svoto 1 7, milijona! A' očetovski . naj je kdo zagrešil karkoli, kje so potem troški za nemški državni ! !ahko računa> da bo že ravnatelj Stolz gimnazij in realko v Gorici ? !!	j skrbel> da se mu ne skrivi niti en las
A povrnimo se k ljudskemu šolstvu, j Domačini pa, naj so še tako sposobni K nemškim zavodom Trsta, Pule, Opatije j in naj se Se tako odlikujejo v svojem služ-in Skednja se je pridružila v zadnjem i bov£inju kakor učitelji _ tern je pet za-času še germanizacijska postaja na otokih i prta na te zavode. Ravnatelj Stolz je znal Brioni. Vse osobje na teh zavodih je iz- ! uveijaviti načef0> ki se mu vse Solske ključno »stramdeutsch«, kakor se sami ! oblasti pokorž> da namreč na te gole ne označujejo ti apostoli in propagatorji nem- . spada noben učiteI; in nobena učiteljica, ške ideje ob Adriju	j ki ni nemške krvi Stolz odk^nja vsako
Naj sledi tu nekoliko statistike o teh J tako imenovanje, ker hoče varovati iz-
zavodih. Deška ljudska šola na Lipskem trgu v Trstu ima 23 učnih močij, med temi sta en Italijan in en Slovenec za pouk italijanščine oziroma slovenščine, j Vsi drugI so Nemci, oziroma sta dva med j njimi — nemčUTfa. Ljudska šola v ulici'
Fontana ima 31 učnih moči, med temi j
i
dve za pouk italijanščine, dva učitelja sta j
ključno nemški značaj teh zavodov.
(Pride še).
Slovenski železničarji.
(Konec).
K besedi se je na to oglasil podpred-pa Slovenca. Vsi drug~i se rekrutirajo iz ! sednik Z. J. Ž., tov. Škerjanc, ki je gorenjega Štajerskega, odkoder je tudi povdarjal, da tvorijo železničarji res elito so jednakopravne ; 3) oba kluba sta skle vodja šole, le učiteljice so ali Dunajčanke j delavstva in da se narod, ki nima svojega
ali pa tržaške Nemke. Dekliška šola — j narodnega Železničarstva, ne more srna-ljudska in meščanska — ima 38 učnih j trati za popolnega. Z. J. Ž. se ni ustano-
nila zahtevati od vlade obligatorni odkup kmetov.
PODLISTEK.
Juridca Agićeva.
Prevel Fr. Orti
iz katerih je črpal hrane svoji nadi in želji,	njega narekovala, da je ravnala tako in ne
da dekle ozdravi, bile so mu : Kraft-Ebinga,	drugače.
Lima, Kocha. Vzel je v stalno službo zdrav-!	Tudi Jurkičini stariši so bivali na gradu,
nika iz jednega prvih zavodov v monarhiji	Radmanović je takoj pridržal stotnika, izročil
ter je skupno ž njim pazil na bolnico Ln	mu nadzorstvo grajske pisarne pod takimi
sledil njeni bolezni. Po cele dneve ni od-	pogoji, da je bil starček preskrbljen. Seveda
hajal iz njene sobe. Istotako je tudi stara	— očetova in materina žalost za prvoro-
gospa prebivala največ časa pri njej, pozabljala	jenko je bila grozna. Takoj bi bil zapustil
je pri tem svoje gospodinjstvo, ali bolnice	izvrstno to službo, ako tudi je bila potreba
le nosi vreče in vozi kareto. In vendar teče železnica od Trsta do Maribora in Celovca po slovenskih, po naših tleh ! In to bi tudi ostalo vedno tako, ako bi slovenski železničarji še vedno hodili v ulico Boschetto, ako bi si ne bili s češko pomočjo ustanovili svoje lastne narodne že-lezničarske organizacije. Ali nekaj manjka tej organizaciji, da bi bila taka, kakor je Češka : pri Cehih ni nobene razlike med uradnikom, poduradnikom, uslužbencem in delavcem, vsi so enaki ; tako bi moralo biti pri nas ! Naša organizacija bo dosezala le tako svoj namen in tedaj, ko bo vsak železničar od Trsta pa do Maribora in Celovca njen član. (Odobravanje !)
Ko je prečital predsednik na to brzojavni pozdrav ljubljanske podružnice „Društva jugoslov. Žel. uradnikov", je prevzel predsedstvo tov. Skerjanec in tov. Zoreč je v krepkih besedah ožigosal nesramni boj, ki ga je začel zagriženi nemški nacionalizem proti narodni železničarski organizaciji, zlasti pa nemškonacijonalne želez-ničarske organizacije, ki so na naravnost nezaslišan način začele hujskati proti jugoslovanskima organizacijama in podlo denuncirati posamezne člane teh organizacij. Vsprejeta je bila na to ob burnem odobravanju soglasno sledeča
RESOLUCIJA : »Slovanski železničarji, učlanjeni v »Društvu jugosl. žel. uradnikovc in v
velika, ali misel na bolno hčerko ga je zadržavala. S peklensko muko si je starček-
Povest.
fltvaftski spisal Ks. Šandor-Gjaiski.
XXX.	ni hotela zapustiti. Gledaje to še vedno pre-
V mračno, se zagrinjali zastrto sobo na	krasno dekle, če tudi bledega obličja in iz-
skrajnem krilu pazarinskega dvora, prikradel	mučeno po melanholični blaznosti, pred 10 dobričina očital, kako da je mogel le za hip
se je po prostoru, kjer je bil zastor nekoliko	sliko grozne nesreče in mislijo, da sta uni- dvomiti o Jurkičini poštenosti, ter da je bil
odmaknjen, dneven solnčni žarek. Žareče je	ceni življenji dveh oseb, je spoznala svojo tako nizek in podel, kakor je ta svojat pa-
trosil svojo svetlobo v te mračne prostore,	veliko in usodno zmoto, ko se je radi ne-; zarinska. Bivanje v Pazarincih, v tem kraju
zibal se v sijajnih pegah, in obseval tudi	umnih ljudskih predsodkov postavila na pot nesreče njune hčere, bilo je težko, tako
veliki naslonjač, na katerem je sedela bolna	sreči, ki si jo je bil izbral njen sin. V vsak- njemu, kakor soprogi. Seveda je sedaj vse
Jurkica. Ponižal se je ta solnčni žarek do	danji svoji molitvi ni prosila ničesar dru- mesto spremenilo svoje mišljenje in vsakdo je
tal in kakor pozlatil robove dekličine obleke,	zega, nego to, da dekle ozdravi in jo zatem gojil jedino željo, da bi nesrečnica ozdravila.
