Cene oglasov i stolp, peill-vrsle mali oglasi po 1'5C in 2 D,večji oglasi Iia(l 45 nam višine po Din 2-50, veliki no 3 ln 4 Din. v urednišltemdelu vrstico po lO Din o Pri večjem o naročilu popust
Izide ob 4 z)ulro|
razen pondeljka in dneva po prazniku
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Mostnina plačana v gotovini Leto LVIII.	V Ljubljani, v sredo. ane 30 aprila 1930 Št. 98	2. izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevna Izdaja
ia kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdata celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 61111 Rokopisi se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprejemajo * Uredništvu telefon St. 20S0. upravnlStva St. 2992
Informativen list za slovenski narod
Oprava /e vKopllarjevi ut.St.U * Čekovni račun: Ljubljana štev. lOMSO tn tO.349 xa lnserate, Sarajevo.il.7503, X.agreb št. 39.011. vrana In Ttunai St. 24.797
Avstrija dobi francosko posojilo
Srečni dr. Schober: Francozi mu denar kar ponujajo - Nodranjja razorožitev
Avstrije
30, glavna skupščina Zadružne zveze
(ob 30letnici Zadružne zveze v Ljubljani).
Delegati članic Zadružne zveze v Ljubljani se danes zbirajo na njeno 30. glavno skupščino. Naša največja, najmočnejša in tudi najdelavnejša zadružna organizacija polaga račune za 30. leto svojega delovanja, ki so pa obenem računi 30 letnega organizatoričnega, izobraževalnega, vzgojnega in gospodarsko ustvarjajočega dela.
Poročilo Zveze o poslovanju v letu 1929. izkazuje 578 včlanjenih zadrug. S konccm prvega četrtletja leta 1930. je število preseglo že 600 zadrug. Ta številka najbolje priča, kako se jc Zadružna zveza vedno zavedala svoje bistvene naloge, da organizira male ljudi za gospodarsko skupnost. Sile in sposobnosti malega kmeta, obrtnika in delavca se morejo z uspehom uveljaviti za gospodarski napredek le, ako so organizirane. Organizacija malih ljudi, njihovih sil in sposobnosti ter njihovega gospodarstva se je Zadružni zvezi sijajno posrečila. V njenih kreditnih zadrugah je bilo že pred dvemi leti, koncem leta 1928., včlanjenih 85.600 posestnikov, v nekreditnih zadrugah pa 48.000 kmetov, delavcev in obrtnikov. Danes torej moremo trditi, da je v Zadružni zvezi, njenih kreditnih in nekreditnih zadrugah organiziranih že blizu 140.000 ljudskih gospodarskih organizmov.
Pomen organizatoričnega dela zveze pa se ne javlja samo v povišanju gospodarskega blagostanja vseh malih ljudi, to je v napredku kmetovega gospodarstva, v povečanju kupne moči delavčevih zaslužkov in v povzdigi njegove varčnosti ter v napredku obrtnikovega gospodarstva, Pomen organizatoričnega dela zveze je posebno važen še za kmeta, ker je zadružna organizacija našemu kmetu obenem njegova strokovna organizacija. Edino kmet-ski stan še nima svoje zakonito urejene stanovske organizacije, dočim jo imajo šc vsi drugi stanovi. Zadružna zveza se je te svoje naloge do kmečkega stanu vedno zavedala in zastopala interese kmeta in njegovega gospodarstva v vseh važnejših vprašanjih zakonodaje, uprave, financ, davkov itd.
Druga važna naloga, ki se je je Zadružna zveza vsa desetletja v polni meri zavedala, pa je skrb za ljudsko izobrazbo in vzgojo. Delo v zadrugi je že samo po sebi vzgojno in izobraževalno. Tega vpliva so predvsem deležni člani načelstva in nadzorstva, deležni so ga pa tudi drugi člani. Zadruga je najboljša gospodarska šola, v kateri se člani ne le veliko naučijo in veliko pridobijo za svoje zasebno gospodarstvo. Iz zadružne gospodarske šole nam morejo izhajati in so nam dejansko že v preteklih desetletjih izhajali najboljši možje za javno delo, zlasti pa za delo v občinskih samoupravah in v samoupravah višjih edinic. Če je ravno v Sloveniji toliko zdravega smisla za samoupravno gospodarstvo in samoupravno življenje, če se je ravno v Sloveniji samouprava v vseh stopnjah najlepše izkazala in rodila presenetljive uspehe, je to gotovo v veliki meri zasluga zadružništva, ki je trajno leto za letom, desetletje za desetletjem izobraževalo in vzgajalo v svoji gospodarski šoli najboljše, najagilnejše, najsposobnejše može za odgovorno in za požrtvovalno delo, kakršno je življenski pogoj za dobro samoupravo.
Še tretja naloga je, ki jo je Zadružna zveza dosledno in vztrajno vršila v preteklih desetletjih, to je ustvarjanje narodnega kapitala z ljudsko varčnostjo. 2e koncem leta 1928. je bilo v kreditnih zadrugah Zadružne zveze zbranih 835 milijonov dinarjev ljudskih prihrankov. Delo organizacije ljudskih prihrankov pa se je od tedaj z nezmanjšano silo nadaljevalo, tako da moremo računati, da je pri članicah Zadružne zveze, kreditnih zadrugah, momentano zbrana že ena milijarda ljudskih prihrankov. To delo je zlasti z našega narodno-gospodarskega stališča najvažnejše. Naš dinar je bil v nevarnosti. Lahko trdimo, da bi še bil v nevarnosti, ako ne bi ga držala najjačja opora, to je razvita in organizirana ljudska varčnost. Razvijajoče se narodno gospodarstvo zahteva vedno več kapitala. Tega kapitala je treba še toliko več, kolikor več je še na naši zemlji tujih podjetij, potom katerih tuji kapital eksploatira našo zemljo, naše naravne zaklade in našo ljudsko delovno silo.
