Utffc
5L.VKO
L/»na -v
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 214
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 13, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Angleško delavstvo želi dobili standard dela in življenja ameriškega delavstva
Norwich, Anglija, 11. septembra. Na letni, konvenciji Trades Union, kjer je včlanjeno angleško organizirano delavstvo, se Je včeraj mnogo razpravljalo o 3ivljenskem standardu ameriškega delavstva. Angleški delavci 2elijo izboljšati svoj položaj na podlagi tega standarda.
Kongres zastopa 4,000,000 angleških organiziranih delavcev. Včeraj je bila sprejeta resolucija, ki zahteva večjo podporo za onemogle delavce, 40-umi delavnik in plačane praznike.
Na konvenciji sta tudi dva zastopnika American Federation
Labor, ki sta cčeraj govorila, da pričakujeta, da bo v kratkem
nastal sporazum med A. F. of Labor in med C. I. O. unijo. Nobenega zastopnika CIO ni bilo na zborovanju.
Angleški govrniki so povdar-jali, da so ameriški delavci mnogo na boljšem kot angleški. Odškodnina za poškodbe pri delu je v Ameriki skoro perfektna, starostna pokojnina obljubuje mnogo in brezposelna zavarovalnina se je pravkar začela širiti.
Konvencija je zavrgla resolucijo, glasom katere bi se konvencija izjavila proti vladnemu programu za oborožitev. Angleška vlada namerava tekom prihodnjih pet let izplačati $7,500,000,-" 000 za novo oborožitev Anglije.
Fašisti v Rimu
Rim, 11. septembra* II-Popolo di Roma, pol-uradno glasilo Mussolinija, naznanja, da se bo 2b. oktobra zbralo v Rimut do 100,000 Roditeljev fašistov iz vseh delov sveta. To se bo zgodilo ob priliki praznovanja 15. obletnice vpeljave laškega fašizma-. To bo nekako enako zborovanje, kot ga imajo te dni nemški naziji v Nue-rembergu. Skoro sleherrlfi vas bo poslala vsaj enega zastopnika, ki v dotični vasi vodi fašistovsko propagando in gibanje.
Hitler grozi Rusiji. Nemčija je vsak čas pripravljena braniti svojo čast. Hitlerjev govor je zopet vznemiril Evropo
Nueremberg, Nemčija, 11. septembra. Nemški diktator Hitler je imel včeraj govor, v katerem je izjavil, da Nemčije Nikdar ne bo porazil noben so-Vražnik, niti notranji, še manj Pa zunanji.
"Naj bo to svarilo onim, ki skušajo v Moskvi zopet zapa-|iti ^vet z bakljo vojne," je izjavil Hitler, ko ga je poslušalo ftad 200,000 udeležencev nazij-skega kongresa in je bil njegov govor oddajan po radiu.
"feili so dnevi, ko je bila Nemčija ponižana in razžaljena," je nadaljeval Hitler, "t da danes smo prišli tako daleč, ^a se nas bojijo in v tem stra-
hu nas tudi spoštujejo. Nemčija ni danes last nikogar drugega kot svoja lastna gospodarica."
Na kongresu je bilo navzočih tudi 48 diplomatičnih zastopnikov raznih držav, med njimi tudi zastopnik Zedinjenih držav, ki je šel tja z odobre-njem vlade Zedinjenih držav, dasi je ameriški poslanik v Berlinu temu nasprotoval.
Hitlerjev bojeviti govor na kongresu je povzročil novo mr-žnjo v Rusiji napram Nemčiji. Rusko časopisje že odgovarja strupeno in bojevito. Splošno se pa sodi, da bo ostalo samo pri besedah.
Amerika molči glede laško-ruskega spora
Washington, 11. septembra, "ržavni tajnik Cordell Hull ni Ogovoril na vprašanje časnikarjev glede spora, ki je nastal ^ed Italijo in Rusijo, ko je Rusija poslala več not Italiji in jo da je ona kriva sub-^arinskih napadov na ruske to-v°rne ladje. Toda Hull je dal ra-2unieti, da ameriška vlada skrb-110 opazuje razvoj nadaljnih dogodkov. Trgovinski oddelek ame-■^Ške vlade je včeraj potom ra-sporočil vsem ameriškim tovornim parnikom, da vozijo'z največjo opreznostjo ^ Sredozemskem morju.
V,.' . f --O--
Dospeli iz Jugoslavije
tfcad August Kollandra je bil obveščen, da se na parniku Nor-^ndie
, ki dospe danes v New o^k, nahajajo Mrs. Jerta Ran-Zlnger in Mrs. Ana Gorkos, ki so vrnile s potovanja po Jugo-V Cleveland dospejo v zjutraj ob 8:30 na Union ^minal postajo, kjer jih pri 11 j o svojci. Mr. August Kol
oak..
^ider se je ustavil v New Yorku Za Par dni po uradnih opravkih.
Marino umorjen
k Marino, znan ohijski ra ■ e^ir, ki je bil zapleten v škan-aiu prj državnem odboru za toiloščevanje jetnikov, je bil ^tečeni petek umorjen. Tru-o z 19 krogljami so našli na h farmi v bližini East Liver Ohio.
j Židovski praznik
v utri zvečer začnejo praznoti1 ž]dje svoj največji praznik h Kippur" alf praznik kesa-Ja m pokore.
Japonci ubili 300 beguncev na železniškem vlaku
šangaj, 11. septembra. Stotine Kitajcev je zasedlo včeraj neki vlak v Nantao, da pobegnejo iz mesta, katerega so Japonci že prej bombardirali. Toda predno so bili begunci še 10 minut na potu, so jih Japonci ponovno napadli z' "bombami iz letal. Pri tem je bilo 300 Kitajcev ubitih in nad 400 ranjenih. Iz Tokia se pa poroča, da je japonski parlament dovolil $600,000,000 za nadaljevanje borbe s Kitajci.
Otrok ubit
Pretekli četrtek je bil 13 let stari Mihael Starešinič zadet od avtomobila, ko je korakal preko St. Clair Ave. na 49. cesti. Sinoči je na posledicah poškodb umrl. Ranjki zapušča starše Mr. in Mrs. George Starešinič, 1392 E. 49th St., sestre Rose, Mary, Ano, in brate George, Anton, Joseph, Steve in John. Pogreb pokojnega dečka se vrši iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v sredo zjutraj. Naše globoko sožalje staršem!
Browder pride
24. septembra pride v Cleveland Earl Browder, generalni tajnik komunistične stranke, ki bo govoril v prid županske kandidature Carl Wintersa, ki je komunistični kandidat za župana v Clevelandu.
Živi brez pljuč
Isaac Bradley, 61 let star, lastnik nekega hotela, je prestal srečno operacijo, ko so mu zdravniki odstranili pljuča na desni strani. Mož se popolnoma dobro počuti.
Novi državljani
V	petek 10. septembra se je na zvezni sodniji v Clevelandu vršilo zaslišanje za ameriške državljanske papirje. Prosilcev je bilo toliko, da je mogla sodnija pretekli petek vpošte-vati le prosilce poljske in laške narodnosti. Tudi en Madžar je prišel na vrsto. Novo zaslišanje se vrši v petek 17. septembra, ko pridejo na vrsto Nemci, Cehi in Madžari. V petek 24. septembra se zopet vrši zaslišanje in to pot pridejo na vrsto Jugoslovani in Irci ter Angleži. Pretekli petek so dobili sledeči Slovenci, ki prihajajo iz Istre in Primorja, državljanske papirje: Ivan Va-lenčič, Frank Mahnič, Jennie jSadriik, Josephine Stanich, Anton Cukljati, Ralph Brine, Maria Dekleva, Mary Tauchar, Jo. sip Veljak, Marion Rožič, Anton Polk Jr., Antonia Kontelj, Antonette Salomon, Maria Ono-fric in Peter Božič, skupaj 15 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 408, danes 15, skupaj v letošnjem letu 423. Vsem skupaj iskrene čestitke!
-o-
Težak boj za Elya
Iz bližnjega mesta Euclida se poroča : Prvič v dolgih letih bo imel sedanji dolgoletni župan mesta Euclid, Charles Ely, napram sebi skupno fronto vseh svojih nasprotnikov. Kenneth Sims je koalicijski kandidat vseh nasprotnikov Elya. Svoječasno so\ se ti nasprotniki kavsali med seboj in pobijali Elya, sedaj so se pa združili in bodo udarili s skupnimi silami. Za Simsom je letos složna demokratska stranka, obenem ga podpira Citizens stranka in Taxpayers stranka. Ely je republikanec. Bil je že šestkrat izvoljen za župana v Euclidu. Doslej ga ni -mogel še nihče premagati.
Smrtna kosa
V	soboto popoldne je po dolgi in mučni bolezni umrl Frank An-žlovar, star 44 let, stanujoč na 1404 E. 45th St. Bil je samec. V Ameriki je živel 25 let. Pokojni je bil član društva Slovenec št. 1 SDZ. Rojen je bil v vasi Prapreče pri Temenici, p. Št. Vid pri Zatični, kjer zapušča sestro in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek ob 8:30 dopoldne iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Calvary pokopališče. Bodi ranj kemu ohranjen blag spomin!
Andricovi filmi
Znameniti filmi, katere je posnel znani sotrudnik "Pressa, Mr. Andrica tekom svojega lanskega potovanja po Evropi, so sedaj zopet na razpolago občinstvu. Vsaka organizacija se lahko obrne za slike na Mr. Andri co, c/o. The Cleveland Press.
Koliko so veljali štrajki v letu 1936
Geneva, Švica, 11. septembra. Delavci so radi štrajkov zgubili v letu 1936 nič manj kot 24,248,-488 delovnih dni. To poročilo je vzeto iz uradnega Časopisa Mednarodne delavske zveze. Omenjeni so štrajki samo v 21 različnih državah sveta. Nad 24,000,000 delavcev je bilo prizadetih v 6,875 štrajkih v enaindvajsetih deželah. Na vrhuncu vseh so Zedinjene države, kjer so delavci lansko leto zgubili 13,-091,958 delovnih dni. Poljska je na drugem mestu s 4,000.000 j dnevi. Najboljši rekord ima mala republika Avstrija, kjer so delavci zgubili samo 299 delovnih dni. Nobenih uradnih podatkov ni mogoče dobiti iz Francije, Nemčije in Italije.
NAJNOVEJŠEVESTI
-—a-
Washington, 12. septembra. Federalna rezervna banka je na povelje administracije odločila "oprostiti" $300,000,000 v zlatu za javni promet. To se je storilo, da se obdrži nizka obrestna mera vladnih bon-dov, katere namerava rezervna banka nakupiti. Zvezna blagajna bo izdala za $300,-1 000,000 vrednosti zlatih certifikatov, katere pripiše rezervna banka vladi na račun.