Nekje so se mu morali lomiti žarki, ker po	v naročju svojega sina vsprejme za svojo Lisička in njena družba se niso niti smeli
robeh so se lesketala okenca v mavričinih	hčerko. Meseci so minevali, a Jurkica je prikazati med ljudi.
barvah. Bolnica ni pokazala ni znaka, da se	bila vedno jednaka; tedaj se je starka do- j Opazili so bili, da se je Jurkica jela
zanima za to svetlobo.	mislila, da bi bolnica utegnila ozdraviti, ako nekoliko bolj zavedno zanimati za cvetice.
Od onega usodnega večera se ni za-	se poročita s Hanibalom. Omenila je to sinu. Ko so v mestu doznali za to in so začele
vedla več. A prešio je od tedaj že pol leta.	Ah — seveda, — ali to sveto zvezo je cvesti vijolice, tedaj je prihajala vsak dan v
Radmanović je povabil zdravnike in veščake	možno skleniti le se zdravim umom in pri grad cela vrsta šolskih otrok, ki je donašala
iz vseh strani. Po njihovih napotkih je ure-	polni zavesti. Hanibal se je le grenko na- za „svojo gospicou cvetja, proseč ob enem,
dil postrežbo bolnici, sam pa je začel učiti	smehnil — in ginjen poljubil materi roko. da bi jim dovolili videti jo. Ta želja se jim
se in prelistaval je debele folijante o psihi-	Odpustil jej je že davno, — saj je bil pre- seveda ni mogla izpolniti; ali prihajali so
atri. Jedine knjige, ki jih je čital odslej in	pričan, da jej je le pregoreča ljubezen do vendar in se zadovoljevali, da se jim
reklo, da se je Jurkica razveselila njihovega cvetja. I ^oipiično, kazalo je, da jo edino cvetice vzbujajo vsaj deloma k zavesti. Seveda so bili taki trenotki zelo kratki. Nato je zopet padala v svoj navadni, težki položaj. Začetkom bolezni so se jej pojavili nekolikokrat besni napadi, kakor prvega večera. A s časom so ti napadi nehali. Minevali so dnevi in dnevi, ki jih je dekle prebijalo v topi otrpnelosti duha in telesa, celo hraniti so jo morali kakor slabotno dete. V takih trenotkih so se jej poteze obraza iz-preminjale dvolično. Sedaj je bila žalostna in solza je ronila za solzo, iz prsi pa so se jej izvijali bolestni vzdihi, da je bila prava žalost poslušati jo. Drugič zopet so ji lica žarela sreče in velike blaženosti. Pri tem se je mladenka radostno smehljala in gibala ustnice kakor da se razgovarja s kom. Iz hitrih in tihih, povsem nerazumljivih glasov in šepetanja njenega bi se navsezadnje mogle razbrati neke besede, — besede, ki so bile odsev in jek srečne in veličastne ljubezni, ki govore o silni sreči srca, ki slikajo čarobne slike užite ljubezni, njenih poljubov in objemov, — besede, ki so skladale v namišljene razgovore med srečno Jurkico in njenim zaročencem Hanibalom.
(Pride še).
Stran II
>EDINOSTc št. 197.
V Trstu, dne 18. julija 1910.
»Zvezi jugoslov. železničarjev«, zborujoči tem aretirana, ker je drugi trgovec stvar dne 14. julija i9io. v Trstu	PriJavil policiji. Na policiji je oba areti-
„ . , .	■ ranca vzel na zapisnik koncepist Modrič.
ogorčeni o o s o j a m o gonjo Tu sta izjavila> da se imenjeta Pavel in
nemško-nacijonalnih posiancev in stru- Anastasij' Psitacos, in da sta iz Aten. Prvi
peno pisavo zagriženega nemškega ča- je star 75, drugi 25 leta, oče in sin. Tajila
sopisja, ki se v svojem narodnostnem sta na vse pretege, da bi bili bankovci
fanatizmu drznejo izpodkopavati delova- j ponarejeni. Pri njih so našli štiri bankovce J	|po 100 K, ki so jih odvzeli, da konstati-
nesra- ^ so u pravi	ponarejeni... ? Mej
nje naših stanovskih društev in mno denuncirati tovariše odbornike naših podružnic ;
protestiramo proti grdemu po četju imenovanih činiteljev, ki se ne sramujejo sejati kali strankarsko-poli-tičnih prepirov v strogo strokovne že-lezničarske organizacije ;
poudarjamo slovesno, da vidimo prejkoslej v svojih, na narodni podlagi temelječih železničarskih organizacijah edino obrambo svojih stanovskih in narodnih interesov ter
izjavljamo, da vse nečedne ma-hinacije, narekovane po sovraštvu ger-manistične megalomanije, ne bodo mogle nikdar vstrašiti in zlomiti našega delo vanja za blagor stanu in naroda.«
Na to je še tov. H a v e 1 k a konsta-toval, kako je nemški »volksrat« pravzaprav gospodar pri upravi železnice — dokaz so Jesenice — in pozval jugoslovanske Železničarje, da se krepko oklenejo svoje organizacije, žnjo pa tudi organizacije vseh slovanskih železničarjev, da se krepko oklenejo velike slovanske demokratske ideje, kajti le tako nam je zagotovljen vspeh. Trdni moramo biti, kakor jeklo, nikdar ne smemo pozabiti, da nas je rodila slovanska mati, potem dosežemo naše cilje ! (Burno odobravanje !)
H koncu se je predsednik shoda tov. Zoreč še enkrat zahvalil češkim gostom za njihov poset in njihov trud ; ravno tako pa tudi vsem zborovalcera na obilni udeležbi, ter je na to zaključil ta velepo-membni shod.
tem so ju pridržali v zaporu.
Oba omenjena Psitakos sta bila nedavno temu aretirana v Gorici, radi ponovnih tatvin poštnih znamk, izvršenih v raznih tobakarnah tu v Trstu in v Gorici.