Zato bo ravno s stališča narodnega gospodarstva dosedanje delo zadružne organizacije krepko nadaljevati in vršiti vedno intenzivneje med naiodom delo za gospodarsko izobrazbo in vzgojo. Le potom gospodarske izobrazbe in gospodarske vzgoje se bo vedno bolj v ljudstvu uveljavila vest in zavest, da je
Pariz, 29. aprila, n. Avstrijski zvezni kancler dr. Schober jc danes začel v Parizu politične pogovore s tem, da sc jc sestal z Brian-dom. V zvezi s tem sc je na Quai d'Orsay priredil oficiclen zajtrk, katerega se je udeležil ves diplomatski zbor, člani francoske vlade, zastopniki parlamenta in vodilni uradniki francoskega zunanjega ministrstva.
Dr, Schober, ki je danes popoldne povabil k sebi francoske in inozemske časnikarje, je izjavil diplomatičncmu uredniku »Tempsa« v intervjuju: Avstrijsko stališče v mednarodnih vprašanjih je odrejeno s tem, da Avstrija spoštuje pogodbe, in s tem, da nevtralnost nalaga Avstriji miroljubnost že radi geografič-nega položaja. Na podlagi teh dveh načel ima Avstrija predvsem željo, da ostane z vsemi državami v prijateljskem razmerju in da z nobeno državo ne pride v konflikt. Radi tega je Avstrija do sedaj vedno odklanjala, pridružiti se h katerikoli obstoječi skupini držav. Avstrijska vlada je prepričana, da je s tem storila velike usluge za mir v Evropi. Avstrija je bila od nekdaj v mednarodni politiki faktor, s katerim sc jc računalo, 'ter jc njena želja, da ostane to tudi v bodoče. Zato je avstrijska
vlada porabila prvo priliko, ki se ji je ponudila, da je napravila konec nesporazumom in trenjem, ki so dolgo časa kalila odnošaje z Italijo. Potovanje dr. Schobra v Rcrlin se ni nikjer razumelo ali tolmačilo napačno Rezultati njene, na vse strani lojalne r editike so bili za Avstrijo nad vse zadovoljiv'.
Pariz, 29. aprila, r. Prihoda dr. Schoberja v Pariz ne tolmači francoski tisk le kot akt kur-toazije nego inu pripisuje velik političen pomen. »Temps« pravi, da bo danes Schober konferiral z Briandom in Tardieujem o vseh vprašanjih, ki zanimajo Francijo. V prvi vrsti se bo govorilo o najetju avstrijskega posojila. S haaškim sporazumom so se odstranile vse ovire, ki so v finančnem in gospodarskem pogledu obteževale Avstrijo in ogrožale njen razvoj. Ko bo haaški sporazum v teh dneh ratificiran, tedaj se bo lahko pristopilo k sklepanju posojila.
»Matin« piše, da bodo francoski finančni krogi pomagali Avstriji in zagotovili njen razvoj, toda le pod pogojem, da bo Schober dal besedo, da bo opustil vsako težnjo za priključitev Avstrije k Nemčiji.
Tudi »Echo de Pariš« pravi, da se Avstrija lahko samostojno razvije v interesu Evrope.
»Journal des Defeats« piše, da bo Francija rada dala Avstriji posojilo v največjih vsotah, ako hoče le ta ohraniti in braniti svojo nezavis-nost. Francija ima dovolj denarja, da daje Avstriji posojilo in ni potrebno, da sc to posojilo emitira preko tujih bank.
Pariz, 29. aprila, n. Predsednik republike Doumergue bo jutri popoldne ob štirih sprejel v andienci avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schobra.
Dunaj, 29. aprila, n. Na merodajnem mestu se bistveno potrjuje ženevska vest »Daily Heralda« o pismu avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schobra ;lede notranje razorožitve. Trdi se, da je res, da sc pripravlja zakonski načrt o strožjem izvajanju prepovedi glede orožja, vendar to ni isto, kakor razpustitev avstrijskih samoobrambnih zvez. Tak zakon bi imel samo tedaj pomen, če bi se orožne zaloge Hcimvvchra in Schutbunda zaplenile in če bi se policijska odredba o orožnem patentu uporabljala tudi za samoobrambne zveze. Če bo novi zakon nalagal težke kazni za skrivanje orožja, ne bo nihče več neprijavljeno skrival strojne puške in drugo orožje.
Posrečen sporazum v vzhodnih reparacijah
Vsi pogodbeniki zadovoljni z rezultatom
Praga, 29. aprila, n. V senatovem zunanjem odboru je danes v odsotnosti zunanjega ministra dr. Beneša pooblaščeni minister dr. Krofta obširno poročal o pariških vzhodnih reparacijskih pogajanjih. V splošnem je ugotovil, da se je češkoslovaški posrečilo, obdržati svojo interpretacijo haaških dogovorov. Naglašal pa je tudi uspehe, s katerimi se Ala-djarska po pravici lahko hvali. Vse nejasnosti haaških dogovorov so odstranjene, tako da ne obstojajo nobene resne diference več.
Budimpešta, 29. aprila, n. Ministrski predsednik Bethlen je danes popoldne izjavil na hodniku parlamenta, da smatra pariške dogovore o vzhodnih reparacijah tako v narodnem gospodarskem kakor v finančnem pogledu za zelo važne. Od teh dogovorov se vsekakor lahko pričakuje, da se bo položaj Madjarske postopno zboljšal. Izrazil je upanje,
da bo Madjarska sedaj lahko pristopila k emisiji posojila na zastavna pisma. V splošnem je izrazil Bethlen prepričanje, da se bo po zopetni pridobitvi linančne suverenosti in zagotovitvi svobodnega kre-tanja začela na Madjarskem nova perioda gospodarskega razvoja. Belhlenove izjave o rezultatu haaških in pariških dogovorov so se odgodile na čas, ko bo dospelo iz Pariza besedilo pariških dogovorov.