Praga, 12. septembra. Najnovejša poročila naznanjajo, da umira Thomas Masarik, prvi predsiednik čehoslovaške republike. Zadela ga je pljučnica.
150-letnica ustave
Fes ameriški narod bo praznoval prihodnji petek, dne 17. septembra 150-let-nico ameriške ustave. Cleveland ne bo zaostajal za drugimi mesti. Na povelje ravnatelja katoliških šol v Clevelandu bodo otroci v katoliških šolah praznovali dan 17. septembra s posebnimi svečanostmi in debatami, saj je bil med onimi, ki so ameriško ustavo pomagali narediti in so jo podpisali, tudi en katoliški škof. Otroci katoliških šol se udeležijo tudi ogromne parade v petek. Vsi otroci mera jo biti v petek ob € :30 zvečer na mestu v paradnih skupinah, kakor se jim bo v šoli naročilo. Parada se začne na 22. cesti in Euclid Ave., koraka do Public Square, po Ontario do Lakeside Ave. in potem na razstavo. Nobene vstopnine ni na razstavo za one, ki so v paradi. Katoliške šole bodo imele osem godb v paradi in več krasnih flotov.
-o-
V Jugoslaviji je nastal sporazum med pravoslavno cerkvijo in obstoječo vlado
Belgrad, 11. septembra. Uradno se naznanja, da bo javnost v kratkim doznala, da je nastal nekak sporazum med pravoslavno cerkvijo in med jugoslovansko vlado. Glasom dosedaj nepotrjenih poročil je pravoslavna cerkev izvojevala popolno zmago proti vatikanskemu konkor-datu. Ministerski' predsednik Stojadinovič se je podal.
Borba proti konkordatu, ki je po mnenju pravoslavnih dajal katoliški, cerkvi preveliko oblast, se je začela v juliju mesecu, ko je ministerski predsednik v zbornici poslancev dobil potrdilo kon-kordata.
Nastali so težki boji in vmes je prišla še smrt pravoslavnega patriarha Varnave, kar je še bolj razburilo javno mnenje.
Sedaj je vlada napram pravoslavni cerkvi odnehala v toliko, da je privolila, da ne bo silila v takojšnjo, potrditev konkordata, pač pa pride enkrat pozneje na vrsto. Konkordat bi imel biti potrjen še od senatne zbornice.
Vlada je nadalje obljubila, da bo kaznovala one policiste, ki so tekom verskih procesij napadli duhovne v procesiji. Pravoslavna cerkev je pa obljubila umakniti izobčenje ministrov in državnih poslancev, ki so delovali za konkordat.
Tajni vladni agenti preiskujejo že pet tednov poslovanje nazijev v Zed. državah
CIO v politiki
Na zadnjem zborovanju ekse-kutivnega odbora C. I. O. v Clevelandu je več delegatov predla-' vati.
galo, da C. I. O. podeli svojo Dokler lie bodo tajni agenti
Washington, 11. septembra. Tajni zvezni agenti, takozvani "G-men" že delj časa preiskujejo delovanje in propagando nemških nazijev v Ameriki. Vladni odvetniki pa iščejo v postavnih knjigah, kako je mogoče enako propagando kazno-
, Cleveland. — V soboto večer sta prišla v trgovino Geo. Mlačeka, 4412 St. Clair Ave. dva roparja, ki sta z revolverjem v roki zahtevala denar. George je enega roparja na-gloma udaril z železno cevjo po glavi, dočim je drugi pobegnil. Pobiti ropar se sedaj bori s smrtjo v mestni bolnišnici, a tudi druzega roparja so pozneje prijeli.
Madrid, 12. septembra. V bližini pristanišča Cartagena so vladni potapljači našli neki pokvarjeni submarin, katerega posadka je bil še živa. Submarin se ne more dvigniti navzgor. Splošno se sodi, da je to dotični submarin, ki je zadnje čase potopil več trgovskih ladij v španskih vodah in na Sredozemskem morju. Tudi ni mogoče določiti pripadnost submarina.
--o--
Relifni ljudje Kakih 75,000 oseb v Clevelandu željno zre na prihodnjo sredo z upanjem, da bodo dobili svoj relifni delež za drugo polovico septembra. Malo je upanja, da bi bil denar pripravljen. Potrebuje se nekako $350,000, toda mesto nima denarja. Od prvega maja do 1. sept. je mesto potrošilo za relif že $2,000,000 in se pri tem zadolžilo.
Konvencija tiskarjev
Včeraj je bila v Louisville, Ky., otvorjena konvencija unij-skih tiskarjev v Ameriki, ki so združeni v International Typographical uniji. Delegati zastopajo kakih 60,000 unijskih tipografov v Ameriki. Eno izmed vprašanj, ki bo prišlo na vrsto je, ali ostane unija pri A. F. of L., ali se uradno pridruži C.I.Q. organizaciji.
podporo v prid nominacije Walter O'Donnella, neodvisnega demokratskega kaftdidata za župana. Toda ekaekutivni odbor ni tozadevno ničesar ukrenil, sprejetih pa je bilo nekaj pikrih resolucij proti sedanjemu županu Burtonu. Združeni mladinski zbori
gotovi s svojim delom seveda vlada ne bo podvzela nobenega koraka. Vladni odvetniki so mnenja, da je vladi na razpolago mnogo postav, glasom katerih se lahko kaznuje vladi sovražne elemente.
Preiskavo napram pristašem Hitlerja v Ameriki je odredil
migljaj iz kongresa, da je taka preiskava potrebna v očigled vedno večjim pritožbam od strani javnosti.
Pričakuje se pa tudi, da bo kongres pri svojem prihodnjem zasedanju odredil samostojno preiskavo glede nastopa Hitlerjevih pristašev v Ameriki. Kongresman Dickstein je že v zadnjem zasedanju poslanske zbornice kongresa zahteval enako preiskavo, ki pa je bila odklonjena.
Kongresna preiskava je bila odklonjena, potem ko je generalni zvezni pravdnik zagotovil kongresmane, da bodo tajni agenti sami z mnogo manjšimi stroški lahko vodili tako preiskavo.
V torek 14. septembra, se vrši generalni zvezni pravdnik Cura-zadnja seja zastopnikov združe- j mings, potem ko je dobil na-nih mladinskih zborov pred	,	• -rVj- v. .. ... ,
skupnim koncertom. Vsi zastop- Komunisti ne morejo biti zidje širijo gnjilobo, pravi
niki naj se gOtovo udeležijo. Seja se vrši v Slovenskem Dortiu na Holmes Ave. ob 8. zvečer. — Tajnica.
Ustavite se pri Jurci!
Kadar vas nanese pot v prijazen West Park, ne pozabite se ustaviti v prijaznih Jurco-vih prostorih, 4444 W. 130th St., kjer boste ob vsakem času prav prijazno postreženi.
V bolnišnici
V svrho operacije se je podala v Lakeside bolnišnico Mrs. Mary Skerl, 5095 Turney Rd., Garfield Heights. Dobri rojakinji vsi želijo, da bi se Čimprej zdrava vrnila med svoje.
Nov grob
Sinoči ob 5:20 je preminul rojak Joseph Prime, 1017 E. 71st St. Pogreb bo imel v oskrbi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobneje poročamo jutri.
Listnica uredništva
Tajniku Slov. Del. Doma, Waterloo Rd. Poštna uprava ne dovoljuje oglasov za "Bingo" igre;
uradniki v avtni uniji
Detroit, 11. sept. Homer Martin predsednik U. A. W. A. je izjavil včeraj, da so komunisti lahko člani unije avtomobilskih delavcev,, toda organizatorji niti uradnike unije ne morejo biti. Homer Martin je izjavil, da so komunisti odgovorni za razne ne-postavne štrajke in za razna radikalna dejanja, ki škodujejo uniji in delavcem.- Eksekutivni odbor, ki je bil izvoljen na zadnji konvenciji v Milwaukee, se sestane te dni in bo izdal permits organizatorjem in lokalnim uradnikom. Pri tem bodo odstranjeni vsi, ki so komunisti.
--O-—
Čvrst slovenski fant
William Jurca, sin znane Frank Jurcove družine iz West Parka, odide v petek na kolegij v St. Louis, Mo. William je priznan rokoborec in nosi naslov prvaka v tem športu v Clevelandu. Na kolegij so ga povabili, da bo igral pri žogo-
metu. Posvetiti se namerava torej "vašega oglasa ne moremo1 splošno atletiki, katero bo po priobčiti.
Popravek
V zahvali za pokojnim John W. Rožič je bilo omenjeno, da je Mrs. Joseph Ausec darovala za venec. Pravilno je Mrs. Josefa Ausec, iz Addison Rd.
Pozdrav Iz Toronto, Kanada, pošiljata pozdrave George Turek in F. Weiss. V Torontu se vrši kanadska razstava, kjer je videti mnogo zanimivega. Hvala za pozdrave.
Iz Nankinga, Kitajsko, je
dovršenih študijah poučeval kot svoj življenski poklic. Našemu korenjaku Williamu Jurca želimo mnogo uspeha in vso srečo v bodočnosti. Da, slovenska kri, ta je zakej!
Sestanek volivcev 32. vardi
V torek večer ob 8. uri se vrši v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. sestanek volivcev 32. varde. Kot glavni govornik bo nastopil Mr. John Rožanc, kandidat za councilmana v 32. vardi. Razložil bo svoj program in načrte navzočim volivcem. Vsi volivci
zbežalo 700,000 oseb, ko so me-|so prijazna prošeni, da se udele-sto bombardirali Japonci.	tega sestanka v torek večer.
nemški minister
Nueremberg, Nemčija, 11. septembra. Paul Goebbels, na-zijski minister za propagando, je na nazijskem zborovanju izjavil, da so "židje paraziti med naredi sveta, ki širijo gnjilobo in propast." Svaril je Evropo, da se pravočasno zbudi pred židovsko nevarnostjo. Žid je uničevalec kulture, iširilec revolucije, sovražnik vsega sveta. Njemu je za profit in izkoriščeva-nje, drugi lahko vsi poginejo. "Svoboda časopisja" je nadaljeval nazicijski minister, krinka, za katero se skrivajo moderni banditi, povzročevalci vojn in clrugi človeški jastrebi. Oprostitev časopis od svobode časopisja je ena največjih historičnih potreb današnjega svetta. Narodni socializem in fašizem sta topo-gledno že mnogo dobrega storila ..
-o-
Pokojna Mrs. Porenta
Na drugem mestu današnjega lista je poročano, da je v Reliance, Wyo., umrla Minka Porenta. Poroča se nam nadalje, da ima slednja v Clevelandu sestro Frances Lorber in brata Jos. Pivka, v Port Washington, Wis. pa sestro Jennie Pungartnik. Ranjki želimo večni mir in pokoj.