Bankovec za 100 K, ki sta ga Psi takos izmenjala pri Baldini-ju, je nek tukajšnji menjalec denarja spoznal za pristnega.
Dnevne novice.
Glasovi o grško-turški vojni. Moskovski listi poročajo iz Soluna, da je na grško turški meji koncentrirano znatno število grških čet, ki čakajo na zapoved, da prekoračijo mejo. V merodajnih grških krogih smatrajo vojno s Turško za neizogibno in zato dela grška vlada vse priprave, ki jih smatra potrebnimi. Vse grške trgovske lsdje so prejele za slučaj vojne navodila, a mnogi grški parniki, ki živijo v Solunu, so dobili od turškega redarstva poziv, naj odpotujejo. Med njimi je mnogo zdravnikov in uradnikov.
Bojkot grškega blaga zavzemlje vse ■čim veči obseg. V solunski luki ni več niti ene grške ladje. Turške oblastnije postopajo proti grškim podanikom brezobzirno.
Koledar in vreme. — Danes: Kamil Lel. sp. — Jutri: Vincencij Pavi. spoz.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 28° Čels. — Vreme včeraj: lepo.
Vesti iz Goriške.
x Protestni shod proti podraženju mesa
se je vršil te dni v Gorici. Marzinijeva dvorona je bila natlačena poslušalcev. Pr vi govornik, neki Ortalli, je pojašnjeval vzroke sedanje draginje mesa in je končno zvra-čal vso krivdo na vlado, ker ni še odprla svojih drž. mej za uvoz srbske in črnogorske goveje živine. Govornik se je izrekel za vpostavljenje mestne mesnice.
Drug govornik je hvalil gospodinje v Krerasu, ki so napovedale mesarjem bojkot in . . . je predlagal naj se sprejme resolucija, s katero se poživlja vlado, naj preskrbi za uvoz klavne goveje živine. — (Čudna logika.) Splošno se je pričakovalo, (kakor je bilo pred shodom proglašeno), da se sklene bojkot mesarjem. Zdi se pa, da se razni govorniki zadnji trenutek premislili tako, da so protestirali samo proti vladi.
Kakor se vidi so goriški Mazzinijanci veliki komedijaši. Nič eneržije, nikogar ni tu, ki bi znal pomagati ali svetovati. Povsod znaki kadence. To se je videlo neštetokrat v Gorici na razpravah o raznih perečih vprašanjih. Tako pri vodovodnem j vprašanju, pri protestih proti mestnemu gospodarstvu, pri vprašanju draginje kruha in takrat pri mesu.
x Zahtevajte cenilne komisije! V Fur-lanijo, kjer je napravila peronospora veliko škodo, to se podale komisije, da precenijo škodo, ki se bo vpoštevala pri odpisanju davka. Tudi na Vipavskem, v Brdih in na Krasu je povzročila peronospora precej škode; zato je v interesu oškodovanih ozemelj, da dotični kmetovalci potom županstva zahtevajo pri glavarstvih komisije za cenitev škodeb.
THiraniEJJlIHILliffHBUOII
R. Gasperiiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
== Prevozno podjetje ---------
c. kr. avstrijskih drž. železnic
Sprejme razcarinjanje iaMnegasiMi Masa iz mitnic, dostavljanje ca dom-
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
astopstvo tvrdke „CEMENT'
varna cementa „PORTLAND" v Spljetu.

PRODAJA. NA DROBNO
CENE BREZ KONKURENCE.
UBU
=!HB
Velike noye prodajalnice pohištva in tapetarij
:: Paoio Gastwirtb ::
TRST, nI. Stadion št- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenice)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od	do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne
in kadilne dvorane v najuovejšem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — popolne opreme in posamezni Ml U
sili
ANTOM SKERL
mehanlk; zapriseženi zved&nec
TRST, Cario Goldonijev trg štev. 11
(iMm tovarBo_tojes is mM® „M j
S■ .pei)/•"-i ?a iticge clokTrtfslk it »učicv ino: in prolaia gra rt -.1 l o? Aja'jfenc-7,	o gre:'.:?. Zalog® r-rl^r** za točiti pivo
•-t.-s m 'Jcjavr.ico cft poprSTl.jacJ« S'v. itr-jčY: iclei. &<otokoles itd
Velika zsta:':! pripadkev po tovar, cenah.
TELEFON štev.
ALEKS. FilANC MAYER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Sajboljii vit za dobivanje p<s5oae kav-a.
Hočete s® prspri&ati 9
obiščite vslika «ikladišća
na. H
Specijalist za zdrurjenje knrjlb očes, diplomiran runoeelni'4
Ambulat. Corso 23, I,
Ozdravi tikoj navadna in zastarana t*ur j a očesa ter jiii i&i-fGas* , izdere na najnavadnejši n&-_ . ... r „ ,, , ~ . „ vvm.. -i i wm i m Sin brez vsake bolečine Ponio dbl!a FaSra lil. Poste fouav« Garantira zdravljenje V C.ogal Torreste) Alla Atlh di Loidra i> T^n ;ŽM Hni» Meao rast0(*^ nohtov. Keže ciii. izbor izgotov^enih s>biek za mcii? m dečke j n0hte vnase debelosti. Na i-atoevo prid? tudi na Uofli ss otroke. PovrEniici, močne jepv. kakor tudi '---
«	OMrig » dom.h. .i^Pe^t | fjžažg^SS^^: .
izteke. iir>iiBki .odt^a, NepremoĆijra pmSc> (pri9tn» ; »»-	w .
f
tjfjLfeki). SpeoljEK-teta: blago tu- in inozemskih j . .T.Hrn iagotovijHio o»- obleke po mcii pa najnovejši • gp^ .. oči, točno, -oiiduu m el^amno po nizkih cenah j
Dr. Fran Korsano |
m
4
Gospodarstvo.
Kokoši, ki jedo svnja jajca. Lastnost nekaterih kokoši, da jedo svoja jajca, je razvada, ki ima različne vzroke. Navadno se domneva, da primanjkuje kokošim potrebnega apna, ki ga rabijo za tvorjenje jajčjih lupin. To domnevanje bržkone ni i*4. Ozirom dovolj verjetno, zlasti pri reji kokoši na »mladimi" d^eli^ kjer se živali morejo dovolj na pro stem gibati. To domnevanje utegne imeti resnično podlago le pri reji v ograjenih in tesnih prostorih. V tem slučaju je zelo priporočeno, dajati kokošim zdrobljenih kosti, ki se jim doda nekoliko zdrobljene krede in klajnega apna. — Nesenje jajc z mehko lupino more tudi kokoši privesti do te razvade. Veliko večkrat je povod po-jedenja jajec to, če se koxošim dajejo ne-zdrobljene in neposušene jajčje lupine, ker
Domače vesti.