London, 29. aprila. AA. Današnja »Times« pri-občuje uvodnik o vzhodnih reparacijah in veli med drugim, da je sprejem haaških sporazumov od strani vseli zainteresiranih držav velikega pomena za Evropo in to tako v političnem, kakor v psihološkem oziru, ker pomenja konec brezštevilnih sporov. Sporazum v vprašanjih, ki so bila poverjena pariškemu odboru, je triumf pomirljivega evropskega duha in bo ugodno vplival na kreditno in gospodarsko stabilizacijo zainteresiranih držav.
Kaj misli lord hwin?
London, 29. apr. Čeprav vlada resnosti jio-ložaja v Indiji ne skriva, je slejkoprej prepričana o zadostnosti svojih sredstev, da agitacijo nacionalistov obbrezuspeši. Najbolj se zanaša na podkralja lorda Irvvina, o katerem je znano, da je najboljši upravnik, kar jih je Indija sploh imela. Lord Irvvin jo mož izredne mirnosti, kakor jih celo Anglij:t nima veliko in se drži taktike skrajnega jiotrplje-itja, ne da bi pri tem vzbujal vtisa slabosti. Istočasno, ko so izbruhnili nemiri v Modrasu, je pod-| kralj naslovil na nacionalistične vodje svarilo, naj prenehajo z agitacijo, ki ne bo rodila vspeha, in naj se udeleže »Round-table konference«, katera bo tekom spomladi ali v začetku poletja začela pretresati ustavili načrt za indsko kolonijo.
O namenili Gandija krožijo zadnji čas protislovne govorice. Medtem ko eni trdijo, da hoče j aktivno napasti vladne solne zalogo v nekem kraju, je pozitivno znano, da je poslal podkralju drugo pismo. Prvo pismo jo bil Gandi podkralju poslal po svojem angleškem pristašu, žurnalislu Rey-naldu, to drugo j>a je oddal na pošto. O njegovi vsebini ni Gandi še nikomur ničesar sporočil.
V Nasiki so se ponovili spopadi med nacionalisti in parijauci, ki zahtevajo svoboden dostop v temple. Muslimani sicer niso brezpogojni pristaši angleškega režima, so se pa odločno izjavili proli temu, tla bi hindi imeli hegemonijo in se dogovarjajo z angleško vlado glede delitve ster,
za našo skupno narodno gospodarstvo in narodno blagostanje odgovoren tudi vsak posameznik. Treba je brezobzirno kazati na težko rano našega narodnega gospodarstva, da so še danes največja podjetja v tujih rokah in izplačujejo tujemu gospodarju milijonske divi-dende. Treba je kazati narodu, da je le pomanjkanje našega narodnega kapitala krivo, ako tuj kapital izkorišča naravne sile in naravna bogastva naše zemlje, izkorišča našega delavca in bogati na račun naše gospodarske neorganizirnosti. Treba je našemu kmetu stalno kazati pot, da bi naša zemlja pri racionalnejšem in intenzivnejšem gospodarstvu in ori
Anglija je popolnoma pripravljena, da obvlada položaj v Indiji
Indijci needini
oziroma jamstva za popolno avtonomijo muslimanov. Podkralj je odgovoril, da moro te probleme rešiti le Round-table-konferenca. Izjavil je, da je
vprašanje avtonomije narodnih in verskih manjšin sploh najtežavnejše in najvažnejše.
Med leni je v Indiji zbrano ogromno vojnega materijala, predvsem tankov in vojnih letal. V angleški zbornici, ki se snide kmalu, ni naznanjena dozdaj še nobena nova interpelacija glede Indije, ker vse stranke z vladno politiko v tem oziru soglašajo in smatrajo, da ni koristno indsko vprašanje preveč diskutirati.
London, 29. aprila, n. Indijska vlada je po dogodkih v Pešavarju odpoklicala bataljon indijskih čet, ker se je obnašal nezadovoljivo, in uvedla preiskavo. V bataljonu so služili indijski vojaki, ki se rekrutirajo iz gorskih krajev Garvala. Ta bataljon se je v svetovni vojni boril v Franciji in Mezopotamiji.
l/oiidon, 29. aprila. 11. V Indiji je prišlo včeraj do bojev med strogo vernimi Indijci in med pripadniki nedotakljivih. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Da dosežejo enakopravnost z drugimi, so mnogi pripadniki nižjih kast prestopili v mohamedansko vero. Tudi na otoku Cejlonu, kjer je bilo do sedaj mirno, je prišlo do bojev med Indijci in nedotakljivimi.
zadostnem razpoložljivem kapitalu mogla pre-hraniti vse svoje sinove in bi nc bilo treba Ie-tem v masah romali v tujino.
Treba je, da se naposled vsak poedincc v narodu dobro zaveda, da moremo priti do stalnih aktivnih plačilnih bilanc celokupnega narodnega gospodarstva, čc bo vsak posameznik vse svoje korake usmerjal za skupnimi velikimi cilji našega narodnega gospodarstva, za povečanje produkcijo in povečanje izvoza in na drugi strani z varčnostjo in skromnostjo v vsej svoji poirošnji množii naš narodni kapital, ki nam je pot in ključ do resničnega narodnega osvobojeni*.