Jaster resignira
Iz Columbusa se poroča, da namerava resignirati državni direktor za javna pota John Jaster iz Clevelanda. Jaster namerava prevzeti kako zvezno službo. Izjavil se je, da je baje preveč politike v njegovem uradu.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN BOME — SLOVENIAN DAILY
1117 St Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto %TM. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta IS.50. Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto, »5.50; pol leta, «3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: tJ.8 and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.3. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $&.&0 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year._Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Mladinski pevski zbor na dež>diko in p°nos mesta cleve-
landa in bodočnost našega naro-
Holmes Ave.
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187».________
No. 214, Mon., Sept. 13, 1937
Narodnostne ideje v politiki
Narodnostne ideje so orale globoke brazde v medna" rodni politiki in pomagale oblikovati mednarodno življenje, da je dobilo današnje oblike. Vsak narod ima po božji in naravni postavi nekatere pravice, ki so svete in torej nedotakljive. Med te spada predvsem pravica, da vsak govori in goji svoj materinski jezik, da se zbira v'raznih družabnih in kulturnih organizacijah in skupinah, ki se imenujejo države in ki so naravne celice družabne razdelitve človeštva.
Vsak narod ima pravico, da nemoteno goji svoje narodne značajnosti in varuje svojo državno neodvisnost. V starejši zgodovini narodnostni čut ni bil tako izrazito razvit, kakor je danes. Egipčan, Grk in Rimljan so že bili nekoliko nacionalisti, toda za Rimljani je prišla doba, ko je narodnostna zavest utonila v absolutističnih režimih srednjega in modernega veka do francoske revolucije, kii je narodnostni čut zopet predramila. Takrat so državne meje čestokrat rezale, po živem telesu narodnih celot. Čisto naravno se je z obuditvijo narodne samozavesti rodila tudi želja, da se ljudje, ki govorijo isti jezik, spravijo v okvir narodnih držav. Povod za napetosti od države do države je bil s tem dan. Poglavje velikih borb se je začelo. Po večini so se končale z vojskami.
Tako spremljajo graditev zedinjene narodne države Italije nešteti bojni pohodi med starimi državami, ki so branile svojo posest, in med mladimi narodnimi silami, ki so jim hotele iztrgati odrezane dele svojega narodnega telesa. Kaj so bile vojske med Avstrijo in Italijo, ki polnijo preteklo stoletje, drugega kot borba za zmago narodnostnega načela?
Zedinjenje, nemške narodne države se je uresničilo na bojnih poljanah. Nemške vojske z Avstrijo, Rusijo in Italijo so plod narodnostnih idej. Pa saj nam ni treba segati tako daleč nazaj v zgodovino.
Vstajenje nacionalnih držav kot so Poljska, Čehoslova-ška, Romunija in Jugoslavija, ki so nastale na ruševinah štirih cesarstev, je bilo mogoče le po številnih krvavih vojskah, ki so stare meje razdelile in dale možnost, da so se postavile nove.
In če zasledujemo razvoj sodobne Nemčije ali Italije, ki si pod silnim pritiskom nacionalnih idej utirata pot med narodi, moramo priznati, da zopet nastajajo nove napetosti, iz katerih morajo nujno' nastati spori in krvna obračo-vanja.
Politična zgodovina preteklega stoletja in vseh 37 let našega stoletja kar grmi in odmeva od nacionalizmov, čistih in pravičnih, imperialističnih in. osvojevalnih, ponižanih in teptanih. Narodnostna ideja je pač tako globoko v duši količkaj zavednega naroda, da je ni mogoče z nobeno silo iz-ruvati. Noben narod, ki je vreden življenja; se ne bo pustil mirno ubiti.
Kot povsod pa se je tudi tu zgodilo, da so se narodnostnih idej pri skoro vseh narodih od časa do časa polastili brezvestni, neznačajni voditelji človeštva, ki so delali kapitalističnem duhu, ki — kakor smo žq prej povedali — duhovnih vrednosti nikdar ne priznava, pač pa mu je samo do
materialnega bogastva.
Tako so ti laži-voditelji iz kapitalističnega stalisca gnah narodne skupine, cele narode v borbe, v katerih so krvaveli za popolnoma druge cilje, kot pa je bila narodnostna ideja. V imenu nacionalne časti so šli dostikrat v borbo za petrolej, za premog, za železo, za pridobivanje kolonij, za interese svetovne trgovine.
Temna je to slika naše dobe in preteklih dob. Toda čeprav je temna, pa ne smerno nikdar kloniti glav, če verujemo v duhovne vrednosti. Zmaga je vselej, končna zmaga namreč, pri vernih, ker je tudi resnica pri njih.
Vse zablode, y katere je človeštvo zašlo, bo treba popraviti. Bolje je, da se ta kriva in nesrečna pota izravnajo z našim sodelovanjem, da bo čim manj trpljenja; kajti če se bodo brez našega truda in naših žrtev, ki jih moramo prinašati za zmago duha nad. mrtvo snovjo, izravnale same po načelih božjega reda, bi moralo biti izravnavanje boleče, kakor je boleče izžiganje rane, ki je bila predolgo zanemarjena.
Cleveland (Collinwood), O.— Večkrat sem se namenil, da bi dal v javnost dopis od mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave., a žalibog, vselej pride kak zadržek, da človek odloži.
Ravno sedaj mi čas dopušča, da bom malo opisal radi naših mladih pevcev. Večkrat jih grem poslušat, kadar se vežba-jo v petju. Človeku se kar milo stori, kako ta mladina lepo zapoje in zvesto sledi pevovodji, g. L. šemetu.
Zato apeliram na starše, da bi se malo bolj zanimali, da bi svoje otroke bolj redno pošiljali "k pevskim vajam. In tudi starši' sami, da bi se bolj redno udeleževali sej in sodelovali z odborom za napredek mladine, ker le v mladini je naša bodočnost.
Priporočam tudi onim, kateri še nimate svojih otrok pri kakem pevskem društvu, da bi jih poslali k našemu zboru, ker tukaj se nič slabega ne učijo. Mislim, da je bolje, da so v pošteni družbi kot pa da bi se po cestah podili. Vpodbujajmo svoje otroke za dobro stvar, dokler še ni prepozno.
Večkrat je bilo že poročano v javnosti, da priredi naša mladina skupni koncert v SND na St. Clair Ave. Zatorej vas vabim starše in ostale ljubitelje petja, da se udeležite in napolnite dvorano, ker s tem jim bomo pokazali, da cenimo njih trud. S tem i m bomo dali še večjega navdušenja do nadaljnega učenja. Mislim, da od otrok boste imeli lep užitek, Jker bodo zapeli pesmi, katere še niso bile pete v Ameriki. Torej na svidenje na 19. septembra. jfiJiSKv/^
Frank Znidaršič.
Ko je prišel oni dan iz Francije Rooseveltov najmlajši sin John, je moral takoj v sobo k očetu. Kaj se, je godilo za vrati, se ne ve. Mcrda je dal strogi ata sinčka klečat, ali pa ga je samo malo za ta sladke prijel, šlci je radi tiste sitne govorice, češ, da je Rooseveltcv Johnny vrgel francoskemu županu v Cannes kozarec šampanjca v brke. No, če je vrgel samo tekočino brez steklenice, še ni bilo tako hudo. Vsekakor pa to ni dovedlo do mednarodnih zapletljajev, razen, če je prišlo do prekinjenja diplomatskih razmer med očetom in sinom. Ja, je res križ s temi otroci.
m	»	»
Odkar imamo nov carter v Clevelandu, zasleduje župane kar po vrsti zla usoda, namreč, noben ne more biti izvoljen dvakrat zapovrstjo. Bivši manager Morgan je kandidiral za župana, ni bil izvoljen. Miller je ponovno kandidiral, ni bil izvoljen. Davis je ponovno kandidiral, ni bil izvoljen. Burton ponovno kandidira in — nič se ne ve brez ciganke.
Častni gostje na koncertu
Ob .priliki koncerta in proslave tretje obletnice Združenih mladinskih pevskih zborov, ki se vrši 19. septembra v SND na St. Clair Ave., bo navzoč tudi spoštovani generalni konzul Jugoslavije, dr. Božidar P. Sto-janovič, dalje naš okrajni sodnik Frank J. Lausche, gl. ad-borniki naših odličnih organizacij: Joseph Ponikvar, gl. predsednik SDZ, Vincent Cainkar, gl. predsednik SNPJ in Vatro Grill, urednik glasila SSPZ.
Posebno zanimiv in razveseljiv odgovor generalnega konzula na vabilo našega pevovodje, zato priobčujem pismo v celoti, kot se glasi:
"Spoštovani in dragi
gospod šerne: Vaše delo med našo mladino, 7. julija prejel in z velikim zadovoljstvom vzel na znanje vsebino pisma. Meni je poznano Vaše delo med našo mladino, rojeno v Ameriki še iz časov mojega prejšnjega bivanja, kot vršilca dolžnosti kraljevskega poslaništva v Washingtonu, D. C.
Jaz sem vedno zasledoval Vaše požrtvovanje v naši lepi naselbini Cleveland za povzdig naše tu rojene mladine 'na polju slovenskega petja in na polju jugoslovanskega duha, ki ga je mladina v Vaši sredi dihala in prejemala. Za vse to ste Vi že prejeli moralno zadoščenje od strani našega življa v mestu Clevelandu in od strani naše javnosti potom časopisja. Ko sem zadnjič čul preko radija Vaše
da v širni Ameriki. Meni' če biti velika čast in ponos biti dan, dva med vami v Clevelandu v septembru mesecu in me kot takega lahko uvrstite kot svojega gosta.
Srčna hvala, gospod pevovod-ja, na vabilu in ostajam z odličnim spoštovanjem
B. P. Stojanovič, generalni konzul, 1. r.
Njegovo zasledovanje delovanja mladinskih zborov je nekaj nepričakovanega in štejemo si v čast, da zamore biti dr. Stojanovič naš častni gost in prav tako ostali gl. odborniki naših podpornih organizacij in okrajni sodnik.
V imenu Združenih mladinskih pevskih zborov vam kličem: pozdravljeni in na veselo svidenje!
Anna Traven. -o-
Primorski balincarji
Kdo pa so to: primorski ba-lincarji? No, ako bi nas videli one nedeljo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. bi dobili dobro znanje o njih Pa naj mi bo dovoljeno, da jih nekoliko opišem, da boste vi, ki nas še niste videli v akciji, vedeli o naši zmožnosti v tem priljubljenem športu.
Takole nekako je bilo. Frank Race, slovenski mlekar v Collin, woodu, nam je razlagal zgodovino o naši lepi Primorski in drugih stvareh. Ker zna dobro zastaviti besedo, smo ga poslu šali kot otroci svojega očeta Ko se nam je pridružil Kar Suša, nas je bilo ravno šest. In kaj pomeni število šest, če so vsi od nas doma? To pomeni da se začno misli vrteti okrog balinčka in da začno prsti grabiti za kroglo. Z eno besedo, da se jih malo vrže.