K prepiru „starih" in „mladih
na neko napetost med „starimi" in »mladimi v družbi sv. Cirila in Metoda je spregovoril rUčiteljski Tovariš" umestno in resno besedo. Odločno nasto pa proti temu da bi se v ospredje prepira „starih*1 in „mladih" stavljajo našo Družbo. Dotični faktorji naj si poiščejo druzega središča, okolo katerega bodo plesali in se bili. Družba ne sme biti sredstvo za razne kompromise in tudi ni prostor za doigranje boja med „starimi" in „mladimi* — naj&^Hnl pa, da bi se družbino ime zanašalo v javnost potom teh bojev. Neizprosni moramo biti v
tem oziru, ker v odboru Družbe potrebu- , .	.	., . , .	.
jemo koncentracije dela, ne pa razdvajanj.!5 takim ravnanjem pridejo kokoši na jajcji
Dovolj nasilnega nasprotnika Družbi imamo itak že v lastnem narodu — zato zahtevamo mir! — ^Učiteljski tovariš" poživlja zato učitelje, naj se ne puščajo razburjati po teh prepirih, marveč naj delajo za Družbo v nje podružnicah, da ti prepiri
okus, in potem prično svoja cela jajca kljuvati in jesti. Slaba gnezda, kjer se jajca večkrat stro, morejo biti tudi iz istega razloga povod. Ce ima kdo kokoš, ki je znana kot pojedalka jajec, potem ni
ZALOGA PIVA
STEINFEL
iz terarne
Bratov E eininghaus
in iz meščanske tovarne
„Fils&er UrqneIC5 v Plaim
v sodčekih kakor tudi v buteljkah.
ZALOGA
Mattonljeve GMiiMer
vedno »veža kisle vod« pri
RMT0MI0 DEJRK, junior
TRST, via degli Artisti 9 in IO. TELEFON 505.
Specijalist sa slfilitič-T* in koi i« bolezni
ima svoj ambslatori]
Trsta v ulici Sais JMcs-a shv. 9
• r.ad Jsuir&ribko h*p.io)
«412. s i i. ii a i ii ?ci i: 5. ii jpI m i
II
M ii Ii
m
rn fgrr^n^Tg''rer? m nprresraa la: < run i'tvi trni r ■
j 3L&J.og* ta- lu iacs^is.. rin, Špirita. llV^r^t".
i;t r».iL>roJaj t, na debelo in dn»bn"
! J&kob Parka.T5j.cw
deJ.'-j Acqu?j 3, nfcsprcti CaffđU^ntral«
! Volik izbor fr»rrco«ikej^* šampanjca, pensiih
! inrtaik italijanskih in i^stro-otrrsLih riu. ??ordf.w
ličnih krajtsv. Vsaka naročb:«. ts takoj izvrii. »k;-. ;i--?4iija na po povzetju. — »Daniki na zahteve franko. — Hjiiprodaja cd pol li'-t* nap
Majcen Miloš...
TBlzar - Trst - ultea Leo štey. 2
pripereča slavnemu ct6i::stvj
a «
as rr>
•i
T	1 1 (9
Iiiolnje voakov.at^o, taili 1 ^ NAJFISCSJŠE POHIŽTCVO
I ^ °
ne bodo na korist nasprotnikom družbe ! porabna ne za kokljo in ne za nesenje jajec, temveč jo je najbolje dati pod nož in jo porabiti v kuhinji. Nemirne, bojazljive in z mrčesom okužene koklje lahko pobi-
Velja! Zato podpisuejmo tudi mi. Iz Sv. Križa: Izkaz darov za prim. pa viljon v Ljubljani, priobčen v „Edin." z
dne 10. t. m. je popravili v toliko, da je. .	. .....
Maganja št. 124 daroval le eno butiljko ' 3*Jo nekaj nasajenih jajec, in se potem na-
tropinca
in ne tudi 1 K:
S-
je podaril 1 K in ne L. Gerlanc.
Tržaška rn&iA kroniK&.
Dva Grka aretirana, ker osumljena, da sta razpečavala ponarejene bankovce. V soboto, v prvih popoludanskih urah, sta prišla v manufakturno trgovino tvrdke Baldini & Pittani v ulici S. Antona dva moška, ki sta prosila očeta druga Baldini, naj jima menja bankovec za 100 kron. in potem še dva druga bankovca. Mejtem,
L. Ferlan ' vadijo jajca jesti. Vsa doslej priporočena sredstva, ki naj kokoši odvadijo jajca jesti so bolj ali manj neuspešna. Za take kokoši priporočajo pač posebne vrste gnezd, ki so morda dobra, vendar pa vselej predpogoj, da se dobro pozna vsaka kokoš, ki jajca žre. Treba jo je vsako jutro obtipati, ter potem dejati na dotično gnezdo. So tudi kokoši, ki ne jedo le svojih jajec, temveč druge kokoši naravnost iz njih gnezd prepode, da čimprej pridejo do jajc. j Za take kokoši je najboljši nož. Za naj-
kokošim izkazala temna
Ceno zmerne. Telefon 1395
TRST - ulica Mždia 3 - TRST 11UUU
VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE
Bogat izbor vsakovrsi obložkov
Prodaja lesa za vrtanje Velik izbor pekrskih lopai.
ko ima je Baldini menjaval, ga je njegov
sin, Baldini junior opozoril, naj pazi ker j bolj§e""sredstvo ' da se	či
utegnejo biti bankovci ponarejeni. Moška, , J	1	r r
ki sta bržkone slišala to opazko, sta od-! pojedanje jajec šla iz prodajalnice. ali bila sta kmalu po- gnezda in polaganje votlega jajca iz por-
			
a	•t	Pečatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtarčneje samo v mehanični delavnici £ržaškega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza deila Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. PoŠiljatve na deželo.	I
			
1 H9 811			
V Trstu, dne 18. julija 1910
>EDINOSTc št. 197
Stran III.
celana, kamor se vlije žličica žveplenega ogljika. Luknjica v jajcu se potem z mavcem dobro zadela, in če kokos tako jajce kij uje, ji kmalu žvepleni ogljik zasmrdi, in ona odjenja od svojega početja. Porezovati kljun se ne priporoča.