Madjari si žele kralja
Bratislava, 29. aprila, r. Tukajšnji madžarski list >A nap' prinaša senzaeijonalno odkritje o nameri grofa Bethlena, po katerem mnenju je zakon o detronizaciji nemoralen, ker je bil sklenjen pod pritiskom zunanjih sil. Oton Habsburški postane letos polnoleten in radi tega namerava madžarski predsednik vlade v sporazumu z legitimisti ustvarili še pred polnoletnostjo Oton Habsburškega na Madžarskem prevratno situacijo. To se pa da izvršiti samo potoni reforme današnje ustave. Po ratifikaciji pariškega sporazuma in izglasovanju proračuna namerava Bethlen izvršiti reformo ustave, da bi s tem pomagal Otonu Habsburškemu povratek na madžarski prestol. Bethlen je z ozirom na to zagotovil legi-timistoin popolno svobodo agitacije, ter bo ustvaril razpoloženje, da se na dan proglasitve Otonove polnoletnosti ali ob kaki drugi priliki prečita od strani zastopnika vlade deklaracija, v kateri se bo konstatiralo, da je zakon o detronizaciji sprejet nasilno in da Madžarska ne more živeti v takem provizornem stanju, temveč zahteva kralja.
Princ Kavel se bo favna
H
s soprogo
Bukarešt, 29. apr. n. -Cuvcntul« potrjuje danes vesti, ki se žc dalj časa širijo o bivšem prestolonasledniku Kflhrlu, da se namerava spraviti s svojo soprogo, princesinjo Heleno, materjo romunskega kralja Mihaela, ki sc je pred dvema letoma ločila od njega. Karol je razdr! vse odnošaje z madatne Lupcscu, radi katerih je bil od svojega očeta kralja Ferdinanda izločen od prestolonaslcdstva in jc ob velikonočnih praznikih obvestil princesinjo Heleno, da se namerava poravnati. Tudi profesor Jorga jc o veliki noči obiskal princesinjo Heleno, da intervenira za spravo, vendar do sedaj ni videti no benega uspeha, ker se mora vsa stvar najprej šc obravnavati v krogu kraljevske rodbine.
inMaciia v Rusiji
Kovno, 29. aprila, d. Moskovska »Ekono-mičeskaja žiznj«, uradni finančni organ, prinaša izkaz o prometu emisijskega oddelka Gosban-kc (državne banke). Kovinsko kritje znaša 3S milijonov 469.456 rubljev (med tem zlata v kosili in novcih: 31,384.873, ostalih dragih kovin: 2,909.158 in inozemskega denarja: 6,174.425 rubljev). Medtem znaša vrednost v promet da nih bankovcev: 158, 475.101 rub. Vsled nezadostnosti zlate, oz. kovinske gotovine so vštete med kritje po Državni banki inkasirane menice. Slednje v znesku 118.232.998 rubljev tvorijo dejansko zopet zadolžnicc državnih podjetij. Pripomniti je šc, da cirkulira na Ruskem poleg bankovcev Gosbanke jako veliko število t. zv. državnih nakazil (»kaznačcjskili znakov«), katera sprejemajo uradi kot plačilo. Iz navedenega je razvidno, tla vlada v Sovjetski Rusiji gorosfasn inflacija, kakor je bilo po vojni samo na Nemškem v toliki meri.
Sesti občni zbor čsl. Orla
Praga, 26. aprila.
Z veliko napetostjo se |o pričakoval jrotek fn rezultat šestega rednega kongresu čsl. Orla, ki se. je vršil te dni v Brnu. Pričakovalo se jo, du bo plenarna soju osrednjega odboru deflni-tivno /avzela stališče napram zahtevani češkega pokrajinskega odboru v Pragi. Slednji namreč trdi. da jo sedanja organizacija prcninlo gibč-na, du so na Moravskem drugačne razmere kot na Češkem in na Slovaškem, da jo torej treba \ slednjih drugih metod iu taktike zu razširjenje orlovskega gibanja.
Iz teh orgunizutoričnih debat so je | ki rodilu misel, du se naj orlovska orgaiiizaeija kolikor mogoče decentralizira, seveda v toliko, da ne trpi skupnost in enotnost. Tu zahteva je naletela nu velik in principijolen odpor pri osrednjem vodstvu že v predpognjnnjih. Jcar je napotilo odbor \ Pragi, do se kongresa sploh ni udeležil ampak je poslal v Brno le svojega duhovnega voditelja msgr. dr. Budare.
Kongres je na koncu dolgotrajnih debat sklenil, da se zu Češko in Slovaško uredijo zveze v kolikor soglaša / obstoječimi pravili. Odi-bor v Pragi k novi formaciji še ni zavzel stališča.
Drugače je zborovanje lopo jiotoklo in je pokazalo, da je organizacija v poslovni dobi zadnjih treh let obilo in dobro delovala ter procentueliio znatno napredovala.
Predsedoval je predsednik osrednjega odbora čsl. Orla minister msgr. dr. Šramek, navzočih pa je bilo 141 delegatov iz cele republike. V organizatoričneni oziru je napredovalo iz leta 1927- ko jc štela 94.44S članov do začetka leta 1929.. 103,501 člana. Število odsekov je zrastlo nu 1205. Po svetovat lovskih dneh Orlovstvu se javlja naraščanje za 15 odstotkov. Število lastnih telovadnic je zrastlo preko 100 odstotkov, samo lastnih domov (Orlovna) je 126. Izobraževalnih zavodov in kurzov čez 26 tisoč kar se pravi procentueliio na odsek 22.
Zanimiv in bogat je bil referat o stikih s tujino in pn telovadni. Finančno gospodar-darstvo osrednjega odbora jc imelo obrat 8 indij. Kč.
V novi odbor so izvoljeni, za predsedniku minister nisgr. šramek, za podpredsednika ravnatelj Leiner itd. Za načelnika Metod Večera. Zu tajnika g. Pospichal, ravnatelj orlovske pisarne.