Bili smo sami domačini: trije iz Rodika, eden iz Kočič, Suša je tam od Toma j a, eden pa jo je primahal bolj od čičarije, iz Kotične. Ko smo se sešteli, smo začeli vsi svetlo gledati in drug drugega zfjati, kateri bo prvi sprožil velevažno svetovno misel da bi šli balinat.
Pa ti je naš mlekar kar naprej govoril od Rodika in vse do Sežane in mu ni prišlo na misel, da bi prihranil zgodovino za kak zimski večer, ko je tako lepa nedelja, pa še popoldne zra ven. Zato smo pa dolžni večno hvalo Suši, ki je odprl usta in svečano izrekel vabilo: kaj fantje, ali bi šli malo vreči balo? Strela jasna, to pa to!
Pa kje bi jih vrgli? Vse kegljišče je bilo v akciji, pa smo se spravili na kegljišče št. 1. Se ve, najprej smo vrgli za partnerje. In se je odločilo po pra vi razsodbi tako, da so bili na eni strani: Joe Metlika, Frank Race in Kari Suša (ti so opreZo vali pri" balinčku), drugi trije pa so bili Lojze Opara, Tone Oerkvenik in oni iz Kotične.
In se! je začelo za življenje in smrt. Vse je šlo lepo izpod rok in na obeh straneh splošno zadovoljstvo, dokler nismo prišli do kritičnega trenutku, ko se je štelo 18 in 19. Enemu oddelku manjka šjak, enemu pa samo dve piki. Križ božji, če to ni napeta situacija, bolj kot je bila v Angliji, ko so jim poslanika poškrofili Japonci s svinčenim zrnom. Zdaj se bo odločita za čast in slavo.
Suša da eno k balinčku, samo pol čevlja proč. Kaj pa je pol čevlja na tako daljavo! Oni iz
igra po balinčku, da ga bo malo prijel in bosta dva punta. Cer-kvenik je imel preveč moči in pozabil je pritisniti na žlajf, zato je šla krogla predaleč. Race-;ov team je imel še vedno en punt. Opara komandira, da bi se zapiralo, ker je še eden za-dej, ki bi lahko napravil eno piko in Race bi zmagal, ker je potreboval samo dve točki.
In tako je ostal kot zadnji še Race, ki naj bi zaključil igro, če bo napravil še eno piko. Pa se je začel pripravljati. Saj ga poznate. Malo pomežikne z očesom, malo se posmeje, se stegne precej daleč in krogla zleti iz njegove roke, kot bi jo izt-strelil top na laški fronti. In res, Race je napravil tako lepo re-što, da še svoj živ dan nisem videl lepše. Galerija, ki je opazovala igro, se kar ni mogla dovolj prečuditi taki spretnosti. Napravil je dve točki in ena stran je bila pogoreto.
Potem smo igrali še eno igro, pa ne bom nadalje pripovedoval, ker se bojim, da bi kak strasten balincar, ki bi bral o re-štah in pjombah, še ne mogel zaspati zvečer. Samo to bi še pripomnil, da bi nam dali drugič kegljišče št. 2 ali 3, da bi se lahko bolj izkazali in dokazali, da kraška kri nikoli ne fali. Pozdrav vsem balincar jem in obilo sreče.
Louis Opara. -o-
Strah Afrike
malčke, sem bil ponosen, da imamd tako mladino za seboj. In Kotične pravi, da bo šla rešta. priznanje mora iti učitelju —, Aha, pa je šla, daleč proč od
Vam!
Z veseljem sprejmem Vaše vabilo, da prisostvujem in pozdravim kot zastopnik kraljevske vlade to lepo slovensko mla-
krogle. Slaba taka roka, ki obljubi, pa ne stori. Opara eno prisloni, ki je vzela punt Suše-vi. Race, kot poveljnik svojega teama, ukaže Cerkveniku, naj
že stoletja grozi Afriki opustošenje. Neskončne pokrajine >i je osvojila puščava, odkar je bila severna Afrika žitnica starorimske države. V poslednjih treh stoletjih pa je napredovanje puščave tako strahotno, kakor je francoski kolonijski uradnik De Loppinot izračunal, da •se je puščava vsako leto za 1 km pomaknila v zahodno Afriko in v severno ležečo Nigerijo. Ta proces stalno napreduje; še ve? — delo'*ž*večjtrnagtico se širi puščava. Kar pa je kdaj oostalo puščava, ostane puščava, čim odneseta veter in voda vrhnjo plast prsti.
Vzrok opustošenja so v zvezi tudi z bodočnostjo Evrope.
Nekateri geografi so mnenja, ia je v Južni Afriki zato vedno več pustinjskih tal, ker se dežela polagoma dviga in se zato vsa voda naglo izteka skozi ■>brobna pogorja proti obali, namesto da bi :s6 (V. Jnotrlanjosti tvorila večja porečja. Zato so nasvetovali, naj vodi zaprejo pot skoz] gorovja, kar je Južnoafriška Unija že poskusila. Vendar niso povsod v Afriki taki vzroki, ki bi se hoteli pokoravati človeški volji. Marveč je v Afriki mnogo razsežnih pokrajin, ker je človek zakrivil, da le dežela bolj in bolj spreminja v puščavo. Angleški znanstvenik Elespeth Huley je nedavno objavil v "Times" dva kričeča članka, ki sta tem bolj aktualna, ker imamo v Severni Ame-•riki in v Avstraliji iste nadloge, ki čakajo rešitve, sicer se bodo tudi ondi obširne pokrajine Spremenile v pustinje in puščave. Na kratko je stvar ta, da je treba vrhnjo plast zemlje zavarovati spričo vplivov vetra, vode in vročine; z drugimi besedami, treba je paziti rta rast-nstvo, ki obvaruje vrhnjo plast zemlje, da je ne uničijo sovražne prirodne sile.
Huley navaja tri vzroke, ki se zaradi njih uničuje zemlja afriških (in tudi severoameri-ških in> avstralskih) tal in ki so: da se vrši rop po afriških gozdovih, ki jih nepremišljeno iz-sekavajo; da obdelujejo afriško zemljo po evropskem poljedelskem načinu, ki se ne prilega afriškemu podnebju, in da je vedno več pasočih se čred živine. Huley zahteva tako gozdarstvo, ki bo strogo pazilo na gospodarstvo gozdov; dalje tako poljedelstvo, ki se drži načina obdelovanja zemlje, kakršno je že tisočletja preizkušeno in kakor so domačini vajeni obdelo-
vati zemljo in še, da naj se s pametjo omeji število pašnikov in živine. Nekoč pravi Huley, se je priroda sama urejala. Spet in spet so prišle živinske kužne bolezni, ki so znižale število odvisne živine in preprečile, da ni bila vsa trava požrta. Prirodno ravnovesje pa je človek z moderno vedo porušil. Dandanes je človek gospodar tistih epidemij, ki čredam goveje živine v Afriki niso pustile, da bi se čez mero razplodile. A človek je pri tem izgubil oblast nad zemljo, ki jo naraščajoče črede goveje živine uničujejo, tako da je zdaj nujno potrebno, da se prav no načrtu zmanjšuje število čred. V Avstraliji imajo že take postave, ki natančno določajo razmerje med pašniki in številom živine in ki posebno ogrožene pokrajine za določeno dobo sploh prepovejo za pašnike.
Če človek vse to bere, se spomni, kako more po pripovedki konjsko kopito izkopati kotanjo za studenec, ki iz njega vro vodovja, ki jih ne morejo zajeziti ne hribi ne zidovi. Iz vzrokov opustošenja Severne Amerike, Avstralije in Afrike iznova spoznamo, da so na svetu stvari, ki človeka prisilijo, da se jim ukloni; ki, ne odnehajo, ko jim je kdaj odprl zatvornice in ki človeka samega potegnejo v propast.
Jako važen trenutek v človeški zgodovini je bil tisti, ko ni človek nič več preprosto gledal na prirodo in življenje, marveč je začel razglabljati o njih skrivnosti, da je smotrno posegel v njih potek nazaj, kakor se puščava nikoli več ne izpre-meni v rodovitno zemljo. Zaeno so pa naloge vedno večje. Sleherno umetno poseganje v prirodo nujno potegne druga dejanja za seboj, dokler ni dosežena pravilna mera in prvotni red, ki ga mora imeti vsaka stvar. Po večini vidimo le eno, debro plat modernega razvoja, namreč, da se je človek povzpel od sužnja prirodnih zakonov do gospodarja nad njimi. Toda taki pojavi, kakršno je upostoše-nje Afrike, nas spet opozorijo, da je na svetu tudi ona druga plat modernega razvoja: da smo prisiljeni nadaljevati s svojimi načrti in da moramo v vedno večjem obsegu urejati stvari in vplivati na razvoj. Domačin Vzhodne Afrike, ki je prej popolnoma svobodno pasel svoje goveje črede po neskončnih pašnikih se je moral pokoravati postavam živinske kuge. Njegov moderni vnuk je tozadevno svoboden; ni mu treba slušati prirodne zakonodaje; a zato se bo moral vdati postavam kolonij-ske uprave, ki mu bo predpisovala število glav njegove živine, ali pa bo z vsemi svojimi sosedi izgubil podlago svoje eksistence, to se pravi, zemljo, ki se bo sicer spremenila v puščavo.
Tako tudi v Afriki stopa država, kot oblast reda, vedno bolj v ospredje. Država je to primorana storiti, ker je moči zabraniti naraščanje puščave le z obsežnimi, smotrnimi ukrepi. -o-
IZ DOMOVINE
jih najfantastičnejše govorice J govorili so zopet, kakor običajno ob takih prilikah o skrivaj pokopanih žrtvah zločinstev, o žrtvah kuge, vojne itd. Na lice mesta je prišla tudi uradna komisija ter zgodovinar prof. Baš. Ugotovilo se je, da so okostja stara kvečjemu 70 do 80 let, drugega pa tudi strokovnjaki niso mogli dognati. Najbolj verjetno razlago o teh okostjih je povedal še uradnik mestnega vodovoda g. Dabringer, ki se je spomnil stare govorice, da so bili leta 1848, ustreljeni na Tez-nu v bližin Tržaške ceste štirje madjarski huzarji. Omenjenega leta je izbruhnil upor na Laškem, pa je Avstrija pošiljala vojaštvo iz vse monarhije proti upornikom. Neprestano so korakale vojaške čete skozi Maribor po Tržaški cesti proti jugu. Med temi četami je bil tudi polk madžarskih huzarjev, ki se pa je v Mariboru uprl ter ni hotel na bojišče. Polk so v Mariboru rozorožili, kolovodje postavili pred vojno sodišče in štiri izmed njih ustrelili. Pokopani so bili na mestu eksekucije, ki je bila izvršena na Teznem. Prav verjetno je, da je sedaj slučaj spravil na dan .ostanke teh madjarskih upornikov. Kosti so delavci pobrali v zaboj ter so bile prenešene na pokopališče na Pobrežju, kjer bodo v blagoslovljeni zemlji našle končni mir.