Za Živ norejce. Osrednji odbor kmetij-ske družbe na Dunaju je sklenil ustanoviti tovarno za močna živinska krmila. S tem se bo živinorejcem omogočilo, da si za* morejo za svojo živino nabaviti neškodljiva, zelo redilna in zraven tega cenena krmila. To podjetje ne bo delovalo toliko v svoj dobiček, ampak bo poceni nudilo Živinorejcu močna krmila, ki bodo posebno po-rabna pri kravah mlekaricah, konjih in pri pitanju živine. Ta tovarna se že gradi v Brucku ob Lajti, in se bo otvorila dne I5- avgusta.
Perorospora v hrastovih gozdih? „Hrvatska Sloboda" prinaša članek, v katerem opozoru e na nevarnost, ki preti hras-tju od peronospore. Škoda je že doslej velikanska ter je n. pr. v nadškofijskem gozdu Dužica uničenih že 200 juter najlepšega hrastja v starosti 30 do 50 let. Knako ali Še hujše je po drugih hrastovih šumah v Hrvatski in Slavoniji, tako da znaša že sedaj škoda okoli 20 do 30 milijonov kron. Ako bo stvar tako napredovala, pravi člankar, i>ntem stoji Hrvatska na pragu uničujoče ljudske nesreče, kajti hrvatski narod brez hrastovih šum je na-mah gol berač.
Žetev na Ogrskem. Dne 14. t. m. je izdalo poljedelsko ministerstvo tretje poročilo o letošnji žetvi, ki se sme smatrati kot zaključno in definitivno. Po tem poročilu se je pridelalo letos 54*84 miljonov meterskih stotov pšenice, proti 32 miijonom lanskega leta. Rži se je pridelalo 15 04 meterskih stotov, dočim se je lansko leto niti 9 miljonov ni. Ječmena se izkazuje 14 04 miljonov meterskih stotov in ovsa 11-948 miljonov meterskih stotov.
Razne vesti.
rChanteclerska<l statistika. Minulo je pet mesecev, odkar so v Parizu prvikrat vprizorili „Chanteclerja" v gledališču Pont Saint Martin. V Parizu so 11. t. m. dali 182. predstavo tega dela. Pridodavši 340 predstav od „tournejev", ki so jih izvršile tri izrečno sestavlje.ie družbe, da pred stavlja jo to Rostandovo delo, je bilo skupaj
522 predstav.
Madjarska propaganda na Hrvatskem. V Osjeku izhajajoči madjarski list „Szlavoniai magvar ujsag" se bavi v nekem svojem članku z madjarskimi šolami, katere vzdržujejo državne železnice na Hrvatskem. Po oficijelni statistiki je na teh šola, 3584 otrok, in sicer v Osjeku 559, Zagrebu 449, Vinkovcih 430, Brodu 413, Našicah 391, Mitrovici 310, Dalju 246, Rumi 238, Indiji 222, Zemunu 202, Komorski Moravici 83 in v Pleternici 41. Na teh 12 šolah poučuje skoro 100 učnih moči. Će vpoštevamo še šole, katere vzdržuje madjarsko društvo rJuIian", tedaj lahko spoznamo, kako se na Hrvatskem in v Slavoniji hrvatska deca raznaroduje.
Morilka svojega moža oproščena. Iz Zagreba: V Zagrebu je stala te dni pred sodiščem kmetica Magdalena Pudjak, ki je svojega moža v prepiru ubila s sekiro. — Priče so izpovedale za obtoženko jako ugodno, da je bila vedno poštena gospodinja, mož pa pijanec, ki jo je vsaki dan surovo zlostavljal in pretepal.
Sodišče je te dni obtoženko oprostilo, dasi je sicer namenoma ubila svojega moža. Državni pravdnik je prijavil pritožbo ničnosti.
Dohodki pariških gledališč. V Berolinu zaključujejo skoraj vsa gledališča z pre-ce.šnjimi primanjkljaji. Nasprotno so pa v Parizu gledališčni upravitelji zadovoljni in i.i od veselja tarejo roke, in imajo tudi \zroka zato. V sezoni 1909 —10 so znašali dohodki vseh pariških gledališč 51.419516 frankov, oicolu 10 milij. frankov več nego v predzadnji sezoni. To je najveći iznos, ki se ga je kedaj v tem področju doseglo v Parizu. Od omenjene svote odpade ^,898,112 frankov na gledališča, subvencionirana od države, in sicer 3,191.985 r.a Opero, 2,633.698 na „Opera Comi^ue", 2,294.668 na rTheatre Frar^ais" in 818.760 na Odeon. Dohodki drugih 38 gledališč so znašali 20,850.450 frankov. V prv vrsti je „Chatelet" z 2,138.049 frankov.
„Rejane" je edino gledališče ki zvršuje z \ izgubo.
Bobne v vojski odpravijo. Že lani je | i vojna uprava sklenila, da odpravi bobne pri c. in kr. pešpolkih ter avstrijskem in ogr-skem-hrvatskem domobranstvu. To se baje izvede v kratkem, kakor sedaj poro- ) čajo z Dunaja. V bodoče bo imela vsaka ! stotnija po štiri trobentače. Glavni razlog odprave bobna je okolnost, da se v današnjih bitkah v obče ne morejo čuti signali bobnov in ker ne morejo bobnarji poleg bobna nositi in rabiti puške.