Problemi, ki čakajo čsl. Orlu na skorajšnjo rešitev so velikega pomena za napredek organizacije v dobro in korist naroda in države.
J. M.
Začasna anglo-ruska trg. pogodba
London, 29. aprila, n. Zunanji minister Hendersen je danes na posebno vprašanje v poslanski zbornici izjavil, da jc bila 16. aprila podpisana začasna angleško-ruska pogodba.
Pristavil je, da sc bodo v kratkem izvedla pogajanja za sklenitev definitivne pogodbe, ki bo potem nadomestila sedanjo začasno pogodbo. Dalje je angleška vlada poslala v Moskvo predlog, da bi se sklenila konvencija kot podlaga za nadaljnje pogodbe. Končno je še omenil, da se bodo začela definitivna pogajanja glede medsebojnih angleško-ruskih drž. in privatnih dolgov.
Reiorma ameriške prohibicije
AVnshington, 29. aprila, r. V zvezi n težkim kršenjem prohibicijskega zakona, ki se dogaja v zadnjem času in z ozirom ua česte vstaje v ameriških kaznilnicah je sklenil Hoo-ver predložiti zbornici .sledeče zakonske predloge: 1. prohibicijski resor naj se odvzame finančnemu ministrstvu ter naj se poveri pravosodnemu ministru; 2. razpustijo naj se odvisna sodišča; 3. izvrši naj se reforma državnih kaznilnic; 4. izvede naj se reorganizacija obmejnih oblasti, in 5. razširi naj se prohibicijski zakon tudi na državo Columbijo.
Z a 40 milijonov dolarjev pijače v Niagari
Bufallo, 29. aprila. AA. Carinska oblastva so zaplenila parnik, ki je prevažal alkoholne pijače v vrednosti 40 milijonov dolarjev. Oblastva so pravočasno doznala za ta velikopotezen poskus tihotapstva. Ves tovor parnika so cariniki pometali v Niagaro.
Pritožba radi Tukove obsodbe
Bratislava, 29. aprila, r. Rranitelj dr. Tuke }c vložil pritožbo proti obsodbi v drugi instanci. Sodišče bo o tej stvari razpravljalo v mesecu juniju. Državni tožilec se je zadovoljil s Tukino obsodbo.
Mednarodni sejem v Lvovu
Belgrad, 29. aprila. AA. Poljsko ministrstvo za trgovino in industrijo je obvestilo naše gospodarske organizacije, da bo 10. mednarodni sejem vzorcev v Lvovu od 2. do 16. septembra t. 1. Seiinska uprava jc povabila tudi to pot naše gospodarske kroge na udeležbo na tem sejmu.
Samomor morilca svoje žene
Parit, 20. aprila. AA. Javljajo iz Versaillesn, da je tam v bližnjem gozdu najdeno truplo človeka, ki je pred dvema dnevoma ubil in razrezal svojo ženo, Sodeč po truplu je napravil la človek samomor, kar so vidi s tega, da je imel grlo prerezano t britvijo.
London, 29. aprila, n. Na reki Jamuna v vzhodni Benguliji se je med ciklonom potopil neki parnik. Utonilo je 200 potnikov.
Riga, 29. aprila. A A. Sovjetski revolucionarni vojaški svet ie dovolil, da sr sprejmejo ženske v častniško službo.
Hadžija zanihava svoje prejšnje izpovedi
Belgrad, 29. apr. k. 5 dan razprave proti hrvatskim oniludincem je bil izpolnjen z susliša-njoin obtoženega odvetniškega koncipijcnta Hadži-je in s čitanjem obširnih spisov o zasliševanju obtoženega pred zagrebško jiolicijo in preiskovalnim sodnikom v Zagrebu in Belgradu.
Precej razburljiv moment je bil, ko se le izvršila konfrontacija med obtoženim Bernardičem iu obtoženim lladžijo. Izvršila se je radi tega, ker Hadžija priznava, da se je sestajal z Hcrnardičeni, dočim slednji odločno odklanja. Ob priliki konfrontacije je Hadžija ponovil svoje prejšnje izjave o sestankih In razgovorih z Bernardičem.
Konfrontacija Bcrnurdira in liadiije.
Razprava se je kakor vsak dan pričela danes ob 8 zjutraj. Predsednik Subotič javlja, da je i, ozirom na to. da obtoženec v glavnem zanika svoje prejšnje izjave, potrebno čitanje vseh od njega jiodpisanih protokolov pri zasliševanjih. Obtoženec protestira proti temu, da bi se jirečilala njegova priznanja pred policijo in prosi, da bi smel govoriti predhodno s svojim odvetnikom, kar 11111 je sodišče takoj dovolilo.
Nalo je obtoženec pristopil k svojemu odvetniku. Precej časa sta se tiho nagovarjala, nakar je predsednik odredil konfrontacijo obtoženega Hadiije z Bernardičem.
Pri tej priliki se je obrnil Hadžija h Ber-liardiču in mu pravil v oči: »Bernardič, li se morda ne spominjaš, da si bil onega večera z menoj!«
Obtoženi Bernaruič: »To nI res! Ti si celo nekaterim ljudem govoril, da sem jaz konfident. Sedaj ti je dana prilika, da vse popraviš, 111 nikar me ne obremenjuj!«
"Hadžija: -Nikdar nisem govoril, da si kon-fidenj, ker nisem imel niti razloga, niti povoda. Nikdai nisem o tem ničesar govoril in to kategorično ^#ibijam. Tenrmanj sem imel razloga govoriti tako, ker sva stala vedno v zelo dobrih prijateljskih zvezali. Ostanem pa pri svojih izpovedih, da sem se razgovarjal o peklenskem stroju.«
Nato obtoženi Bernardič istotako vztraja pri svojih prejšnjih izjavah, da se ni nikdar sestajal s Hadžijo v smislu kakor to navaja obtožnica. Obloženi Hadžija popravi tudi svoje izjave glede denarja. Prvotno je namreč izjavil, da je dobil denar ob obtoženega Begiča, h kateremu ga je poslal prof. Jelašič.