IZ PRIMORJA
Človeška okostja v gramoznici.—Mestna občina mariborska ima na Teznem ob Tržaški cesti ogromno gramoznico, v kateri je zaposlenih veliko število delavcev. Med njimi je nedavno nastalo veliko razburjenje, ko so pri kopanju gramoza ob južni strani jame, kjer sega do smrekovega gozda, ki je last mestnega vodovoda, naleteli naenkrat na ostanke človeških okostij. O najdbi se je med prebivalci Tezna naglo razširila govorica, pa so trumoma prihajali gledat ostanke neznanih umrlih ljudi. Okostja so bila že skoraj docela preperela ter so se samo spoznavali ostanki lobanj in nožnih kosti, vse drugo se je tekom dolgih let že izpremenilo v prah. Med ljudmi so se razširjale o teh okost-
—Težje je bil ranjen 45-letni Josip Medved iz Divače, ko se je peljal z vozom proti Trstu. Zaradi avtomobilov so se voli splašili in prevrnili voz in voznika.
—Iz italijanskih listov posnemamo tale seznam naših hranilnic in posojilnic, ki se sedaj nahajajo v likvidaciji: ljudJ ske posojilnice in hranilnice V KamnnJn, Drežnici/ Podbrdu, Prvačini in Solkanu; kmetske posojilnice in hranilnice v Bilja-ni, Kostanjevici na Krasu, črni-čah, Kozani, Lokavcu, št. Viški Gori. Oseku, Otaležu, Pliskovi-ci, Kojskem, Vel. žabljah,- Šmarju (Rihemberk). šmartnem pri Kojskem, šturijah in Trnovem na trnovski planoti; okrajna hranilnica v Kanalu, centralna posojilnica v Gorici, posojilnici v Podmelcu in šebreljah, dejav-sko-kmetska posojilnica v Renčali in agrarna hranilnica V, Rihemberku.
—Fašistično združenje trgovcev je ustanovilo v Gorici poseben urad, kjer bo vsakdo lahko javil trgovca, ki bo prodajal po cenah, ki so višje, kakor so na-značene v uradnih cenikih. Izt tega sklepamo v prvi vrsti, da cene oz. draginja vedno bolj narašča. Kajti, da je potrebna ustanovitev t,akega urada, je bila že gotovo velika sila, ki je primorala fašiste do tega. Vsa moralna sredstva, ki so pod fašisti zelo številna, vse prilike in vse grožnje niso zadostovale, da. bi se to pomirilo in normaliziralo. Pripomniti me ramo, da so trgovci k temu prisiljeni in, da ne morejo prodajati pod ceno. že več je bilo takih primerov, ko so morali trgovci prodajati blago cenejše, kot pa so ga kupili. Nekoliko se že potrpi, a to ne more trajati dolgo. Kako se bo obnesel ta urad in .njegovo delovanje, nl znano, a gotovo lahko slutimo.
\
£e verjamete alr pa nfl
"Ti, pa ti veš, kdaj ima tvoj mož kaj denarja v žepu?"
"Nič ne vem, kako bom vedela."
"Jaz pa za mojega vedno natančno vem."
"Pa res, Kako pa to izveš. ^ "če nima nič, vrže zvečer svoje hlače malomarno čez stol; ce pa ima kaj, jih skrbno zravn» in položi pod zglavje."
KRIŽEM PO JUTROVEM
P* aunikm bTlralln X. Man
"Mnogo me briga! . Moje ime Je Ibarek, jaz sem tisti, ki je bil okraden!" Kawwas se niti genil ni.
"Ti_?"
"Da, jaz!"
"Me veseli! Nekaj važnega bi ti rad povedal!" "Kaj?"
"Ne deni v bodoče svojega de-narj a nikdar več na tako mesto, kjer bi ga utegnili tatovi najti!"
Dobri Ibarek je obupno sklenil roke in se obrnil k meni.
"Ma ša 'llah—! Neverjeten človek! Takega še nisem srečal—t Effendi, povej, kaj mis-^š?- Kaj naj storim z njim?" Nisem utegnil odgovoriti. Tudi Halefa je grabila jeza. Nadeva sicer njega ni nič briga-a> Pa bil je že tak človek, da ni ^ogel mirno gledati kawwaso-Ve bedaste malomarnosti. Nemilo se je premikal v sedlu, na-2f»dnje pa skočil s konja, se obr-"'l k Ibareku in povedal: "Kaj naj storiš z njim? Koj bom pokazal!"
Stopil je trdo h kawwasu in Se zadri nad njim:
"Ali veš, kako se je treba ob-n&šati do tujega imenitnega ef-fendija in do njegovih sprem-tavalcev?"
Kawwas je d j al čibuk iz ust, pWil po tleh in malomarno Ogovoril:
"čisto natančno vem., čemu kričiš nad menoj ?" : "Ne veš, kaj se spodobi v pri-takega effendija! Pokazal ti b°m! Vstani! Takoj."
Grozeče in zapovedovalno je govoril,
Kawwasu se še vedno ni zde-0 Vredno, da bi vstal. Prezirlji-v° se je nasmehnil, zmajal z gla-Va in dejal: "Kaj praviš, mali človek?" Nič ni mojega malega hadži-^ huje razjezilo, ko če mu je l*^0 oponašal njegovo majhno Ustavo. In nihče ga še ni ne-^znovan zmerjal za majhnega
^°veka.
Tudi topot ga je razkačilo. es* divji je zavpil: "Kaj sem? Majhen človek? °kazal ti bom, kako dolg in vi-sem, če imam bič v roki! stani, če ne, ti pomagam!" Izdrl je bič.
Tedaj končno se je zdramil a^Was iz svoje ravnodušnosti. ®6del je in grozeče dvignil roko.
"Vtakni bič za pas, pritlika-Vec! Biča ne prenesem!" Pritlikavec pa je tudi Hale-°vi jezi prebil dno. Kar pobesni je.
"Kaj—? Pritlikavec da sem?
0,
koj ti bo pritlikavec doka-Z.al- da bič prav dobro preseka, Ce ie treba!"
že je nesrečnemu uradniku ^^šahovemu priletel udarec
hrbtu.
"Tule —tule —tule —tule!"
2 ^ vsakim tule je bič iznova Va*vižg&l in udarce je kar deželo
*^wwas je otrpnil nad tako J^rznostj o. P a d i š a h o v ega j ^nika, policista — pa si tak-^znaten človek upa udariti! Planil je na noge, zatulil ko ^boden vol in se s stisnjenimi ®t*ni vrgel na napadalca.
let in
vigei no.
c nič se nisem bal za Ha-a> mirno sem obsedel v sedlu £ ravnoduš»io gledal pretep.
i*bil možen'plečat čl°: jj ' Pa dobro sem poznal tudi t/?efa. Majhen človek je bil, n3egove mišice so bile je-šolane, vajene napora. In s je bil nagel in v borbi ^	Kar zameril bi mi bil,
Se bl ^ megal v pretep. Kadar Je lotil take zadeve, posebej j0 . Sv°jim nezmotljivim bičem, izPeljal tudi do konca. kawwas mu res tudi ni mo-, p do živega. Planil je sicer, lef spet odakočil. Mali Ha-8a je opletal s takimi nagli-
mi in gostimi udarci, da-kar ni mogel skozi nje. Ko toča so se sipali na njega, po hrbtu, po ramenih, po rokah, po nogah. Le glave se Halef ni dotaknil. Vkljub vsej svoji jezi se je boril dostojno.
Blizu mu kawwas ni mogel, tem izdatneje pa je kričal in tulil. Nazadnje je nepremičen obstal in rjovel pod udarci kakor ranjen tiger.
Halefu je bilo dovolj kazni.
"Takole!" je dejal in povesil bič. "Prejel si plačilo za nasvet, ki si ga dal našemu prijatelju Ibareku! Če je še več take modrosti v tvojih možganih, le kar daj jo od sebe, izplačali ti jo bomo v gotovini. In če me misliš še enkrat opsovati za pritlikavca, le kar začni! Časa imam dovolj, da ti vsakega pritlikavca posebej nagradim!"
Kawwas ni odgovoril. Stokal je in mrmral nerazumljive besede ter divje gledal Halefa. In počasi se mu je menda zasvetilo, da udarec z bičem nikakor ni v skladu z dostojanstvom in s častjo padišahovega uradnika. Ponosno se je vzravnal.
"Človek, menda si znorel?" je vpil. "Kako se drzneš z bičem napasti padišahovega uradnika?"
"Le kar molči! še sultana samega bi se lotil, če bi nas raz-žalil z nedostojnim obnašanjem. Kdo pa si pravzaprav? Vojak, policaj, sluga svojih predstojnike,v! Druga pa nič, čisto nič!"
Zdelo se je, kot da bi spet rad zavihtel bič. že je grabil za pas.
Kawwasu pa ni bilo za pretepanje. Dostojanstveno je povedal:
"Le zabavljaj! Mene ne moreš razžaliti! Naročeno nam je, da moramo biti potrpežljivi z ljustvom, ako—"
"Z ljudstvom — ? S kakim ljudstvom?"
"No, z neumnimi ljudmi:"
"Tako—? Mar misliš reči, da smo mi taki ljudje?"
"Kaj pa ste drugega?"
"Kaj da smo? Si slep? Poglej mene! Ali mi ni videti, kaj sem?"
"Ničesar ne vidim."
"Ničesar ne vidiš? Si pa res slep! In neumen! Povedal ti bom, kdo sem! Jaz,sem hadži Halef Omar ben hadži Abu '1-Abbas ibn hadži Dawud al-Go-sara. Kako pa je tebi ime?" "Selim."
"Selim — ? Drugega nič?" "Selim sem. Tako je moje ime. Vsak človek ima le eno ime. In to vendar zadostuje. Ne?"
'Selim, ti zadostuje? Da, tebi seveda zadostuje, ki si navaden kawwas, druga pa nič!"
Ubogi Selim pač ni vedel, da prideva svobodni Arabec k svojemu imenu še imena svojih prednikov, čim daljše je ime svobodnega Arabca, tem več ima seveda prednikov in tem ponosnejši je, ker s svojim dolgim imenom pokaže, da je potomec stare rodovine.
Kawwas tega ni razumel. "Meniš, da je kawwas res ničla?"