Zastrupljene krvi z ustno harmoniko. Nedavno je igral 16-letni čevljarski va- j jenec Alojziji Zadražnik, pristojen v Kranj, j na ustno harmoniko ter se pri tem ranil \ na ustnicah. Zastrupil se je in v smrtno- i nevarnem položaju so ga morali prepe- ■ ljati v deželno bolnico v Ljubljani.
izumitelj šivalnih strojev — umri. V i
Hobokenu pri Novem Yorku je umrl te dni I Jožef Thomas, izumitelj prvega posebnega
g?, 111 —L >
PODRUZ&SGA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevem in Spljetn Delniška glavnica K 5:003.030.	Rezervni zaklad K 450.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jiiko ^ovoijnimi pogoji
devize In uje vrste denarja - Vlose na Unjlzice
obrestuje za sedaj s čistimi
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke-
Cgiaee, poslana, osmrtnice, zahvala, eai«
e 3. do 8. popoludnt. Po nod! •• vsprtjeau * „Tiskarn! Edinost14.	i n
POSTELJNA MOKROTA
Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško — priporočeno.	—
INSTITUT „SAHITAS" VELB8^
P. 345 BAVARSKO.
%
ŽAV^-V^ j
RIHARD H0YAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TEST — ULICA FARNETO ŠT. 13
Postrežbi!: točna. CENE ZMERNE.
cosko-nemški vojni. Nekateri listi pristavljajo, da je princip šivalnih strojev iznašel pravzaprav Dunajčan Madersperger in da so drugi to le izpolnili.
Zaradi dolga 10 vinarjev krava draž-beno prodana. V neki svoji interpelaciji pripoveduje maloruski poslanec Markov : Glasom sklepa okr. glavarstva v Rava-ruski se je kmetu Mihaelu Chmielu v Korczwu zaradi dolga 10 vinarjev zaru-bila in prodala jedna krava.
Kaj kadijo vladarji? Na to vprašanje odgovarja neki list z sledečimi podrobnostmi : Angleški kralj Jurij V. kadi najraje po stari mornarski navadi iz pipe, dočim je njegov pokojni oče, kralj Edvard navadno kadil cigare. Ruski car kadi samo cigarete. Nemški cesar Viljem je nekdaj mnogo kadil cigare in pipo, ali je moral to opustiti po nasvetu zdravnikov, Grški kralj Jurij porabi mnogo malih cigaret. On kadi [tako, da vrže cigareto prcč, čim jo je začel pušiti. Casar Fran Josip zelo rad kadi iz pipe in vzlic visoki starosti, se zdi, da mu to ne škoduje. Italijanski kralj ni strasten kadilec, samo semtertje si prižge cigaro ali cigareto; ob raznih prilikah kadi več. Srbski kralj Peter kadi najraje iz pipe; to je njegov stari običaj še iz vojaške šole v Saint! Cyru, ko je služil v francoski vojski. J Španski kralj Alfons je strasten kadilec, 1 ki puši cigare in cigarete. Portugalski I kralj Manuel kadi samo lahke cigarete, a dim cigar mu je premočan.
Nagnjeni zvonik v Pizi V nevarnosti. Podpisani naznanjam slavn. občinstvu4 Glasoviti nagnjeni zvonik v Pizi na Ita- da sem otvoril znano gostilno lijanskem je v nevarnosti, da se podre. O ; tem poročajo italijanski Ihti sledeče po- ' 5 drobnosti : Posebna komisija, pooblaščena : S&rrriera veochia. Štev. 34. v to, da pregleda zvonik, je ugotovila, da , TcSil bom pristna vina _ Dobra domača je v zadnjih 8o letih nagnjenost zvonika | kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia št. 19.
Cene loiovome. w Plačilo na obrok
Sprejme sa popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparato>,
Kupuje in prodaja že rabijen*. bivalne sir oje.
Slovenci ? Slovani! vsi urarne in zlatarne
v Trstu, Via del Rivo 26.
Vsako popravo jamči so za 2 leti, lstotako tudi vsako naročnino.
Prihaja tudi na dom.	Svoji k svojim!
Udani Alojzij Povh.
MtfTON REPEftSEK
knjigovez v Tratn, via Ce&llla 9
priporoča slavnemu občinstvu
3VGjo nodsrno urejeno delav^co,
v kateri te izvrSujejo vaa v to Btroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah.
—— eVOJI K "SVOJIM ! ==—
Slovenke kupujte kolinsko cikorjo
pri Valentinu", Sr§i
DrJ.Čermak
: zobozdravnik :
narasla za 5*5 milimetrov na vsakem metru. Os zvonika, ki je leta 1829 bila na vsak meter nagnjena 86 5 milimeter, je danes nagnjena na vsak meter za 92 milimetrov. Vzroke tega nevarnega pojava je pripisati morda izkopavanjem, ki so bila izvedena okolu zvonika pred več leti. O tej priliki treba iztakniti, da se je : _	■
raziskovanjem omenjene komisije in z ciru- i |2Q| gimi študijami ugotovilo, da je le navadna j bajka, kar pripoveduje tradicija, da so namreč hote zgradili [nagnjeni zvonik ter da so temelji čvrsti in ogromni. Nasprotno se je trdilo, da so ti temelji slabi m v sredi prazni.
Ivlejtem so ustavili zvone nje dveh večih zvonov v zvoniku, ki tehtata tri ali štiri tonelate, a na tri manjše z. oi«ove bodo zvonili s kladvi.
Eden sotrudnikov „Corriere della sera" . je imel iazgovor z inženirjem Barnierom, ki so mu poverjene odredbe sigurnosti okoli ogroženega pizanskega zvonika. Bar-niere je mej drugim izjavil tudi sledeče. Položaj je v resnici opasen, ali nevarnost, da bi se mogel zvonik podreti, je še daleč, Inženir Lapperi je preiskal materijal zvonika in je našel, da je materijal še zelo dober. Vzlic vsemu temu je pa treba zvonik varovati pred tresenjem in od , vlažnosti temelja. Najnoveja preiskovanja ; so ugotovila, da stoji temelj na okroglem ; temeljnem zidu, in da je dokazano da, je j bil zvonik zgradjen ravno, da se je pa ' pozneje nagnil proti volji graditeljev. t
Za obilen obisk se toplo priporoča
A DEKLE VA,
Giacomo jtaars
urar in dragotinar v Trstu, ulica
della Guardia 2 2
VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVIŠ IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-
ZMERNEJIH CENAH. Kupuje se zlato in srebro.
Id
flf Zalega jefliiu., olja mila in aveč
n
U
n
ul. Barriera vecchia 41.
Blago prve vrste
po zmernih cenah. Postrežba ni dom.
TEL. 17-3 5.