Hadžija zanika svoje izjave.
Nato se je prešlo na čitanje spisov o zasliševanju obtoženca Iladžije. Glede tega zasliševanja so trije zapisniki: Prvi o zaslišanju pred zagreb-
ško policijo, drugi o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom v Zagrebu, tretji o zaslišanju jired preiskovalnim sodnikom v Belgradu.
l'o teh spisih je obtoženi priznal vse v smislu obtožnice, to je, da je pripadal tajni organizaciji, katere cilj je bil delovati proti sedanjemu stanju, dalje }>rlznavu svoja sodelovanja pri nameravanem atentatu 1111 vlak, Priznava sestanek z Bernardičem in drugimi. Priznava, da je dobil denar od Begiča po Jeliišldevi intervenciji in sploh vse v smislu obtožnice.
Vsi trije zapisniki so v bistvu skoraj enaki. Obtoženec nt spremenil svoje izpovedi.
Danes pa je obtoženec na vprašanje potem, ko so so prečitali zapisniki, izjavil, da zapisniki niso resnični, da izjave, ki jili je takrat dal, niso ločne, in dn je te izjave jKidal v glnvnem radi tega, ker je bil takrat zelo deprimiran in sploh radi psihološkega razjioloženja, da bi se cela zadeva čimprej končala. Ne ojiorekn, da so nekatere izjave resnične, vendar jih danes utemeljuje in drugače tolmači. Odločno zanika vsako sodelovanje dr. Mačka in izjavlja, da dr. Maček ni mogel imeti in ni imel jKijma o pripravah omladmcev glede atentatov. Priznava, da je bil predsednik organizacije »Reunio«. Pravi, da denarja ni dobil od nikogar, pač jia da je bil to denar, ki jo služil za vzdrževanje revnih dijakov. Ker je po ti. januarju prenehalo strankarsko delovanje, je bil prenehal 3 svojim delovanjem. Ob likvidaciji je ostalo še nekaj denarja. Od tega denarja, ki ga je imel sam. je ostalo 4000, na drugi strani pa 5000 Din. Ta denar je porabil za nabavo jreklenskega stroja.
Nadalje pa priznava, da je imel sestanke, vendar pa so bili li sestanki spontani. Nikakor pa ne v ta namen, kakor ga označuje obtožnica.
Radi tega opozarja predsednik obtoženega na to, da je dal svoje izjave pred preiskovalnim sodnikom v Zagrebu, kakor tudi pred preiskovalnim sodnikom v Belgradu popolnoma prostovoljno brez vsakega pritiska. Opozarja ga na to, da pred sodiščem pove čisto resnico, ker je sicer nerazumljivo njegovo nastopanje preje in danes.
Nalo se je pričelo dolgotrajno zasliševanje od strani predsednika, jiosameznih sodnikov in zagovornikov. Ker se je obtoženec radi tega dolgotrajnega in zelo napornega zasliševanja zelo utrudil, je na jirošnjo njegovega zagovornika dr. Hrvo-jn predsednik ob 1 jropoldne razpravo jirekinil. Nadaljevala se bo jutri. I11 sicer se zopet nadaljuje zasliševanje obtoženega Hadžija.
Kakor je iz dosedanjega procesa razprave sklepali, bo proces trajal dalj kot mesec dni.
Poslanika Anglije in Amerike o Jugoslaviji
Živa želja po globjem medsebojnem spoznanju
Belgrad, 29. aprila, d. Na banketu udruženja prijateljev Velike Britanije in Amerike v Jugoslaviji sta se angleški poslanik g. Henderson in ameriški poslanik g. Princc v napitnicah jako laskavo izražala o naši državi,
G. Henderson je med drugim izjavil: Treba je priznati, da se mi dozdaj nismo do-1 volj vzajemno proučevali. V zadnjih 125 letih ste se borili za svojo neodvisnost in ujedinjenje in zato so bile vaše misli v to koncentrirane. Pred vojno je bil neodvisen del vaše države majhen in predmet medsebojnega tekmovanja dveh velesil ter na žalost anglosaška rasa ni posvetila vam iste pozornosti, ki ste jo zaslužili. To udruženje, slično udruženjem v Veliki Britaniji in ameriških Zcdinjenih državah, in ki ga udruženji v Zagrebu in Ljubljani izpopolnjujeta, ima isti smoter in isti cilj. Temelj mu je, da se izpopolni ta nedostatek našega vzajemnega poznavanja. Trenutek za to manifestacijo je bil dobro izbran, ker se prav zdaj v Londonu vrši razstava jugoslovanske umetnosti. Take razstave so ena izmed mnogih kulturnih, umetniških, socijalnih in gospodarskih vezi med našima dvema državama in je zelo potrebno, da se učvrstijo. Vzajemno spoznavanje in poslovanje se ne more razviti čez noč. Začetki so bili storjeni v Belgradu z nocojšnjim večerom in moja goreča želja in prepričanje je, da bodo ti začetki postopno in neprestano ter zanesljivo rasli in zoreli. Prijateljstvo med vašo raso in mojo, ali bolje rečeno našo, bo v našo skupno korist in v dobro vseh. Naj nam bo to cilj, na čigar uresničenje moramo vztrajno delali.