'Molči! Kawwas, ki mu je ime samo Selim, tak kawwas ne sme govoriti v naši družbi! Poglej si še tele ljudi!" Pokazal je na Omar j a. "Tale je Omar Saban ibn el-Habadži ben Abu Musa Džafar es-Sufi Otalam ibn Abu Senna Ali Nafiz Abu Merwan el-Ha-gali!"
Pokazal je še na Očkota. "In tale slavni bojevnik je Očko Abd el-Latif Mefari ben Mohammed Hassan el-Džazaris ibn Wahab al-Firat Biruni es-Seirafi
Takole! Sedaj pa veš, s kom imaš opravka!"
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
J9.—Koncert Združenih mladinskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
25.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma.
26.—Oltarno	društvo fare sv. Vida, banket v cerkveni dvorani.
26.—"Confetti" ples Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
OKTOBER
2.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
10.-
-Koncert "Kanarčkov" v
Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo	Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, ples in zabava v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Ples	Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu v Slovenski društveni dvorani.
24.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredijo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva, "&VQn" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Martinov	večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine.
14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
I.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. --o-
Milijarde mravelj na pohodu
kaj hujšega: mravlje so!"
Mislili smo, da se mu meša, in nič več mu nismo branili, ko je uro nato zajahal konja in pohitel v noč. Nato smo legli. Med nami in gozdom je tekel širok, kakšen meter globok potok. Med prerijo in nami pa je bilo močvirje. Nalašč smo se jbili tu utaborili, da nam ni bilo treba stražiti, ker smo tu bili kolikor toliko varni pred Indijanci, ki se kaj radi pritihotapijo v bližino taborišč in kradejo in prav na tem kraju smo se vojskovali v bitki z mravljami.
Ta' bitka je trajala brez presledka dobrih 18 ur. Ob treh ponoči nas je prebudilo vreščeče kričanje Indijancev. Planili smo kvišku in takoj prižgali karbidne svetilke, a spočetka nismo mogli ničesar zapaziti. "Kaj pa je?" smo nahrulili Indijan-
Strašen je pohod vojske mravelj. Nikoli nisem mogel ido-gnati, piše neki raziskovalec južnoafriških pokrajin, kaj prisili te živalice na potovanje. Morda lakota, morda pa imajo nekak nagon za potovanje, ki jih ponekod podzavestno sili, da hodijo neznansko dolga pota in da na svojem pohodu prav vse uničijo. Leta 1933 sem sledil pohodu mravljične vojske 567 kilometrov daleč, če bi jih ne bili požgali, bi bile mravlje prehodile še kakih 500 km.
Najhujše reči pa sem doživel z mravljami decembra 1- 1934. ob gornjem toku reke Paraj a v Braziliji. Malo prej nam je bil neki stari Indijanec pripovedoval zgodbico svojega plemena. Po tej pripovedki bodo nekoč prišle neznanske vojske mravelj iz pragozda in bodo ljudi uničile. Tedaj smo se porogljivo po-smehovali tej zgodbi.
Prejšnji dan smo bili naleteli na gauča (gauči so pastirji velikih čred v Južni Ameriki), ki je jahal na čist izmučenem konju. Prisedel je k nam, nekaj zaužil in je hotel iti spet dalje. Svetovali smo mu, naj prenoči pri nas, kar pa je odklonil, češ, hudo sem se moral boriti preden sem pri jahal do vas. Moj konj bi ne mogel še enkrat prestati kaj podobnega. Skoro štiri ure sem nepretrgano v najhujšem diru jahal, da me živali niso požrle." "Saj tu ni divjih zveri," smo začudeno vzkliknili. Jezdec se je zasmejal, "Ni divjih zveri, seveda jih ni, a je ne-
ce, ki so s tresočimi se rokami kazali na potok. Res, nekaj ni bilo v redu, a videli smo le begajoče sence, ki so se neprestano premikale. Kmalu smo vedeli vse. Ta temna, neskončna, premikajoča se gmota, ki se je porivala naprej, so bile mravlje.
Milijarde samih mravelj, velikanske vojske, ki so se pripravljale, da nas napadejo. Takoj smo bili vsi pripravljeni. Konji so bili ko pobesneli in smo jih komaj zmogli. Psi so cvilili in tulili. Indijanci so molili in preklinjali.
Najprej smo dali svojih sedem karbidnih svetilk na breg potoka. Na oni strjani bo se zgoščale vojske mravelj. Stale so druga vrh druge, kakor je njih navada pri napadu. Potem je moj tovariš vzel poveljstvo v roke in ga obdržal do konca bitke. Najprej je skušal sovražnik potisniti v vodo ogromne množine svojih in videli smo, da nadeja iz mrtvih mravelj most, pol katerem bi žive prišle na to stran. Toda voda je odnesla prve množice. Dvakrat so mravlje to poskusile, a jim ni uspelo. Sovražnik se je priri-nil bliže k potoku in obstal. Tedaj je vzšlo solnce in videli smo, da je bil ves prostor tja do gozda, kamor je seglo oko, pokrit z mravljami. Proti velikanski vojski mravelj pa je stala naša četa: 18 mož, dva tovorna avta in 10 konj. Bili bi morali prav za prav bežati, toda 6 km vzhodno od tod je bila naša preskuše-valna postaja z več ko 70 živalmi ; tam so bile naše štiri hiše, v njih pa sedem žensk in štiri otroci. Če bi zbežali, bi bilo vse izgubljeno in bi bilo uničeno delo petih let.
Strah in stud sta nas preši-njala, ko smo v dnevni luči gledali neizmerne mravljinčje vojske, a premagali smo stud in se pripravili na bitko. Ob štirih je naš poveljnik poslal dva In-
dijanca k našim hišam in sosednim farmarjem po pomoč. Ob šestih je bil prvi veliki naskok. Več desettisoČ mravelj je na oni strani sestavljalo črno kroglo, ki se je kotalila v vodo. Spočetka nismo vedeli, kaj pomenijo te krogle, dokler se ni prva razletela na našem bregu in se je iz nje izlila kar povodenj samih mravelj, že je plavalo več ko 30 krogel po vodi. Tolkli smo z gorjačami po njih in razbijali žive tanke. A vedno in vedno so se kotalile nove krogle v vodo in vedeli smo, da tega boja ne bomo mogli dolgo vzdržati.
"Pozor, zdaj bomo napadli mi!" je poveljnik iznenada zakričal. "Bencina sem!" Deset mož je zgrabilo vsak za eno posodo, stopilo v vodo, izpraznilo posode in se vrnilo. Nato je zletela goreča cunja tjakaj in kmalu je bil drugi breg v plamenih. Strašno je zasmrdelo. Toda mravlje so se umaknile. Do devetih je trajal mir.
Ko so mravlje spoznale, da s čelnim napadom ničesar ne opravijo, so se razpršile v dve bočni vrsti. Zadaj za gorečimi in sežganimi mravljami so stale pač še neštevilne čete, a razločno smo videli^, kako se je* val mravelj razdelil na levo in desno stran.
Naš poveljnik dr. Weininger je ostal v sredi, jaz s tremi možmi sem stopil na levo, rastlino-slovec dr. Quiqueres s štirimi možmi pa na desno. Vsak je imel sedem posod bencina in dve posodi petroleja. Spočetka so mravlje poskušale naptfedovatji s svojimi živimi tanki, ki smo jih pa mi spet in spet razbili.
Potem pa je prišlo nekaj novega: na tisoče in tisoče mravelj je sestavilo cevi za prehod vojske čez vodo. Cevi so imele premer 2 cm in skozi nje se je izlila povodenj samih bojevnic. Vse se je tako naglo vršilo, da smo ta način bojevanja spoznali šele, ko so se prve gruče besno zagnale na nas. Zakričal sem svojim ljudem, naj se namaže-o z bencinom, kar je za čas zaleglo. Potem pa smo spet udrihali po številnih mostovih iz jnravljinčnjih cevi in pobijali mravlje pred seboj. Naredili smo ozek pas iz samega petroleja in besni napad se je spet ustavil. Da bi gfrostor očistil mravelj, sem dal izprazniti dve posodi bencina in ga zažgati. Toda mravlje so šle dalje na levo: takoj so ugotovile, da smo preslabotni, da bi mogli biti povsod, in so nas hoteli obkoliti. Tedaj pa so mravlje predrle našo bojno črto in so dr. Quinque-reza napodile proti močvirju. Več ko dva milijona mravelj je zagomazelo na napad. Konji so nam ušli, dr. Weinger je začel kričati na pomoč. Bila je enajsta ura dopoldne. K sreči je mokro močvirje zadrževalo mravlje, zlasti še ker smo bliskovito izkopali jarke, ki so se takoj napolnili z vodo. A zdaj smo bili s treh strani obdani z mravljami in bilo je le vprašanje časa, kdaj nas napadejo še s četrte strani. Posvetovali smo se že, ali bi ne zbežali, tedaj pa je pridrvelo trideset konjenikov in za njimi štirje avtomobili z bencinom.
Pomoč je prišla še ob pravem Času. Mravlje so se pahljačasto razpršile, kar je bila njih poguba. Jezdici so izlili nanje več ko sto posod bencina in ga zažgali. Hkratu je druga skupina zažgala suho travo. A še skozi plamene so brzele mravlje v napad in spet in spet smo se morali boriti z njimi. Šele preti večeru je ponehala divjost mravelj in poslednji ostanki so se razšli proti gozdu.
Trdi orehi
Bolj ko se približuje čas za otvoritev državljanske šole, bolj se oglašajo ljudje, ki imajo vsakovrstne težave na sodni j i glede podelitve državljanskih papirjev. Uredništvo ima dovolj posla s takimi slučaji. En prav trd oreh nam je bil predložen te dni od neke rojakinje. Dotična ženska, katere sedanji mož ni državljan, je zaprosila za državljanstvo. Njen prvi mož, ki je bil rodom iz Rusije, je umrl pred mnogimi leti. Njen drugi mož ni državljan, zato pa sama išče državljanstvo. Ko je vložila prošnjo in je bila izprašana, je bilo vse v redu, toda natančni eksa-miner je zahteval rojstni list njenega prvega moža, rodom iz Rusije. Taka zahteva ni nič kaj posebnega, in se rojstni in krstni list lahko dobi iz skoro sleherne države, toda iz boljševiške Rusije pa je težko kaj dobiti. Prvič tam rojstva otrok niso vpisovali v uradne občinske knjige, pač pa se je rojstvo vpisalo samo v cerkvene knjige. Ko so prišli boljševiki v Rusiji na vlado, so porušili cerkev v vasi, kjer je bil dotični rojen, in tudi občinski urad je prenehal poslovati. Sedaj pa iščite rojstni list! No, naš uprava gre ljudem na roke in se bo dalo na kak drugi način zadevo poravnati. To je en sam primer izmed stoterih, s kakšnimi problemi imamo dnevno opraviti v našem uradu.