UMETNI ZOBJE
Picmbiraaje zobov
zob
B6E
3G
j
1
/P
01
sof
m
ooiecsoe
V. Tuscher
koncesij, zobni tehnik

TRŽAŠKI SLH L"^^0™ jI
po raznih opravilih, imajo najlepše in najpri- || mernejSe zbi^^j^v dobropoznani -----■—
::	Universo ::
ki se nahaja na trgu pred ,Narodn. domrjm* št. I, uprav nasproti reH-av:acije „Balkan". V kavarni eo poleg izvrstne kave na razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemSki in laski časniki in vso boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC.

TRST -
ulica, della Gaserma žt. 13, II, n.
80SC0 & Comp., Trst
— Via Farneto štev. 42 — Zalams	• Parm8žan> Emen-
dira • thaller iz Švice, salam, speh, mast, kokumari, peveroni, razna jssivine v konservi, sardine v sodih itd. itd.
		
iššš- Ali*'' '/_'>">'- • ' v^-V-. •■ •' rv^^J"^?*''•v/*^'-":*^ •"„■■ wJ • -Vv '.»v?- '?"> t.	i	

flpeiBiali!
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastopstvo Mu Pootiieia Pofljetja iz Trsta, Corsa 49
Sprejema liarot-ifa pogrebov itd. itd.
JOSIP MRZEK, Opčine št. 170.
Si ran IV
*EDI>~OSTc št 197.
V Tratil. 18 julija 1910
: MIKITS :
naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje	j>«>kari!e ill
sLidelčariie iia trgu S. Francesco T tudi PRODA J iLNICO SLANINE
v katerej te dobijo razni salallll. Si S*,
mast, praške lil graške giijati tei gorke dunajske ia k mu j. kHibar,^.
Priporoča se za obilen obisk.
IVAN K RŽE
Trst - Plazzs 8. Giov&jmi št. I
7 23 I ^ ClZk kuhinjskih in kletarskih potreben šj od lesa in pletenin, šcafov, breut, čebrov in kad, nodčekov. lopat. :r~et, -it i.i v*:-kr>-vietnih košev, jerbast^v in metel ter mn dru.^.ii v to stroko ppadsjo- piMnn^^^ svojo trgc-čih predmetov. — II ipUI VUa vjaa 8 tuhinjsko post do vsake vr?te bodi od n-. n-'«»ra, zem'jc-eaiaila, kosiierjs a:i cinka, na- .- u> h »mante-jc kletke itd. — Za gostilničarje pitr K	zemljenc
in BtrkleLo posodo /■. vin ..
izirUrrfž'-lipo .. L^rn _ _ ... brosoVi šoli, da;a polnila o značaju in rs-črtih za izoaraz^o o;rok. • Sprejsma boljše slcje vsa!.: izvzernšs nedelje in praznike iti 3. 6. ure. - ROJAfJ, ŠKORKLJA S PIETRC 34(Vila, pritličje)
'i i« i j	v najcir' nieblirana soba z dvema j
v* U U O,	posteljama in hrano v ul. Giovanni
Boccaccio IG, I. nad.	1052 j
ČA^fTIUGOŠLAVS 1/. Kušarjaj
se dobivajo v Slovanski knjigarni in; trgovini papirja JOSIP GORENJEC.! Trs?, u. Včldirivo 40. Knjiga ttane K 3 lično v platno vezana K 4.
~m STA H! BRESKVI' v ulici Bel ved tre štev. V se, toči izvrstno pivo h* vino.
Slov* ne I in $«stiarii!
poslužujete le v bi« venski • rivnici v ulici 2>ette Fontane št. 13, za v ji r ne V«m toplo piiooro«'a udani /«»t ii No v h k. — Vsaki Slovan iina narodni greh, J ako p<>dpm drugorodce.	1<)W>
Odlikovana tovarna glasovirjev
E. WRRBINEK
TRST, Piara Carlo Golta 2.
vogal Corso — via Nuova Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v New Torku, Schweighofer itd.
Električni mm, ortestr. iMoniji.
Iiposojuje. - Nlopjuje.- Dajana obroke. - Popr vlja. - Akordira po zmernih cenah
Iščem službo
,<'tros-
kot vzgojiteljica mlpjših — otrok (bonu i. Ponudbe pod na Inserat i oddale); Edinost	1IS7
spretno Sivi j■>, oble e nn dom. v bližini ŽOUCsBJ Titu. Nhmov Its. odd. Edinosti 1186

=e=
V ilobroznani ž^anjarni
FERDINAND PEČENKC
v ulici Miramar štv. 1
dobijo se vedno
pristne pijače I. vrste, kakor a. ► žganje, slivovec in brinjevec :
kakor tuui mrzle pijače
frambois, tarnarindi in šemacJe.
FILIP IVAKSSEVIČ
naloga dalmatinskega vin®
lastni pridelek ▼ Jesenicah pri Omižu
v mlloi Valdlrive 5t. 17 (T«Uf»a
* katari prodaja na malo in veliko. — Hadal^t fiporoča alar. občinstvu svoje gostiln« ^Ali'Ađrtb tliea X«ova It. 11 is „Al fratelil dilast)., mll«» ^l4eeeke It. 9. ▼ kaUrih toči o vola vina 1 vrti«
©©©©©©©©©©©©©©©©
m ©
Mehanična delalnica
fllnriR Lantschner
zapriseženi cenilec Trat - ulica Geppa St. 12 - Trst
Ekskluzivno zastopništvo ^ in zaloga uvetovnozn^ne ibfU tovtrne koles (bicikljev in mototiklet STIRIA tvrdke Joeh 1'iich & Co. v Gradcu IlUrkopp 4 Keumuun kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo priti klin. Zalega in upe'java ekktr. zvoncev. — Sprejme kakortnos-.bodi popravo v Bvoji stroki.
3
S C
Točne ure prodaja i
Emilio J^ulkr {
U a^sUrajU \ dajalnica ar ▼ TBSTT
vla F?ntarwe», agei Nuave $ \
VELf^ZBEKA
i
vsrlžlc, i. - .tih in »rebr- [ nih ur, kakor tud!
•tensklh ur vsak« vrste
BftaaiTii lin »iiUjiii« ibss.
[OKREPUUJUCi IlLUbACNLEUSIR
TEODOR KORN ii
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
S PREJE U \ JO s L YS \KOVRSTXA
DELA IN POPRAVE--
•.• PO iMZSIH CEjTAH. :: Delo dobro in zajamčeno. ::
TB151. 25-26. □ Poslovodju: Franjo Jenko.