G. Prince, ki je znan iskren prijatelj in ljubitelj našega naroda, je z velikim zadovoljstvom pozdravil osnovanje omenjenega društva, Tudi on je poudarjal, da Američani premalo poznajo Jugoslavijo. -Jugoslavija mora postati bolj znana v ameriških Združenih državah. Vaš poslanik dr, Pi-
tamic in vaši energični konzuli v naši državi delajo vse, kar morejo, da bi razširili poznavanje Jugoslavije in njenih razvojnih možnosti, toda tudi njihovi individualni napori še nezadoščajo. Treba stremeti za tem, da se tiskajo v naših listih in časopisih intelektualni članki, ki naj orišejo vse strani jugoslovanske zgodovine, kulture in literature ter fizičnega razvoja. Jugoslovanske razstave, kakor n. pr. ona, ki je bila tako lepo uspela v Kodanju, se morajo prirejati v vseh važnih središčih. Predavanje o vaši umetnosti se morajo vršiti povsod, kjer je mogoče. Vi niti ne veste, s kolikim interesom bi bile take manifestacije sprejete v Ameriki. Treba je večje organizacije in energije, da postane Jugoslavija bolj znana v Ameriki. To naj bo začetek nove ere, ki naj širi razumevanje med narodi, ki govore angleški jezik, in vaso veliko državo. Ne pozabite tega sestanka, naj vam ne ostane samo prijetno prebit večer med prijatelji, nego imejte v sebi misel, da je treba za prospeh vaše velike države storiti vse mogoče, da podpremo g. Pitamica in mene v našem trudu, da bo Jugoslavija faktor v očeh ameriške javnosti.
Obema je odgovoril z napitnico zunanji minister g. Marinkovič, ki je med drugim izjavil:
Naloga tega društva je, da obvesti naše prijatelje v Veliki Britaniji in ameriških Združenih državah in da jih prepriča, da moreta Velika Britanija in ameriške Združene države v svojem delu računali na naš narod, in da na drugi strani obvesti naš narod, da je kulturno delo oni način, s katerim bo najbolje dokazal svoje veliko prijateljstvo za Veliko Britanijo in za ameriške Združene države kot najzanesljivejši element miru, reda in kulturnega napredka v tem delu Evrope. Globoko sem uverjen, da bom najbolje ustregel željam društva prijateljev Velike Britanije in Amerike, če želim temu društvu mnogo uspeha in napredka v tem pravcu.
Avtomobilizacija Italije
Rini, 29. apr. Iz merodajnega mesta se izve, da so izgotovljeni načrti za po najmodernejših principih zgrajeno avtomobilsko cesto, ki ima kakor tetiva združiti oba konca loka, katerega tvorijo Alpe ud Savoje do Snežnika. Od te zveze je dozdaj zgrajen del Mi-lano—Berganio-t-Brescia, dočim se imajo še zgraditi deli: Torino—Milan«, Brescia—Vcro-na, Verona—Vicer.sa, Padova—Benetke, Benetke—Trst in Trst—lička. Dolžina je avtoceste bo 580 km, stroški pa so proračunani na 700 milijonov lir. Cesta ima velik gospodarski, turističen in strategičen pomen. Z njo bi bile zvezane tudi vse ceste, ki vežejo alpske doline s tetivo in bi bili Gorica, Postojna
in ilirskobistriški okraj organično vključeni v severnoitalijansko gospodarsko in kulturno območje. Tretjino stroškov, ki padejo na privatne družbe, prevzame država z gotovo vsoto, ki je porazdeljena na 50 proračunskih let. Po 50 letih postane avtocesta jropolna last države. Državni prispevek okoli 25 milijonov lir na leto se bo nabiral iz taks na privatne družbe in avtopromet. Dela vodi državni tajnik Suardo, ki je bil 1. 1928. imenovan za komisarja za -Pedealpino ali obalpsko cesto, kakor se imenuje. Zveza bo v celoti izvršena čimprej in bo omogočala, da se bo razdalja Reka—Torino pretekla v petih urah z največjo varnostjo in za nizko ceuo.
• ••
Grozen slučaj praznoverstva v Rustft
Varšava, 29. apr. Med ruskim ljudstvom, posebno na severu in v Sibiriji, kjer je z ruskim elementom pomešan mongolski, pa med ruskimi naseljenci samimi se je radi preganjanja krščanske vere in duhovščine neverjetno razširilo pravo pagnnstvo. Na velikonočne praznike so oddajale vse sovjetske radiopostaje izključno protlverske govore in recitacije. Izvestija« poročajo zdaj, dn ie prejelo uredništvo moskovskega Radio-lista poročilo iz vasi Poročile v severovzhodni Sibiriji, da je tamošnji vaški sovjet sklenil namesto pravoslavnega župnika nastaviti po-
ganskega vedežal Vaščani namreč, od katerih je polovica krščanskih prebivalcev, je razumelo radio-govore v tem smislu, da je zopet dovoljena stara lo je pogatiskn vera, ki je bila ptid ca rje 111 prepovedana. Toda pri ve-dežu ni ostalo. Drugi dan na to so kmetje zbrali grmado in ua njej svečano sežgali nedolžno dekle kot i/kupilo šamanom, to je duhovom, katerim so bili toliko časa nezvesti!
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, deževno, na Štajerskem veliki nalivi.
Stanovanjski zakon
se ne podaljša
Belgrad, 29. aprla. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socijalno politiko iu narodno zdravje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o jireseljevanju oseb, ki ifgubc zaščito po dosedanjem stanovanjskem zakonu.
§ 1. Osebe, ki so uživale zaščito po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 27. aprila 1929 in od 29. oktobra 1929 in ki izgube to zaščito s i. majem 1930. leta, so dolžne, ako so jim bila stanovanja odjiovedana do 15. aprila 1. 1. in ako se ne morejo pogoditi za-kupodavčein o višini zakupnine, izseliti se najdalje do 30. junija 1930. leta.