Zastopnik Greena primerja Lewisa Hitlerju
New Haven, Conn., 11. sept. Frank Fenton, osebni zastopnik Wm. Greena, predsednika A. F. of L., je izjavil na konvenciji Connecticut State Federation of Labor, da je C. I. O. organizacija kriva, da se ni letos organiziralo 2,000,000 ameriških delavcev. Je dejal Fenton: "Meni se zdi, da je Lewis obseden z idejo diktatorstva. On misli, da če je Hitler, bivši obeševalec papirja postal diktator Nemčije, da lahko postane tudi on, bivši premo-gar, diktator Amerike." Konvencija delavske stranke v državi Connecticut je odobrila tudi ves Rooseveltov program, kot reformo najvišje sodnije, postavo glede delavskih plač in postavo glede graditve cenenih hiš. Konvencija je tudi obsodila organizacijo vigilantov, ki skušajo uničiti delavske organizacije za časa štrajkov.
MALI OGLASI
Išče se prodajalec
ki bi prodajal moko groceri-stem v elevelandski okolici. Mora biti star nad 35 let. Vprašajte pri Minneapolis Flour Co., 6000 Park Ave., Tel. Michigan 0762.	(216)
Nprodaj je stiskalnica
in mlin, vse v dobrem stanju. Nt\ rjuhe. Se proda po nizki ceni. 7416 Myron Ave. (215)
Pozor!
ženska bi rada dobila delo, da bi prala in likala perilo na domu. Vprašajte za naslov v uradu tega lista.	(215)
Išče se
delavca za farme. Vzame se le one, ki imajo skušnje. Plača po dogovoru. Zglasite se na 1086 E. 71st St.	(214)
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
Naprodaj je
hiša za dve družini, 5 sob zgo-rej in spodaj, v bližini Delavan Rd in E. 177th St. Cena za hitrega kupca samo $4950, takoj $800, drugo kot rent.
Bungalow, 5 sob, fino kopališče in ognjišče, na Ormiston Ave., veliko podstrešje, se lahko priredi še ena soba. Cena $4300, takoj $900, drugo je Home Loan
La Salle Realty Co-
F. J. Turk 838 E. 185 St. KEn. 3158-W
(218)!
štiri sobe
se dajo v najem. Vse na novo dekorirano. Vprašajte na 6301 Glasa Ave.	(Sep. 10, 13.),

'mU'f M
S.....	• -^KL' .....m		
1	Pošastna	barju I . Jll	
	aiiKmsLik,--------	iiyiife. n	M J
i	Ko smo se
približali svojemu cilju, je pričel Sir Baskerville nestrpno zreti skozi okno in veselo je vzkliknil, ko je spoznal familjarno devonshirsko pokrajino.
"Prehodil sem že mnogo sveta, odkar sem zapustil ta kraj, pa lepše pokrajine nisem našel še nikjer na svetu," je rekel.
; "še nikdar nisem videl devon-shirskega rojaka, ki ne bi prisegal o lepoti svoje domovine," sem rekel.
"Ko mi je umrl oče, sem bil okoli šestnajst let star ter nisem še nikoli videl Baskerville Hall-a, ker mi smo živeli v neki hiši ob južni obali. Nato pa sem odšel naravnost k nekemu prijatelju v Ameriko. Zato vama zagotavljam, da je vse to novo zame, tako novo kakor za dr. Watsona, in komaj čakam, da bi uzrl tisto "barje."
'Tako? Nu, potemtakem vam je želja izpolnjena, kajti tukaj se vam, nudi prvi pogled na barje," je rekel dr. Mortimer ter pokazal s prstom skozi okno.
j čaji so bili vzidani v dva stebra, ki sta stala ob straneh. Poslopje je bilo zgrajeno iz črnega granita' in lest, toda pred starim poslopjem je stalo novo, napol izgotovljeno s Charlesovim južnoafriškim zlatom.
Skozi vrata smo dospeli v alejo, ob katere straneh je stalo mogočno drevje ter tvorilo nekako arkado nad potjo. Basker-villevse je zdrznil, ko je pogledal po aleji proti njenemu drugemu koncu, kjer se je svetlikala samotna hiša.
"Ali je bilo tam?" je vprašal
Sira Henryja, in nekaj minut zatem smo že drdrali po široki beli cesti. Na obeh straneh ceste so se razprostirali zeleni travniki in tu in tam so kukala | z nizkim glasom, izmed drevja okenca posamezt-nih hiš.
Voz je zavil z glavne ceste na stransko pot, izvoženo od koles, ki so že stoletja vozila po nji, in vozili smo se skozi1 bujno ve
"Ne, ne, ona aleja je na drugi strani."
Mladi dedič set je ozrl naokoli z mrkim obrazom.
"Saj ni čudo, če je moj stric v kraju, kakršen je ta, slutil,
getacijo, ki je pozdravljala vra- da se mu bliža nesreča," je de-
Nad zelenimi travniki in nizko linijo gozda, se je dvigal v dalji siv, melanholičen grič, kakor fantastična pokrajina iz pravljične dežele sanj. Pogledal sem na Baskervilla, ki je sedel ob oknu ter nepremično zrl na barje, v čigar območju so že toliko časa gospodarili možje njegove krvi. Gledal sem njegov temnopolti, ekspresiven obraz in zdaj sem bolj kakor kadar koli prej občutil, kako je on resničen potomec dolge linije vročekrvnih, ognjevitih gospodujo-čih mož. Ponos, neustrašnost in moč se je zrcalila iz njegovega čela, iz njegovih senzitiVnih nosnic in sivih oči. •
Vlak se je ustavil na mali postaji in izstopili smo. Zunaj postaje je čakal Ivo^ček-brak, v katerega je bilo zapreženih dvoje konj. Naš prihod je moral vsekakor pomeniti velik dogodek, kajti načelnik, postaje in železničarji so se gnetli okoli nas ter se kosali, kdo nam bo pomagal z našo prtljago. Bila je krasna podeželska pokrajina, ki se je nudila očem, zato sem bil tem bolj presenečen, ko sem pri vratih postaje uzrl dvoje vojakom podobnih uniformiranih mož, ki sta se naslanjala na svoji kratki karabinki ter nas zvedavo gledala, ko smo stopali mimo njiju. Kočijaž, mal, čokat mož, je spoštljivo pozdravil
čajočega se gospoda Baskervil leve domačije.
"Hoj, kaj pa to pomeni?" je vzkliknil dr. Mortimer.
Ko smo zavili okoli ovinka ter zagledali prve sledove barja, se je nudil našim očem pogled na nekaj, kar je izgledalo prvi hip kakor nepremična kamenita so-ha. Na nekem vzvišenem gričku je bil namreč kakor spomenik nepremičen vojak na konja, držeč svojo karabinko s kopitom uprto ob koleno, pripravljena za trenuten odstrel. Videli smo, da je opazoval cesto, po kateri smo se vozili.
"Kaj pa je to, Perkins?"- je vprašal dr. Mortimer.
"iz Princetown jetnišnice je pobegnil neki kaznjenec, gospod. Zdaj je preteklo že tri dni, kar je na svobodi, in paz niki stražijo vse postaje in vse poti ter oprezujejo za njim, pa dozdaj brez uspeha. In kmetje tu okoli so zaradi tega vznemirjeni, to mi lahko verjamete, gospod."
"Wfell, kolikor mi je znano, dobi pet funtov tisti, ki more	.
dati kakšno pojasnilo o ubeglem pncakuje kažnjencu."	1 mer'
"Da, gospod, res je. Toda pet funtov je koncem konca prekleto malo, če pomistlite na mož. nost, da vam bo pri tem prerezano grlo. Vidite, to ni noben navaden kaznjenec.' To je človek, ki se ničesar ne straši."
"Kdo pa je potemtakem?"
"Seldon, morilec iz Notting
HiM"
jal. "Dovolj .je, da pogled na to prestraši vsakega moža. V teku šestih mesecev bo tukaj električna razsvetljava in zagotavljam vam, da kraja ne boste več poznali."
Hiša je stala pred nami. Na pročelju hiše je bila verada. Vsa pročelna stran je bila obrasla z bršlinom, in iz centralnega bloka sta se dvigala kvišku dva stolpa, v katerih je bilo obilo lin. Na levo in na desno od teh stolpov so bila bolj moderna krila poslopja iz črnega granita Skozi težko zastrta okna je sijala medla luč, in iz dimnika, ki je stal na strmi strehi, se je vil črn dim.
Dobrodošli Sir Henry, dobrodošli v Baskerville Hallu!"
Iz sence verande je stopil ne ki človek visoke postave, da odpre vratca voza. V žolti luči, ki je svetila iz veže, se je videlo silhueto neke ženske. Stopila je ven ter pomagala možu razkladati prtljago.
"Saj nimate nič proti temu, če se odpeljem naravnost domov, Sir Henry? Moja žena me je rekel dr. Morti-
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za, vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
"Ostanite vendar in- boste z nama. večerjali."
'Ne, iti moram.; Najbrže me čakajo opravila. Rad bi osta ter. vam pokazal po hiši, pa saj vem, da vam bo Barrymore bolj-Ji. vodnik kakor bi vam bil jaz Torej zbogom, in nikar ne oklevajte, pa bilo podnevi ali ponoči da ne bi poslali pome, čim misli-
Prav dobro sem se spominjalPf bi vam m0^el biti na uslu slučaja, za katerega se je za-	, . t
nimal tudi Holmes, in sicer za- L	™za 3e^.P°jasl odda'
radi grozovitosti-in brutalnosti, 1Jeval doh^po aleji, dočim sva s katero je bil izvršen dotični baz>n Sir Henry stop: a v vezo umor, Morilec je samo zatoikatere vrata so se težko zaprla
ušel vešalom, ker je vladal dvom o njegovi zdravi pameti, tako grozoten je bil oni umor. Naš vozfček je med tem dospel na holmec in pred nami se je raz-.
prostrlo ogromno barje. Preko | ^orela debela ?rceva P°lena. kl njega je jbril mjriel vete?, da
nas je zazeblo. Torej tamkaj Prlletno toPlot«	^ .
nekje, na tem prostranem bar-1 ^ ^ ^^P™^ kanu-ju, preži neki satanski človek v
*> ' *■	i rnPTifim
kaki duplini, prav kakor divja me™m'
i •	ximrazena od dolge vožnje
zver, ki ga je človeštvo izločilo | ^^ ^ ^ ^^^ ^ ^ c
iz svoje družbe.
ža nama. Bila je velika, lepa sobana, v kateri sva se zdaj znašla, z krasnim lesenim stropom in bruni iz hrastovega lesa. V velikem starinskem kaminu so gorela debela grčeva polena, ki so prasketaje širila po prostoru S Sir Henry-
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebftftlne za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978__
Celo Baskerville je utihnil ter se tesneje zavil v svojo suknjo.