Širite EDINOST
: ^irodilnioa

m
UDE
Oanriespss veccJs^ št* J4
ZALOGA
fearv,	r-ov5ak in ma?3i
p?de, izi-escv za slffearjs (stampo *)s zamahov in £šišav.
ivi
j in
Pohištvo
svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. vao po nizki coni.
Izgofoulj. moške obleke ..... in šiualni stroji .....
na c^roae In cec.o. — Proda
IVANKA DGREGH1N , Trst
Zaloga pohiš va) ul. Maclor.nina S.
Trst. ulica del Salice številka 6
izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost.
gatfT ODLIKOVANA
tržaška prodnjln. oM
ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21
Razun različnih izberov najfinejših mo»kih in ženskih obuval po najnižjih cecah ce prodajajo tudi po i^reonih cenah :
Usnje 8oxCslf s trakovi . . . . po K 10-— Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf oblika Derbv - - po K 10 50 Usnje Bo^calf z zaponami Triumph po K 10 50
Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. bl»go I. vrste.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
:: MIKODIW4ICA :: ^
E Oociancicli
Trst, ulica Ujjo Foscolo Fiiailka: ulica de!!' fndustria štev. 663
TELEFON ig-5 Z'.Iosja pristnih, kemično izdelanih barv, posebna erimo za čiščenj o poda
PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO
iBiiaiiHiiHiiBiiuiiiBliiiiiluiijaMHirBn
laiiHfUB'tajauuauuMiniiauMuiiMii
: isiiazlo Potocnlg:
na viigaln ulice Rftorp ia Eecciisrie-.. izbera oblek ..
za moške in otroke. Soecilali eta ob5e«t
iz pl»»;j»a Si lana. Jopiči Alpagas črni in modri po modernih krojih. Najnovejše — — sukno za moške oblefce.--
sztietoiinje oblek po nrcrl.| j|
11.10
Odhajanje hi prihajanje vlakov
od 1. maja naprej.
Ta«! ra prihod, oziroma odhod so naznanjeni jo trr> evropejskem ćasu.
C. kr. državna železnica.
5.10 5.50 6.05 7.30
7.34 8.48
8.55 9.27 1.00
3.2o
t'6.40 '4.45 5.—
6 54
m
8 23 8.55
10.35
2.15 2.-21 5.14
5.45
7.10 7.27 8.05 3.40
9.39 10.18 11.17 12.50 2.U8
3.3fi 4.27 6.45 0.50 7.5«
i!^i5iiaiiBiiaiiHiJNiinE'wiiaiiHinn IMIlinillH'tiHi tft I VP^F3""""
T
Pekarni in slaščičarni j--
B1AGIO SVIADON, TRS
nI, št. 7 in al. časerina l\, M
aca preskrbljeni a sve 'im kruhom 4-krat na dan, kakor tudi s slaščicami in sladkina
------ prepečenci prve vrste.	-
POSTREŽBA NA DOM.
9.40 y.55
loTo
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
0 Herpelje—(Rovinj)—Pula.
0 do Gorice (in Ajdovščine).
0 do Poreča in medpostaje.
B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Pragmi — Draždane — Be-rolin.
0 Herpelje—Divača—Dunaj. 0 Herpelje—Pnla.
0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dun; M Le do Buj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovect M Koper—Boje—Poreč. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pnla. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 0 Le do Buj lin medpostaje).
0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula.
B Gorica - Jesenice— Beljak—Celovec Linec Praga—Dunaj—Honakovo — Draždane — Berolin.
0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomo^t — Mo nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Borst—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpostaje). 0 do Ižole in medpost;*j.
Prihod v Trst.
0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Mo-a kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja.(čez Divačo—Herpelj). 0 Iz Gorice (Ajdovščino). 0 Iz Buj (in medpostaj).
B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celovca, Trbiža, Izubijane, Gorico, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja.
0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo;. 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 0 Iz Gorice in medpostaj. 0 Iz Ižole in medpostaj.
Priporoča se slavnemu slov. občinstvu
gostilna „Aiia Stelia"
Trat, trg Cario aoni štav. 7,
ki ima na razpolago Spaiensko in marčno pivo kakor tudi ^oroznana vina istrsko, dalmatinsko in funansico. Vedno dobro priprav
(jena domača kuhinja. Fostrežba točna. Cene zmerne

flavni zastopnik za Trst, Istro l:i GorišVo.
Virgilio Ctallico
1BST, vb Giuiia št. 17. — Telefon 197 9
CANTI JUGOSLAVI
Jugoslovanske pesmi
m m
IVANA KUŠAR-ja
Prevodi v italijan. jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvat. in bolgarskih pesnikov. - Ta prvi zvezek obsega tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko-hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov : Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradović, Branko
..............Radičević, August Šenoa.	.......
Knjiga se prodaja po K 3-— v vseh knjigarnah.
a
ES ■
E 9
a
Naročila sprejema Slovan, knjigarna g. JOSIP GORENJEC, Trst, Valdirivo 40
E
m
Avl civilni zemljemerec
Kristjan Partot	A
Ima suojo pisarno u Trstu v ulici della % Cosermo ste«. 5, II. nadstropje.
Pripcroča »o i.avnema obfilnstvn kot edini slovenski zemljemereo.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoldne, 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak).
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5 48 B preko Červinjana y Benetke. Kim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormma (Cojmona) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagrj-b, Budimpešto.
8 25 B preko Nabrežine v Korn.in, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O
preko Tržiča v Červinjfcn. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan.
1.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4.1<I O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. 6 00 O v Ljubljano, Dunaj, Keko. <>:« B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Ktko. tf.SO B preko Červinjana v Benetke, Milan, Kine
preko Kormina v Videm. S OO B v Kormin in Italijo.
S.:M) B v L:ub'.jano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin <8e zvezo v ' ervinjan). 11 :M> O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Korm»"a in mejpostaj. 3.5 5 0 do Nabrežine in mejpostaj.
Pnhcd v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona, 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke.
10 40 B iz Kormin? preko Bivia in B iz Lilije
preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke. 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia 4.:tO O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.S5 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine.
7.46	O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. S.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte.
11.06 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O = osebni vlak; B = brzovlak.