§ 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem. ko ga kralj" podpiše, obvezno moč pa dobi z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
Veljavnost izvoznih tarif podaljšana
Belgrad, 29. aprila. A A. Komercijalni oddelek generalne direkcije državnih železnic je obvestil zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da jo po-duljšul izvoznih tarif za prevoz žita do koncu t. i., dočim so te tarife doslej veljale samo do konca julija. Generalna direkcija državnih železnic je storila ta sklep glede na sjiomenico saveza mlinov v Zagrebu. Savez je bil preko zavoda za pospeševanje zunanje trgovine obveščen da bo ta sklep generalne direkcije priobčen v prihodnji številki sSaobračajnega vestniku«.
Zelje industrijalcev glede
banovinskih trošarin
Belgrad, 29. aprila. AA. Centrala industrijskih korporacij je predložila ministrstvu financ spomenico, v kateri predlaga način pobiranja banovinskih trošarin na alkoholne pijače. Svojo spomenico utemeljuje centrala predvsem s tem, da je treba določbe zakona čimprej in na najprimernejši način izvesti.
Nemška univerza kliče jugoslovanskega učenjaka
Belgrad, 29. aprila, r. Berlinska univerza se je obrnila na naše prosvetno ministrstvo s prošnjo, na bi dopustilo dr. Aleksandru Grizeku, izrednemu profesorju na poljedelski fakulteti v Zagrebu, da bi prišel v Berlin za 4 semestre, kjer bi sodeloval pri osnovanju novega instituta za genetiko, ki bo pod ^ravo znanega strokovnjaka profesorja dr. Koriru herja. Ministrstvo je že odobrilo dr. Grizeku dopust za 1 leto. To je prvi, da inozemska univerza jjokliče pri osnovanju novega instituta našega učenjaka, ter se to radi tega smatra kot specijelno priznanje.
Otvoritev francoskega inštituta v Zagrebu
Zagreb, 29. arpila. r. Ob otvoritvi Cercle francais in francoskega instituta v Zagrebu bo francoski poslanik na našem dvoru g. Dard prvič posetil Zagreb. Pri tej priliki bo obiskal univerzo, da se zahvali za njeno akcijo za poplavljence v Južni Franciji. Svečana otvoritev francoskega instituta se vrši v nedeljo 4. maja, zvečer pa bo v hotelu Espla-nade svečan banket.
Belgrajske vesti
Belgrad, 29. aprila. AA. Udruženje izvoznikov kraljevine Jugoslavije bo iinelo svojo redno 11. letno skupščino v dvorani eskomplne banke v Belgradu 4. inaja t. 1.
Belgrad, 29. aprila. AA. Centrala industrijskih korporacij je obvestila potom okrožnice svoje člane, da je z odlokom generalne direkcije državnih železnic z dne 1. aprila t. I. ukinjena prepoved ponovnih vagonskih pošiljk brez pretovorjanja.
Belgrad, 29, aprila. AA. V zvezi s spomenicc saveza mlinov v Zagrebu je komercijalni oddelek genenilne direkcije državnih železnic sklenil, ds ostane ugodnost za izvoz moke preko šušaka še nadalje v veljavi.
Zagrebške vesti
Zagreb, 29. apr. r. Danes je bilo v Zagrebu neurje. Opoldne je bilo tako temno, da so morali po hišah prižgati električno luč. Popoldne okoli tretje ure je zopet zasijalo prijazno solnce.
Zagreb, 29. aprila, r. V zadnjem času so se v Zagrebu zelo pomnožile avtomobilske nesreče. Z ozirom na to prinašajo zagrebški listi ostre proteste ter zahtevajo energične ukrepe proti samovoljnosti šoferjev.
Zopet ogenj v Beli krajini
Gospodinja umrla na opeklinah.
Metlika, 29. aprila.
V nedeljo ob 10 zvečer je nenadoma nastal požar pri Aneeljnu nn Mačkovcih nad Suliorjem. Sicer je par ur preje padlo nekaj dežja, toda ognjene sile lo ni zmagalo. Kot velik kres se je svetil požar izza Gorjancev čez vso Belo krajino, ko je gorela stara zapuščena hiša. Ker pa so požarne brambe zelo oddaljene, je ogenj dolgo časa jio svoje gospodaril. Tam gori ludi ni vode iz studencev, marveč imajo le vodnjake s kapnico in mlake. Družina pa jo težje jirizadeta še s tem, ker .jo ob gospodinjo in mater, na katero so je zrušila goreča streha, tako da je dobila ojiekliue po vsem telesu. Koža se ji je kar lupila. Davi jo jo smrt rešila neznosnega trpljenja. Zapušča osem otrok, ki jim je le v majhno tolažbo, da jim je ostala vsaj lnisa, v kateri bodo sirote s težko preizkušenim očetom še dolgo občutili grozo, ki so jo v teh dneh prestali.
Ogenj jo podtaknila zlobna roka. Oblasti so na sledu za storilcem. Prizadeta hiša je v bližnji soseščini s Plutovimi, kjer je gorelo 2. februarja, ko so obhajali svatbo. To je torej bil že drugi požar v tej neznatni vasici.
Kozolce zgorel. V nedeljo jiopoldne so se zbrali nad Viniškini koloni temni oblaki. Silovilo so v hudi nevihti udarjale strele. Ena je ošinila velik kozolec na f> oken na Grabniku, last posestnika ICambiča. Ta kozolec jc bil postavljen pred (5 leti v ponos gospodarja, kajti laki kozolci so v Beli krajini redki. Dan .s jc žalostno pogorišče.