Kmalu nato smo pod seboj uzrli skupino hrastov in bukev, katerih debla so bila ukrivljena od sile let in viharjev. Iznad tega drevja je molelo v zrak dvoje stolpov. Voznik je pokazal z bičem v tisto smer in rekel:
'Baskerville Hali.
Gospodar je vstal na vozu in strmel na domačijo zardelih lic in sijajočih oči. Nekaj minut pozneje smo dospeli do velikih vrat v železni ograji, katerih te-
WOLFF H E A T I
GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst
bollerje in furjjftpe DO 3 LETA ZA PLAČAN JE
Postavite si grelni »istem in začnite plačevati v septembra
Vprafiajte za Stefan Robaah, mi zastopnik 715 East 103rd Street	GLenvlUe 9218
Vabijo «« tudi naročniki izven mesta
nom ter iztegnila roke proti pla-ker oba sva bila pre-Nato
pa sva se ogledala okoli sebe, po visokih oknjih z deloma poslikanimi šipami, po raznih grbih in po nagačenih glavah jelenov, ki so bile pritrjene na stenah.
"Prav tako je, kakor sem si predstavljal," je rekel Sir Henry. "Ali ini to iprava podoba starega rodbinskega doma? če pomislim, da je to ona ista dvorana, v kateri so nad pet sto let živeli moji ljudje!"
Videl sem, kako mu je njegov temnopolti obraz zažarel v mladeniškem vzhičenju. Svetilka pod stropom je razlivala najn svoj soj, kjer je stal, toda dolge sence so se odbijale od sten ter visele kakor črni prameni nad njim. V tem trenutku se je vrnil Barrymore, ki je bil med tem odnesel najino prtljago v najini sobi. Zdaj je stal pred nama v oni značilni pozi dobro treniranega služabnika. Bil je to značilen človek, velik in lep mož, s polno črno brado, bledega in distigviranega obraza.
'Ali zeli'ta, da vama takoj serviram večerjo,, gospoda?"
"Kaj je že gotova?" "V nekaj minutah, gospod. V svojih sobah bosta našla vročo vodo. Moja žena in jaz bova z veseljem ostala pri vas, dokler ne izvedete nove preuredbe, toda razumljivo je, da bo ta hiša sedanjih novih razmerah potrebovala dokajšnjo skupino služabništva."
'V kakšnih novih razmerah?" "Reči mislim le, da je Sir Charles vodil zelo preprosto in skromno ži-vljenje, in da sva midva z ženo zadostovala za njegovo potrebe. Vi pa boste ime-po vsej priliki več družbe, zato bo treba izprememb v vašem gospodinjstvu."
"Mar menite s tem reči, da želita vi in vaša žena oditi?"
"Samo, če je vam tako prav, gospod."
"Toda vaš^ rodbina je bila z nami skozi generacije, ne? In jaz nikakor ne želim pričeti svojega življenja tu s tem, da bi prelomil s starimi rodbinskimi tradicijami."
Zdelo se mi je, da sem opazil na služabnikovem bledem obrazu nekaj, kar bi mogel označiti za ganotje.
"Prav tako čutim jaz, gospod, in tudi moja žena. Toda da govorim resnico, gospod, moram priznati, da sva bila midva z ženo zelo navezana na Sira Charlesa in da nama sedaj to okolje povzroča preveč žalosti. Bojim se,' da ne bova mogla biti v Baskerville Hallu nikoli več vesela." "Kaj pa nameravata storiti?" "Ne dvomim, gospod, da ne bi uspela v kake vrste trgovini. Zaradi Sir Charlesove velikodušnosti sva v stanju kaj pričeti. Zdaj pa, gospod, bo morda prav, da vam pokažem vaše sobane."
Pod stropom okoli dvorane je tekja) galerija, na katero, so vodile dvojne stopnice. Od te centralne točke sta se raztezala dya koridorja po vsej dolžini poslopja,, iz; katerih so se odpirala vrata, v spalnice. Moje spalnic^ je bila v. istem krilu kakor Basker-villeva in tudi tik, njegove. 'Te sobane so se zdele mnogo bolj moderne kakor pa centralni qel hiše, in številne sveče so storile svoje, da sem se iznebil onega otožnega vtisa, ki sem, ga dobil, ko sem vstopil v to hišo,
Jedilnica pa je bila prostor senc in otožja. Na stenah so visele slike Baskqrvillskih gospodov, naj njimi pa se je bočil okajeni strop. Bila je kaj otožna slika, ko sva sedela samavv tej ogromni jedilnici. Na naju je gledala vrsta Baskervillskih prednikov v vseh mogočih nošah, od vitezov Elizabetine dobe do Regentstva, ki so nama tvorili svojo molčečo driižbo. Med večerjo sva malo govorila in bil sem resnično vesel, ko je bila večerja pri kraju in ko sva odšla v moderno biljardnico, kjer sva si zapalila vsaj svojo cigareto.
"Pri moji veri, nič kaj vesel prostor!" je rekel Sir rfenry. "Morda bi se človek sčasoma vživel v vse to, toda za zdaj priznam, da ^se mi zdi, da ne spadam v to sliko. Prav nič se. ne čudim, če je pričelo, mojemu stricu iti na živce, ko je živel v taki hiši kot je ta. Toda, če
ku tri četrti, sicer pa je ležal mrtvaški molk nad to staro hišo. Takrat pa nenadoma, v mrtvaški tišini gluhe noči, je dosegel moje uho glas, jasen, resonan-ten in nedvomljiv. Bilo je jokanje ženske, pritajeno, daveče ihtenje osebe, ki je pod vtisom žalosti, katere ne more obvladati. Sedel sem v postelji ter napeto poslušal. Glas ni mogel biti daleč in je moral biti na vsak način v hiši. še polne pol ure sem prisluškoval z napetimi živci, toda razen bitja ure v daljnem zvoniku in šušljanja bršlina na zidu, je ostalo vse tiho.
ŠESTO POGLAVJE • Brat in sestra Stapleton
Sveže lepota naslednjega jutra nama: je ublažila vtis, ki sva ga dobila prejšnjega, večera ob najinem ' prihodu v Baskerville Hali.
Ko sem sedel s Sirom Henry-jem pri zajtrku, je slednji rekel : "Menda sva sama vzrok najinemu sinočnjemu vtisu, ne pa hiša. Bila sva utrujena in premražena od dolge vožnje, pa sva videla vse v neprijazni luči. Zdaj pa sva spočita in sveža in vse izgleda prijazneje."
"Res je," sem odvrnil, "pa kljub temu ni bilo vse zgolj vprašanje domišljije. Ali ste morda tudi vi slišali ponoči nekoga, ki je jokal in ihtel, po vsej priliki neka ženska?"
"Čudno. Tudi meni se je zdelo, ko sem že napol zaspal, da slišim nek jok. Toda pozneje sem menil, da so bile vse to sanje."
"Jaz pa sem natančno slišal m sem prepričan, da je bil to jok ženske."
"Hm, glede tega morava nemudoma povprašati," je rekel Sir Henry. Pozvonil je ter vprašial vstoplega Barrymora, če mu more stvar pojasniti. Zde-16 &e mi je, da je postal služab-hikov obraz še bledejši kakor je bil; 'ko je slišal gospodarjevo Vprašanje.	) ,
"V hiši sta samo dve ženski, Sta Henry," je odvrnil. "Ena je služkinja, ki spi v drugem krilu ptislopja, druga pa je moja žena, glede katere vam. pa jaz lahko zatrdim, da .ona ni jokala."" >",;,;.Vv' ■
, In vendar je lagal, ko je to rekel, zakaj takoj po zajtrku sem se srečal z Mrs. Barrymore na dolgem koridorju, ko ji je sijalo solnce polno v obraz;. Bila je to velika, impasivna ženska z resnim skoraj otroškim izrazom okoli ust. Njene oči pa so bile od joka rdeče ter so me gledale izza oteklih in nabreklih trepalnic. Morala je biti torej" ena, ki je ponoči jokala, in če je jokala, je moral njen mož ve-j deti o tem. In vendar je rekel,
da temu ni tako. Zakaj je rekel to? In zakaj je žena tako bridko jokala? Okoli tega bledega, črnobradega, lepega moža se je že začela zbirati atmosfera tajinstvenosti. In bil je prav on, ki je prvi odkril truplo svojega" gospodarja, Sira Charlesa, in mi nimamo ničesar drugega kakor samo njegovo besedo o vseh okoliščinah, ki so vodile do njegove smrti. Ali je torej mogoče, da je bil kljub vsemu Barrymore oni, ki' sva
ga videla v drožki na Regent Streetu? Tale črna brada je bila prav lahko ista. Izvoščelt je sicer opisal moža kot nekoliko nižjega, pa taka pomota se kaj lahko pripeti.
Charles Gorrell, znosni radio humorist od dvojice "Amos 'n Andy" se priučuje kuhinjski umetnosti, da bo o tem ne,kaj vedel, ko se poroči z Alyce McLaughlin.
Marsha, Hunt, filmska igralka, v lepi jesenski obleki.
V San Francisco zalivu je\ otok, ki meri eno štirjaško miljo, in ki so ga ustvarile človeške roke. Za otok se je porabilo 20,000,000 kubičnih jardov peska in je največji umetni otok na svetu. Tukaj se bo, leta 198!\ vršila mednarodna razstava, potem, bo pa na otoku zrakoplovno pristanišče.
vam je prav, bom odšel nocoj zgodaj k počitku, in jutri zara-na se nam bodo stvari pokazale v svetlejši lu^i."
Preden sem legel, sem odgrnil zastore pri oknu svoje spalnice ter pogledal skozenj. Mojemu pogledu se je nudila trata baš nasproti vežnih vrat. Skozi veslajoče oblake je prikukal prvi ščip meseca. Preko vrhov dreves sem opazil nekaj skalnatih pečin, potem pa veliko nižino melanholičnega barja. Spustil sem spet zaveso in čutil, da mi je ta pogled zapustil tak vtis kakor vse ostalo, kar sem videl tu.
Legel sem v postelji ter poizkušal zaspati. Obračal sem se na postelji sem in tja, toda spanca ni hotelo biti. Nekje v daljavi je udarila ura v zvoni-
V Ameriki postajajo takozvani "County Fairs," po naše semnji, vedno bolj popularni... Zgorej na sliki vidite farmarska dekleta v kontestu pri molžnji in apodaj na sliki pa konjske dirke, ki so vedno privlačen pojav na teh semnjih-Najlepšo živino in najboljše farmarske pridelke Vn~ peljejo na te semnje. V okolici Cleveland^ so taki semnji najbolj zanimivi v Berea in Painesville.